3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Aktualno Aktualno Sv. Andraž • Ptuj • V nastajanju Ambulante za zdaj je socialna ne bodo zaprli kuhinja O Stran 3 O Strani 4 in 5 ■ «i* i "j www.kurentovanje.net Ptuj, torek, 3. februarja 2015 letnik LXVIII • št. 9 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Dornava • Zakaj društva nočejo domačega fašenka O Strani 6 in 7 Ptuj, Podravje • Tradicionalni kurentov skok napoveduje Začenja se najbolj nori čas v letu Aktualno Makole • Denar, vložen v Štatenberg, je nevračljiv O Stran 5 Politika Gorišnica • V proračunu računajo na 536 evrov povprečnine O Stran 7 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si S kurentovim skokom, natančno opolnoči na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini, se je uradno začel letošnji pustni čas in začetek 55. Kurentovanja. Na ta dan si kurenti prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začnejo svoje poslanstvo. Več o letošnjem jubilejnem Kurentovanju predstavljamo na straneh 8 in 9. v / t/ ¥ t I v ■ j I r • T i - v; k fc -A w m m1 L-U t M ] m ¿mtM 1 Ü m \ -i iivjiii i Foto: Črtomir Goznik Makole: Kdo je kriv, rv z t i i Hi pinekia iz hidranta O Strani 2 in 3 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 10. februarja 2015 Destrnik • Vindiš pometa Pukšičevo podjetje Gradnje Destrnik v likvidacijo Občinski svet na Destrniku je na petkovi 4. redni seji potrdil akte, ki bodo podlaga za reorganizacijo dela občinske uprave in ustanovitev režijskega obrata. Slednji se v sklopu občine ustanavlja kot neke vrste naslednik občinskega podjetja Gradnje Destrnik. Po besedah župana Vladimirja Vindiša bodo Gradnje Destrnik v prihodnjih nekaj mesecih ugasnile. Napoveduje se likvidacija. Gradnje Destrnik so bile ustanovljene v času župano-vanja Franca Pukšiča. Njihova primarna naloga je bila opra- vljanje komunalnih storitev oziroma nekaterih obveznih javnih gospodarskih služb. Kljub temu da je destrniška Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik: »Največje težave so v podjetju nastale po letu 2012, ko je bil odtujen rovo-kopač (ICB) kot eden izmed ključnih strojev, potrebnih za izvajanje dejavnosti podjetja. Računamo, da bi z denarjem, ki ga bomo prihranili z reorganizacijo podjetja v režijski obrat, posodobili strojni park. Sicer pa ima zgodba o odtujenem rovokopaču še danes nekoliko čuden prizvok. Odtujen je bil prav v času, ko je bil zanj odplačan leasing in ko pri zavarovalnici ni bil zavarovan. Morebitnim storilcem policisti doslej niso prišli na sled.« Uvodnik Iz cesa je krompirček Če bi me pred časom kdo vprašal, iz česa je narejen ocvrt krompirček, bi ga poslal gledat, katera reka teče pod dravskim mostom. Ker odgovarjati na takšne neumnosti duševno zdrav človek niti ne pomisli... Ampak pred kratkim mi je bila poslana povezava na spletno stran, kjer so se resno - pa zares čisto resno - spraševali, iz česa je narejen krompirček, ki jim ga prodajajo v en njihovih najprepoznavnejših restavracij s hitro hrano. Ob tem pa se človek res zamisli. V veliki državi - noja, vsaj zase je prepričana, daje velika, in večino sveta je prav tako uspela prepričati o tem -, v kateri sta laž in navidezna resničnost vsakdanjost, se o poreklu česarkoli res velja prepričati. Ker tam imajo piramide - ampak izdelane v 20. stoletju; tam imajo zgodovino (celo kaj antičnega se najde), ki je stara 500 let (tisto prej ne šteje); tam imajo od leta 1886 kip svobode, ki so ga najprej videli njihovi sužnji ob dovozu v obljubljeno deželo; ameriški kip ponosa, ki je po izvoru francoski; tam imajopraprebivalce, ki ne štejejo nič in so turistična atrakcija, zaprta kot v živalskem vrtu na ogled radovednim turistom, medtem ko novodobni državljani iščejo svoje korenine po Afriki in Evropi; tam imajo demokracijo, ki ni grška 5r||JO<; (demos - ljudstvo) in Kparav (kra-tein - vladati), torej»vladavina ljudstva«, ampak vladavina najbogatejših ... Skratka - v deželi, kjer je vse nek ponaredek, se mogoče človek res upravičeno vpraša, iz česa neki je narejen bližnji hitro pripravljen krompirček, ki ima baje enak okus po vsem svetu. In glej ga, zlomka - marsičesa tam nimajo, imajo pa »raziskovalne« novinarje, ki so ugotovili, da je krompirček res iz krompirja. Naj vas ne moti, da ob predelavi narezan krompir potopijo v dekstrozo, da obdrži zlato barvo;pa da potem krompirček obdelajo z natrijevimpi-rofosfatom, ki preprečuje, da bi krompirček posivel. (Kaj vaša babica tega ni delala?) Na koncu pa krompirček še delno zamrznejo - ker zamrznjeno je bolj sveže(?!). Dežela, ki naj nam bo zgled? Hvala lepa, imam rajši krompir z domače njive, pa kokoško, pujso in šeko, ki so rasle ob domači hrani ... Pa upam, da me zaradi zapisanih besed kak slovenski »zapornik« ne bo prijavil tej veliki državi, da sem terorist ... (Konec koncev, Janez - saj sva bila v isti partiji, pa ne bi bilo fair...) Jože Šmigoc občina svoje komunalno podjetje precej bogato zalagala s finančnimi sredstvi, se je to soočalo z izgubami. Večji del dela in financ je podjetju zagotavljala ustanoviteljica (Občina Destrnik), zelo majhen delež posla je podjetje izvedlo prosto na trgu. Po podatkih Supervizorja je Občina v letih 2008-2014 podjetju nakazala skoraj dva milijona evrov in pol. Ker se bilančna izguba vleče in prenaša že nekaj let in ker je podjetje za občino kot težka cokla, se je vodstvo destrniške občine odločilo, da Gradnje Destrnik pošlje v likvidacijo. »Pripravljamo dokumentacijo za ustanovitev režijskega obrata. Vzporedno tečejo postopki za likvidacijo podjetja. Obstoj Gradenj Destrnik ni ekonomsko upravičen. Prepričan sem, da bomo z novo organiziranostjo dela občinskega obrata dosegli boljšo učinkovitost na tem področju. Za delovanje podjetja Gradnje Destrnik se iz občinskega proračuna letno nameni okrog 270.000 evrov. To je veliko denarja, katerega večina oziroma pretežni delež se porabi za plače zaposlenih v podjetju. Ne motijo me toliko plače delavcev, ki opravljajo delo na terenu. Tu so plače direktorja, računovodstva, tajnice ... Glede na obseg dela, ki ga opravi podjetje, bi se to dejavnost dalo opravljati z drugačno organiziranostjo. Za upravni del podjetja (direktor, računovodstvo, tajništvo) se letno nameni okrog 40.000 evrov. Te dejavnosti bodo v okviru režijskega obrata prevzeli zaposleni v občinski upravi. Pet delavcev Gradenj Destrnik, ki opravljajo delo na terenu, bomo prezapo-slili na Občino, v režijski obrat. . ; "s. -.- '-r; - 'J , Foto: MZ Župan Vindiš računa, da bodo denar, privarčevan z ukinitvijo Gradenj Destrnik, namenili za nakup strojev ali materiala za vzdrževanje komunalne in cestne infrastrukture. Fotografija je simbolična. Računamo, da bomo z reorganizacijo lahko preusmerili tudi sredstva. Na primer: namesto za plače za nakup materiala, obnovo infrastrukture in podobno,« je pojasnil destrniški župan Vladimir Vindiš. Občina Destrnik je kot ustanoviteljica Gradenj Destrnik dolžna prevzeti obveznosti, terjatve in premoženje podjetja. »Kakšno stanje bo pokazala bilanca za leto 2014, se ta trenutek še ne ve,« je povedal Vindiš in dodal: »Bilančna izguba se res vleče že nekaj let. Bili smo na točki, ali se odločimo za dokapitalizacijo ali za likvidacijo. Odločili smo se za slednje. Premoženje podjetja se ocenjuje nekje na 240.000 evrov. To so zemljišče in stavbe ter strojni park (tovornjak, traktor, priključki za posipavanje in pluženje, valjar ter ostali manjši stroji).« Gradnje Destrnik so bile kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) v 100-odstotni občinski lasti v poslovni register vpisane 18. marca 2008. Od ustanovitve do konca leta 2010 je bil direktor podjetja Miran Čeh, sicer tudi direktor uprave občine Destrnik. Od začetka leta 2011 do 12. julija 2011 je bila vršilka dolžnosti direktorice Brigita Majal iz Ptuja. Nadalje je leto dni kot vršilec dolžnosti podjetje vodil Janez Drofenik iz Rač. Od 13. julija 2012 je direktor Tomislav Ploj iz Maribora. Mojca Zemljarič Makole • Zamrznjeni hidranti otežili delo gasilcev ob požaru Kdo je kriv, da ni pritekl Naloga gasilcev PGD Makole na silvestrsko noč na intervenciji v Stopercah, kjer je zagorelo novno napolniti na enem izmed hidrantov v Dežnem pri Makolah, sem odkril, da je ta zamrznjen. je bila zaledenela,« je povedal predsednik PGD Makole Vinko Kunej, ki še česa podobnega ni Vodo so lahko makolski gasilci nato natočili v centru Makol na najstarejšem hidrantu (pri mlekarni) in na hidrantu pri šoli. »To je pomenilo izgubo časa, saj sem se moral po vodo vračati v dolino po vijugasti in ozki cesti. Poslali smo pritožbo na občino in sedaj čakamo na odgovor,« je še dejal in poudaril, da je bil dostop do nekaterih hidrantov otežen tudi zaradi na-pluženega snega. Skrbnik hidrantnega omrežja je Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, kjer so povedali, da so bili v dneh po novem letu obveščeni o nedelovanju hidrantov v občini Makole. »Ker naj na sistemu ne bi bilo nobenih motenj, je hidrantno omrežje pregledal upravljavec sistema in nismo ugotovili nobenih posebnosti. 20. januarja je podjetje Gasilec iz Maribora, ki je uradna pooblaščena organizacija za izvajanje meritev hidrantnega omrežja, meritve tudi izvedel in prav tako ni ugotovil nobenih posebnosti, nasprotno, vsi trije predmetni hidranti delujejo brezhibno. Kaj se je dogajalo v noči 31. 12. 2014, ne vemo. Dejstvo pa je, da bi v primeru zamrznitve hidran-ta prišlo do njegove okvare in do večjega iztoka vode iz sistema, kar bi bilo na terenu več kot opazno, če bi se to zgodilo pred omenjenim požarom,« je povedala Jožica Dobaj s slovenjebi-striške komunale. Opozorila je še, da morajo gasilci še posebej paziti, da v primeru nalivanja vode iz hidranta pri nizkih temperaturah vodo iz nadzemnega dela popolnoma izpustijo in ga ponovno napolnijo, ko se po vodo vračajo. »Drugačno postopanje je lahko privedlo do tega, da je ostanek vode med prvim in drugim odvozom v nadzemnem delu hidranta zamrznil, saj naj bi med obema polnjenjema preteklo približno eno uro,« je še dodala. Bo komunala učila gasilce rokovati s hidranti? Predsednik gasilskega društva je dopustil možnost, da je bilo omenjeno krivo za zamrznitev Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3- februarja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 3 Sveti Andraž v Slov. goricah • Nove nepravilnosti v andraški ambulanti Ambulante (vsaj za zdaj) ne bodo zaprli Kot kaže, zdravstvene ambulante družinske medicine v občini Sveti Andraž k sreči le ne bo treba zapreti. Andraška občina bo namreč prostore, polne plesni in vlage, kratkoročno skušala rešiti s sanacijo, v roku leta oz. dveh pa načrtujejo preselitev ambulante. Po tem, ko smo v Štajerskem tedniku opozorili na nemogoče razmere v andraški ambulanti, je prostore poleg zastopnika pacientovih pravic v Mariboru Viktorja Pilingerja pod lupo vzel še Zdravstveni inšpektorat RS. »Inšpekcijski postopek je v teku in še ni končan. O poteku nas bo inšpektorat obveščal. Zaprosili so za mnenje Inštitut za nacionalno zdravje, ki je priporočal sanacijo prostorov, ustrezno temperiranje prostorov in prezračevanje,« je pojasnila županja Darja Vudler. Na projektih navedena demit fasada, kije na objektu sploh ni Ambulante tako k sreči ne bo treba zapreti, saj bodo težave s plesnijo in vlago skušali odpraviti s sanacijo notranjih prostorov, za katero bo po besedah Vudlerjeve potrebno okrog 1.500 evrov: »Zaenkrat bomo ubrali ukrepe, za katere niso potrebna gradbena dela, ki bi zadevo dolgotrajno uredila, ampak bomo opravili sanacijo na način, da bo zdržala za leto do dve, ko nameravamo ambulanto preseliti. Prostore bomo sanirali s sredstvi, ki so namenjena hujšim oblikam plesni in s katerimi se zidna plesen izniči oz. odpravi. Sanacija bo trajala okrog deset dni. Ambulanta bo zaprta le tri dni v času, ko obratuje. To bo le kratkotrajna rešitev. Dolgoročno bo potrebna večja sanacija z gradbenimi deli, ki lahko stane nekaj deset tisoč evrov. Smo pa v teh dneh v skladu z garancijo tudi pozvali izvajalca k sanaciji fasade.« Kot je pojasnila Vudlerjeva, so namreč pri pregledu dokumentacije ob obnovi zdravstvene ambulante iz leta 2006 naleteli na več nepravilnosti: »Že takrat so se izvedbe lotili napačno. Zraven tega je na vseh projektih navedeno, da gre za demit fasado, ki je na objektu dejansko ni. Videti je, da se je takrat zelo mudilo z deli, saj je bilo odprtje leta 2006, pred volitvami, kakovostni prevzem je bil šele konec leta 2006, januarja 2007 pa je bila že prva reklamacija fasade.« Garancija je še veljavna, izvajalec pozvan k sanaciji Kot je še dodala županja, sama povezave med fasado in plesnijo v ambulanti ne more potrditi, ker ni strokovnjakinja za to: »Se bo pa te dni pri nas oglasil izvajalec nadzora, ki je nadziral projekt, da še z njim razjasnimo okoliščine. Ker smo opazili, da je fasada na nekaterih mestih »napihnjena« in odstopa, smo pregledali pogodbo ter ugotovili, da je zadeva še v garanciji. Zato smo pozvali izvajalca k sanaciji. Zaenkrat odgovora še nismo prejeli.« Izdelavo fasade na ambulan- ti in na občinski stavbi ter dela v ambulanti je takrat izvajalo podjetje Gradbeništvo Kocmut Franjo s. p. Monika Levanič Občina bo prostore, polne plesni in vlage, začasno skušala sanirati. V roku leta do dveh pa načrtujejo selitev v nove prostore. Ptuj • Dela na Osojnikovi končana aprila Maja že skozi nov podhod? Gradnja podhoda pod železniško progo in Osojnikovo cesto na Ptuju naj bi bila aprila končana. Sprva je bilo predvideno, da se na lokaciji zgradi železniški podhod, v sklopu obnove železniške proge Pragersko-Ho-doš, ki jo financira Ministrstvo za infrastrukturo. Ker je bil prehod za pešce pri trgovini Borovo na Ptuju z vidika prometne varnosti precej pereča točka, je mestna občina (MO) sprejela odločitev, da se podhod dogradi še pod cesto. 22. avgusta lani je MO Ptuj za izvedbo investicije z infrastrukturnim ministrstvom ter izvajalcem gradnje, podjetjem Strabag, podpisala dogovor. V skladu s tem se je MO Ptuj zavezala naložbo (podaljšanje podhoda pod cesto) sofinancirati v znesku dobrih 392.000 evrov. »Za nemoten potek pro- meta je bila zapora Osojnikove izvedena fazno. Trenutno je gradbišče v zadnji fazi zapore. Gradbena dela so v 90 odstotkih končana. Ostala so še obrtniška dela (keramika, dvigalo, razsvetljava ...) in ureditev okolice. Dela potekajo v skladu s potrjenim terminskim planom, končana naj bi bila v sredini aprila,« so povedali na MO Ptuj. MZ Foto: ML a voda iz hidranta na intervenciji gospodarsko poslopje, je bila oskrba z vodo. »Ko sem želel cisterni po-Odvil sem spojke še dveh hidrantov in povsod enaka zgodba, notranjost doživel. Foto: Mojca Vtič Kdo ali kaj je krivo, da voda v času intervencije ob požaru ni pritekla iz več hidrantov v Dežnem pri Makolah, še danes ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da so gasilci zaradi tega v času gašenja požara izgubili dragocen čas, saj so se morali voziti po vodo v center Makol. hidranta v Makolah, saj gasilci niso mogli čakati več minut, da bi voda odtekla. Za zamrznjenost ostalih hidrantov pa ne prevzema odgovornosti. »Ne vem oziroma se ne spomnim, kdaj smo hidrant v Dežnem uporabljali, če smo sploh ga, ki je bil prav tako zamrznjen. Najverjetneje je kriva slaba postavitev hidranta. Sicer pa naj nas komunala nauči, kako se pravilno rokuje s hi-drantom,« je povedal Kunej. Najpomembnejša je njegova postavitev Največ za brezhibno delova- nje hidrantov v vseh vremenskih pogojih stori ravno izvajalec pri postavitvi hidranta, je poudaril poveljnik Civilne zaščite za Podravje in predsednik Gasilske zveze Majšperk Dragomir Murko. »Nadzemni hidrant mora biti opremljen z izpustno odprtino, po kateri odteče stoječa voda iz hidran-ta. Pri tehničnem pregledu oziroma že pri pregledu novogradnje mora biti preglednik pozoren na odtekanje vode po koriščenju hidranta. Pri tem je pomembna zadostna količina gramoza, ki deluje po uporabi hidranta kot ponikalnica za vodo, ki izteče iz nadzemnega hidranta. Ta ponikalnica mora vsebovati vsaj en kubik gramoza. Ker pa žal ni vedno tako, se priporoča, da pred zimo gasilci na svojem rajonu pregledajo vse nadzemne hidrante,« je povedal. K temu je Murko dodal, da bi morale komunalne službe vsako leto izvesti redni letni pregled ustreznosti vseh hidrantov na vodovodnih sistemov. Po pregledu se neustrezne hidrante zamenja in odpravi še ostale pomanjkljivosti. V Mako-lah hidrantov komunala ne bo menjavala, kot so pojasnili na občini: »Hidranti so bili pregledani in delujejo normalno.« Mojca Vtič 4 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 3. februarja 2015 Podravje, Ptuj • V nastajanju socialna kuhinja Vsaj en brezplačen topel obrok za Socialna stiska na Ptujskem je čedalje hujša. Podatki, ki so jih zbrali v CSD Ptuj, MO Ptuj, Območnem združenju RK Ptuj ter Karitasu, kažejo več tistih, ki si po več dni ne morejo privoščiti toplega obroka, niti krožnika juhe s kruhom, ki stane le evro. Da bi s skromnimi dohodki preživeli lahko prihranijo dragocene cente za pokrivanje drugih življenjskih stroškov. Kot je povedal znani ptujski gostinec in eden tistih, ki ima s humanitarnim prehranjevanjem največ izkušenj, Marjan Skok, si prizadevajo, da bi prve brezplačne tople obroke razdelili že 1. marca. Te bodo zagotovili in delili člani gostinske sekcije OOZ Ptuj, ki jo vodi Jože Mahorič. „Obrtniki imamo možnost do dva odstotka svojega prometa ponuditi humanitarnim organizacijam. Odvisno pa je od vsakega posameznika, ali se bo za projekt socialne kuhinje odločil ali ne," pove Skok. Cilj: ponuditi svežo in zdravo hrano Aktivnosti za to potekajo že nekaj časa, vse podrobnosti pa bodo dorekli po pustu. Pogodbe za sodelujoče gostince s podatki o urah delitve hrane, lokacijah, številu obrokov in o hrani so že pripravili. V tem trenutku imajo podatke, da je na Ptujskem več kot 40 ljudi, ki nujno potrebujejo najmanj en topel obrok dnevno. „Gre za kakovostno hrano, ki ne sme biti starejša od dveh ur. Če bi jo pregrevali, bi bolj škodila kot koristila. Cilj vseh gostincev je, da ponudimo zdravo prehrano vsem ne glede na socialno stanje. Zavračamo namige o morebitni manj vredni hrani! Vsi se zavedamo odgovornosti, ki jo z delitvijo naših viškov prevzemamo. Na Ptujskem je okrog 60 gostincev oz. toliko je članov gostinske sekcije pri OOZ Ptuj. Prepričan sem, da se jih bo za te humanitarne obroke odločilo vsaj toliko, da bomo po en topel obrok zagotovili trenutno najbolj potrebnim. Zavedamo se, da se lotevamo občutljivega področja, samo spomnimo se reakcije javnosti, ko se je gostinec v Ljubljani odločil za brezplačno delitev hrane najrevnejšim, kakšen vihar je s tem povzročil, ker nekateri niso želeli biti skupaj v prostoru „s klošarji",« je najprej pojasnil Skok. Socialna kuhinja - zametek javne kuhinje Vključeni v projekt si bodo prizadevali, da bi vsi, ki jim bo zagotovljen brezplačen topel obrok, tega v določenem loka- Vse več je tistih, ki nimajo niti za krožnik tople juhe s kosom kruha dnevno Slovenska Bistrica • Nova priložnost za Aha Emmi? Nov lastnik podjetja je postala slaba banka Višje sodišče v Ljubljani je konec januarja zavrnilo pritožbo nekdanjih lastnikov Aha Emmi in s tem potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o potrditvi prisilne poravnave. To pomeni, da Aha Emmi ni več sestavni del Aha Skupine, ampak je v 100-odstotni lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je povedal direktor slovenjebistriškega podjetja Roman Stegne. Prav tako pa potrditev prisilne poravnave pomeni, da dolg podjetja Aha Emmi do bank upnic namesto 14 milijonov evrov znaša 1,2 milijona, ob tem pa ima podjetje še 4,8 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev. Foto: Mojca Vtič Lastniški delež Mojce Lukančič in Nigela Buxtona je prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Prisilna poravnava je trajala od aprila, ki jo je DUTB Aha Emmiju predlagal kot največja finančna upnica. Dolgotrajnost prisilne poravnave gre pripisati številnim pritožbam lastnikov (Mojca Lukančič, Nigel Peter Buxton) na sklepe sodišča. Lastnika sta se pritožila, saj sta bila mnenja, da je bilo znižanje kapitala in s tem »razlastninjen-je« dosedanjih lastnikov nepotrebno in nezakonito. Čeprav, kot je spomnil prisilni upravitelj Miran Kos, se je podjetje Aha Emmi prezadolžilo ravno zaradi danih poroštev družbam v skupini AHA. Kos je še dodal: »Potrjena prisilna poravnava, kot je predlagana, bi Aha Emmiju omogočila poslovanje znotraj znosnih in zdravih ekonomskih okvirjev.« Emmi je imel slab in omejen pogajalski položaj Dolgotrajen postopek prisilne poravnave je vplival tudi na poslovanje podjetja. »Poslovanje je bilo zelo oteženo, saj smo imeli pri poslovnih partnerjih zelo slab in omejen pogajalski položaj,« je pojasnil direktor podjetja Roman Stegne. Prav Kot je razvidno iz objavljenega rednega poročila uprave pod vodstvom Romana Stegneta na spletni strani Aj-pesa, je podjetje lani ustvarilo nekaj več kot 21,5 milijona evrov prihodkov, v enakem obdobju leto prej pa dobrih 26 milijonov evrov. Je pa zato čista izguba v tem obdobju lani znašala 2,5 milijona evrov, medtem ko je v enakem času leto prej zaradi slabitev in obveznosti do bank ta znašala 27 milijonov evrov. tako zaradi nelikvidnosti niso mogli kandidirati za nove posle in projekte, tako pri obstoječih kot pri novih partnerjih. »Posledica uvedbe prisilne poravnave so bile odpovedi letnih pogodb pri nabavi strateških surovin in prehod na trenutno veljavne cene na trgu, ki pa so praviloma višje. Rasti cen materialov ni bilo mogoče prenesti na prodajne cene, saj smo pri kupcih imeli sklenjene letne pogodbe in jih ni bilo mogoče razveljaviti,« je še dodal Stegne, ki pospešeno nadaljuje z izboljševanjem produktivnosti in racionalizacijo na vseh področjih. S finančnim prestrukturiranjem do osnovnih pogojev za delo Po potrditvi prisilne poravnave je lastnica slovenjebistriškega predelovalca aluminija postala slaba banka oziroma DUTB, ki je v poslovni delež pretvorila znesek navadnih finančnih terjatev v višini 1.038.019 evrov ter za približno osem milijonov evrov zavarovanih terjatev (terjatve, ki so bile zavarovane s hipoteko na nepremičninah, premičninah), prav tako je nekaj manj kot milijon evrov v lastništvo pretvorila Banka Celje. »Konverzija terjatev v kapital družbe prinaša pomembno razbremenitev finančnega dolga, preostanek finančnih obveznosti bo družba poravnala skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja. In z uspešno izvedenim finančnim prestrukturiranjem ima družba vzpostavljene osnovne pogoje za normalno izvajanje svoje temeljne dejavnosti in uresničevanje dolgoročne vizije in strategije razvoja,« je še povedal direktor podjetja Roman Stegne. Mojca Vtič Navadne finančne terjatve Upnik Znesek finančne terjatve NLB 5.755.549,64 Banka Celje 3.558.904 Factor banka 2.549.709,74 Hypo alpe adria bank 1.095.197,55 DUTB 1.041.751 Probanka 79.275,96 Aleasing 111.233,46 Skupaj 14.191.623,63 Vir: Miran Kos Ormož • Za ohranitev NMP S peticijo v Državni zbor Včeraj (ponedeljek) so v Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu začeli zbirati podpise občanov proti ukinitvi dežurne službe in nujne medicinske pomoči v sklopu Zdravstvenega doma Ormož. Podpise bodo zbirali do 15. februarja. Na podlagi podpisov bodo v Državni zbor vložili peticijo proti ukinitvi omenjenih zdravniških služb. Nasprotujejo vsem spremembam V ZD Ormož je ekipa nujne medicinske pomoči na razpolago v rednem delovnem času od po- nedeljka do petka med 7. in 20. uro in v obliki dežurne službe od ponedeljka do petka med 20. in 7. uro, med vikendom pa v obliki 24-urne dežurne službe. Kot še navajajo v peticiji, je namera vlade oz. MZ, da bo ZD Ormož izven rednega delovnega časa zaprt in bodo urgentni bolniki od ponedeljka od petka med 20. in 7. uro ter med vikendom iskali pomoč v urgentnem centru bližnje bolnišnice, naravnost škandalozna in diskriminatorna do bolnikov iz ruralnih oz. perifernih območij. »Takšna reorganizacija nujne medicinske pomoči pomeni korak nazaj v dostopnosti in kakovost oskrbe za bolnike iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Prav tako se uporabnikom ormoškega območja odmika najbližji urgentni center s sedanjih 25 kilometrov - Bolnišnica Ptuj - na 50 kilometrov - UKC Maribor oz. urgentni center Murska Sobota,« je navedeno v peticiji, za katero sedaj zbirajo podpise. Nasprotniki spremembam v zdravstvu zato pozivajo MZ in vlado, da s spremembami v NMP ne ruši dobre mreže predbolnišnične NMP v zdravstvenih domovih, zlasti v podeželskih okoljih izven velikih centrov, in prepreči neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev v primerjavi s prebivalci mest. S peticijo želijo doseči, da se dežurna služba in NMP v Ormožu ohranita v dosedanji obliki. torek • 3. februarja 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 5 približno 40 ljudi porazno sliko. Čedalje več ljudi je lačnih, med njimi je vedno mesec, si raje kupijo najcenejši jogurt in žemljico, ker le tako Foto: Črtomir Goznik četudi stane le evro ... lu tudi pojedli: »Kanglice odpadejo, ker ne moremo biti prepričani, da bodo hrano, če si jo bodo odnesli domov, v roku pojedli oz. je ne bodo pregrevali. Pregreta hrana, vemo, kakšna je, želodec sicer napolni, vse drugo, minerali in vitamini pa se uničijo, veliko nevarnost pa predstavljajo mikroorganizmi. Posledice pa so lahko hude, gostinci ne želimo prevzemati odgovornosti za nepravilno zaužito hrano.« Zato bi bilo najbolje, da bi za delitev hrane imeli poseben prostor. »MO Ptuj razpolaga z veliko praznega prostora, zagotovo je med tem tudi kakšen primeren prostor v starem mestnem jedru. Potrebovali bi le prostor, vse ostalo (opremo in pribor) bi zagotovili gostinci sami. Upravičenci do toplega obroka v tem primeru ne bi Foto: Črtomir Goznik niti potrebovali bloka. Projekt socialne kuhinje je zametek javne kuhinje, ki jo Ptujsko nujno potrebuje!« Marjan Skok Niti VSi zaposleni si bilo nikogar, ki bi si jo kupil, ne morejo privoščiti četudi >°lahk0 zauži'e'0 v neo" ' r mejenih količinah.« tople malice ... Se težje je po upokojitvi, saj Skok še ugotavlja, da tudi so pokojnine tako nizke, da ne-tisti, ki še danes delajo, zaradi kateri tudi več dni ne P°)edo minimalnih plač več ne uživa- tople8a-jo malic: »Od 400 potencialnih »Odgovorni bi se nad takim uživalcev malice, v glavnem so stanjem morali zamisliti in poto zaposleni v podjetjih, ki so skrbeti za socialno ogrožene, nastala iz nekdanjega velikega da bi se lahko tudi v svojem Agisa s 1700 in več zaposleni- tretjem življenjskem obdobju mi, jih malico uživa le 250. Ne- prehranjevali zdravo," sklene kateri nimajo niti evra, kolikor pogovor o socialni kuhinji na pri nas stane juha s kruhum, da Ptuju Marjan Skok. bi si to lahko kupili. Doslej ni MG 0 socialni (javni) kuhinji: Marjana Cafuta (OZ RK Ptuj): „Socialno kuhinjo nujno potrebujemo. Število tistih, ki bi potrebovali vsaj en topel obrok dnevno, je veliko. Tako so pokazale evidence, ki smo jih skupaj pregledali s CSD Ptuj, Karitasom in MO Ptuj. V tem trenutku gre za okrog 40 ljudi na Ptujskem. Območno združenje RK Ptuj pri zagotavljanju toplih obrokov nima nobenih možnosti glede na zakonska določila, ki jih je treba izpolnjevati, od haccapa naprej. Gostince, člane OOZ Ptuj, ki so se pripravljeni vključiti v ta projekt, lahko le moralno podpremo, jim izrečemo zahvalo za pomoč ljudem v najhujši stiski. Verjetno pa je tudi za gostince boljše, da svoje viške namenijo v humanitarne namene, kot da končajo kot odpadki, ki jih morajo tudi plačati. Upamo, da bomo s pomočjo lokalne skupnosti sčasoma lahko zagotovili delilno kuhinjo, kjer pa tudi brez pomoči stroke ne bo šlo." Janez Rožmarin (Karitas): „Projekt socialne kuhinje je zahteven. Zastaviti ga moramo celovito in za daljši čas. Z vsemi, ki se bodo vključili, je treba vzpostaviti obvezujoče pogodbeno razmerje. Ne moremo si privoščiti, da bi tekel en mesec, nato pa ugasnil, ker bi zaradi slabe volje nekdo lahko čez noč odpovedal sodelovanje. Najhuje pa bi njegova prekinitev udarila vse tiste, ki bi bili vključeni v projekt in bi znova ostali brez nujnega toplega obroka. Upravičenci bodo brezplačen topel obrok lahko uveljavili z boni, ki jih ne bo mogoče uporabiti za druge namene." Makole • Baročni biser prepuščen zobu času Denar, vložen v dvorec Statenberg, je nevračljiv O baročnem dvorcu Statenberg se je venomer govorilo kot o jedru razvoja turistične ponudbe celotne občine Makole, tako je zapisano tudi v dolgoročnem razvoju občine. Toda dvorec že več desetletij bolj ali manj životari. Lastnik dvorca, predelovalec aluminija Impol, je jasen: »Primarna dejavnost Impola je industrija, zato na Statenbergu ne iščemo ekonomskih efektov.« Impol je kupil kompleks dvorca Štatenberg od občine Slovenska Bistrica pred več kot dvema desetletjema tako, da je občini v zamenjavo zanj dal industrijsko cono ob avtocesti. Impol je takrat sklenil, da je zamenjava industrijske cone za Štatenberg bolj zanimiva od drugačnih oblik razpolaganja z njo. Pri tem je ocenjeval, da lahko ka-kovostneje uporabi vplačila za manj razvite z vlaganjem na področje Štatenberga, ki je bil takrat v coni manj razvitih. Do te odločitve pa je Impol prišel tudi na osnovi ocene, da je treba kompleks zaščititi in ohraniti kot kulturnozgodovinsko zapuščino, saj je takrat pospešeno propadal, je pojasnil Vladimir Leskovar z Impola. V okviru zmožnosti zato dvorec oživlja Turistično društvo Štatenberg, lani se je z enakim namenom na dvorcu oblikovalo še socialno podjetje Zeleni turizem kooperativa Štatenberg ter tudi Fundacija Štatenberg, ki jo je ustanovil Peter Kociper. »Osrednji cilj kooperative je, da bo v dvorcu deloval hostel. Predvidoma aprila bomo končali še zadnja dela, tako da bo lahko na dvorcu prespalo 60 oseb. Spomladi tako že pričakujemo že prvo skupino gostov iz Gradca, sicer pa naj bi letos dvorec gostil vsaj še pet skupin,« je povedal Franc Kociper s Kooperative Štatenberg, ki mu je bilo letos odobreno delo v okviru javnih del. Impol do zdaj v dvorec vložil dva milijona evrov Sobe so bile obnovljene s Protestira tudi stroka Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc ter delovni skupini omenjenega ministrstva, ki pripravlja mrežo novih ur-gentnih centrov, je ugovor na pripravljene spremembe v zdravstvu posredovala tudi zdravniška stroka ormoškega območja. Poleg prvopodpisa-nih zdravnikov Dušana Kolari-ča, ki je strokovni vodja ZD Ormož, in Alenke Simonič, ki je vodja službe NMP ZD Ormož, se je pod ugovor podpisalo še 14 zdravnikov in zdravnikov koncesionarjev v ZD Ormož. Opozarjajo predvsem na podražitve, ki jih bo nov sistem prinesel ter na diskriminicajo podeželskega prebivalstva oz. bolnikov. Miha Šoštarič prostovoljnim delom in do-nacijami, vendar bo za obstoj dvorca potrebna korenita obnova, začenši pri strehi. »V odvisnosti od pričakovanj oziroma od poslovnega načrta so za temeljito obnovo dvorca potrebna vlaganja med šestimi in 30 milijoni evrov. Do sedaj je bilo pripravljenih že več scenarijev. Problematika se pojavi zmeraj pri vlaganjih, saj tudi najbolj optimistične variante vlaganj kažejo, da se vložena sredstva lahko vrnejo šele v izredno dolgem obdobju, ali pa niso vrnjena sploh nikoli,« je povedal Vladimir Leskovar z Impola. Slovenjebistriško podjetje je pripravljeno celoten kompleks prodati, vendar so tudi vsi potencialni kupci ali investitorji v isti dilemi kot Impol ob ugotovitvi, da so vložena sredstva več ali manj nevračljiva. Do sedaj je podjetje Impol v dvorec po njihovi oceni vložilo dva milijona evrov. Fundacija za ohranitev tvorca Trenutno si občina oživitev dvorca Štatenberga predstavlja predvsem v obliki podpore delovanja različnih društev in posameznikov, ki želijo pripomoči k oživitvi dvorca. »Dolgoročno pa bo treba za dvorec Štaten-berg najti zasebni interes in zasebni kapital. V primeru, da se to najde, pa bi bila občina najverjetneje pripravljena vstopiti v manjši meri v obliki javno-za-sebnega partnerstva,« je pojasnil direktor občinske uprave Mako-le Igor Erker. Kot omenjeno, na dvorcu od oktobra deluje tudi Fundacija za ohranitev dvorca Štatenberg, katere namen je, tako pravi Franc Kociper (oče Petra Kocipra), priprava projektov za prijavo na evropske razpise, vendar jih na tem področju še čakajo pogajanja z Impolom, saj se lahko na razpis prijavi upravitelj dvorca ali lastnik. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Za celovito prenovo dvorca bi bilo po okvirnih ocenah potrebnih okoli 30 milijonov evrov. Junaka, ki bi toliko investiral, ni. Ideja o ustanovitvi socialnega podjetja Zelena turistična kooperativa Štatenberg se je porodila na izobraževanju o socialnem podjetništvu. »Zavod za zaposlovanje sofinancira zagon takih podjetij za dobo dveh let, zato smo ustanovili socialno podjetje kot kooperativo Štatenberg in ga registrirali 25. julija letos. Zaznali smo družbeni problem - kako ohraniti dvorec Štatenberg,« je razloge za ustanovitev navedel Boštjan Gril, direktor socialnega podjetja. 6 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 3. februarja 2015 Lenart • Svetniki potrdili proračun, župan že napovedal rebalans »Volivkam in volivcem je treba poveda-, da imamo koalicijo in opozicijo« Svet občine Lenart je na januarski seji po pričakovanjih sprejel predlog proračuna za letošnje leto. Župan pa je sicer že napovedal rebalans proračuna. A januarska seja ni minila v tako enotnih tonih, zopet so se namreč kresala mnenja med koalicijo in opozicijo. Spomnimo, da so svetniki in svetnice na decembrski seji izmed sedmih predlaganih kandidatov s posamičnim glasovanjem potrdili le pet članov nadzornega odbora (NO). Ker dva izmed kandidatov torej nista bila potrjena, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pozvala oba predlagatelja (SD in NAS), naj ponovno podata svoja predloga za člana NO. A sta ponovno predlagala ista kandidata - Ivana Vogrina in Zdravka Lipovža, ki pa na seji komisije nista prejela potrebne večine. Zato je komisija pozvala vse stranke in liste iz občinskega sveta, naj podajo predloge za preostala dva člana NO. Komisija je prejela dva predloga, in sicer Ivana Jemenška (predlog SD) in Mihaelo Vidovič (pre- dlog SDS), ki sta na seji komisije prejela zadostno podporo. Predlog je tako romal na potrditev občinskemu svetu, pred tem pa se je vnela burna debata. Zorger: »Naša lista je zanesljivo v opoziciji« Kot prvi se je oglasil svetnik Drago Zorger iz svetniške skupine Neodvisna alternativa Slovenije: »Rad bi opozoril na dejstvo, da smo mi z naše liste predlagali Vogrina in dvakrat ni bil potrjen. V glavnem so bili tako imenovani moralni zadržki nekaterih svetnikov, najbolj pošten zadržek pa je verjetno izrazil predsednik komisije, ki je rekel, da ne bi bilo dobro, da bi bil gospod Vogrin v nad- Lenarški svetniški zbor je potrdil tudi drugo obravnavo lenarškega občinskega proračuna za letošnje leto. V predlogu proračuna za leto 2015 je prišlo do manjših sprememb le znotraj posameznih proračunskih postavk. Na račun znižanja postavk za računalniško opremljanje učilnic v OŠ Lenart in OŠ Voličina v višini 6.000 evrov sta se povišali postavki sofinanciranje kulturnih društev (na 12.000 evrov) in sofinanciranje programov športa (na dobrih 21.000 evrov). Na račun znižanja postavk rekonstrukcije pokopališča Lenart in pokopališča v Voličini pa se je za dobrih 4.000 evrov povišala tudi postavka stroški upravitelja športne dvorane Lenart. Tako predvidevajo, da se bo v proračun zlilo 7.636.774 evrov, odhodki pa naj bi znašali 6.680.840 evrov - od tega so investicijski odhodki načrtovani v višini 2.181.433 evrov. Proračunski presežek je tako planiran v višini 955.934 evrov, ki bo namenjen za odplačilo dolga. Večino investicijskih sredstev bodo namenili za izgradnjo vodovoda v Voličini in sanacijo kletnih prostorov Knjižnice Lenart. zornem odboru, ker bi nagajal. Nismo vztrajali, da bi bil gospod Vogrin predsednik. Želeli smo samo, da je član in noben član ne more nagajati kar tako, če poznate, kako dela nadzorni odbor,« je pojasnjeval Zorger. Razprava je dosegla vrelišče, ko se je Zorger javno opredelil za opozicijo: »Nadzorni odbor dela po programu in ta se lahko spremeni samo, če se izglasuje z večino. Ker pa ima večino koalicija - mislim, da je treba volivkam in volivcem povedati, da imamo v lenarškem občinskem svetu koalicijo in opozicijo. Naša lista je zanesljivo v opoziciji. Kljub temu da smo druga lista z najvišjim številom glasov, nismo bili niti povabljeni k razgovorom za kakršno koli vodenje kakršnega koli občinskega organa, zato se bomo kot opozicija tudi obnašali.« Kramberger: »Da se bomo delili na koalicijo in opozicijo, ni primerno.« Župan Janez Kramberger je ostro odvrnil, da takšna delitev ni primerna za dobro občine: »V dveh mandatih nisem imel ne opozicije in ne koalicije. To je morda za višjo politiko, tukaj na lokalnem nivoju pa, ne glede, kdo je koga volil, vsi potrebujejo cesto, kanalizacijo, razsvetljavo, delovno mesto.« Županove besede so Zorger-ja spravile na noge: »Ne tako demagoško zavajati ljudi, da koalicija kratko malo pomeni nasprotovanje razvojnim programom in delu občinskega sveta. Zanesljivo bomo pomagali občini, želim pa povedati, da ni nobene možnosti, da karkoli dosežemo z glasovanjem, zato je naša edina možnost, da stvari izpeljemo preko pobud in vprašanj.« Zorger je v nadaljevanju sicer še vztrajal, da je njihova svetniška skupina nesorazmerno zastopana v organih občinskega sveta. Kramberger je temu nasprotoval ter še dejal: »Imate toliko članov, kot vam jih pripada glede na volilni rezultat. Nimate pa vodstva oz. ne vodite nobenega organa, to je za vas največji problem.« Po burni razpravi je sledilo glasovanje glede dveh članov nadzornega sveta. Svetniki in svetnice so oba predlagana potrdili. NO bo tako deloval v sedemčlanski sestavi, in sicer poleg Jemenška in Vidovičeve še Albina Benko, Janez Karo, Ksenija Ilih, Urška Možina in Jožica Krajner. Župan že napovedal rebalans proračuna Župan pa je že napovedal rebalans proračuna, saj je višina povprečnine, ki so jo upoštevali v predlogu proračuna, zaenkrat predvidena le za pol leta. »Takšne številke, kot jih v tem trenutku pričakujemo, bodo težko vzdržale in verjetno smo lahko pripravljeni na rebalans oziroma na znižanje na prihodkovni ravni.« Monika Levanič Ptuj • S tretje seje mestnega sveta Vrsta novih imenovanj Na 3. redni seji so ptujski mestni svetniki potrdili vrsto imenovanj. V nadzorni svet občinskega podjetja Javne službe so kot predstavnika ustanovitelja imenovali Natašo Vuk in Branka Kumra. V svet zavoda Centra interesnih dejavnosti Ptuj so bili imenovani Klemen Rutar, Matic Ber, Tina Alič in Jure Hanc, v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Darko Rojs in v svet Centra za socialno delo Ptuj Julija Tepeš. Mestni svetniki so potrdili tudi ugotovitvena sklepa o prenehanju mandata članicama občinskega sveta, Patriciji Kovačec in Vlasti Sto-jak, ki sta se zaposlili v upravi MO Ptuj. V mestni svet kot nadomestna svetnika prihajata Tanja Meško Tonejc (ZA Ptuj) in Andrej Lazar (SD). Ptuj • Delovanje Mladega foruma Novo vodstvo za mlade Po nekaj letih premora na Ptuju ponovno deluje Mladi forum (MF), politični podmladek stranke SD. Predsednik MF Ptuj je Miha Damiš, v predsedstvu so tudi Natalija Vidovič, Karmen Kolarič, Sašo Brec, Alen Karo, Tilen Terbuc, Borut Solina, David Kelenc, Eva Žunkovič in Saša Horvat. »Verjamemo, da bo novoizvoljeno vodstvo širilo vrednote socialne demokracije ter krepilo pomen solidarnosti in tovarištva. Dosledno bomo opozarjali na problematiko mladih in trdno stali na stališču, da so dobre rešitve lahko sprejete le s konstruktivnim dialogom,« so povedali v MF SD Ptuj. Ptuj, Markovci • OPN v javni obravnavi Čas za zadnje pripombe se počasi izteka V občinah Markovci in Ptuj bosta kmalu potrjena dolgo pričakovana občinska prostorska načrta (OPN). Pripravljena akta sta te dni v postopku javne obravnave. V Markovcih je OPN sicer javno razgrnjen od 14. januarja. Javna obravnava dokumenta je na sedežu občine Markovci potekala sinoči. OPN bo v sejni sobi občine Markovci in na portalu Piso javno razgrnjen še do petka, 13. februarja. V tem času lahko zainteresirana javnost na dokument poda svoje pripombe, ki jih je treba nasloviti na upravo občine Markovci ali na Skupno občinsko upravo občin Spodnjega Podravja, Mestni trg 1, Ptuj. Pripombe se lahko vpišejo tudi v knjigo pripomb na mestu razgrnitve. Javna razgrnitev OPN za območje MO Ptuj se je začela prejšnji ponedeljek, 26. januarja, in bo trajala do vključno petka, 27. februarja. Gradivo je javnosti dostopno na portalu Piso ter na sedežu MO Ptuj, v sprejemni pisarni v pritličju Mestne hiše (vhod na desnem vogalu). Javna obravnava osnutka OPN ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za MO Ptuj bo danes ob 17. uri v veliki dvorani narodnega doma na Jadranski ulici na Ptuju. Pripombe na dokument je možno oddati na Skupno občinsko upravo ali pa jih zapisati neposredno v knjigo pripomb na mestu razgrnitve. MZ Dornava • Predlog letošnjega p Zakaj društva no Dornavski župan Rajko Janžekovič je svetniškemu or januarske seje, sicer pa je bilo v razpravi ob drugih to Sloviti dornavski cigani bodo letos na Fašenku po dornavsko plesali pod t počeli v baročnem dvorcu, katerega ključi so še vedno v Ljubljani. Proračun občine letos dosega 2,129 milijona evrov na prihodkovni in nekaj evrov več na odhodkovni strani. Približno 27 % tega denarja (575.000 evrov) bo šlo za že izvedene oz. načrtovane naložbe, med večjimi porabniki proračunskega denarja pa so še šolska in predšolska vzgoja, delovanje občine, vzdrževanje celotne infrastrukture in odplačilo kreditov. Po pojasnilu župana ima občina okoli 1,2 milijona evrov dolga, letos pa naj bi ga odplačali približno tretjino (od tega 200.000 evrov kratkoročnega kredita, ki je bil najet lani za potrebe izgradnje novega kulturnega centra). Denar namesto vaškim odborom raje za otroške parke Posebnih pripomb svetnikov na predstavljen predlog proračuna, ki bo februarja v javni obravnavi, ni bilo slišati, svetniki (in ostali) pa imajo v tem času možnost vložiti pisne amandmaje z želenimi spremembami postavk. Nekaj prahu je med zbranimi dvignilo le dejstvo, da bo za štiri vaške odbore v občini letos name- njen le drobiž (od 350 do 1000 evrov), kar je Janžekovič pojasnil z besedami, da bodo odslej raje vsako leto v območju vsakega vaškega odbora uredili otroški park z igrali. Potem so se svetniki strinjali z osnutkom odloka o režijskem obratu, s katerim so pod okrilje dejavnosti tega obrata vnesli še vzdrževanje športnih in parkovnih površin. Dvorec nazaj v roke občini? S tem je pravzaprav domači režijski obrat dobil uradno možnost upravljanja z baročnim dvorcem. Prav stroški upravljanja tega dvorca so v zadnjem obdobju burili domačo in širšo javnost. Kot je znano, je namreč župan Janžekovič, jezen, ker kulturno ministrstvo kot lastnik ni poravnalo lanskih stroškov vzdrževanja, nedavno predal ključe dvorca kar lastnikom v Ljubljano: »Kot veste, smo zdaj prejeli dolgovanih 25.000 evrov od ministrstva za lani, še vedno pa je ostal neporavnan del dolga za leto 2011. Ministrstvo nam je sicer sugeri-ralo, da bi za upravljanje z dvorcem ustanovili javni zavod, a to bi pomenilo prevelike stroške za naš proračun.« Župan je ob torek • 3. februarja 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 proračuna v javni obravnavi cejo domačega fasenka nizju predstavil letošnji proračun, kar je bila najpomembnejša točka tokratne >čkah dnevnega reda slišati kar nekaj zanimivih informacij. Foto: Črtomir Goznik aktirko domače mesarije (ki se je edina javila na razpis za organizacijo fašenka), vsekakor pa tega ne bodo r v. Občina z dvema podžupanoma Župan Rajko Janžekovič je na zadnji seji svetnike seznanil tudi s svojo odločitvijo, da je imenoval dva podžupana: Janeza Horvata in Srečka Kondriča. Kot je še pojasnil, si bosta oba razdelila eno podžupansko plačo, za katero je na postavki proračuna rezerviranih približno 8.500 evrov. tem omenil veliko verjetnost, da bo občina ključe dvorca dobila nazaj predvidoma marca letos, saj je bila po njegovih besedah najugodnejši ponudnik za vzdrževanje. Kdaj in zakaj je prišlo do kratkega stika med odborom in občino Spomnil pa je tudi na razkol med občinskim vodstvom in občinskim odborom za baročni dvorec, ki ga je povzročilo njegovo vračilo ključa kulturnemu ministrstvu v Ljubljano: »Če tega ne bi naredil, ne bi nikoli dobili denarja v proračun. Vzdrževanje in upravljanje dvorca pa zahteva finančna sredstva, ki smo jih kar naprej zalagali iz proračuna.« Ker je prav zaradi te zadeve na naslove svetnikov prišlo pismo predsednika odbora Franca Zagor-ška, je Janžekovič pokomen-tiral še to: »Nihče ne oporeka temu, da je odbor z Zagorškom na čelu za dvorec v preteklosti naredil ogromno. Vendar pa je treba vedeti, da je imel ta odbor leta 2006, ko sem začel županovati, na postavki 1.670 evrov, nič več. Stroški pa so se zaradi določenih prireditev, tudi glasbenega septembra, zelo zviševali in odbor je posloval negativno. Ves minus je seveda pokrivala občina. Po letu 2011 so nekatere prireditve v dvorcu potekale brez vsakega dogovora z vodstvom občine, ki pa je bila odgovorna za dvorec. Tako se pa vseeno ne dela! Odboru sem predlagal tudi, da se konstituira kot društvo, kar pa niso naredili!«« Bo fašenk po dornavsko letos zadnjič?! Na tokratni seji pa je prišla na dan še ena zanimiva zadeva. Namreč občina je preko razpisa iskala organizatorja letošnjega tradicionalnega fašenka po dornavsko. Prednost so imela domača društva, a se je tudi na podaljšan rok razpisa prijavil le en ponudnik: Mesarstvo Herga, d. o. o. In niti eno samo, samcato društvo, čeprav bo za organizacijo izplačanih 6.000 evrov. Kar nekaj svetnikov je bilo nad takšnim odnosom društev do domače prireditve zelo ogorčenih. Najglasnejši med njimi je bil Janez Horvat: »Če je pa to tako, je bolje, da se občina sploh več ne ukvarja s to prireditvijo in naj za to ne porablja denarja! Sramota za naša društva! Vsa bi samo rada denar iz proračuna, ko bi bilo treba nekaj narediti, pa ni nikjer nikogar! Ne vem, zakaj se potem društva sploh še prijavljajo na razpise?!« Letos bo torej dornavski fa-šenk vzel v roke domači privatnik, kako bo s to prireditvijo naslednje leto, pa je ostalo ne-odgovorjeno. SM Gorišnica • Proračuna za leti 2015 in 2016 kar čez palec V Gorisnici računajo na 536 evrov povprečnine Člani sveta občine Gorišnica so se minuli teden sestali na 4. redni seji ter potrdili proračuna za letos in prihodnje leto. Zanimivo je, da so v Gorišnici prihodki proračuna iz naslova povprečnine oz. glavarine načrtovani v višini 536 evrov po glavi občana. Pa čeprav so se reprezentativna združenja občin komajda uspela izpogajati za povprečnino v višini 525 evrov, še dodatno naj bi se ta znižala v drugi polovici leta. Je pa župan Jože Kokot ob sprejemanju proračuna omenil, da bo najbrž kmalu potreben rebalans. Prihodki proračuna občine Gorišnica za 2015 so predvideni v višini 5,6 milijona evrov, v letu 2016 pa naj bi se v občinski blagajni zbralo okoli 4,4 milijona evrov. Oba proračuna sta po prihodkih in odhodkih uravnotežena. »Na proračun pripomb v javni razgrnitvi ni bilo,« je dejal župan. Predsedniki vseh odborov so drug za drugim zreciti-rali, da so proračun obravnavali in da ga podpirajo. Opozicijski svetnik Silvo Sok je na seji vložil amandma, s katerim je predlagal nakup gasilskega vozila GVM-1 za prevoz oseb za PGD Zamušani v vrednosti dobrih 48.000 evrov. Vozilo bi namenili za potrebe društva in za prevoz šoloobveznih otrok iz Tibol-cev in Zamušanov. Sok je na seji pojasnil, da upravni obor PGD Zamušani njegov predlog podpira. Župan Kokot nad Sokovim amandmajem ni bil navdušen. »Tega amandmaja kot župan ne morem podpreti. V kratkem se tako ali tako pričakuje rebalans proračunov. Na sestanku v Šentjurju so nam jasno povedali, da moramo varčevati pri športu, kulturi, gasilcih, prevozih,« je povedal Kokot. Svetnik Stanko Rižnar, sicer tudi predsednik PGD Formin, je dodal, da po njegovih informacijah gasilska zveza (GZ) Gorišnica Sokovega predloga ne podpira. Župan Kokot je utemeljeval, da v proračunu ni rezerv. Sok je pri amandmaju natančno navedel postavke, ki bi se jih glede na lanskoletno realizacijo še dalo skrčiti in sredstva prerazporediti za njegov amandma. Amandma glasovanja ni vzdržal. Županova večina je s šestimi glasovi pet opozicijskih svetnikov preglasovala. »Na takšen Zakaj so terase novega vrtca za otroke nevarne Gorišniški svetniki so na seji med drugim potrdili letna programa športa in kulture. Razpravljali so še o vzpostavitvi tržnice z lokalnimi pridelki. Svetnik Sok je v imenu sveta staršev OŠ Gorišnica povprašal, zakaj se zunanje terase v vrtcu ne uporabljajo. Dobil je odgovor, da zato, ker naj bi se luščil les. Izvajalec gradnje naj bi zatrjeval, da se les lušči zaradi neustreznega vzdrževanja. Župan pa poudarja, da so za težavo kriva slabo izvedena dela. način naš občinski svet ne deluje dobro. Čeprav so nekateri predlogi dobri in podprti z argumenti, se jih iz razloga, ker jih ne predlagajo pravi ljudje, ne podpre,« je poudaril Sok. Za vodenje GZ ni interesa Decembra je v Gorišnici odstopilo vodstvo gasilske zveze - ker naj bi bilo financiranje gasilstva od občine precej podhra-njeno. Na razpis za kandidature za vodstvene funkcije, ki je bil objavljen od 24. decembra do 5. januarja, ni prispela nobena prijava in zato naj bi bilo zdaj staro vodstvo pripravljeno vnovič zasesti funkcije. Svetnik Bojan Purgaj je na to temo povedal: »Na razpis se ni nihče prijavil, ker je v občini samo nekaj ljudi, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Ni ljudi, ki bi to delo prevzeli. Župan, pozivam vas, da spremenite odnos do gasilstva. Krčenje gasilskega proračuna je samo eden od razlogov, zakaj je vodstvo GZ odstopilo. Člani starega vodstva so pripravljeni vnovič prevzeti naloge, ker naj bi jih k temu pozvali predsedniki in poveljniki društev. Strokovnega kadra za vodenje gasilske zveze je malo. Pustite jim delati, če so strokovni. Vmešavanje v njihovo delo se mi ne zdi primerno. Župan, vi bi morali delovati združevalno in ne razdiralno.« Župan je odgovoril: »Ni problem v gasilski zvezi, problem je v treh, štirih ljudeh.« Purgaj je nadaljeval: »Župan, spomnimo se, da ste imeli težnjo, da bi PGD Gorišnica umestili v nižjo kategorijo in PGD Moškanjci v višjo. Moškanjci so se temu uprli, ker znotraj gasilske organizacije ne želijo delati razdora.« Župan Kokot je vztrajal, da je bilo za prijavo na razpis za vodenje GZ premalo časa, ker je bil objavljen v času božično-novole-tnih praznikov. »Gospod župan, menim, da ni problem samo v treh ljudeh na GZ, temveč tudi v vas,« je dodal svetnik Silvo Sok, podžupan Jože Petek pa pojasnil: »PGD Moškanjci z občino ni nikoli imel težav. Povejte poimensko, katero društvo ni zadovoljno z odnosom župana oziroma občine do gasilstva. Menim, da je za gasilstvo dobro poskrbljeno in da gasilska društva prejemajo dovolj sredstev.« Mojca Zemljarič Gorišniški svetniki bodo najbrž kmalu proračun korigirali z rebalansom. Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 3. februarja 2015 Ptuj • Huda pokušnja v Muzikafeju Veliki pesnik v družbi velikega vinarja Vsako zadnjo sredo v mesecu v Domu kulture Muzikafe v Ptuju gostijo vrhunskega pisatelja in vrhunskega vinarja. Sezono 2015 sta v sredo, 28. januarja, začela pesnik Milan Jesih in vinar Uroš Valcl iz prekmurske kleti Marof iz Mačkovcev; sicer pa je to bila že 21. tovrstna prireditev. Večer sta povezovala literarni kritik, novinar in pisatelj Aljoša Harlamov ter vinski publicist Jože Rozman. Milan Jesih je pesnik in pisatelj z veliko začetnico, je uvodoma povedal Aljoša Harlamov. Bil je član neoavant-gardne literarno-gledališke eksperimentalne skupine 442. Je tudi prevajalec iz angleščine in ruščine, na tokratnem ptujskem srečanju z njim pa je predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Lahkoda - enajsto samostojno pesniško zbirko. V nadaljevanju si preberite nekaj utrinkov iz zanimivega, kratkočasnega, tudi duhovitega pogovora med A. Harlamo-vom in M. Jesihom. A. Harlamov: »Nedolgo tega nas je pretresla smrt Tomaža Šalamuna. V kakšnih odnosih ste bili s Tomažem? Verjetno sta se dobro poznala.« M. Jesih: »Kdor je poznal Tomaža, ni mogel biti z njim v drugačnih kot v prijetnih, prijaznih odnosih. Bil je blaga duša, mož, ki je do svojih poznih let ohranil zmožnost začudenja, navdušenja. Veliko sva bila skupaj, tudi po svetu: na Češkem, Kitajskem ... V Ljubljani sva se nekajkrat za celo popoldne 'zataknila' ob kakih kozarčkih ...« Harlamov: »Ali obstaja pri pesnikih konkurenčnost? Vendarle sta iz istega obdobja, ista generacija ...« Jesih: »V poeziji ne more obstajati tekmovalnost, saj je jasno, da tistega, kar dela nekdo od nas, ne more narediti nihče drug. Želimo si biti prepoznavni takšni, kot smo, s tistim, kar počnemo. Je pa res, da v mladih letih - ampak to ni stvar pesniške tekmovalnosti, ampak človeške - v mladih letih je tako, kot bi vsi v tej dvorani pričeli vpiti: 'Tu sem, glejte me!' To počne mlad človek, ki se mu zdi pomembnejše, da vedo zanj, kot to, kar počne. Pa se je pokazalo, da ko človek doseže osnovno zrelost, tam na pragu 30 let, v Kristusovih letih, ta- r Véliki pesnik ... V* Milan Jesih je pesnik, dramatik in prevajalec, dobro znan ptujskemu občinstvu, saj je bil leta 2012 častni gost festivala Dnevi poezije in vina, ravno v tem času pa si je v Stari steklarski delavnici mogoče ogledati ponovitve predstave Grenki sadeži pravice v režiji Branke Be-zeljak (naslednji ponovitvi sta nocoj, 3. februarja, in 20. februarja). Študiral je primerjalno književnost, bil med letoma 2009 in 2011 predsednik Društva slovenskih pisateljev, trenutno pa je samostojni ustvarjalec. V šestdesetih letih je bil član avantgardne literarno-gledališke eksperimentalne skupine, danes pa se ukvarja predvsem s pisanjem poezije in prevajanjem iz angleščine in ruščine. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, saj je dobil tako rekoč vse pomembnejše nacionalne nagrade. Njegovo najnovejše delo je pesniška zbirka Lahkoda, ki je izšla v zbirki Beletrina leta 2013. J krat se ta 'hudobija tekmovalnosti' v smislu: 'Pa saj tisto je za en drek, kdo bo pa to bral ... To ni res, to ni avtentično,' s čimer smo v mojem času druge - moram reči, da večji del starejše - dajali v nič ... vse tisto izpuhti v nič; saj ni težko izpuhteti, če pa je bilo tako ali tako prazno. In potem si vesel vsake dobre pesmi, ki jo napiše kdo drug, ker govori vsak z drugim glasom in Na letošnji prvi Hudi pokušnji je gostoval legendarni pesnik Milan Jesih ( na desni pa vinar Uroš Valcl in vinski publicist Jože Rozman. Ptuj • Sedma revija katoliških glasbenih šol Spoznajmo bodoče glasbene zvezde V refektoriju ptujskega minoritskega samostana svetih Petra in Pavla je v organizaciji zasebne glasbene šole, ki deluje v samostanu, v torek, 27. januarja, potekala sedma revija katoliških glasbenih šol. Svoje glasbeno znanje so poslušalcem predstavili učenci petih (katoliških) glasbenih šol: Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, Rakovnika, Beltincev, A. M. Slomška iz Maribora in Ptuja. Gostitelji so se predstavili s pevskim zborom pod vodstvom Petra Gojkoška, violončelistom Andražem Aličem in violinistom Vidom Palčarjem, Zavod sv. Stanislava so zastopali violinistka Maša Kovač, baritonist Miha Zupanc Kovač, violonče-listka Maja Jurca in kitarist Vid Svetina, iz Rakovnika sta prišla kitarist Ambrož Paternost in pianist Nejc Škrbec, iz Beltincev kitaristka Daša Smodič, cimba-list Luga Vegič ter bobnar in vibrafonist Alex Kovač, iz mariborske glasbene in baletne šole pa pianistka Tijana Lamut, flavtistka Brina Unuk in mladi baletni plesalki. Koncertni večer je sklenil združeni orkester ptujske in glasbene šole, ki je pod vodstvom Tadeja Kušarja zaigral »televizijske« skladbe -najprej naslovni temi iz risank Nodi in Smrkci, za konec pa še naslovno temo nadaljevanke Igra prestolov, ki je zvenela še posebej impresivno. Že seznam nastopajočih pove, da je šlo za pester glasbeni večer; posebej Beltinčani so s svojima tolkalistoma - cimba-listom z Bachovo Badinerie in vibrafonistom s Kopetzkijevo Samba de cacao - poskrbeli za dodatno popestritev programa, saj so zlasti ljudske cimbale prava redkost tovrstnih prireditev. jš Foto: Črtomir Goznik Za konec koncertnega nastopa učencev katoliških glasbenih šol je nastopil združeni orkester ptujske in mariborske glasbene šole pod vodstvom Tadeja Kušarja. Ptuj • Začelo se je 55. Kurentovanje Začenja se najbolj nori Že čez nekaj dni bodo maske ponovno prevzele oblast nad našim mestom. V sol prireditvami, več kot 100 jih bo javnega pomena. Kljub temu da je proračun ja nekatere novosti, med pomembnejšimi je gotovo večerna povorka, ki ji bomo | Mestna občina Ptuj kot organizator in Javne službe Ptuj kot izvajalec bosta med 7. in 17. februarjem že 55. znova pripravila tradicionalno Ku-rentovanje, največjo slovensko prireditev v času pusta, ki bo popestrila dogajanje na naših ulicah. Kaj vse se bo dogajalo in kakšne so novosti, so na novinarski konferenci pojasnili princ karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški, Branko Bru-men, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanje 2015, Miran Senčar, župan MO Ptuj, in Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. Senčar je uvodoma dejal, da se veseli polnih ptujskih ulic, a je obenem izpostavil prepričanje, da je bilo pustovanje v gospodarskem smislu doslej premalo izkoriščeno, zaradi česar je kot enega izmed glavnih ciljev poudaril pozitivne učinke za gospodarstvo in turizem v mestu. Kot pomembno novost v letošnjem letu je predstavil prizadevanja, da po osrednji povorki večina skupin ostane na mestnih ulicah. Obiskoval- r Uradni začetek letošnjih kurentovih opravil se je začel nocoj, ko so začetek pustnega časa naznanili s ku-rentovim skokom, in sicer natanko opolnoči na domačiji 2. princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju. Na ta dan si kurenti prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začnejo svoje poslanstvo, odganjanje zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino. v_/ ce bodo poskušali zadržati v mestu tudi po končanih po-vorkah. Nekaj najbolj atraktivnih skupin bodo namreč razporedili po mestu, tam zanje organizirali malice, druženje obiskovalcev z njimi, fotografiranje ipd. „Vsi gostinci iz Ptuja in okolice bodo dobili priložnost, da ob trasi povork postavijo stojnice in ponudijo svoje izdelke in storitve," je še poudaril Senčar. Novost letošnjega programa je ob lani uvedeni mestni pustni tržnici večerna povorka, ki bo v petek, 13. februarja, od 19. ure dalje. Njen začetek bo pri sodišču, preko Mestnega in Slovenskega trga do ptujske tržnice, kjer bodo najlepšim maskam podeljene nagrade. Ob predstavitvah etnografskih likov bo vsak večer sledil še etno pop rock koncert različnih glasbenih skupin, umetniško dogajanje pa bo obarvala mednarodna likovna prireditev Ex tempore. Posluh države v finančnem smislu bo nujen Osrednji dogodek ostaja mednarodni KarnevalFest, ki bo potekal na pustno nedeljo. Organizatorji so prepričani, da bo ta ponovno upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji in širši regiji, nastopilo bo okrog 3500 udeležencev. torek • 10. februarja 2015 Kultura ŠtajerskiTEBHlK 201 r ... in vêlik vinar (iSS cm) Za januarski zimski čas so vina kot naročena, da nas poživijo in pogrejejo. Pa tokrat niso bila kuhana. Uroš Valcl, ki skrbi za celotno dogajanje v novi prekmurski kleti Marof iz Mačkovcev, tudi enološko, ima visoke cilje ter prisega na zelo značajna, krepka, bogato sestavljena, večplastna vina. Dve vini za tokratno Hudo pokušnjo je natočil naravnost iz sodov, torej so bili obiskovalci li-terarno-vinskega srečanja med prvimi, ki so ju pokusili. V_/ prepoznaš dobro stvar, veš pa, da ti je ni nihče speljal izpod blazine...« Harlamov: »Ampak ali obstaja tekmovanje' za bralce v smislu, da če si nekdo sposodi zbirko drugega pesnika, ne bo bral vaše ... Ali ne obstaja ta tekmovalnost biti boljši, biti bolj bran?« Jesih: »Pa kaj! Pesem je napisana, je v knjigi, nekdo si jo je sposodil - pa jo lahko bere tudi čez 50 let...« Harlamov: »Glede na to, kako ste v slovenskem prostoru nagrajevani, saj ste pobrali vse možne nagrade vsepovsod, ste morda nad tem vprašanjem...« Jesih: »Mogoče. Ne vem, kako je, če se človek vse življenje ukvarja z nečim in ni sprejet. To je najbrž tako kot v ljubezni. A sam takšnih izkušenj nimam, zato mi je mogoče lažje biti velikodušen in reči: 'Pa kaj!' S tem vprašanjem ste me res našli!« Mit o 'pijanih' umetnikih Glede na to, da se je tisti večer s pesnikom Milanom Jesi-hom družil tudi vinar Uroš Valcl, seveda ni šlo brez vprašanja o 'klasičnem liku' slovenskega umetnika, ki ga rad popije. Milan Jesih je o vinu napisal kar nekaj pesmi. Ali pesnik lažje ustvarja ob kozarčku? »Ne,« je bil odločen Milan Jesih. »Ko pišem, na mizo ne prinašam svojih razvad. Za poezijo je potrebna zbranost. Ne verjamem, da se da ustvarjati pod vplivom alkohola. Nekateri veliki umetniki so sicer sami razglašali, da pod vplivom alkohola lažje delajo, ampak ne verjamem tega; po moje gre bolj za samoreklamo. Znan je npr. hrvaški pesnik Vi-dric, ki je rad v družbi gostilniških prijateljev prijel za pero in na hitro napisal pesem. Pa se je čez leta pokazalo, da je v resnici za vsako pesem doma trdo garal, se jo naučil na pamet, potem pa v gostilni zapisal. Spomnim se, da ko sem bil mlad in sem si v 'dobrem razpoloženju' zvečer kaj zapisal, sem potem drugi dan videl, da ni imelo ne repa ne glave. Lahko, da so bile tri besede zaporedoma še nekako, ampak vse skupaj je bilo brez ritma ... tako kot hoja pijanega človeka. To ne gre skupaj, pisanje je vendarle umsko delo.« Harlamov: »Zakaj pa še danes pišete v verzih, v organiziranih verzih, kitičnih oblikah ...? Nekdo poreče, da je to že preživeto, saj je danes malo pesnikov, ki še pišejo tako.« Jesih: »Res je, pri nas jih je zelo malo. So okolja, kjer nihče več ne piše v verzih, na primer r Foto: Črtomir Goznik stoji); ob njem na levi Aljoša Harlamov, Prihodnjič Tone Partljič Vsako zadnjo sredo v mesecu v Domu kulture Mu-zikafe gostijo vrhunskega pisatelja in vrhunskega vinarja. Na enem kraju se srečata pesniška in enološka umetnost: ena, izbrana knjiga in izbrano vino, oboje zaznamovano z nezamenljivo avtorsko pisavo, osebnostjo, pečatom porekla. Cilj cikla večerov je razvneti duha, ga dvigniti v višave in odpeljati v kraje, kamor ne zaide vsak dan. Vsak od povabljenih literarnih gostov bo o vinu, o katerem je tisti večer govor, napisal besedilo. Po dveh letih bodo besedila izšla v skupni knjigi. Zadnjo sredo v februarju bo gost Tone Partljič. V_/ Bili ste opozorjeni Najbrž ste že kdaj prebrali, da mi ni všeč, ko se na razne dogodke (v večini primerov kulturne) obeša vino. Ker ga pač pridelovalci ne smejo oglaševati, se prilepijo na kulturo in tako dobimo vino s poezijo, vino z literaturo, vino s filmom, najbrž tudi kakšno vino s slikarstvom ali fotografijo ... Pri čemer so poezija, literatura, film, slikarstvo, fotografija ... nujno zlo, da lahko nekdo dela reklamo za svoj pridelek. Čista hinavščina, ki pa jo zahteva država, ne vinarji in vinogradniki, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Če že minister za zdravje ve, kako zelo škodljivo je uživanje alkohola - a če zraven prebereš pesem ali si ogledaš kak film, pa ni več škodljivo? Ali pa naj novinarji v svojem poročilu z dnevov nečesa ... + vina vsakokrat omenjamo, kaj je nekoč davno opozoril gospod minister in danes gospa ministrica? Pa po novem, ko mora biti potrošnik ozaveščen tudi glede alergenov: bomo na Hudih pokušnjah opozorjeni, da lahko kak kozarček vsebuje škodljive alergene - namreč sulfite? Ker poezija Milana Jesiha je brez alergenov - razen če ste alergični na besede, pri katerih na televiziji zapiska, ko jih kdo izreče? Ker kakšna 'pi...' (ki se rima na 'lička') se pa najde tudi pri Jesihu. (Bili ste opozorjeni!) Jože Šmigoc pri Rusih pa je še veliko pisanja v verzih. Eni bodo rekli, da jih forma utesnjuje in da potrebujejo svobodni verz, drugi pa pravijo, da jih stroga forma prisili k temu, da najdejo reči, ki jih drugače nikoli ne bi našli. Ampak zase vem, da ne bom nikoli drugačen: haflinger ne bo nikdar postal kasač.« Harlamov: »Kar vašo poezijo dela drugačno, je humor. Tega v slovenski poeziji primanjkuje - a ne pri vas. Po odzivu občinstva nocoj ob branju svoje poezije se je znova pokazalo že znano dejstvo: spadate med najpriljubljenejše slovenske pesnike. Vas to kdaj muči? Imate seveda tudi kritiško pozornost, ampak vi imate oboje - kritiko in občinstvo. Kako gledate na to?« Jesih: »Kar se tiče javne priljubljenosti mojih pesmi, je to breme, saj zahteva, da si ostanem zvest v svojem ustvarjanju. Če si sprejet - in jaz se ne morem pritoževati -, se to sprejetost bojiš zapraviti. Ne da bi moledoval za to, da ostaneš sprejet, ampak najhujše je nekaj izgubiti.« jš čas v letu boto se namreč začenja 55. Kurentovanje, ki bo tudi letos postreglo s številnimi ivnega dela prireditve letos nižji in znaša okoli 170.000 evrov, se obetajo tudi riča prihodnji teden. Med pomembnejšimi dogodki bodo tudi pustni mestni korzo, ki k sodelovanju vabi vse željne urbanega maskira-nja, v ponedeljek, 16. februarja, pa bo najstarejše mesto v Sloveniji najmlajše, ko bo na mednarodnem srečanju vese- lih maškar iz vrtcev nastopilo okrog 3000 otrok. Da se obeta zanimivo dogajanje, ki ga bodo izpeljali kljub težki finančni situaciji - tej so se ob bok postavili z zanosom in dobro organizacijo - pa je poudaril direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Dejal je, da se kriza močno pozna pri pridobivanju sponzorskih sredstev, saj je teh vsako leto manj. Zato in zaradi ločitve javnega in tržnega dela je celoten proračun javnega dela prireditve letos nižji, znaša okoli 170.000 Foto: Črtomir Goznik Na skupno več kot 100 prireditvah javnega pomena organizatorji pričakujejo več kot 10.000 udeležencev iz približno 15 držav in vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na KarnevalFestu bo nastopilo okrog 3500 udeležencev, na mednarodnem srečanju veselih maškar pa pričakujejo še 3000 otrok. Proračun javnega dela prireditve letos znaša 170.000 evrov, od tega je 45.000 prispevala ptujska občina. Foto: Črtomir Goznik Program Kurentovanja so predstavili (z leve): Rajko Jurgec Bertold Draneški, princ karnevala, Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanje 2015, Miran Senčar, župan MO Ptuj, Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. evrov, k čemur je mestna občina prispevala 45.000 evrov. Da bo v prihodnjih letih treba urediti delno financiranje od države, in o velikih naporih, ki so kurentove obhode pripeljali do proglasitve za živo mojstro- vino državnega pomena in nominacijo za UNESCO register nesnovne kulturne dediščine, pa je govoril Branko Brumen. Predstavitev dogajanja na letošnjem Kurentovanju na tokratni novinarski konferenci je zaključil Rajko Jurgec Bertold Draneški, ki je dejal, da so zelo dobro pripravljeni za začetek pusta in si zaželel, da pozitiven sloves ptujskega pustovanja tudi letos ponesemo v svet. Dženana Kmetec 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 3. februarja 2015 S Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Oslovski most: s/z Učitelji matematike besedno zvezo »oslovski most«* najbrž poznate, največkrat v povezavi s Pitagorovim izrekom: tisti, ki Pitagora obvladajo, lahko gredo čez most med pametne, tisti, ki ga ne obvladajo, pa pač ostanejo na oslovski strani. (Zanimivo bi bilo videti, na kateri strani mostu je več kandidatov ...) Najbrž bi takšen oslovski mostiček lahko imeli tudi učitelji slovenščine. Pa kemije, fizike ... Pri slovenščini bi namreč človek mirne duše prepovedal prehod na drugo, pametno stran vsem tistim, ki si ne uspejo zapomniti, kdaj uporabiti v orodniku (to je šestem sklonu) predlog s in kdaj z. Zal bi na nasprotnem bregu gledali marsikoga - tudi koga takega, ki se diči s kakšno ugledno titulo ali čigar rit je na pomembnem stolčku (zato pa je glava vse prej kot ustrezna temu položaju). Kaj je torej tako težko zapomnljivega pri predlogu s/z? V bistvu gre za en predlog v dveh oblikah, ki sta se pojavili zaradi lažje izgovarjave. In samo za to gre: za izgovor. Tu namreč velja tista Karadžiceva zahteva: »Piši, kot govoriš.« Samo prisluhnite sami sebi - in boste pravilno zapisali. Pa poskusimo. Ali lažje izgovorite »s psom« ali »z psom«? (Pa ne brati ločeno, najprej »s« in posebej »psom«, ampak izgovorite, kot da gre za eno besedo: »spsom« - »zpsom«.) In ugotovili boste: seveda je lažje »spsom« - in tako je tudi prav. Tako bi lahko šli lepo po vrsti od a do ž ter si ustvarili pravilo: predlog s bo pred besedami, ki se začnejo na c, č, f, h, k, p, s, š, t, predlog z pa pred samoglasniki a, e, i, o, u in soglasniki b, d, g, j, l, m, n, r, v, z, ž. (Se še spomnite, kako ste si te c, č, f ... zapomnili v osnovni šoli? To so bili začetni glasovi zelo pametne povedi: Celi Čop Fazanov Hoče, Kruti Pes S Šapo Tolče. Tisti z-jevi pa so vsebovani v povedi: Bodem ga že mlinarju javil.) Ampak kot sem že zapisal malo prej: kaj bi se učili pravil, samo prisluhnite si, pa ne bo napak. Slovenska Bistrica • Srednja šola No, kakšen dvom se bo kdaj pa kdaj vendarle pojavil. Primer: ali ste se v času šolanja seznanili »s Henrijem Matissom« (francoski slikar) ali »z Henrijem Matissom«? Če obvladate vsaj malo francoščine, potem veste, da se Henri izgovori brez začetnega h (pa še na nos - torej Onri), in ker se raba predloga s/z tudi v pisanju prilagaja izgovoru, bo pravilno »z Henrijem« (ampak angleški Henry pa bo »s Henryjem«). Še en majhen pomislek. Recimo, da želimo nekomu sporočiti, da lahko za izpolnitev obrazca uporabi svinčnik ali nalivno pero, in to storimo s povedjo: »Obrazec izpolnite s svinčnikom ali nalivnim peresom.« Bi moralo biti zapisano »s svinčnikom ali z nalivnim peresom«? Ne, en predlog je čisto dovolj. (Mogoče bo to prebral kdo na televiziji in nas ne bo več obveščal, da se o rabi tega in onega zdravila »posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom«; tisti »s« pred farmacevtom je čisto odveč.) Saj ni tako težko, kajne? Jože Šmigoc *Še opombica: da ne porečete, kako širim krivo vero, naj omenim, da izraz »oslovski most« poleg Pitagorovega izreka označuje tudi trditev (baje celo pogosteje kot Pitagorov izrek), da sta kota ob osnovnici enakokrakega trikotnika skladna. In če tega ne razumete, veste, na kateri breg sodite ... Programa tehnik računalništva in športnega oddelka gimnazije ne bo Srednja šola Slovenska Bistrica je želela v jeseni odpreti vrata prvi generaciji dijakov programa tehnik računalništva ter ponovno oblikovati športni oddelek gimnazije. »Sredi januarja smo dobili odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da ne soglašajo s programsko dopolnitvijo naše šole. Enako so se odzvali skoraj na vse tovrstne letošnje pobude srednjih šol. Vsaj, kolikor vem, za Podravje,« je povedala ravnateljica srednje šole Iva Pučnik Ozimič. V času delovanja šole je bilo največje število dijakov 720. V zadnjih letih se je zaradi upada natalitete in izrazitega upada vpisa v ekonomske programe število občutno zmanjšalo. V tem šolskem letu je na šoli zgolj 462 dijakov, od tega dve tretjini v gimnazijskem programu, drugi v ekonomskih. Kljub trenutni zavrnitvi novih programov si bodo na šoli še naprej prizadevali, da pridobijo kak tehniški program. Šola je želela dopolnitev obstoječih programov zaradi pobud gospodarskih družb po uvedbi tehničnih izobraževalnih programov ter pobude športnih organizacij, ob tem so imeli tudi podporo lokalne skupnosti za ponovno oblikovanje športnega oddelka v gimnazij. Ob tem šola za predlagana programa že razpolaga z ustreznimi kadri, opremo. Vendar argumenti srednje šole niso prepričali ministrstva. Kot so pojasnili, s predlogom šole ne soglašajo zaradi mreže šol, ki izvajajo programa v regiji in okolici. »Program tehnik računalništva se v podravski regiji izvaja že na dveh šolah, in sicer na Srednji elektro-računal-niški šoli v Mariboru in v Šolskem centru Ptuj, kjer smo na zadnjem razpisu za vpis novincev skupaj razpisali 168 mest. Športni oddelek gimnazije se v podravski regiji prav tako izvaja že na dveh šolah. Glede na to in ob upoštevanju izjemno omejenih proračunskih možnosti za Foto: Mojca Vtič leto 2015 smo na ministrstvu ocenili, da ni potrebe po razmeščanju teh programov na še eni šoli v regiji,« so pojasnili na ministrstvu. Srednješolci brez avtobusnih povezav za Ptuj Tako bo Srednja šola Slovenska Bistrica za šolsko leto 2015/2016 razpisala dva oddelka gimnazije, en oddelek ekonomskih tehnikov, oddelek programa trgovec. »Svoje nespreje-te pobude pa bomo poskušali uveljaviti v prihodnje,« je še dodala ravnateljica Iva Pučnik Ozimič. Tako se bo moral dijak Predsednik Kluba direktorjev Slovenska Bistrica Tomaž Smolar je o programu tehnik računalništva povedal: »Prihodnost je povezana z obvladovanjem informacij in mobilnostjo. V poslovnem sistemu Impol, kjer delujem, vidimo prihodnost profila računalniški tehnik najprej pri podpori informatizacij delovnih procesov, ki obsega kreiranje informacijske podpore, vzdrževanje in varovanje informacij. Računalničar uspešno deluje v procesih proizvodnje, načrtovanja in logistike. Računalniški tehnik je širše uporaben profil, ki je poleg računalništva usposobljen še z vidika splošnega tehniškega znanja, organizacije in tako pripravljen za izvajanje raznolikih opravil v okviru gospodarskih družb.« programa tehnik računalništva (na primer iz Makol) voziti v 40 kilometrov oddaljen Maribor, na Ptuj pa tako nima povezave v okviru javnega avtobusnega prometa kot tudi dijaki iz Slovenske Bistrice ne. Mojca Vtič Ptuj • Jože Foltin v Miheličevi galeriji Tokrat pokrajine, kurenti in muzikanti V Miheličevi galeriji so v četrtek, 29. januarja, odprli slikarsko razstavo del Jožeta Folti-na z naslovom Izbrane podobe med 60 in 70. Kot je ob odprtju povedala kustosinja Stanka Gačnik, ki je pripravila obširen katalog (fotografije zanj je prispeval Boris Farič), je Jože Foltin umetnik, ki ustvarja svoje intimne svetove že nekaj desetletij in nam jih ponuja v ogled - na tokratni razstavi iz obdobja zadnjih desetih let; številki 60 in 70 v naslovu razstave pomenita slikarjevo starost, saj je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob pregledu obsežnega Fol-tinovega opusa se izluščijo trije ciklusi, predstavljeni v galeriji: pokrajine, kurenti in muzikanti. Pokrajine so seveda tiste v neposredni okolici Ptuja - Haloze z Donačko goro, pa tudi Štur-movci in Kozjansko; med maskami prevladuje kurent, ki ga je slikar slekel in ostajajo pred nami samo golo moško telo ter kurentova maska in ježevka, vse drugo je nepotrebno. »Današnji koranti niso pravi, so kičasti,« je nekje dejal Foltin. »Sem, kar sem - le kapa in ježevka.« V ciklusu mask omenimo še podobe dornavskih ciganov, prav Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji do 8. marca razstavlja Jože Foltin; na fotografiji v družbi s kustosinjo Stanko Gačnik. tako značilnih likov pustnega časa na Dravsko-Ptujskem polju. Tretji na razstavi predstavljeni ciklus pa so muzikanti - moške figure, upodobljene v razgibanih kompozicijah, ki s svojo razgibanostjo in glasbenimi instrumenti spominjajo na veselje in radost. V uvodu kataloga, ki spremlja Foltinovo razstavo, je Stanka Gačnik zapisala: »Umetnik vidi tisto, kar imamo vsi pred očmi. Ampak le on zmore, zna in hoče to ubesediti, uglasbiti, upodobiti... in to postaviti pred javnost. Na soočenju na relaciji umetnik-umetnina-uporabnik (bralec, poslušalec, gledalec) se potem zgodi vse ali nič. Se nas dotakne, nas predrami, premakne ... ali nas pusti ravnodušne. Se zgodi umetnost ali pa ne.« Ob Foltinovih pokrajinah, maskah in muzikantih, ki so jih na pot v Miheličevi galeriji pospremili pevci komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Gregorja Lačna, se vam bo zgodila umetnost... jš Foto: s-z Športnik leta MO Ptuj Leto 2014 je bilo »teniško« Stran 12, 13 Odbojka Za zmago največ prispevala Cvirnova Stran 13 Tenis V tretje gre rado - Tamara zmagala v Ekvadorju Stran 13 Kegljanje Ptujčankam zmanjkalo nekaj kegljev... Stran 14 -S g Atletika Naslov za Bedračevo in Pavloviča Stran 14 Športnik leta 2014 V Bistrici slavila Saša Babšek in Matjaž Ceraj Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • SP v Katarju Osnovni načrt izpolnili, umetniški vtis slab Slovenska rokometna reprezentanca je z uvrstitvijo v četrtfinale svetovnega prvenstva izpolnila načrt, v Dohi pa je izostal umetniški vtis. Slovenija v katarski prestolnici ni bila konkurenčna najboljšim izbranim vrstam na svetu, tako kot pred dvema letoma v Španiji, je pa na najpomembnejši tekmi - v osmini finala - na kolena položila Makedonijo. Z uvrstitvijo med osem je naredila odločen korak k primarnemu cilju - uvrstitvi na enega od treh kvalifikacijskih turnirjev za nastop na poletnih olimpijskih igrah prihodnje leto v Rio de Janeiru. Poraz za končno sedmo mesto proti Nemčiji jo je pahnil v čakalnico in je zdaj odvisna od razpleta EP prihodnje leto na Poljskem ter azijskega kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre, ki bo letos v Dohi. Slovenske težave v Katarju so nakazovale že pripravljalne tekme. Najbolj pereč problem je bil izostanek zunanjega strelca - »razbijača«. V odsotnosti Boruta Mačkovška in Nenada Bilbije je večji del turnirja igrala brez klasičnega levega zunanjega igralca. V predstavah izbrancev Borisa Deniča je bilo vse preveč nihanj, proti kakovostno slabšim rokometnim zasedbam se je znala izviti iz neprijetnega položaja, proti prvokate-gornikom iz Španije, Francije in Danske, po novem tudi letošnjega finalista iz Katarja, pa tega ni bila sposobna. Na zadnji tekmi proti Nemčiji so njihove vrste še dodatno zredčile poškodbe in utrujenost nekaterih nosilcev igre. V skupinskem delu tekmovanja je bilo tudi nekaj povišanih tonov znotraj reprezentance, na srečo pa je obrodil sadove vsaj krizni sestanek Končni vrstni red: 1. Francija 2. Katar 3. Poljska 4. Španija 5. Danska 6. Hrvaška 7. Nemčija 8. Slovenija Napoved Pred začetkom SP je svojo napoved podal naš sodelavec in rokometni strokovnjak Uroš Krstič. Ta je natančno napovedal vseh osem četrtfinalistov (brez izjeme), tudi svetovnega prvaka, »uštel« se je le pri dveh polfinalistih, kjer je namesto Katarja in Poljske pričakoval Dansko in Hrvaško (na koncu 5. in 6.). Zelo dobra napoved ... Omeyer MVP, Gajic v idealni postavi in najboljši strelec SP v Dohi Vratar Francije Thierry Omeyer je najkoristnejši igralec (MVP), slovenski reprezentant Dragan Gajic pa z 71 zadetki najboljši strelec prvenstva v Dohi. Idealna postava letošnjega SP: vratar Thierry Omeyer (Francija), levo krilo Valero Rivera (Španija), levi zunanji Rafael Capote (Katar), srednji zunanji Nikola Karabatic (Francija), desni zunanji Žarko Markovic (Katar), desno krilo Dragan Gajic (Slovenija) in krožni napadalec Bartosz Jurecki (Poljska). Nogomet • NK Zavrč Zavrčani na Hrvaškem boljši od Borca ZAVRC - BORAC 2:1 (1:0) STRELEC ZA ZAVRČ: Kiš 30., 55., ZAVRČ: Pridigar, Baric, Pe-tanjek, Datkovic, Muminovic, Polic, Cvek, Mitrovic, Matjašič, Kelenc, Kiš. Igrali so še: Dukič, Antic, Zorko, Korošec, Grezda, Balic. Trener: Ivica Solomun. V soboto zjutraj so nogometaši Zavrča odpotovali na prvi sklop obmorskih priprav. V tem bodo na turnirju Istria Winter Cup odigrali dve tekmi, opravili dva treninga ter se nato vrnili domov. V četrtek bodo spet odpotovali v Umag, odigrali še dve tekmi, opravili štiri treninge in se ponovno vrnili domov. Seveda bo veliko vlogo pri tem imelo tudi vreme, obeti namreč niso najboljši, saj je napovedan sneg. V soboto je bil na tradicionalnem turnirju, ki poteka v Umagu in Novigradu, prvi tekmec belih banjaluški Bo- Luka Bogdan nov branilec Luka Bogdan je naslednji hrvaški nogometaš, ki je oblekel dres belih. 18-letni branilec bo na obronkih Haloz ostal dve leti in pol. Bogdan je nazadnje igral na Danskem za ekipo Kogeja, pred tem pa je igral tudi za Salzburg in Adriatico iz Splita. S tem prestopom je prestopni rok za Zavrč bržčas končan. pred najusodnejšo tekmo z Makedonci. Del ekipe je med turnirjem iskal tudi zunanje sovražnike in nepotrebno trošil svojo energijo v obračunavanju s »foteljarji« na raznoraznih spletnih forumih, hkrati pa pozabil na nekatere svoje neprepričljive predstave v vseh treh bleščečih dvoranah v Dohi. »Naš prvi cilj je bil, da pridemo v četrtfinale. Ko smo to dosegli, smo hoteli več, a se nam ni izšlo. Glede na vse dogodke je osmo mesto velik uspeh, verjemite mi,« je po prvenstvu povedal selektor Denič. sta Nogomet • Prijateljska tekma Kidričani v drugem polčasu naredili razliko ALUMINIJ - DRAVA 5:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Nunic, 2:0 Bizjak, 3:0 Topolovec (iz 11-m), 3:1 Tisaj, 4:1 Bizjak, 5:1 Bizjak ALUMINIJ: Lipovac, Cesar, Ahec, Lonzarič, S. Čeh, Vindiš, Rogina, Ploj, Vrbanec, Petek, Nunic. Igrali so še: Murko, Medved, Topolovec, Leuštek, Gerečnik, Pečovnik, Kozar, Škoflek, Bizjak, Elšnik, Prašnikar. Trener: Damijan Romih. DRAVA: Ajlec, Denis Krajnc, Roškar, Rešek, Dan Krajnc, A. Čeh, N. Čeh, Tomažič-Šeruga, Tisaj, Hočevar, Horvat. Igrali so še: Musič, Nežmah, Hočevar, Kukovec, Zamuda. Trener: Franci Fridl. V soboto sta se na Kidričevem v prijateljskem srečanju pomerila Aluminij in Drava. Tekma lokalnih rivalov je trenerjema ponudila precej odgovorov o trenutni pripravljenosti, zanimiva pa je bila tudi za gledalce. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, več priložnosti pa so si ustvarili rac, ki igra vidno vlogo v prvenstvu BiH (po jesenskem delu zaseda 6. mesto). Zavr-čani so odigrali dobro tekmo in vknjižili zmago, spet pa je blestel Kiš, ki je zabil oba zadetka. Tako samo potrjuje, da bo prava okrepitev za Zavrč, navijači pa lahko le upajo, da bo formo s priprav prenesel Foto: Črtomir Goznik Tomislav Kiš (Zavrč) tudi v prvenstvo. V ponedeljek je Zavrč odigral še drugo srečanje, tekmec pa je bila ljubljanska Ilirija, uradno najstarejši klub v Sloveniji. tp domačini. Ti so si vodstvo zagotovili z zadetkom Marka Nuniča. V drugem delu je Ptujčanom začela pojenjati moč in Kidričani so s stopnjevanjem tempa prišli do visoke zmage. Domači strateg je bil po tekmi zelo zadovoljen s tem, kako so se njegovi varovanci gibali in kako so si ustvarjali priložnosti. Prav prvo, preizkus tekalne pripravljenosti, je bil eden izmed glavnih zastavljenih ciljev ekipe Aluminija. V drugem segmentu, doseganju zadetkov, se je tokrat zelo izkazal 21-letni Lovro Bizjak, ki je v polno zadel kar trikrat. Pri Aluminiju se je prvič predstavil Luka Prašnikar. Na drugi strani je bil gostujoči trener Franci Fridl zadovoljen s predstavo svoje ekipe v 1. polčasu. »Videlo pa se je, da imajo nogometaši Aluminija za sabo že nekaj tekem, za nas pa je bila to prva in še nimamo dovolj moči in pravega občutka za igro,« je povedal po tekmi. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji strelec treh zadetkov, Lovro Bizjak) so v prijateljskem srečanju ugnali tekmece s Ptuja. 12 Štajerski Reportaže, pogovori torek • 3. februarja 2015 Športnik leta MO Ptuj . Leto 2014 je bilo »teniško« »Nagrajeni so bili tisti, ki so si to s svojimi rezultati tudi zaslužili - bilo je teniško leto,« je po prireditvi povedal Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj. Trditvi lahko samo prikimamo, saj so člani TK Terme Ptuj prejeli kar šest prestižnih priznanj: za najboljšega posameznika lanskega leta (Blaž Rola), za 3. mesto v konkurenci posameznic (Tamara Zidanšek), za najboljše žensko ekipo, za najboljšega trenerja (Zoran Krajnc), za najperspektivnejšega mladega igralca (Sven Lah) in nenazadnje za zaslužnega športnega delavca (Jože Kreutz). »Plezanje mi predstavlja užitek« Odlično organizirana (Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj, MO Ptuj) in obiskana prireditev je prava nagrada športnikom v Mestni občini Ptuj za njihove dosežke v preteklem letu. Že peto leto zapored je priznanje za najboljšo športnico prejela Mina Markovič. »Vsem organizatorjem prireditve bi se najprej zahvalila za priznanje. Lepo je, da spremljajo moje rezultate in to mi res veliko pomeni. Doslej sem bila izbrana že šestič in vedno znova se rada udeležujem te zares lepo organizirane prireditve, čeprav mi zaradi obveznosti to ni vedno uspelo. Nagrada pomeni priznanje za trdo delo v vseh teh letih, tudi vnaprej pa ne bom počivala, saj še vedno neizmerno uživam v plezanju. V lanski sezoni bi izpostavila srebrno medaljo na SP, ki mi je po nekoliko 'zmedenem' začetku sezone pomenila res ogromno. Takrat sem dobila potrditev, da sem na pravi poti, povrnila se mi je prava strast do plezanja. To se je v drugem delu sezone poznalo, saj sem praktično vse smeri - z eno samo izjemo - preplezala res odlično,« je povedala Mina, ki se je obrnila tudi proti novim izzivom: »Motivacije mi tudi za naprej ne manjka, saj mi plezanje predstavlja užitek in ne glede na to, kakšne rezultate mi bo prinesla nova sezona, neizmerno se je že veselim. Trenutno s trenerjem Romanom Krajnikom delamo bazične priprave, v ekipi pa vlada izjemno vzdušje. Konec lanske sezone smo dobili pravi naval pozitivne energije in to še kar traja in traja. Odlično je!« Nastopajoči Prireditev so s svojimi nastopi popestrili člani orkestra Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, flavtistki Pia Majerič in Anamarija Lajh, članice Plesne šole Mambo in plesne skupine Centra aerobike. Prireditev je povezoval Kristijan Šmid. Za Mino se je uvrstila atletinja Veronika Domjan (AK Ptuj), ki je še v lanskem izboru prejela priznanje za najperspektivnejšo športnico Ptuja. »Za to priznanje sem vsem tistim, ki so opazili moj trud, zelo hvaležna. V lanski sezoni sem v uvodnem delu dosegla nekaj zelo dobrih rezultatov, predvsem bi izpostavila državni rekord v metu diska, ki je bil star že kar 27 let. V nadaljevanju sezone me je malo 'zmanjkalo', zato si želim letos to še popraviti. Prvo tekmovanje bo že 28. februarja na Ptuju, na katerem si želim izboljšati dosežek iz lanskega leta. Glavni cilj sezone je EP, na katerem si želim nastopiti v finalu.« »Športniki tekmujemo, strokovnjaki ocenjujejo« Ker je teniška sezona že v polnem zamahu, se prireditve niso mogli udeležiti Blaž Rola, Tamara Zidanšek in Zoran Krajnc. Zato pa je bil prisoten Dejan Zavec, v preteklosti že večkrat športnik Foto: Črtomir Goznik Letošnjo posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa je prejela Silva Razlag. Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič (desno) je bila šestič okronana za naj športnico MO Ptuj, na 2. mesto se je uvrstila Veronika Domjan (v sredini), na 3. pa Tamara Zidanšek (nagrado je prevzela njena mama). Najboljša trojica v konkurenci Naj športnikov MO Ptuj za leto 2014: Dejan Zavec (2.] (3.), Blaž Rola (1.) - namesto slednjega je priznanje prevzel Luka Hazdovac. Foto: Črtomir Goznik , Bojan Kujavec • * jL*f - * + t f - MíSmi . i J M > v i ■ I K % V M leta MO Ptuj. »Moja ocena je, da je za Ptuj privilegij, da ima toliko dobrih športnikov, zato sem vesel nagrade. Delo športnikov je, da tekmujemo v duhu fair playa, strokovnjaki pa to ocenjujejo in tudi razvrščajo rezultate. Odlično je, da je konkurenca tako dobra. Sam se med športniki vedno dobro počutim, dajejo mi dobro energijo, ki je potrebna za sezono, v kateri si želim doseči še kaj več kot lani, ko sem se precej časa ubadal s poškodbo. Upam, da se z oktobrsko zmago proti Hafnerju začenja boljše obdobje in da bom čim prej stopil na začrtano pot,« je povedal boksarski šampion, od katerega lahko pričakujemo »zanimivo« sezono. »Posebej sem ponosna na rezultate invalidov« Eno od najbolj čislanih priznanj - za življenjsko delo na področju športa - je letos šlo v roke Silvi Razlag. V zelo čustvenem nagovoru je povedala, da je bila njena sploh največja zmaga ta, da je pri sedmih letih stopila na svoje noge. »Občutki so vsekakor lepi, predvsem zato, ker je to nagrada za več kot 50 let dela v športu. Udejstvovala sem se na več področjih, ne samo v eni panogi, in to je bilo očitno opaženo. Priznanje pa bi želela podeliti z vsemi, ki so z mano delali v vseh teh letih: s trenerji in strokovnimi sodelavci na moji športni poti, z vsemi, ki sem jih kasneje trenirala - brez njih ne bil bila takšna, kot sem sedaj. Posebej sem ponosna na rezultate, ki sem jih dosegla s športniki invalidi; samo medalj je več kot 30. Kot svoj športni uspeh bi izpostavila uvrstitev v keglja-ško reprezentanco Jugoslavije leta 1980 in nastop na svetovnem prvenstvu. Takrat sem se morala med 90 tekmovalkami uvrstiti med najboljših sedem, zasedla sem 5. mesto. To je nekaj, kar si vsak športnik lahko le želi. Kegljanje mi je tudi sicer najbližje, čeprav sem začela s šahom,« je Silva Razlag povedala po prireditvi. S športom proti negativnim civilizacijskim trendom Še preden so na oder stopili športniki, sta svoje videnje športa v MO Ptuj podala župan Miran Senčar in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj. Prvi je izpostavil družbeni pomen športa: »Kot župan čutim veliko spoštovanje in odgovornost do vseh športnikov in športnic našega mesta. Z neskončno vztrajnostjo, z željo po odličnosti, trdim delom in odpovedovanjem dosegate dobre rezultate - nekateri celo na mednarodnem prizorišču. Zavedati pa se moramo, da naši športniki ne potrebujete podpore samo takrat, ko ste na vrhu, ampak predvsem na poti razvoja. Šport je pomembno sredstvo razvoja osebnosti in hkrati pomemben kompenzacijski dejavnik negativnih civilizacijskih trendov. Nadaljevanje na strani 13. 'g-. * * TT Í- C .s» mm Foto: Črtomir Goznik Letos je bilo podeljenih 13 priznanj za zaslužne športne delavce. torek • 3. februarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Mladinski ITF-turnir Foto: Črtomir Goznik Najboljša trenerja sta postala Zoran Krajnc (priznanje je prevzel Luka Hazdovac) in Gorazd Rajher. Foto: Črtomir Goznik Najperspektivnejši športniki MO Ptuj za leto 2014 so postali: Maja Bedrač, Grega Pavlovič in Sven Lah (nagrado je prevzel brat). Prav zato si v MO Ptuj preko različnih projektov prizadevamo pridobivati sredstva za obnavljanje in novogradnjo športne infrastrukture. Še zlasti pomembni so projekti, ki množično vključujejo mlade in privzgajajo sistem vrednot, kot so vztrajnost, pogum, odločnost, trma, ustvarjalnost, želja po odličnosti in znanju, borbenost. Vse to so odlike in nepogrešljive spremljevalke vsakega posameznika, ki želi uresničiti svoje cilje, pa naj si bo to na športnem ali kateremkoli drugem področju.« Sandi Mertelj se je dotaknil pomena same prireditve in naloge Zavoda za šport Ptuj: »Namen prireditve je, da na dostojen način nagradimo najboljše in se zahvalimo tistim, ki športnikom omogočajo pogoje za njihovo delovanje. Pri tem igra pomembno vlogo tudi Zavod za šport, ki deluje že 20 let in je osnovna ptujska športna institucija. Njegova osnovna naloga je bila in bo tudi v prihodnje zagotavljanje osnovnih pogojev za delovanje klubov in društev ter vseh športnikov. Prav zaradi tega se lahko brez kančka sramu podpišemo pod marsikateri vrhunski rezultat, čeprav se zavedamo, da je ta v največji meri odvisen od vsakega športnika posebej, njegovega trenerja in kluba. Ponosni smo tudi na to, da imamo s klubi v veliki večini korektne odnose, lahko pa jih še izboljšamo. Ob MO Ptuj in Zavodu za šport je tretji organizator prireditve Športna zveza MO Ptuj. Njen predsednik Fredi Kmetec je bil zadovoljen z izborom, zaveda pa se tudi nadaljnjih izzivov zveze: »Nagrajeni so bili tisti, ki so si to s svojimi rezultati tudi zaslužili - bilo je teniško leto. Ambient je bil dober, dvorana polna obiskovalcev, športniki pa so svoje drese zamenjali za bolj svečana oblačila. Zavedati se moramo, da se šport srečuje z mnogimi težavami, predvsem pomanjkanje denarja je izjemno pereča težava - tudi pri nas ni nič drugače. Prav zato moramo biti s tem, kar imamo, zadovoljni, istočasno pa si moramo prizadevati pridobiti kaj zraven. Z naše strani (v Športno zvezo je včlanjenih 57 klubov in društev) vedno prihajajo pobude in predlogi, mestni svet pa mora temu slediti, seveda v okviru finančnih zmožnosti. Veliko se je že naredilo, vendar smo glede na druga okolja še vedno v deficitu glede športnih površin. Tako tenisači še vedno nimajo svoje dvorane, čeprav so serijski državni prvaki v mlajših kategorijah, kegljači prav tako nimajo svojega prostora, veliko se je že govorilo o kolesarskem velodromu ... Vse to so projekti, ki bi morali biti prioriteta, obstajajo pa še drugi, npr. razsvetljava Mestnega stadiona .« Jože Mohorič ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 vww.radio-ptuj.si V tretje gre rado - Tamara najboljša v Ekvadorju 17-letna Tamara Zidan- šek je v svojem tretjem finalnem nastopu na mladinskih ITF-turnirjih 1. ranga prvič v zrak dvignila zmagovalni pokal. Po dveh porazih - lani v Nemčiji in pred tednom v Kolumbiji - je tokrat v Ekvadorju ugnala vso konkurenco in se na svetovni mladinski lestvici še bolj približala samemu vrhu. Po odličnih nastopih v Kolumbiji (finale med posameznicami in zmaga med dvojicami) sta Tamara in trener Zoran Krajnc nadaljevala južnoameriško turnejo v Ekvadorju. Tudi tam je potekal mladinski ITF-turnir visokega 1. ranga, Tamara pa je bila 1. nosilka (s točkami iz Kolumbije se je iz 35. povzpela na 22. mesto mladinske ITF-lestvice). Zidanškova je v Guayaquilu na poti do končnega uspeha ugnala štiri nosilke. Najprej tri 16-letnice, domačinko Rafaello Baquerizo (196.), Avstrijko Miro Antonitsch (100.) in Romunko Jaqueline Adino Cristian (260.), nato pa še vrstnico iz Argentine Julieto Laro Estable (61.). »Tamara je iz tekme v tekmo igrala bolje, najboljše pa je prihranila prav za konec - za finalni dvoboj. V tem se Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, levo) je v Ekvadorju osvojila svoj prvi mladinski ITF-turnir 1. ranga. je izkazalo, da smo v pripravljalnem obdobju generirali veliko energije, ki jo je Tamara po dveh tednih napornega igranja uspela unovčiti na najboljši možni način. Tekmica iz Argentine je delala zelo malo napak, zato se je bilo treba za vsako točko boriti do konca. Več negotovosti sva pričakovala tudi pred polfinalnim dvobojem, saj je Tamara enkrat že igrala tesen dvoboj z Romunko Crstia- novo, a jo je tokrat povsem nadigrala;« je iz Ekvadorja sporočil Zoran Krajnc, ki je kratko ocenil tudi celotno turnejo: »Južnoameriška turneja se je v celoti izkazala kot pravo odločitev in je odlična podlaga za nadaljevanje sezone in izpolnitev načrtov, ki jih imamo v prihodnosti. Podobne pogoje in turneje bi si želel tudi za druge slovenske igralce in igralke, saj bi to za vse pomenilo odlične mo- Guayaquil, Ekvador, posameznice: 2. krog: Zidanšek (1.) - Meghan Kelley (ZDA) 6:2, 6:0; 3. krog: Zidanšek (1.) - Ra-faella Baquerizo (Ekvador, 15.) 6:1, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (1.) -Mira Antonitsch (Avstrija, 8.) 2:6, 6:4, 6:2; polfinale: Zidanšek (1.) -Jaqueline Adina Cristian (Romunija, 16.) 6:1, 6:1; finale: Zidanšek (1.) - Julieta Lara Estable (Argentina, 5.) 6:2, 6:1. Dvojice: 2. krog: Zidanšek/Antonitsch (1.) - Carle/Portillo Ramirez (Argentina/Mehika) 6:3, 6:2; četrtfinale: Zidanšek/Antonitsch (1.) - Valeri/Zamprogno (Kolumbija/Argentina, 8.) 7:5, 6:7(7), [13:11]; polfinale: Zidanšek/Anto-nitsch (1.) - Di Lorenzo/Kelley (ZDA, 6.) 6:2, 4:6, [11:13]; finale: Di Lorenzo/Kelley (ZDA, 6.) - Baquerzo/Cristian (Ekvador/Romunija, 5.) 1:6, 4:6. žnosti za razvoj.« V dvojicah je članica ptujskega kluba igrala skupaj z Avstrijko Miro Antonitsch, s katero sta igrali težak dvoboj v četrtfinalu. Tam sta šele v skrajšanem tretjem nizu s 13:11 ugnali Kolumbijko Juliana Valeri in Argentinko Agostino Zamprogno. Identičen je bil tudi potek dvoboja v polfinalu proti Američankama Francesci Di Lorenzo in Megfan Kelley, le da sta tokrat Tamara in Mira potegnili krajšo ... Jože Mohorič Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Za novo zmago največ prispevala neustavljiva Cvirnova ZOK GM mobil Ptuj - Celje 3:1 (25:21, 25:23, 28:30, 25:18) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mili-čevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Ptujske odbojkarice v zadnjih tednih zaradi zaprtja športne dvorane Gimnazije Ptuj trenirajo nekoliko manj kot običajno, a kljub pomanjkanju vadbe kažejo dobre predstave na igrišču. Tokrat so v športni dvorani Center igrale z nepopustljivo ekipo Celja. Gostje so se celo tekmo zelo borile za vsako žogo 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 12. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Celje 3:1, ŽOK Mislinja - Kajuh Šoštanj 3:1, Prevalje - Nova KBM Branik II 3:0, Benedikt - Swatycomet Zreče 2:3 (-18, -16, 18, 15, -20), Mozirje - ŽOK Sobota 3:1. 1. SWATYCOMET ZREČE12 12 0 36:5 34 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 12 11 1 33:12 31 3. BENEDIKT 12 8 4 28:16 24 4. PREVALJE 12 7 5 27:20 22 5. MOZIRJE 12 7 5 25:23 20 6. ŽOK MISLINJA 12 6 6 21:23 19 7. NOVA KBM BRANIK II 12 5 7 19:24 15 8. KAJUH ŠOŠTANJ 12 3 9 18:30 10 9. CELJE 12 1 11 9:35 3 10. ŽOK SOBOTA 12 0 12 8:36 2 Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so tudi proti Celjankam odigrale dobro srečanje, popustile so le v tretjem nizu. in so v polju pobrale nekaj neverjetnih žog. Na drugi strani so Ptujčanke predvsem na krilih kapetanke Cvirnove (dosegla je kar 35 točk), dobrih napadov in blokov prišle do zmage. A pot do zmage je bila vse prej kot lahka, saj so Celjan-ke v uvodnem setu dalj časa vodile za dve, tri točke in šele na polovici so jih ptujske odbojkarice ujele ter nato z odlično napadalno igro zmagale 25:21. V drugem nizu se je zgodba ponovila, končnica je bila le še bolj izenačena. Ob razigrani Cvirnovi je v domači vrsti dobro zaključevala napade tudi Miličeviceva, medtem ko sta se z uspešnimi bloki izkazali Radivojeva in Horvatova. Kot po tradiciji je domača ekipa izgubila tretji set, v katerem so odbojka-rice iz knežjega mesta hitro prišle do prednosti osmih točk. Ptujčanke so jih nato ulovile, a na koncu naredile dve osnovni napaki ter izgu- bile 28:30. Po izgubljenem nizu so se domačinke pravočasno zbrale in zaigrale bolj odločno. Nizale so točko za točko in si nabrale visoko prednost, pri kateri je trener Primec dal priložnost za igro tudi trem mladim igralkam -Drevenškovi, Emeršičevi in Bezjakovi. Celjanke so v tem času sicer malo znižale zaostanek, a se nikakor niso mogle povsem približati, tako da se je niz končal s 25:18. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 3. februarja 2015 Atletika • Dvoransko prvenstvo Slovenije Naslova za Bedračevo in Pavloviča AD Kladivar je v Celju izvedlo Prvenstvo Slovenije v atletiki v dvorani za mlajše mladince in mladinke (letnik 1998 in 1999). Gre za konkurenco, v kateri ima AK Ptuj veliko nadarjenih tekmovalcev, v Celju se jim je pridružila tudi pionirka Maja Be-drač. In prav slednja je prišla najprej do naslova državne prvakinje v teku na 60 m z ovirami s časom 8,72 s. V njeni najljubši disciplini - skoku v daljino - je najdlje pristala pri 602 cm ter s tem potrdila normo za OFEM in svetovno prvenstvo za mlajše mladinke. Še zmeraj pa v atletskih krogih odmeva Majin izjemen rezultat 616 cm, kar je trenutno najboljši rezultat na svetu v njeni starostni skupini. Ob dveh naslovih odlične mlade ptujske atletinje je tretjega v Celju za AK Ptuj pritekel Grega Pavlovič v teku na 60 m. Najhitrejši je bil že v skupinskem delu s časom 7,15 s, v katerem je tekel zelo sproščeno. V finalu je večino Uspešna ekipa AK Ptuj je v Celju osvojila štiri medalje. dela opravil v prvi polovici teka, nato pa je samo še nadzoroval tekmece in zanesljivo zmagal z izenačitvijo osebnega rekorda 7,05 s. V tej disci- plini si je v B-finalu končno 11. mesto pritekel Miha Kovač s časom 7,43 s. Ptujčani so v finalu teka na 60 m z ovirami med mlajšimi mladinci Atletika • Miting v Zagrebu: Saša Babšek dosegla normo za nastop na EP Odprto člansko atletsko prvenstvo v Zagrebu, ki je bilo 24. januarja, bo v lepem spominu ohranila atletinja slovenjebistriškega društva Saša Babšek. V hrvaški prestolnici je Babškova v troskoku preskočila normo za nastop na največjem letošnjem dvoranskem tekmovanju - evropskem prvenstvu, ki bo v začetku marca v Pragi. Norma je znašala 13,50, Saša je preskočila 13,54 metra in osvojila 2. mesto, prva je bila Snežana Vuk-mirovič (13,82). Veronika Podlesnik je po bolezni v teku na 60 m z ovirami osvojila 4. mesto (9,19 s). Staša Trajkovič je v skoku v daljino popravila osebni rekord in z rezultatom 5,69 metra je osvojila 6. mesto. Nov osebni rekord v skoku v daljino je s 6,89 metra dosegel Nino Celec, ta dolžina je zadoščala za 6. mesto. Mojca Vtič imeli kar tri predstavnike - vsi so odtekli osebni rekord. Žan Viher je na koncu osvojil 3. mesto s časom 8,54 s, Boštjan Nahberger je bil peti s časom 8,74 in Jaka Kostanjevec šesti s časom 9,02. Dva atleta sta tekmovala v skoku v daljino, najbolje se je odrezal Žan Viher, ki je bil s skokom 626 cm peti, le mesto za njim je končal Miha Kovač (620). Štiri osvojene medalje, trije naslovi državnega prvaka in kar nekaj finalnih nastopov so odlični rezultati mladih Ptuj-čanov, ki jih je za nastope pripravljal trener Aleš Bezjak. David Breznik Namizni tenis Skupno tekmovanje fantov in deklet, starejših in mlajših Marsel Šegula, Klara Šegula in Daniela Tomanič Butkovska (vsi NTK Ptuj) V Velenju je konec januarja potekal 3. odprti turnir SV regije. Na njem so nastopili tudi številni člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Posebnost tega tekmovanja je ta, da fantje in punce vseh starostnih kategorij tekmujejo skupaj. Nastopajoči so razdeljeni v štiri kakovostne skupine glede na lestvico iz prejšnjih turnirjev. Po vsakem turnirju se izdela nova lestvica in najboljši lahko napredujejo v višje skupine. Končni vrstni red: 1. skupina (16 nastopajočih): 1. Jan Jevšnik (Velenje), 2. Marsel Šegula (Ptuj), 6. Ina Unger (Cirkovce), 12. Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj); 2. skupina (16): 1. Maša Mekiš (Maribor), 3. Iva Unger, 4. Nika Belaj, 7. Tilen Križanec, 14. Gašper Križanec (vsi Cirkovce); 3. skupina (15): 1. Blažka Harkai (Kema), 6. Lara Belaj (Cirkovce), 7. Nino Šegula (Ptuj), 15. Žan Hercog (Cirkov-ce); 4. a skupina (16): 1. David Ficko (Sobota), 2. Klara Šegula (Ptuj); 4. b skupina (5): 4. Maja Belaj (Cirkovce). jm Zimska liga Ljutomera Zmagovalec je Avtoservis Skuhala Z zaključnimi boji se je končalo tekmovanje zimske lige v malem nogometu, ki jo je že desetič pripravila Športna zveza Ljutomer. V končnico so se uvrstile štiri najboljše ekipe, z dvema minimalnima zmagama pa je 1. mesto osvojila ekipa Avtoservis Skuhala. REZULTATI, polfinale: Žaga bar Ključarovci - Manar GT Oko-slavci 4:1, Avtoservis Skuhala Stara Nova vas - Zvone team športni park Gabernik 1:0. Tekma za 3. mesto: Manar GT - Zvone team 8:1; finale: Avtoservis Skuhala -Žaga bar 4:3. VRSTNI RED: 1. Avtoservis Skuhala Stara Nova vas, 2. Žaga bar Ključarovci, 3. Manar GT Okoslavci, 4. Zvone team športni park Gabrnik. Za zmagovalno ekipo so igrali: Vrbnjak, Rožman, Bru-men, Ropoša, Suhač, Budja, Andrejč, Kek, Trstenjak, Mar-kovič, Kouter, Slana, Skuhala, Maroša in Raščan. Lovoriko za najboljšega strelca tekmovanja sta si z 9 zadetki razdelila Bojan Klemenčič (Manar) in Damir Zagoršek (Zvone team). Priznanje za fairplay je pripadlo ekipi ŠD Cven, ki je tekmovanje končalo brez prejetega rumenega ali rdečega kartona. Vse tekme sta sodila Vlado Kristofič in Albin Jelen iz Ljutomera. NŠ Športni napovednik Nogomet • Konec tedna na Ptuju turnir mlajših selekcij V soboto in nedeljo, 7. in 8. februarja, bo v prostorih športne dvorane Center na Ptuju potekal tradicionalni nogometni turnir za mlajše selekcije, ki ga že 11. zapored organizira NK Drava Ptuj. V dveh dneh bo v tekmovalnem pogonu kar 42 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Povabilu so se odzvali SK Sturm Graz, GNK Dinamo, Slaven Belupo, Illes aka-Haladas Szombathely, Varteks-Fotex, AC Linden, NK Maribor, ND Gorica, NK Domžale, NK Celje, NK Rudar Velenje, NK Olimpija, NŠ Mura, NK Maribor Tabor in NŠ Marinko Galič. Glede na imena ekip udeleženk in glede na vizijo organizatorjev bo ptujski turnir zagotovo prava paša za oči. Mladi nogometaši se bodo med seboj pomerili v štirih starostnih kategorijah: serijo turnirjev bodo v soboto ob 8. uri zjutraj odprli najmlajši iz selekcije U-8 (l. 2007), popoldne sledi turnir selekcije U-10 (l. 2005), v nedeljo pa bosta na sporedu še turnirja za selekciji U-11 (l. 2004) in U-9 (l. 2006). David Breznik Mali nogomet • ONL Videm ČLANI REZULTATI 10. KROGA: Bar Dolence - PGD Videm 2:0, ŠD Pobrežje člani - EHM team 2 3:2, ŠD AS - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 10:2, ŠD Lancova vas člani - ŠD Zg. Pristava 8:6, ŠD Leskovec - KMN Majolka člani 2:4, Joe Copy Sitar člani - NK Tržec R21 4:5. 1. BAR DOLENCE 2. KMN MAJOLKA 3. ŠD ZG. PRISTAVA 4. ŠD AS 5. NK TRŽEC R21 6. ŠD POBREŽJE ČLANI 10 5 7. LANCOVA VAS ČLANI 10 5 8. PETROVIČ ŠD SELAN 10 4 9. ŠD LESKOVEC 10 3 10 9 10 7 10 6 10 5 10 5 1 0 50:26 28 2 1 49:21 23 0 4 42:42 18 2 3 40:25 17 2 3 38:35 17 1 4 40:28 16 1 4 40:41 16 2 4 34:34 14 2 5 33:32 11 10. PGD VIDEM 10 3 0 7 21:40 9 11. EHM TEAM 2 10 1 1 8 25:46 4 12. COPY SITAR ČLANI 10 0 0 10 21:63 -1 VETERANI REZULTATI 9. KROGA: ŠD Lancova vas veterani - Joe Copy Sitar veterani 3:4, Gostišče Kozel ŠD Selan - KMN Majolka veterani 5:7, ŠD Pobrežje veterani - NK Videm veterani 6:5. 1. MAJOLKA VET. 9 8 0 1 58:23 24 2. KOZEL ŠD SELAN 9 7 0 2 47:29 21 3. LANCOVA VAS VET. 9 5 0 4 45:38 15 4. ŠD POBREŽJE VET. 9 4 0 5 33:40 12 5. NK VIDEM VET. 9 2 0 7 32:60 6 6. COPY SITAR VET. 9 1 0 8 22:47 3 Darko Lah Kegljanje Zmanjkalo nekaj kegljev ... 2. SKL vzhod (ž) 1. SLOVENJ GRADEC 1210 2. DRAVA 3. FUŽINAR PE 4. ŠOŠTANJ 5. REMOPLAST 6. RUŠE 7. NAFTA 8. KOROTAN 9. KOMCEL 10. BREŽICE 12 9 12 9 12 7 12 6 12 5 12 4 12 4 12 2 12 2 1 1 71:25 21 0 3 61:35 18 0 3 60:36 18 0 5 58:38 14 0 6 52:44 12 1 6 45:51 11 1 7 43:53 9 1 7 41:55 9 0 12 27:69 4 0 10 22:74 4 Drava Ptuj - Remoplast 1:7 (2830:2893) DRAVA PTUJ: Štampfer Golob (90) 328, Planinc (30) 89, Pavlič 495, Plajnšek 485, Kozoderc 404, Bombek 489, Kramberger 530. Serijo zmag ženskega Ke-gljaškega kluba Drava z začetka letošnjega leta je zaustavila ekipa Remoplasta, ki je na kegljišču Deta centra na Ptuju zmagala 1:7. Za domačinke tokrat zaradi bolezni ni igrala vodja ekipe Nada Fri-dl, kar se je prav gotovo zelo poznalo na tekmi, kjer so Ra-deljčanke v vsakem obračunu podrle nekaj kegljev več za posamezno zmago. Vsaki ptujski igralki je zmanjkalo malo, kar je na koncu v podrtih kegljih pokazalo razliko 63 kegljev. Za Dravo je posamezno točko osvojila Selena Bombek (489), medtem ko je najbolje kegljala Marina Kramber-ger (530), a je bila njena tekmica še boljša (547). Izmed Ptujčank sta solidno nastopili še Maja Pavlič in Ivanka Plajnšek, medtem ko Mariji Kozoderc, Snežani Planinc in Mileni Štampfer Golob tokrat ni šlo preveč dobro. V 2. ligi vzhod sledi 14-dnevna pavza, po kateri bo Drava v Prevaljah igrala s Korotanom. 1. OTS Maribor (m): Drava nadaljujejo zmagovito serijo Ruše 1. - Drava Ptuj 1. 2:6 (3067:3148) DRAVA PTUJ: Podgoršek 529, Golob 543, Murko 532, Čuš 495, Premzl (60) 236, Čeh 521, Kozoderc (60) 292. Ptujska kegljaška vrsta na popušča, ampak še naprej pridno nabira točke. Prva ekipa Drave je tokrat gostovala pri prvi ekipi Ruš in zmagala s 6:2. Precejšnja je bila tudi razlika v podrtih kegljih, skoraj 100 kegljev. Posamezne točke za Dravo so tokrat osvojili Robi Golob, Dušan Murko, Milan Čeh in skupaj Boris Premzl ter Daniel Kozoderc. Zelo solidno je igral tudi Podgoršek, a je bil njegov tekmec zelo razpoložen, medtem ko je Čuš tokrat edini ostal pod 500 podrtimi keglji in je izgubil svoj posamezni dvoboj. Ptujčani so lahko zadovoljni z novo zmago, s katero ostajajo na vrhu prvenstvene lestvice. David Breznik torek • 3. februarja 2015 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Šah • Regijske kvalifikacije Mladi ptujski sahisti med najboljšimi Preteklo soboto so po Sloveniji potekale regijske kvalifikacije za nastop na mladinskem državnem šahovskem prvenstvu za kategorije od 8 do 20 let. Za mariborsko regijo so se mladi srečali v Framu, kjer jih je sodelovalo 110. Člani ŠD Ptuj so osvojili kar nekaj naslovov regijskih prvakov, pa tudi drugih in tretjih mest. Tako so v absolutni konkurenci do 20 let osvojili prva štiri mesta: 1. David Murko, 2. David Zagoršek, 3. Andraž Šuta, 4. Matjaž Zupa-nič ... 7. Klemen Kovačec (v posebni razvrstitvi do 16 let je bil drugi), 10. Tomaž Šuta (četrti do 16 let) ... V konkurenci do 14 let je bil od Ptujčanov najboljši Žiga Polajžar na 6. mestu, v konkurenci do 12 let pa Naj Pivec iz OŠ Ljudski vrt na 4. mestu. V konkurenci deklet do 8 let sta se odlično odreza- li učenki OŠ Ljudski vrt Ema Vidovič in Zala Kramber- ger, ki sta osvojili 1. in 2. mesto. Ponovno je svoje bogato znanje pokazala Nika Kralj iz ŠD Ptuj, ki je suvereno zmagala v konkurenci deklet do 10 let. Pri dekletih do 12 let je Pia Kramberger iz OŠ Ljudski vrt osvojila 3. mesto, prav tako 3. mesto pa članica ŠD Ptuj Amalija Skok do 14 let. Posebno pohvalo si zasluži OŠ Ljudski vrt Ptuj, saj je imela med udeleženci največ predstavnikov, kar kaže na dobro delo v njihovem krožku in razumevanje vodstva šole, na čelu z ravnateljico Tatjano Vaupotič Zemljič, eno najboljših bivših šahistk Slovenije. Zmagovalci po kategorijah so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo februarja na Bledu. Silva Razlag Šah • Open Nova Gorica: Po petih kolih v vodstvu Aleksander Beljavski Na jubilejnem, 20. mednarodnem turnirju HIT Nova Gorica nastopa 105 šahistov in šahistk iz 11 držav. Največ (68) jih je iz Slovenije, sledijo Italijani (23) ter Srbi (4). Prvi nosilec, VM Aleksander Beljavski, član ŠD Ptuj, je po petih partijah s 4,5 točke na 1. mestu, z enakim številom točk mu sledijo Dragiša Dragojevič iz Črne gore, Ale-ksandar Indjič in Robert Markuš (oba iz Srbije) in Jernej Špalir iz ŠK Slovenj Gradec. Drugi ptujski udeleženec, MK David Murko je zbral 3 točke in si deli 28. do 43. mesto. Turnir se bo končal v četrtek. Silva Razlag Planinski kotiček Vulkanski stožci na Madžarskem in budistični tempelj Sobota in nedelja, 28. in 29. marca Pokrajino severno od Blatnega jezera na Madžarskem je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni pojavi in zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delovanja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti. Ptujski planinci vas vabimo, da skupaj odkrijemo nekaj najlepših vulkanskih stožcev, hkrati pa spoznamo zanimivosti sosednje države Madžarske in Blatnega jezera. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 28. marca, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali do Blatnega jezera. Prvi dan bomo planinarili po polotoku Tihany. Pot nas bo vodila mimo vulkanskih jezer do mogočne katedrale, ki se pne visoko nad Blatnim jezerom. Popoldan se bomo odpravili v kraj Badacsony ter se nastanili v zasebnem penzionu in si privoščili pravo madžarsko večerjo. Po vrnitvi nam bo naš gostitelj predstavil vinogradniško dejavnost na vulkanskih stožcih s praktično pokušnjo. V nedeljo nas bo pričakal okusen madžarski zajtrk, nato nas bo pot vodila na najvišji stožec Badacsony. Z vrha se odpira širok razgled na jezero in okoliško pokrajino. Pot bomo nadaljevali v Sumeg, kjer se nahaja na vrhu hriba mogočni grad. Sledila bo vožnja do bližnjega kraja Zalasan-to in vzpon do največjega budističnega templja v Evropi. Po ogledu bomo sestopili do avtobusa in krenili proti Sloveniji. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30. Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v gostilnah ter v penzionu. Strošek izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe, tuš, WC) in degustacijo vina ter znaša 57 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 10. marca, oziroma do zasedbe 36 prostih mest. Ob prijavi vplačate 30 EUR akontacije, preostanek pa do 24. 3. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Športnik leta 2014 v Slovenski Bistrici Najboljša sta bila Saša Babšek in Matjaž Ceraj Na slovesni prireditvi Športnik leta 2014, ki je 31. januarja potekala v športni dvorani 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, je Športna zveza Slovenska Bistrica podelila 147 priznanj. Najprestižnejši priznanji za športnika oziroma športnico leta sta prejela judoist Matjaž Ceraj ter atletinja Saša Babšek. Ekipa leta je postala članska ekipa Judo kluba Impol, naziv najboljšega športnega kolektiva leta 2014 pa je prejelo Atletsko društvo Slovenska Bistrica. 31-letni Matjaž Ceraj, ki tekmuje v kategoriji nad 100 kg, je naslov prejel že peto leto zapored. Prislužil si ga je zaradi doseženih rezultatov v prvi polovici leta 2014 (nato si je poškodoval koleno). Med drugim je osvojil 5. mesto na evropskem prvenstvu, na turnirju za svetovni pokal v Madridu je bil tretji in v San Salvadorju drugi. Saša Babšek je naziv športnice leta prejela prvič. Lani je prvič postala državna članska prvakinja, prvič se je uvrstila v državno člansko reprezentanco in na ekipnem prvenstvu v Estoniji s štafeto 4 x 100 m dosegla 6. mesto. Na prostem je postala državna članska prvakinja s štafeto 4 x 100 m, osvojila je tudi 3. mesto v finalu Pokala Slovenije v troskoku za članice (12,67 m) ... Letošnjo sezono je Saša Saša Babšek in Matjaž Ceraj - športnika leta 2014 v Slovenski Bistrici Foto: Mojca Vtič odlično začela: v Zagrebu je že ulovila normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Pragi s 13,54 metra. Ekipa leta 2014 Judo klub Impol si je naziv ekipa leta 2014 pridobil z osvojitvijo 1. mesta na zaključnem turnirju za naslov ekipnega državnega prvaka 29. novembra lani v Slovenski Bistrici. Za člansko ekipo Impola je to že štirinajsta lovorika državnih ekipnih prvakov v samostojni Sloveniji. Trener ekipe je Franc Špes, direktor kluba je Franc Očko, predsednik pa Janko Žerjav. Športni kolektiv leta 2014 - AD Slovenska Bistrica Naziv športni kolektiv leta 2014 je pripadel AD Slovenska Bistrica, ki združuje približno 160 članov. Športna zveza jim je naziv dodelila, ker so v sezoni 2014 člani društva skupaj osvojili 46 medalj, od tega 12 na dvoranskih prvenstvih Slovenije, 27 medalj na državnih prvenstvih na prostem (ter 7 medalj na finalih atletskih pokalov). V svojih vrstah so lani imeli pet državnih atletskih reprezentantov, od tega dva v Rokomet • Mlajši dečki C Mlajši dečki C Jeruzalema Ormoža & V. Nedelje Carrere Optyl Nogomet • NŠ Drava Ptuj članski konkurenci: Saša Bab-šek, Jan Kramberger, Lara La-risa Bratuša Špendl, Lara Gril in do odhoda v nov klub tudi Tina Božič. Športna zveza je s posebnimi priznanji nagradila tudi slovenjebistriške športnike, ki delujejo v klubih izven občine, ti so Franc Pinter (športni invalid), Klemen Prepe-lič (košarka), Tonček Štern (odbojka), Žiga Štern (odbojka), Jure Pelko (košarka), Ivan Trajkovič (teakvondo), Šolsko športno društvo 2. OŠ Slovenska Bistrica ter teniški klub Slovenska Bistrica za 30 let delovanja. Mojca Vtič Za prvič odlično V tej sezoni prvič v zgodovini Rokometne zveze Slovenije poteka tekmovanje za mlajše dečke C. Pravico nastopa imajo letniki 2004 in mlajši. Rezultati se ne beležijo, igrajo pa se štirje turnirji, kjer si mladi športniki nabirajo prve rokometne izkušnje. Ekipa Jeruzalema Ormoža & V. Nedelje Carrere Optyl je v skupini Vzhod II skupaj z Dravo Ptuj, Moškanjci Gorišnico in Rača-mi. Pod vodstvom trenerjev Bojana Cunka, Davorina Ko-vačca in Silva Kiriča nastopa več kot 30 mladih rokome-tašev, ki bodo v prihodnosti branili barve Ormoža in Velike Nedelje. UK V Avstriji prvi in tretji V Stradnu sta minuli vikend igrali selekciji U-9 in U-11 NŠ Drava. Mlajšo selekcijo je vodil Nastja Čeh, med 12 ekipami pa je osvojila 1. mesto. Ptujča-ni so v finalu s 5:0 ugnali NŠ Mura. Ekipa U-11 je pod vodstvom Mateja Lenarta osvojila 3. mesto. DB Nogomet • Farmtech Veržej Deset pripravljalnih tekem, dvakrat z Dravo Ekipa NS Poli Drava U-9 Nogometaši Farmtecha Ver-žeja so pod vodstvom trenerja Zlatka Gaborja pred dvema tednoma pričeli priprave za spomladanski del prvenstva v 2. SNL. Na prvem treningu so se zbrali igralci članske vrste, ki so se jim priključili tudi mladinci in kadeti. V igralskem kadru ni večjih sprememb: ekipo je zapustil Primož Rola, ki se bo posvetil malemu nogometu, v moštvo pa se po daljši poškodbi vrača napadalec Matej Vin-kovič. Žal je zaradi operacije križnih vezi sezona izgubljena za Roka Ropošo. Prvo pripravljalno tekmo je Farmtech že odigral (poraz z Zavrčem 0:2), do začetka 1. kroga nadaljevanja (14. 3. proti Triglavu v Veržeju), pa bodo odigrali še 9 tekem. Spored: Celje (3. 2), Grad (7. 2.), Nafta (11. 2.), Drava (14. 2.), Tromejnik (18. 2.), Odranci (21. 2.), Maribor B (26. 2.), Beltinci (28. 2.) Drava (7. 3). NŠ 16 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 3. februarja 2015 Ptuj • Dan odprtih vrat Radia-Tednika Zanimivo, zabavno in sladko Minuli petek je medijska hiša Radio-Tednik Ptuj drugič odprla vrata bralkam in bralcem Štajerskega tednika ter poslušalcem in poslušalkam Radia Ptuj, ki jih zanima, kako nastajata radijski program in časopis. Veselo druženje, ki ga v tretjem nadstropju Osojnikove ceste 3 ni niti malo zmotil januarski sneg, se je začelo točno opoldne, obiskovalci pa so si lahko čisto od blizu ogledali, kje in kako pišejo sestavke časopisni novinarji (ko niso na terenu) in kako se oblikuje tehnična podoba časopisa, preden se pošlje v tiskarno. Med našimi gosti je bil letos tudi zakon- ski par, ki je naročnino na Štajerski tednik dobil kot poročno darilo pred točno 45 leti (leta 1970) in jo ohranil vse do danes: »Vidite, to je dokaz, da Štajerski tednik skrbi, da srečen zakon zdrži,« sta napol v šali, napol zares povedala zakonca. Še bolj zanimivo je bilo seveda prisostvovati delu mo-deratorjev in novinarjev v radijskem studiu, ki so ves čas Kidričevo • V Talumu 4. dan prikaza poklicev Poudarek tehničnim poklicem Na četrtem dnevu praktičnega prikaza poklicev, ki se ga je v Talumu udeležilo 54 mladih in njihovih staršev, so dali poudarek predvsem tehničnim poklicem in srednješolskemu izobraževanju, saj so prav ti zadnje čase najbolj deficitarni. Mladi iz številnih občin so si ogledali film o Talumu in praktični prikaz nekaterih poklicev v Talumovi proizvodnji: strojni tehnik, oblikovalec kovin, orodjar, elektrikar, mehatronik operater, zidar, varilec, kemijski tehnik, metalurg ... V predstavitvah je bilo poudarjeno, da je pri zaposlovanju pomembna osebnost posameznika, njegova motiviranost ter interes za delo. Predsednik Talumove uprave Marko Drobnič je ob tem poudaril, da se v Talumu zavedajo pomena tehničnih poklicev, še posebej deficitarnih kvalificiranih poklicev: »Prav ti, kvalificirani poklici, v naši skupini predstavljajo velik in pomemben delež med vsemi drugimi, ki so potrebni za opravljanje naše dejavnosti. Za dan praktičnega prikaza poklicev smo se odločili prav zaradi pomanjkanja interesa mladih za pridobivanje takšne izobrazbe in na drugi strani zaradi težav, s katerimi se bomo v Talumu vsekakor srečali zaradi relativno visoke povprečne starosti zaposlenih na teh delovnih mestih, če naš šolski sistem do tedaj ne bo izobrazil dovolj mladih.« Tudi vodja kadrovske službe Taluma Darja Vodušek Vtič je poudarila, da so v letošnjem pri- kazu poklicev dali poseben poudarek srednjemu poklicnemu in strokovnemu izobraževanju, predstavili so jim tudi možnost za zaposlitev po končanem šolanju na fakultetah, pri čemer imajo več možnosti tehnične smeri: »Lahko smo zadovoljni, saj so bili odzivi pozitivni, posebej pa smo bili veseli pohval, da delamo prave stvari. Prepričani smo, da se bo tudi med mladimi spremenilo razmišljanje in da se bodo vedno bolj odločali za tovrstne poklice, ki bodo tudi v širšem družbenem prostoru morali ponovno pridobiti svoj status!« M. Ozmec Foto: Črtomir Goznik Tako smo letos s slastno torto velikanko pričakali naše obiskovalce © Foto: Črtomir Goznik Poleg ogleda radijske in časopisne redakcije so se obiskovalci lahko seznanili tudi z nagradami in številnimi drugimi ugodnostmi, ki jih prejmejo kot naročniki časopisa in člani Kluba prijateljev Radia-Tednika Ptuj. obiska nemoteno ustvarjali radijski program »v živo«, ob tem pa so z veseljem odgovarjali še na številna vprašanja obiskovalcev. Vse zbrane pa je tudi letos pričakala torta velikanka, ki je tokrat na srečo ni zmanjkalo že po dveh urah, tako da so do sladkega grižljaja prišli tudi tisti bolj pozni gostje. Ur Nagrajeni naročnik, ki je izpolnil naročilnico na Štajerski tednik na dnevu odprtih vrat in prej' me tridnevni izlet Kontrasti Bosne in Hercegovine, je: Boris Kolenc, Mejna cesta 26, 2251 Ptuj. Nagrajenec bo o podrobnostih obveščen pisno. Obiskovalci, ki so se vpisali pri vhodu in prejmejo praktično nagrado, so: Ignac Habjanič, Arbajterjeva ulica 1, Marjeta Merc, Ljubstava 1, Vesna Grabar, Kicar 95. Prejemniki praktičnih nagrad lahko nagrade prevzamejo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. v_/ RADIOPTUJ 89,S- 38.2 -104.3 Foto: M. Ozmec Med letošnjim praktičnim prikazom so v Talumu dali poseben poudarek tehničnim poklicem in srednješolskemu izobraževanju. Foto: Črtomir Goznik Za obiskovalce je bilo seveda še posebej zanimivo delo naših radijcev v studiu, kjer je program potekal »v živo«. Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Obvezen rekvizit je lesena lestev Voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik se je prejšnji petek v okviru radijskega spoznavanja novih poklicev preizkusil kot slikopleskar. Osnove tega poklica mu je predstavil slikopleskar Mihael Bezjak, s. p., iz Bukovcev in skupaj sta se lotila pleskanja v tamkajšnjem gasilskem domu. Dalibor je pojasnil, da posebnih pričakovanj ni imel, saj nekaj izkušenj s pleskanjem ima - tako kot vsak, ki kdaj doma prepleska kakšno steno. Najprej so zaščitili prostore, lotil se je mešanja barve, nato pa še pleskanja. ''Moj mentor mi je med drugim povedal, da mora imeti pleskar zmeraj leseno lestev, da tista kovinska ne pride v poštev. Tega res nisem vedel,'' je povedal Dalibor. Njegov mentor Mihael je pojasnil, da je osnova pleskarskega dela zaščita prostora, torej je treba poskrbeti, da je po končanem pleskanju prostor čist. Pri izbiri barve pleskar običajno nima veliko vpliva, saj barvo po navadi večinoma izberejo stranke same. Kot dodaja Mihael Bezjak, samo pleskanje ni zelo naporno, bolj naporna so dela, ki jih je treba opraviti pred pleskanjem - kot so kitanje, stru-ganje, pa tudi nekatere novejše tehnike so precej zahtevne. Pleskar pa mora imeti po njegovih besedah tudi precej občutka za estetiko. ''Večina strank osnovno pleskanje opravi sama, mojstre pokličejo, ko želijo nekaj več - zahtevnejše vzorce in motive, ki jih ne morejo ustvariti sami,'' je pojasnil. Po njegovem mnenju poklic pleskarja ni naporen. ''Obstajajo nekateri položaji rok, ki obremenjujejo sklepe, vendar se sčasoma človek navadi tudi na to,'' je dejal. Vendar pa se kljub temu mladi ne odločajo za ta poklic, saj sli-kopleskarjev pri nas primanjkuje. Mihael Bezjak je povedal, da se je Dalibor pri delu dobro znašel, saj je poslušen in priden delavec, delo pa mu je šlo dobro od rok. Dalibor je ugotovil, da je poklic pleskarja precej naporen, pa vendar je pri delu užival. Še najbolj v tistem zadnjem delu - po končanem pleskarskem delu so se namreč z zbranimi obiskovalci, ki jih je v gasilski dom v Bukovce prišlo kar nekaj, poveselili in uživali v pogostitvi. Natalija Škrlec Foto: Črtomir Goznik Dalibor je tokrat še najbolj užival v zaključnem delu pleskanja -pogostitvi ... torek m 3. februarja 2015 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 1T Ptuj • Pred 10. humanitarno Obarjado Juha za 150.000 evrov dobrih namenov Na otvoritveni Etno fest 55. Kurentovanja bo na Ptuju, 7. februarja, že 10. zapored potekala humanitarna Obarjada Lions kluba Ptuj, ki je tudi kulinarični, karnevalski in družabni dogodek. Na dvorišču ptujske vinske kleti bo letos za dober namen kuhalo 18 ekip. Obarjada je največji humanitarni projekt, ki spremlja katerokoli pustno prireditev v Evropi in tudi osrednji projekt Lions kluba Ptuj. Doslej je prinesel 150.000 evrov. Od tega so za najrazličnejše dobrodelne projekte porabili več kot 100.000 evrov, ker je organizacija oz. izvedba projekta povezana tudi z nekaterimi stroški, je pojasnil prvi predsednik Lions kluba Ptuj Branko Brumen. Predsednik Lions kluba Ptuj Ivan Božičko pa je dejal, da pod njegovim vodstvom potekajo humanitarne aktivnosti pod geslom pomagamo z ljubeznijo. Od julija lani do letos so v humanitarne namene razdelili 20.000 evrov. Kar devet tisoč evrov so namenili za obdarovanje otrok in družin v predbožično-novole-tnem času. Pomagali so članom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj in Ozari, izvedli krvodajalsko akcijo, obeležili 100. obletnico začetka prve svetovne vojne in obnovili spo- Foto: Črtomir Goznik Lions klub je letos podelil 21 priznanj. Prejeli so jih vsi, sodelavci in kuharji, ki skupaj z njimi vztrajajo v humanitarnem projektu Obarjada že od vsega začetka. Prejemniki so: Janez Sok, Komunalno podjetje Ptuj, Marjan Kostanjevec, MO Ptuj, Albin Promotion, Radio-Tednik Ptuj, CP Ptuj, Suha roba Pintar, Tenzor Ptuj, PP Gostinstvo, Megamarketing, Talum, Zavarovalnica Maribor, Zaščita Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne Ptuj, Ptujska klet, Mariborska plinarna, Perutninarska zadruga, VGP Drava Ptuj, Igor Rakuša in Perutnina Ptuj. menik, ki je bil postavljen ob začetku prve svetovne vojne, pomagali prizadetim v poplavi v Loški dolini, za humanitarno dejavnost so v celoti namenili tudi 1.500 evrov, ki so jih zbrali na dobrodelnem plesu. Podarili so dve celoletni štipendiji in vozovnici ter zagotovili del finančnih sredstev za udeležbo v programu javnih del ter s tem omogočili enoletno zaposlitev težje zaposljivi osebi. „Prosto-voljstvo ima v klubu visoko mesto, ob dobrodelnosti smo člani doslej izvedli tudi 465 prostovoljnih ur," je dodal Bo-žičko, ki tudi na letošnji Obar- Na jubilejni obarjadi bo kuhalo 18 ekip: Talum, Finakos group, MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Perutnina Ptuj, Perutninarska zadruga Ptuj, Tenzor Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Miv servis, Radio-Tednik Ptuj, VGP Drava Ptuj, Občina Markovci, Trgovine Jager, DBS in KZ Ptuj, Javne službe Ptuj ter letos na novo Silkem Kidričevo ter Dominko, d. o. o. Medijski sponzor dobrodelne Obarjade je tudi letos družba Radio-Tednik Ptuj. ne bodo zbirali samo s kuhanjem obare, obiskovalci bodo lahko darovali tudi v skrinjice posameznih ekip. Vsaka ekipa pa se bo potrudila tudi z drugo kulinarično ponudbo. Idejni oče in vodja Obarjade Slavko Visenjak tudi letos pričakuje, da bodo ekipe dale vse od sebe, pričakujejo pa tudi kakšno novo recepturo. Lani je z njo presenetila zmagovalna ekipa MO Ptuj devete Obarijade. Prvim „aktivistom" Obarjade Slavku Visenjaku, Branku Bru-mnu, Danilu Topleku, Ferdu Veingerlu in Jožetu Cvetku so se kmalu pridružili drugi, ki so projektu ostali zvesti do danes. Že prvo leto je kotle na dvorišče vinske kleti postavilo kar 19 oz. 20 ekip. Z zbranimi sredstvi vseh dosedanjih Obarjad so konkretno pomagali veliko ljudem. Že v letu 2016 pa naj bi obarjado pospremila priložnostna razstava s foto utrinki vseh dosedanjih prireditev. MG jadi pričakuje veliko obiskovalcev, med katere bodo razdelili obaro sodelujočih tekmovalnih ekip. Že po tradiciji jo bodo kuhali tudi sami člani Lions kluba Ptuj. Za dober namen denarja Gerečja vas • 15 let Društva žena in deklet Ko so živila lahko tudi dragoceno naravno barvilo V prostorih gasilskega doma Gerečja vas je bilo 23. januarja nadvse slovesno. Društvo žena in deklet Gerečja vas je ob svoji 15-letnici povabilo na slovesnost, ki so jo povezali z zaključkom projekta Barvanje tekstila z naravnimi barvili. Kaj vse so ustvarile marljive članice društva, pa si je bilo mogoče ogledati na modni reviji. Manekenke so bile članice društva, učenci OŠ Hajdina oz. plesni skupini ter članice in člani MePZ Gerečja vas. V preteklih letih je Društvo deklet in žena Gerečja vas vabilo na številne dogodke. Najbolj pa so v preteklih letih ustvarjalnega in zabavnega druženja, v katerem so spoznale veliko koristnega za izboljšanje kakovosti vsakdanjega življenja in dela, opozorile nase s tradicionalno bučijado, od katere so se poslovile po desetih letih. Čas je za nove izzive, tokrat so jih našle v barvanju tekstila z naravnimi barvili. „Izbrali smo ga predvsem zato, da bi pokazale, da je mogoče nekatera živila, sadje, zelenjavo, čaje in začimbe uporabiti tudi na drugačen način. Naša poskusna barvanja so se pričela s kar 16 vrstami sadja, zelenjave, čaja in začimb, od katerih smo nato izbrale šest vrst, ki smo jih barvale na šestih vrstah tekstilnih materialov. Večina izdelkov, ki jih lahko oblečemo ob različnih priložnostih in so namenjeni vsem generacijam, je v pastelnih, sladolednih barvah, s katerimi smo želele popeljati v čas mladosti in poletja. Ni naključje, da projekt predstavljamo prav sedaj, naše društvo je 13. januarja letos praznovalo svoj 15. rojstni dan," je o projektu povedala predsednica društva Magda Intihar, ki je prepričana, da bodo tudi novi projekti tako uspešni kot vsi dosedanji. Kmalu naj bi se posvetile gibanicam. Ob koncu modne revije se je še posebej zahvalila vsem so- delujočim: šivilji Majdi, Ani za ličenje, salonu Elza za pričeske, članicam Darji, Mariji in Jelki za čudovite čipke, Andreji za nakit in številnim drugim. »Osebno se že veselim nadaljevanja tega projekta. Hvala vsem članicam za vso ustvarjalnost v teh 15 letih. Res je zavidanja vredno. Poskrbeli ste za širšo prepoznavnost občine," pa ni varčeval s pohvalami haj-dinski župan Stanislav Glažar. Izdelke iz projekta Barvanje tekstila z naravnimi materiali si bodo vsi lahko kmalu ogledali tudi v občinskem razstavišču. MG Foto: Črtomir Goznik Z modne revije ob koncu projekta Barvanje tekstila z naravnimi materiali Ptuj • Primusove vinske zgodbe Za Ptujsko klet najuspešnejše leto Že po tradiciji so se v novem letu Primusove vinske zgodbe pričele s Ptujsko kletjo. Glavno vinsko omizje sta si tokrat delila enolog Ptujske kleti Bojan Kobal in povezovalec domačih in tujih vinskih zgodb Janez Vrečer. „Za Ptujsko klet je bilo leto 2014 izjemno uspešno, najuspešnejše, kar se tiče vseh nagrad, ki smo jih prejeli na ocenjevanjih po vsem svetu. Predstavljali smo se že z inovacijami v kleti, s sovinjoni, z arhivskimi vini, in ravno zaradi tako uspešnega leta se nam je zdelo prav, da tudi Ptujčanom pokažemo, kako cenjeno je naše okolje okrog Ptuja, v katerem raste vinska trta. Vsaka nagrada nam je izjemno pri srcu in se je razveselimo. Osvojiti pa v enem letu kar štiri šampione, od tega dva na največjem svetovnem vinskem ocenjevanju Decanter, pa sta vseeno dosežka, ki ju je vredno izpostaviti. Iz letnika 2014 si lahko po vonju obetamo lahkotnost, zelo poudarjeno primarno sortnost, torej okus in vonj po grozdju, značilen predvsem za aromatične sorte, kot je sovinjon. Tudi v okusu smo šli v bolj lahkotna vina ter dokazali, da je tudi Štajerska lahko dežela rdečih vin,« je januarja v klubu Gemina XIII. povedal Bojan Ko- bal. S kulturnimi utrinki so tokrat razveseljevali harmonikarski orkester Modras in Ingrid Marovič na klavirju. Naslednja Primusova vinska zgodba je namenjena makedonskim vinom. MG Foto: Črtomir Goznik V letu 2015 se je prva predstavila Ptujska klet. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 3. februarja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kakovost semena V zadnjih dveh letih se veliko govori o semenu, kar me zelo veseli. Ker pa se je začelo o tem govoriti veliko prepozno, o njem večina ve zelo malo. Seme jemljemo »zdravo za gotovo« kot pravimo, nekaj, kar pač je. Pri njem se ustavimo samo, ko ne kali. Tudi, ko govorimo o kakovosti semena, ne vemo, da govorimo o več stvareh, ne samo o eni. V pretekli številki smo samo pospravili predale in se znebili starega semena. Danes pa bom spregovorila nekaj več o kakovosti semena. Tisti, ki seme kupujete, seveda na kakovost veliko ne morete vplivati, vseeno pa je vedno dobro vedeti, o čem govorim. O v • cem govorimo, ko govorimo o kakovosti semena Govorimo lahko o več stvareh. Zagotovo sta na prvem mestu kaljivost in čistoča, žal pa sta samo ti dve kategoriji zajeti tudi v EU-zakonodaji. Sama menim, da je tudi v tem vzrok za številne težave, ki jih imamo vrtičkarji in tudi profesionalni pridelovalci zelenjave zadnja leta. Obvezno bi tudi v zakonodaji morali zajeti zdravstveno stanje semena, saj smo to nekoč, v nekih drugih, danes tako opljuvanih časih poznali. Mnogi so prepričani, da je seme, ki je v prodaji, že samo po sebi tudi kakovostna sorta. Pa ni vedno tako. Tudi to, ali bo iz semena res zraslo to, kar si želimo, je odvisno od tistega, ki nam seme prodaja. To pa je še zadnja dimenzija, kakovost same sorte. Pa si poglejmo na hitro, kaj pomenijo posamezne kategorije kakovosti semena. Kaljivost je seveda zelo pomembna Kaljivost semena nam pove, koliko semenk bo vzkalilo in jo izražamo v odstotkih. Vendar FEBRUAR mnogi ne vedo, da tudi tukaj ni vse čisto tako, kot si mislimo. Kaljivost semena se preverja seveda v laboratoriju, v pretekli številki ste spoznali, kako narediti na hitro tudi domač kalilni test. Vendar se kalilni testi, predvsem tisti v laboratorijih, delajo pri idealnih pogojih, temperaturi in vlagi. V zemlji, predvsem na prostem, kamor največkrat seme posejemo, seveda ti pogoji niso idealni. V šoli so nas učili še o eni kategoriji, to je energija kaljivosti. Te seveda ne označujejo na samem semenu. Pogosto pa nam ravno ta predstavlja število rastlin, ki bodo vzkalile. Če sejete seme v prehladno ali prevročo zemljo, v suho ali pre-mokro prst, je lahko kaljivost tudi za polovico nižja. Domače seme ima običajno veliko večjo energijo, saj ni prestalo poti čez mnoge stroje za čiščenje in pakiranje, prevozov in podobnega. Ne morem drugače, kakor da povem, da EU-zakonodaja, ki jo upoštevamo tudi pri nas, ne predpisuje nikakršnih norm, minimalnih zahtev za seme cvetlic in zelišč. V naravi to pomeni, da je povsem zakonito prodajati tudi povsem nekaljivo seme teh rastlin. Iz tega razloga je tudi dobro, da uporabljamo čim več sadik. Dokazano je, da imajo buče, tudi oljne, in seveda kumare tudi do 50 % višji pridelek, če so pridelane iz sadik. Čistoča semena Čistoča semena seveda ne pove, kako je seme čisto ali umazano z zemljo ali prahom. Čistoča semena je kategorija, ki pove, koliko je v semenu tujih primesi. Te primesi so lahko tako semena tujih rastlin kakor 2015 NEDELJA 1 Ignac m J_ Q SirtKOn M PONEOCUEK nein «a 2 Marija ¡HI ČETRTEK H 19 jui'an ..... TCflEK 3 s,ai rjf-1 PtTEK S3 20 - G SREDA ^ Andrej "■■j 50EOT. , <2> H 21 ■'*« m ČETRTEK 5 PETEK f) Dcfd < ' n NEDELJA U 22 v,ar>eta KV PONtDtUEK LJ 23 Maria m □ 6060TA 7 24 ja NEDELJA Uwpn»ki kulturni Q Prejemov aan g Jano? P'iUniV P\L??I SHEtM "■t* 25 2 s ** PONEDtUEK Q Perone 1 ■milili-'. Ha 26 *"»» m 'CflEK 10 27 ■ □ SREDA 1 Mafija 28 fi°™ 1 ČETRTEK I f1 12 °ami'ar' v.g ^H peiek nr- 13 Katani» SÖ60J: H Valentin L^ja 15 Q PONCDEUCK KH lf) Juliane ^^J TCflEK Pu$l 17 Sihin ¿t"VEv H L™ %. KOLEDAR ^ m v> ., i;..... BIF- E",; Vir: internet Foto: Miša Pušenjak Takšna slika kaže na slabo energijo semena solate, čeprav je kaljivost zadovoljiva. mrtvih primesi - smeti. Tukaj je zakonodaja pri vrtninah še bolj ohlapna. Vendar na srečo zelo veliko semena vrtnin poberemo ročno, zato ni toliko težav pri tej kategoriji pri kupljenem semenu. Zelo veliko težav pa vidim tukaj pri domačem pridelovanju semena, kjer ga ne znamo in pogosto tudi ne zmoremo dobro počistiti. Potem pa ga hranimo skupaj s plevicami, neočiščenega. Vedeti je treba, da še več glivic preživi na plevicah kakor na samem semenu. Če se seme pred hranjenjem ne očisti dobro, se seveda te bolezni še hitreje širijo tudi na samo seme. Zato vedno hranite čim bolje očiščeno seme. Še večja nevarnost pa je slaba čistoča pri doma pridelanem semenu žit. Sam kombajn seveda ne očisti veliko semena. Enako veliko in enako težko seme plevelov ostane skrito med žlahtnim semenom žit. Kasneje ga seveda ponovno posejemo, s tem pa posejemo tudi seme plevelov. Zato je treba doma pridelano seme žit vedno še dodatno očistiti na selektorjih doma, očistiti bolje tudi kombajn pred žetvijo, za seme pa izbrati žetev iz najbolj čiste njive brez plevelov. pred sajenjem vsaj v raztopino alg (pripravke z različnimi komercialnimi imeni dobite v vseh kmetijskih trgovinah), sama pa priporočam, da namesto vode uporabite žajbljev čaj. Kaj lahko že sejemo ta teden Zunaj na prostem nam bo, na srečo, preprečilo delo vreme. Se enkrat opozarjam, hoja, vožnja, gaženje po zamrznjeni, zasneženi ali mokri zemlji je največji greh, ki ga lahko naredite. V rastlinjaku, tudi neogre-vanem, lahko posejete motovileč, špinačo, rukolo, mesečno redkvico, grah in bob. Posadite lahko tudi čebulček za mlado čebulo in prve sadike letne solate. Bob in grah pred setvijo namočite čez noč v topli vodi ali kamiličnem čaju. Za vzgojo sadik pa se najbolj mudi s setvijo jajčevca (tudi tistega, ki bo rasel na prostem), paprike, ki jo boste sadili kasneje v rastlinjak, zelene, pora in čebule. Pri tem ne pozabite tudi na setev čilijev, letos je semena na razpolaga še več. Čili in fe-feroni rastejo običajno počasneje, zato sejemo tudi v primeru, da bomo te rastline vzgajali na prostem. Malo bolj raziskovalni boste posejali tudi seme okre za pridelavo kasneje tako v rastlinjaku kakor na prostem. Prav tako je treba posejati semena večine zelišč. Ne pozabite, da so zelišča svetlokalilke, zato jih ne pokrivajte z zemljo, naj kalijo na svetlobi. Posejte tudi listnati pe-teršilj, za sadike seveda. Med rožicami sejemo lobelijo, vodenke (lizike), ki so tudi svetlokalilke, agerat, petunije (slovenke), različne nageljčke, plezavo kobejo, petelinov greben, gazanije, za suho cvetje pa še gomfrene, sta-tice in krilate suhe rože, za pravo suho rožo pa je še prezgodaj. Posejete lahko tudi semena vseh trajnic. Za setev paradižnika, razen tistega za zelo zgodnje sajenje v rastlinjakih, je še absolutno prezgodaj. Miša Pušenjak Zdravstveno stanje semena Ta kategorija pa pri kupljenem semenu sploh ni več v zakonodaji. Res je, da z glivicami močno okuženo seme tudi kali ne več dobro, a samo malo okuženo seme bo test kaljivosti prestalo. Smo pa kar s semenom okužili naš posevek. Zaradi tega je bilo včasih kar veliko semena razkuženega. Ker pa potrošnik razkuženo seme zelo zavrača, ga je danes še zelo malo. Včasih pa je za razmisliti, ali ne bi bilo bolje posejati zdravega semena, čeprav s pomočjo kemije, kakor pa okuženo seme, saj bodo kasneje težave lahko večje. Sama priporočam, da doma pridelano seme poskušate razkužiti sami. To lahko naredite z namakanjem semena v topel žajbljev ali kamilični čaj. Še večji greh, skoraj nedopu-stljiv pa je, da sama zakonodaja ne varuje potrošnikov (evropskih, ne samo slovenskih) pred prodajo okuženega vegetativnega sadilnega materiala. Tako je čebulček, ki se danes prodaja, nedopustljivo okužen, prav tako včasih tudi česen. Zato brez izjeme kupljen čebulček namočite Foto: Miša Pušenjak Vidimo, kako je okužba na semenu ovirala kaljivost semena fižola. KGZ Ptuj svetuje Pozornost ob prejemu odločb o neposrednih plačilih za leto 2014 mk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ V naslednjih dneh bodo nosilci kmetijskih gospodarstev prejemali odločbe o izplačilih sredstev za neposredna plačila za leto 2014, ki jih bo razposlala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Na odločbah bodo zraven zapisana tudi določena obvestila za posamezne kmetije, ki naj jih kmetje še posebej pozorno prečitajo. Spodaj so opisana ta obvestila, na katera bodite kmetje pozorni. POSEBNO OPOZORILO V ZVEZI Z VLOŽITVIJO ZBIRNE VLOGE 2015: obveščamo vas, da imate v registru kmetijskih gospodarstev neusklajene podatke, zaradi katerih vnos zbirne vloge ne bo mogoč. Prosimo, da se čimprej dogovorite za uskladitev podatkov na upravni enoti. Podatke morate uskladiti najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge oz. en dan pred vnosom programa aktivnosti. Če ste podatke po 18. 1. 2015 na upravni enoti že uredili, štejte to opozorilo za brezpredmetno. POSEBNO OPOZORILO V ZVEZI Z OKOLJSKO OBČUTLJIVIM TRAJNIM TRAVINJEM: obveščamo vas, da so kmetijska zemljišča vašega kmetijskega gospodarstva deloma ali v celoti v t. i. okoljsko občutljivem območju (znotraj območja Natura 2000). Zato se vaši GERK-i, ki imajo po podatkih registra kmetijskih gospodarstev na dan 18. 1. 2015 rabo 1300 - trajni travnik, 1320 - travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, ali če gre za visokodebelni za-travljen ekstenzivni sadovnjak, 1222 - ekstenzivni sadovnjak, štejejo za okoljsko občutljivo trajno travinje, ki se v skladu z zahtevami zelene komponente ne smejo spremeniti ali preorati. POSEBNO OPOZORILO IMETNIKOM KOPITARJEV: konji morajo biti ustrezno identificirani in registrirani v centralnem registru kopitarjev (CRK) ter pripisani na kmetijsko gospodarstvo. Ker se bodo podatki iz CRK uporabili pri vnosu in kontroli subvencijskih zahtevkov za avtohtone in tradicionalne pasme konj in pri prijavi kopitarjev, ki gredo na pašo na planino, morate obvezno pri izdajatelju urediti podatke v CRK, preden greste na vnos zbirne vloge. Pri vnosu podatkov o staležu rejnih živali v okviru zbirne vloge morate vpisati število vseh kopitarjev, ki se redijo na vašem kmetijskem gospodarstvu, vključno s konji, ki jih imate v reji in so last nekoga drugega. Stanje v CRK lahko preverite na spletnem naslovu: http://www. uvhvvr.gov.si/si/registri_obrazci_in_spletne_aplikacije/identifikaci-ja_in_registracija_zivali/spletne_aplikacije/ OBVESTILO O OBJAVI IN OBDELAVI PODATKOV O UPRAVIČENCIH: ARSKTRP podatke o prejemnikih sredstev za predhodno proračunsko leto vsako leto (do 31. maja) za dve leti objavi na svoji spletni strani (www.arsktrp.gov.si). Prejemniki imajo v zvezi z objavo in obdelavo osebnih podatkov pravico do seznanitve, dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. Zahteva ali ugovor se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov (AR-SKTRP). INFORMACIJA O Dobrotah slovenskih kmetij 2015 Objavljen je razpis za 26. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Kmetije vabimo, da pri Kmetijski svetovalni službi prijavijo svoje dobrote za sodelovanje najkasneje do 19. 2. 2015. Podrobnosti razpisa pa so na spletni strani www.kgz-ptuj.si, kjer najdete še dodatne informacije. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Kmetijska svetovalna služba torek • 3- februarja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Mlada ameriška glasbenica Meghan Trainor, ki je svet obnorela s svojo uspešnico All about that bass, se je v prejšnjem tednu zavihtela tudi na prvo mesto Billboardove lestvice albumov Top 200. Omenjeni uspeh ji je prinesel njen debitantski album Title, na katerem seveda najdemo tudi zgoraj omenjeno skladbo. Pred Trainorjevo je prvo mesto z albumom 1989 suvereno držala Taylor Swift, ki je bila na prvem mestu rekordnih 13 tednov. Meghan je prva glasbenica po lanskem oktobru, ki je uspela premagati Taylor v borbi za vodečo pozicijo na Billboardovi lestvici albumov. Album Title so samo v prvem tednu prodali v 238.000 izvodih, na ta način pa Meghan Tra-inor za sabo ni pustila samo Taylor Swift, ampak tudi takšne zvezde, kot so Ed Sheeran, Mark Ronson. Sam Smith in Maroon 5. ®@® Pred dnevi je v Atenah v 69. letu umrl svetovno znani grški pevec Ar-temios "Demis" Roussos. Glasbenik, ki je bil na vrhuncu v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je v svoji karieri prodal več kot 60 milijonov plošč. Svetovno slavo pa so mu prinesle skladbe Goodbye my love, Goodbye, My friend the Wind in Forever and ever. Preden se je podal na samostojno glasbeno pot, je bil Roussos član progresivne zasedbe Aphrodite's Child, katere član je bil tudi drugi slavni grški glasbenik Vangelis. Po razpadu skupine sta oba glasbenika sodelovala še naprej in med drugim prispevala tudi glasbo za film Ognjene kočije. Demis Roussos je svoje skladbe objavljal v angleščini, španščini, fran- Meghan Trainor coščini in nemščini, zaradi česar je bil priljubljen tako po Evropi kot tudi v Latinski Ameriki. Zadnji album je posnel pred šestimi leti, nazadnje pa se je v javnosti pojavil septembra leta 2013, ko je v Atenah prejel francosko državno odlikovanje Legija časti. Popularni ameriški rock duet The Black Keys je zaradi poškodbe ramena bobnarja Patricka Carneya odpovedal za letos napovedano evropsko glasbeno turnejo. V okviru turneje Turn blue sta nameravala nastopiti na 17 koncertih v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Glasbenika sta prav tako morala odpovedati svoj nastop na koncertu v čast Bobu Dylanu in humanitarne organizacije Musi-Cares. Omenjeni koncert bo potekal 6. februarja v Los Angelesu, le dva dni pred podelitvijo grammyjev. Duet The Black Keys ima letos kar tri priložnosti za osvojitev nagrade grammy, saj sta kitarist in pevec Dan Auerbach ter že prej omenjeni bobnar Patrick Carney nominirana Foto: splet v kar treh kategorijah; najboljša rock skladba in najboljša rock izvedba za skladbo Fever in najboljši rock album (Turn blue). Leto 2014 je bilo, vsaj kar se glasbe tiče, odlično, saj so nas številni znani glasbeniki razvajali z odličnimi novimi albumi. Kot kažejo napovedi, letos ne bo nič drugače, saj so nove albume že napovedali številni popularni glasbeni izvajalci. V nadaljevanju vam predstavljamo 10 najbolj pričakovanih albumov v letu 2015. Album American Beauty/American Psycho ameriške rock zasedbe Fall out boy naj bi izšel v teh dneh. Rihanna je izid novega albuma napovedovala že za lani, kot vse kaže, pa bo izšel kmalu. Ljubitelji njene glasbe na njen novi album čakajo že od leta 2012, ko je izdala album Unapologetic. Kraljica pop glasbe Madonna bo objavila album Rebel Heart, ki bo prav tako njen prvi studijski izdelek po albumu MDNA iz leta 2012. Kanadski raper Drake nam je že lani s singlom 0 to 100/The catch up malce razkril, kaj lahko pričakujemo na njegovem novem albumu Views from the 6. Kljub temu da je od izida novega albuma zasedbe The Smashing Pumpkins Monumets to an elgy minilo le nekaj mesecev, člani te ameriške alternativne skupine za leto 2015 napovedujejo že novi album z naslovom Day for night. Kanadska pevka Adele je v zadnj ih mesecih okupirana z materinstvom, številni ljubitelji njene glasbe pa komaj čakajo, da se znova vrne na glasbene odre. Adele je nazadnje izdala fantastični album z naslovom 21. Ameriški glasbenik Miguel je ob koncu lanskega leta objavil kar tri nove skladbe, kar nakazuje, da si lahko letos obetamo tudi njegov novi album. Vsi, ki radi poslušajo Kanyu We-sta, bi si želeli, da bi pevec novi album objavil že v 2014, ker pa je West znan, kot perfekcionist bo seveda album objavil šele takrat, ko bo vse tako, kot si sam želi. Znani angleški producent Mark Ronson nas skupaj z Brunom Marsom v skladbi Uptown Funk vrača v obdobje funk glasbe. S skladbo pa napoveduje tudi novi album, ki naj bi nas popeljal v post-disco obdobje. Ameriški raper Lil Wayne obtožuje svojo založbo zaradi zavlačevanja pri izdaji njegovega novega albuma. Dolgo čakanje samo povečuje interes za novi album, kot pa vse kaže, bomo lahko že v naslednjih tednih slišali, kaj nam je Lil Wayne tako dolgo pripravljal. Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROCIH 100 (ZDA) 1. UPTOWN FUNK! - M. RONSON FT. BRUNO MARS 2. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. UPTOWN FUNK! - M. RONSON FT. BRUNO MARS 2. LIPS ARE MOVIN - MEGHAN TRAINOR 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER NEMCIJA 1. OUTSIDE - CALVIN HARRIS feat. ELLIE GOULDING 2. WALK - KWABS 3. THE HANGING TREE - JAMES NEWTON feat. JENNIFER LAWRENCE l_e s t v j NAJ 1. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON BRUNO MARS 2. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 3. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER 4. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 5. THE HANGING TREE - JAMES NEWTON FT. JENNIFER LAWRENCE 6. WALK - KWABS 7. LIVING FOR LOVE - MADONNA 8. EVERY BREAKING WAVE - U2 9. DO I WANNA KNOW - ARCTIC MONKEYS 10. LIPS ARE MOVIN - MEGHAN TRAINOR 11. 27 - PASSENGER Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili ^ . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8-98,2-I04;3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v mesecu marcu 2015. NAROČILNICA ZA Stmerski ötai er s m TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T] Moški (ustrezno označil Ženska Bela Modra Moj Velikost: HI Moški @ Siva Bela Ženska [7] Rdeča Bela Velikost [Š][m]|T][xl]|^ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 3. februarja 2015 Kaj bomo danes jedli C^Tt^ Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK jetra v omaki, pire krompir, krhki flancati SREDA testenine z mesom, radič, sadna solata ČETRTEK bograč, skutni zavitek PETEK v. I I ■ Široki rezanci z gobami*, endivija v solati, kompot SOBOTA ^—» zelenjavno-mesna enolončnica, polnozrnat kruh, krofi NEDELJA porova kremna juha, pečen odojek, džuveč, sladica -beljakov čips** PONEDELJEK dušeno kislo zelje, pečenice, sveže sadje *Široki rezanci z gobami I ^ Sestavine: 500 g manjših gob (jurčki, šampinjoni, štorovke, lisičke), 4 žlice olivnega olja, 1 sesekljana čebula, 8 olupljenih paradižnikov, narezanih na kocke, 1 žlica sesekljanega peteršilja, sol, 360 g domačih širokih rezancev. Gobe operemo in zrežemo na kose. Čebulo, ki smo ji dodali malo soli, pražimo na olju v pokriti ponvi na majhnem ognju 20 minut. Dodamo paradižnik in kuhamo v na pol pokriti posodi na srednjem ognju približno 5 minut, da se omaka zgosti. Dodamo gobe in po potrebi še solimo. Omako kuhamo približno 15 minut. Posebej skuhamo v vreli, soljeni vodi rezance. Kuhane odcedimo in stresemo h gobam. Postrežemo tople s sesekljanim peteršiljem. Pri pripravi krofov nam ostane kar veliko beljakov. Porabite jih za beljakov čips. Pod lupo ZPS • Test krem BB in CC **Beljakov čips Sestavine: 4 beljaki. 12 dag sladkorja v prahu, 14 dag moke, 20 dag mandljev, lešnikovali orehov (ali vse troje). Beljake stepemo do trdega, dodamo sladkor in mešamo, da se sestavine pomešajo. Dodamo moko in cele oreščke ter vse premešamo z metlico. Dobljeno maso damo v pomaščene in pomokane podolgovate pekače in pečemo 20-30 minut pri 200-220 stopinj, da masa lepo porumeni (preverimo z zobotrebcem). Kolače damo na delovno mizo in počakamo, da se ohladijo. Ohlajen kolač s pomočjo rezalnika (mesoreznice) narežemo na zelo tanke rezine. Podevamo jih na papir za peko in pečemo še 3 minute v ogreti pečici (lahko vklopimo ventilatorski način). Čips je gotov, ko rezine postanejo trde in malo porjavijo. Najdražje kreme niso tudi najboljše Kreme, ki jih je tokrat potrošniška organizacija postavila pod drobnogled, naj bi bile nekakšni multipraktiki. Ženske naj bi (končno) dobile kremo, ki ponuja »vse v enem«, gre za t. i. kremi BB (Blemish Balm) in CC (Colour Correction). Za kreme, ki so jih preizkusili na ZPS, boste odšteli med 6,14 in 33,95 evra za škatlico, testirali pa niso le v laboratorijih, ampak so k sodelovanju povabili tudi več kot 300 prostovoljk. »Revolucija« le kot marketinški trik Kot so ugotovili na ZPS kremi BB in CC ne predstavljata revolucionarne novosti, saj sta kremi BB in CC le izpeljanki obarvane kreme, ki jo poznamo že desetletja. V kremah BB in CC so proizvajalci združili lastnosti kreme (vlaženje kože), pudra (v izdelku so pigmenti, ki poenotijo polt) in pri večini sredstva za zaščito pred soncem (v izdelku je zaščitni faktor). »Proizvajalci obljubljajo že kar čudežne učinke teh krem vse-v-enem in tako lahko na nekaterih izdelkih preberemo trditve o perfek-tnosti in revitalizaciji, obrambi pred staranjem, čudežnosti, pravljičnih sedmih učinkih in svilnati kremi, vendar ko smo kremam na testu seveda pošteno pogledali pod prste, se je mit o čudežnosti hitro razblinil,« je izpostavila Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Če bi verjeli proizvajalcem in njihovim oglaševalskim oddelkom, so kreme CC in BB pravi majhni čudeži, a na testu se je izkazalo, da vseh trditev ne morejo upravičiti.« Foto: splet Krema BB naj bi nadomestila serum, vlažilno sredstvo, negovalno sredstvo, prekrivno sredstvo (puder ali korektor) in izdelek z zaščitnim UV-faktorjem. Naslednice BB-krem so t. i. CC-kreme, torej ki naj bi imele v primerjavi z BB-kremami večji prekrivni učinek. CC-kreme naj bi bile primernejše za tiste uporabnice, ki imajo izrazitejše nepravilnosti na koži (akne, ogrce, pigmentacije), BB-kreme pa za tiste s čisto kožo, ki ji manjka le malo barve za izenačenje tena. Vir: Naša lekarna Največje razlike na praktičnem delu preizkusa so bile v videzu kože po nanosu kreme. Eden od glavnih adutov krem BB in CC naj bi bil naravni videz kože, saj ne prekrijejo kože tako temeljito kot klasični tekoči pudri, a (kot obljubljajo proizvajalci) kljub temu izenačijo polt, a vse se pri tem niso dobro izkazale. »Proizvajalci namreč največkrat ponujajo zgolj dva ali tri odtenke - svetlega, srednjega in temnega, včasih ločijo rožnatega in zlatega - le redkokateri pa ponuja širšo barvno paleto. Proizvajalci so torej pri odtenkih, ki jih ponujajo, poskrbeli predvsem za zlato sredino, če pa je vaša polt morda izrazito svetla ali temna, boste zase le stežka našli primerno kremo BB ali CC,« opozarja Urša Šmid Božiče-vič. Kreme BB le v manjši meri ščitijo pred soncem Glede UV-zaščite trditve nekaterih proizvajalcev ne držijo. »Proizvajalci preizkušenih krem BB in CC obljubljajo tudi zaščito pred soncem, v laboratoriju pa smo preverili, koliko je v tem resnice. Tu se je med izdelki pokazala velika razlika, saj so prejele ocene od dobro do nezadovoljivo, zato na ZPS poudarjamo, da če boste dan preživeli v naravi, boste morali za res dobro zaščito uporabiti še kremo za sončenje. Vlaženje, prekrivanje nepravilnosti, izenačenje barve polti Vlaženje za marsikateri izdelek očitno predstavlja trd oreh. »Med neuspešnimi so celo izdelki precej prestižnih znamk, saj smo nekaterim podelili oceno pomanjkljivo in nezadovoljivo za vlaženje. Čeprav pri vlaženju kože nobena krema v resnici ne blesti, se je ponovno pokazalo, da za učinkovit izdelek ni treba seči globoko v žep. Kar nekaj izdelkov, ki jih lahko kupimo v navadnih drogerijah, celo v bolje založenih supermarketih, je dobila za vlaženje kože oceno dobro,«je izpostavila Urša Šmid Božičevič. Neželeni SMS Med slovenskimi uporabniki mobilnih telefonov ponovno krožijo kratka sporočila, ki niso nič drugega kot poskusi zlorab. Kot je sporočila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve gre po vsej verjetnosti za naključno množično pošiljanje sporočil SMS z različnih številk s tekstom: "Zelis spoznati nove ljudi? Kava, prijateljstvo, romanca? Pošlji sms VEZA! (ne zelis prejemati taksna sporoc. poslji STOP, ali svojo stev. na mail odiava22@gmail.com. Končnim uporabnikom, ki se na tovrstne storitve niso naročili, svetujemo, da ne odgovarjajo na telefonsko številko in ne pošiljajo kakršnih koli podatkov na naveden e-naslov, o prejetem sporočilu pa naj obvestijo svojega operaterja. Priporočamo, da uporabniki vsa sumljiva sporočila SMS takoj po prijavi izbrišejo. Končni uporabniki lahko prejem neželenih sporočil prijavijo tudi agenciji na elektronski naslov info.box@akos-rs.si. torek • 3. februarja 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da ima neka ptujska izobraževalna ustanova, ki si želi povezati naravo in tehniko, zelo fotogeničenprikaz svoje dejavnosti: na svoji spletni strani so objavili banano. Ko smo to bionično stvar pokazali sodelavkam, so nekatere takoj našle povezavo med banano in čisto konkretnim tehnično štrlečim izdelkom. Le da se banana lahko tudi poje ... ... da so organizatorji februarske literarno-vinske Hude pokušnje v delikatni dilemi. Glede na to, da bo tokratni literarni gost pisatelj, ki večkrat poudari, da je »svoj kontingent že zdavnaj popil«, bo zanimivo videti, ali mu bodo družbo delali Fructalovi sokovi. ... da nam je zakon o fiskalni politiki zelo potreben, saj bomo menda vsaj po njegovem sprejetju lahko trošili le toliko, kot bomo dejansko prislužili. ... da pa tudi to povsem ne drži, saj nekateri ne zaslužijo nič, drugi, sicer v manjšini, ki nič ne delajo in vlečejo le rente od nakradenega družbenega premoženja, pa bodo lahko še naprej po mili volji trošili. ... da kruta država kar naprej zahteva vedno nove načine in števce za pobiranje davkov. Če bi uvedla še števce na dejanski izkoristek zakonske Prireditvenik Torek, 3. februar 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: odprtje razstave Prekmurske skrinje, PM Ptuj-Ormož Sreda, 4. februar postelje z zakonskimi opravili, bi vsaj to najmanj prizadelo starejše in upokojene. . da nekdanji prvi mož mestne občine poetovionske komaj čaka, da bodo (vsaj v pustnem času) oblast spet prevzeli demonski koranti; zato ker je baje tudi sam med njimi. Vidi se ... ... da so pred kratkim znanstveniki izumili stroj za določa- nje starosti moških. Deluje takole: pogledate priloženo fotografijo. 1. Če ste pomislili, kako bi vam prijal požirek mleka, ste stari do 10 let; 2. Če na fotografiji niste opazili krofov, ste stari do 20 let; 3. Če ste opazili lepo-tično piko na gospodičninem nadprsjem, ste stari do 30 let; 4. Če ste opazili, da so na fotografiji tudi krofi, ste stari do 40 let; 5. Če ste pomislili: 'Najprej njo, potem pa mogoče krofe!', ste Foto: Tajno društvo PGC stari do 50 let; 6. Če ste pomislili: 'Najprej krofe, potem pa mogoče njo!', ste stari do 60 let; 7. Če ste opazili, da je na enem od krofov miška, ste stari do 70 let; 8. Če ste opazili, da so krofi brez vencev, ste stari do 80 let; 9. Če niste opazili ničesar od naštetega - ste si že rezervirali parceli-co na Rogoznici? Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Matjaž Matjašič RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam fotografijo, iz katere je razvidno, kako raste naša mladina. Zelo dolgo že nismo videli malih prašičkov, sploh pikastih, zato se mi je zdel motiv zanimiv,« je ob današnji fotografiji pripisal njen avtor Matjaž Matjašič. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 3 4 2 9 8 8 5 4 6 4 2 8 5 7 8 5 1 2 7 9 8 9 7 5 1 3 2 3 4 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© € GG Bik vv ©©© €€ G Dvojčka VVV © €€€ GG Rak V ©©© €€ G Lev VV ©©© € GGG Devica V ©© €€€ GG Tehtnica VVV © €€ GGG Škorpijon V ©©© € GG Strelec VV ©© € GGG Kozorog VV ©©© € GG Vodnar VVV ©© €€€ G Ribi VV ©©© € GGG Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 4. srečanje kulturne dediščine Slovenije, Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev, ob 17.30 v galeriji Magistrat odprtje fotografske razstave 14:00 Gorišnica, Toplakova domačija: spominska svečanost ob 70. obletnici boja na Toplakovi domačiji, v spomin padlim 4. 2. 1945, kulturni program 17:00 Ptuj, telovadnica OS Olge Meglic: literarni večer ob 100. obletnici 1. svetovne vojne 19:00 Studenice, kulturni dom Andreja Stefanziose: okrogla miza Košutina zgodba med Pohorjem in Bočem, predstavitev brošure Košutinih kolednikov FD Košuta Poljčane, gost dr. Naško Križnar 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Kdo se boji Virginie Woolf, Gledališče Koper, za abonma Tespis in Orfej ter za izven Četrtek, 5. februar 11:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Philipa Ridleya Pravljično srce 18:00 Skorba, Dom krajanov: redni leti občni zbor KD Skor-ba 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: predstavitev knjige Borisa A. Novaka Vrata nepovrata - zemljevidi domotožja 19:00 Ptuj, kongresno kulturno središče v dominikanskem samostanu: osrednja slovesnost MO Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostna govornica dr. Darja Koter, podelitev priznanj, plaket in oljenk ZKD in MO Ptuj, kulturni program 19:00 Ptuj, Mestni kino: Novi, novi filmi AGRFT, projekcija filmov Kam, Tujca, Prespana pomlad, Cesar in pogovor z dekanom Miranom Zupaničem Petek, 6. februar 18:00 Ptuj, CID: odprtje razstave novejših likovnih del Gregorja Samasturja - Iskanja Mestni kino Ptuj Četrtek, 5. februar: Novi, novi filmi AGRFT, projekcija in pogovor z dekanom Miranom Zupaničem in študenti AGRFT. Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. februar: 16:00 Zgodbe iz hoste; 18:10 Foxcatcher: Boj z norostjo; 20:30 Teorija vsega. Vroča linija Radia Ptuj Kaj je osebno dopolnilno delo? Kaj in koliko smejo delati upokojenci in invalidi? Kaj so vrednotnice? Vse to bomo izvedeli v Vroči liniji z Natalijo Škrinjar, ta četrtek med 16. in 17. uro. oči liniji boste lahko sodelovali tu Iskrice Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 3. do 9. februarja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »»Človek se vsega nauči, tudi čednosti.« Joseph Joubert »Človekova osebnost mora biti močna kot stena, ker vse gradi na njej.« Ivan Turgenjev »Zakaj se samoti izogibamo? Ker je malo ljudi zadovoljnih v družbi s samim seboj.« Dosso Dossi »Ne govorite o nikomer ne dobro ne slabo, ker ne vemo, kako bo na koncu. Ukvarjajte se samo s svojimi stvarmi! Ne vtikajte se v zadeve drugih!« Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni »Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te še vedno ima rad.« Elbert Hubbard 22 ŠtajerskiTEDHiK Zanimivost, poslovna in druga sporočila torek • 3- februarja 2015 Ptuj • Zupan sprejel najboljšega študenta Mladi up prihodnosti Na zadnji delovni dan januarja je župan mestne občine Ptuj Miran Senčar skupaj s sodelavci sprejel Janija Zagorska, najboljšega študenta mestne občine Ptuj za študijsko leto 2013/2014. Kot najboljšemu študentu dodiplomskega študija mu je župan Miran Senčar podelil medaljo - grb na steklu mestne občine Ptuj in denarno nagrado v vrednosti 600 evrov. Ob tem mu je čestital za nadpovprečno ustvarjalnost in motiviranost ter odličen prispevek tako na študijskem kot na praktičnem področju in za participacijo v družbi nasploh. Jani Zagoršek se lahko pohvali z uvrstitvijo med 5 % naj- Jani Zagoršek je septembra lani diplomiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z diplomskim delom Razvoj upogibnega orodja za izdelavo avtomobilskih komponent. Izbira teme diplomskega dela je bila tesno povezana z opravljanjem obvezne strokovne prakse v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo avtomobilskih komponent za avtomobilsko industrijo. Jani je najbolj ponosen nad uporabnostjo diplomske naloge, saj razvito upogibno orodje služi svojemu namenu v podjetju T. C. Jakl v Središču ob Dravi, kjer izdelujejo komponente za končnega avtomobilskega naročnika Mercedes-Benz. Maribor, Ptuj • Energetska sanacija OŠ Olge Meglič Olgičina vrata učenosti bodo restavrirali V šolski delavnici je pri restavratorski učni uri študentov in strokovnjakov na Lesarski šoli v Mariboru januarja potekala predstavitev delovnega projekta Olgičina vrata učenosti. Foto: Peter Majcen V okviru energetske sanacije so predvidena tudi restavratorska dela vhodnih vrat OŠ Olge Meglič. Foto: Denis Hrga Jani Zagoršek je kot najboljši študent iz rok župana Mirana Senčarja prejel medaljo in denarno nagrado. boljših študentov Fakultete za strojništvo v Mariboru. Poleg rednega študija je aktiven prostovoljec in pomaga soljudem v stiski in nevarnosti. Že 15 let je aktiven gasilec in bolničar Civilne zaščite mestne občine Ptuj. Kot pravi sam, bi izjemne uspehe na obeh področjih težko definiral, verjame le, da je poslanstvo njegovega pro-stovoljstva pomoč sočloveku v nevarnosti. Povedal je tudi, da prihaja iz družine v Spodnjem Velovleku, kjer imajo doma avtomehanič-no delavnico, tako da je že od otroštva v stiku z delovanjem strojev. Želi si postati konstruktor ali projektant. MT, Ur Projekt je povezal Lesarsko šolo Maribor oz. njeno Višjo strokovno šolo, MO Ptuj z Javnimi službami Ptuj, OŠ Olge Meglič Ptuj ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. Kot je povedala ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj Helena Ocvirk, so v okviru energetske sanacije šole predvidena tudi restavratorska dela vhodnih vrat OŠ Olge Meglič, ki so stara 115 let. „Vsi smo ponosni na našo staro kulturno stavbo z vsem njenim stavbnim pohištvom, predvsem z vhodnimi vrati, skozi katera so vstopile in izstopile številne generacije mladih, zato jih lahko upravičeno imenujemo Olgičina vrata učenosti. Bogato dekorirana vhodna vrat bodo obnovili tako, da bodo dobila veličastno podobo s pridihom patine, ki so jo imela ob nastanku. Olgi-čina vrata učenosti so neprecenljiva kulturna dediščina in ponos vseh Ptujčanov," je še povedala Ocvirkova. Vrat v mestnem jedru, ki kar kličejo po obnovi, je veliko. Mesto stoterih vrat pa se še vedno ne zaveda njihovega pomena. MG Častni pokrovitelj 55. Kurentovanja Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije * FECCJ ***** MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj , Jeruzalem Ormož Haloze . . Slovenske gorice S t ~ m TI "j m 2 CO (C < MEDIJSKI PARTNER Štajerski Cestno podjetje Ptuj ^^Odeffl 7¡ W'™"1 (R RAD IO PTUJ 89,8- 98, £ -104,3 torek • 3- februarja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 www.tednik.si Štajerski TEDNIK naipevskem dpru? e naučiti osnov petja? |ft - ob tem še uživati in se zabavati? Ter si prislužiti še kakšno nagrado? Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! K S pomočjo pevske učiteljice Teje Letonja Hajšek si bodo v mesecu februarju in marcu ob torkih urili glasilke na avdiciji izbrane/i pevke in pevci. Osvojeno znanje pa bodo lahko pokazali na naši zaključni prireditvi v ponedeljek, 30.03. v klubu Gemina XIII v Grand hotelu Primus. Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Grano Hotf.l Prjmus I i RM: Ptuj Napovednik dogodkov lahko odslej najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na www.tedn 08:00 Pozdrav sosedu 1. del 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL 11:00 Gostilna pr. Franoet 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Seja sveta občine De strni k-po snete k 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Starše-Turistično kulturni koncert 12:00 ŠKL 17:00 Seja sveta Markove - V ŽIVO 18:30 Starše-Dobri vojak Švejk 20:30 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Polka in Majoika 23:00 Video strani 08:00 Zimska opravila na Polenšaku 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Fašenk iz preteklosti 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Športnik leta MO Ptuj 2014 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. ZAHVALA ob boleči izgubi tasta in dedka moža, atija, Borisa Zgeča ŽAMENCI 3 A, DORNAVA Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci in sodelavci, iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za dar cerkvi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vedno boš v naših srcih. Žalujoči: žena Ivanka, sinova David in Danijel z Manuelo, hči Lidija z Alešem ter vnuki Niko, Aleks, Anej vs Štajm&ka, budilka VRMIINñIDELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek bo med 8. in 9. uro Simona Pušnik pekla krofe na turistični kmetiji Črešnik. Seznanila se bo tudi s peko kruha na tradicionalen način, peko peciva in izdelovanjem testenin. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil ÍJHgTD®» CM^ffi» (SUsH Tel.: 041 316 510 www.radio-tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO V NAJEM oddamo stanovanje v Gori-šnici, neopremljeno in novo, za dobo do enega leta. Tel. 051 653 715. Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni dneva, ne noči, da te med nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. SPOMIN 4. 2. 2015 mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in opa Janez Koren IZ PODGORCEV 119 A Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spominjate nanj. Tvoji najdražji PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. PO UGODNI ceni dostavijo vse vrste lesa za ostrešja. Mirko Hartman, s. p., Loška Gora 15 b , Tel. 040 693 428. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj._ PRODAM 1,80 ha njive v Pacinju. Tel. 031 798 251, po 16. uri._ PRODAM seno in slamo. Za večjo količino možna dostava. Tel. 031 451 540._ PRODAM prašiče domače reje težke 120, 150 in 330 kg. Cena ugodna. Tel. 041 986 390._ KUPIM brejo kravo ali telico. Tel. 051 895 601. DOM STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje, v celoti opremljeno, na Ptuju, oddam v najem za obdobje do enega leta. Tel. 051 356 346. Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš, kaj ne? Sedaj te nič več ne boli, a svet je prazen, mrzel, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice, sestre, tašče, botre, svakinje in sosede Neže Janžekovič IZ BUKOVCEV 75 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za vsak stisk roke in besede tolažbe. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu župniku za opravljen pogreb in hvala zastavonošema. Posebna zahvala gre g. Janezu Horvatu ml. in ge. Tilčki Markovič za zadnje besede slovesa. Hvala vsem za cvetje, sveče, darovane maše in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi .02 741 78 10 STROMBERGER www.stamberger.si \ PKS Štamberger Marko s.p., Slovenska cesta 41,2277 Središče ob Dravi . ¿^SSjr* \ Delavni čas: pon.-pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 Vš ČETRTEK ©B 1®. UH PREDLOGI ZA MESEC FEBRUAR SLOVENSKIH IPW 7 T® [P 7 SLOVENSKIH pooc m mtúmy 1. BOŠTJAN K0NECNIK- Kriza 2. KALAMARI-Za dvajset let 3. ŠPELA GROŠELJ - Najina pomlad 4. Ans. DONAČKA - Sonce za srce 5. WERNER -Opa 6. MLADI GAMSI - Mene druga ljubi 7. DEJAN VUNJAK-Čete poljubim 1. Ans. VIZA ■ Ne gremo še domov 2. Ans. JAVOR - Nagajivo srce 3. PTUJSKI KVINTET - Na svetu ni take besede 4. GADI-Ona 5. ČAR-Zate 6. Ans. POGLED-Uganka 7. Ans. SAŠA AVSENIKA - Moja zlata mišika —