00 din Letošnji občinski praznik v znamenju novib gospodarsl(ih uspeliov Nov hotel in tovarna močnih krmil predana namenu z nedeljskimi slovesnostmi: s slavnostno sejo občinskega odbora, z otvoritvijo novega hotela in z začetkom obratovanja nove tovarne močnih krmil so Ptujčani v nedeljo zaključili eno- tedmsko praznovanje letošnjega občinskega praznika. ¦^adnji dan praznovanja občin- skega praznika občine Ptuj je dobil svoje obeležje s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora, ki je bila ob osmi uri. Pred polno dvora»o odbornikov ljudskega od- bora m drugih povabljenih druž- b«>6-poiitičnih delavcev ter biv- ših l*»cev narodnoosvobodilne voooe, je predsednica občinskega Ijodefeega odbora Ptuj tov. Loj- 2lLa Strc^ikova spregovorila o poeseam ptujskega lokalnega slav- ja, ki nas vsako leto spominja na najeiaK»iiejše, a hkrati najtežje ob- dobje ptujskega predela, na 8. av- gust 1942, ko je v Mostju pri Ptu- ja v krvavem boju izkrvavela pr- va četa borcev za narodno osvo- boditev, četa narodnega heroja Jožete Lacka s sodelavci Osojni- Dom, Krambergerjem, brati Reši Q dragimi. Spomin na ta boj je »stal noeivec širjenja in poglab- tanja vseh oblik odpora proti kupatorju in njegovim poinaga- em, boja našega malega, v zgo- lovini vedno zatiranega naroda a nacionalno in socialno osvobo- litev. Pozvala je prisotne k eno- ninutnemu molku v počastitev vetlega spomina na padle borce. 1 seje so posebni odposlanci iz rst prisotnih odnesli in položili ence pred spomenik narodnega leroja .Jožeta Lacka na Sloven- kem trgu, pred spominsko plo- 6o v Prešernovi in v Lackovi uli- i, na grobnico padlih borcev in Blcev na pokopališču in k spo- tieniku padlih borcev Slovenje- joriške čete v Mostju. V nadaljevanju je tovarišica predsednica opozorila na veliko družbeno — politično in gospo- darsko preobrazbo v zadnjih le- tih, ko se je ptujski predel, agrar- no prenaseljen in z nizkim na- rodnim dohodkom v kratkem ča- su preoblikoval v pomembno go- spodarsko področje, ki se vse bolj uspešno vključuje v celotno rast širše domovine. Industrija, ki je prej v Ptuju skoraj ni bilo, ustvarja v zadnjih letih že nad polovico vrednosti družbenega proizvoda. Kmetijstvo vzdržuje si- cer še večji del prebivavstva, vendar se občutno zboljšuje. Predvsem dobivajo trdno osnovo socialistični kmetijski obrati, ki prav v teh letih prehajajo na in- dustrializirano proizvodnjo. Pre- cej bo potrebnih še naporov, da bodo postali tudi zasebni kmetij- ski proizvajavci večji blagovni proizvajavci Tudi ostale gospo- darske dejavnosti so v zadnjih letih vidno napredovale. Vzpo- redno z gospodarsko močjo se je izboljšalo tudi zravstvo, šolstvo in druge družbene službe, ki so de- ležne večjega pomena in tudi sredstev. Vse navedeno pa je do- seženo ob neprestani rasti druž- bene zavesti naših delovnih ljudi. Proizvajavec je oostal hkrati upravljavec, kot državljan se je vključil v upravljanje komune, v upravljanje zavodov, šol in v druge oblike družbenega udej- stvovanja, Predsednica je ob zaključku se- je čestitala ob občinskem prazni- ku ter zaželela tudi v bodoče splošno rast ptujske komune. vzrejo tipa babby-beef ter za ostale živinorejske farme na ob- močju občine. Dokler vse te far- me v občini ne bodo zgrajene, bo tovarna lahko odstopala svoje proizvode drugim interesentom v republiki in državi. Samo gradnjo tovarne od idej- nega do gradbenega načrta ter vse do trenutka, ko jo je treba spu- stiti v obratovanje pa je opisal direktor tovarne v izgradnji Maks Muršec. Omenil ie, da je bil .^pr- va izdelan investicijski progran^ za tovarno s kapaciteto 36.000 ton in investicijsko vsoto 1.150 mili- jonov dinarjev, ki pa je bil poz- neje zavrnjen ter izdelan nov, po katerem bi obrat imel kapaciteto 16.000 ton in bi stal .309.346 tisoč din. Ta projekt je bil tudi reali- ziran in je sedaj zgrajena tovar- na tisoka 28 m, skladišče surovin zavzema 2.520 kub. metrov prosto- ra, skladišče proizvodov pa 52,5 kv. m talne površine. Tovarna bo potrebovala letno 7.568 ton žitaric 1.565 ton otrobov, 4.376 ton oljnih pogač. 445 ton ri- bje moke, .595 ton mesne moke, 250 ton kostne moke, 310 ton krm- skega kva.sa, 298 ton lucernine moke, ,525 ton rudnin in drugo. Glede na vse te velike količine potrebnih surovin je povezana s posebnim industrijskim tirom. Idejni in glavni projekt je izdelal AGROBIRO iz Ljubljane, gradnjo pa je izvedlo gradbeno industrij- sko podietje GRADIŠ. Montažo je opravilo podjetje »Mlmostroj« iz Domžal, elektroinstalacijska dela pa ELEKTRO-Maribor okoli- ca, obrat Ptuj. Celotni gradbeni stroški so znašali 264,131.486 din. Novo tovarno so si številni dr- žavljani takoj po otvoritvi lahko ogledali tudi od znotraj. Tovarna je začela poskusno takoj obrato- vati. Najobsežnejše slavje tega dne, pa je bilo ob 11. uri. ko je z otvoritvijo novega tiotel^ Gn;vontev hotela: predsednik občinskega sveta za turizem prof. Jo- že Maucec govori Ptuj dobil, kar mu je manjkalo kakor je na nase vprašanje v zve- zi z novim važnim turističnim objektom, odgovoril pisatelj in ljudski poslanec Ivan Potrč. Slavje pred hotelom je pričel predsednik sveta za gostinstvo in turizem pri občinskem ljudskem odboru Ptuj, prof Jože Maučec. Uvodoma je govoril o Ptuju, kot o enem najstarejših mest na Slo- venskem. Rekel je; »Na tem po- membnem pirehodu preko Drave so se naselili Iliri in Kelti, za njimi Rimljani in nato naši pred- niki Slovani. Vsa ta ljudsva so gojila na teh tleh bogato kulturo, ki se je ohranila do današnjih dni. Dokaz za njen obstoj so mnogi kulturnozgodovinski spo- meniki v Ptuju in v njegovi oko- lici, predvsem pa v Mestnem mu- zeju, ki ne slovi samo v mejah naše domovine, ampak ga pozna- jo mnogi strokovnjaki m turisti iz vse Evrope in celo prek evrop- ske celine. Prav tako ima Ptuj etnografsko tako bogato okolico kot maloka- tero slovensko mesto. Tu so se ohranili izredno bogati pustni obi- čaji, ljudske pesmi in plesi, praz- nik žetve in trgatve z domačo pesmijo; nekatere običaje posku- šamo v zadnjih letih obnoviti in poživiti. Številni turisti in izletniki zelo cenijo pomen in veljavo prijazne- ga, vabljivega Ptuja, političnega gospodarskega in kulturnega sre- dišča Dravskega polja in velike ga dela Slovenskih goric in Ha- loz in ga radi obiskujejo. Priha- jajo na ptujska tla s spoštljivo pozornostjo in stopajo nanje z občutki resnega zanimanja, saj srečujejo tukaj vedno nekaj no- vega. Nemirna so ta ptujska tla, vzburkana in dinamična: ustvar- jalno nemirna so. O ptujski bole- čini pričajo, še več o ptujski sla- vi in veljavi. V sivo davnino sega ta slava. Rimski Petovio širi njegov sta- roveški sijaj. V naslednjem zgo- dovinskem obdobju razprostira fevdalna sila s teh nemirnih tal ! svoj pohlep po soseščini. Nasilno j priklepa nase slovenskega člove- ka in njegovo zemljo. Sredi prejšnjega stoletja in v pr\nh desetih letih novega stolet- ia š-TJfio iz ptujskega osrčja kot iareče iskre pomembne pobude slovenstva, ki znova oznanjajo ptujsko slavo: kulturo, politiko, gospodarstvo. Njegova slava pa se dvigne najvišje v boju za pro- gresivne ideje v času predaprilske Jugoslavije m nato v narodnoos- vobodilnem boju, ko je Ptuj po- stal mejnik in branilec nsšega rodu. našega jezika, naše zemlje. Ptujska ustvarjalna dinamičnost pa razvnema in pregiblje tudi gradbeno, turistično in olepševal- no dejavnost. Gradbena in olep- ševalna dejavnost bistveno preob- likujeta v tem času vnanji videz Ptuja, ki se preliva v pisano estetsko stvarnost: pomlajen je Titov trg z novim bančnim po- slopjem in cvetličnimi gredami, pomlajena je Lackova in Trste- njakova ulica z lepimi trgovskimi prostori. Dravo krasi veličastni most. glavno cesto spremlja nov cvetlični park in grajski hrib krasi prekrasna restavracija; ne- šteti ozeleneli kotički in nasadi so na vseh koncih in krajih. V Trstenjakovi ulici je zrasel nov hotel, ki ga danes slovesno odpi- ramo. Ptuj.ski turizem obrača v tem času svojo razgibano pozorno.st tudi navzven. Zbira raztresene ude .-amorastnega jedra na ideal- nih turističnih tleh, ki je narava oblagodarila z njimi ves ta prijazni svet ob Dravi, Dravi- nji in Pesnici. Z novim hotelom, ki ga bomo danes odprli, bo naredil Ptuj po- memben korak na poti turistič- nega razvoja v svojem socialistič- nem gospodarstvu, saj se bosta raz\'ijala odslej posebno uspešno prehodni in poslovni turizem, pa tudi stacionirani. Mnogi domači in tuji turisti, ki se bodo odslej nedvomno še v mnogo večjem š+evilu ustavljali v Ptuju, pa bo- do seznanjali ljudi v drugih do- mačih in tujih deželah s prirodni- mi in kulturnozgodovinskimi le- potami Ptuja in okolice. Ptuj. ki sloviš po naši domovini in izven meja po svojih kulturno- zgodovinskih lepotah, naj zaslovi tvoje ime tudi po turizmu!« Novo zgrajeno hotelsko stavbo, nje gradnjo in opremo je nato opisal direktor Gostinskega po- djetia -Haloški biser«, v ksitorogg (Nadaljevanje na 2. streiU) Tovarna močnih krmil - nov pomemben gospodarski objekt Praznovanje letošnjega občin- ikega praznika je dobilo konkre- len odraz z otvoritvijo d^•eh po- nembnih gospodarskih objektov: t otvoritvijo in spuščanjem v abratovanje tovarne močnih kr- mil ter z otvoritvijo novega hote- la. Slovesnost pri otvoritvi tovarne krmil je bila ob 9. uri na Turniš- ču pred novo impozantno zgrad- bo nove tovarne. Slovesnost je pričel predsednik zbora proizva- javcev občinskega ljudskega od- bora Ivan Veble. ki je uvodoma naglasil, da temelji načrt in grad- nja nove tovarne v perspektiv- nem družbenem programu za ob- dobje 1961-1965. v katerem bi naj do pred kratkim siromašno in nerazvito gospodarstvo ptujske občine napravilo viden korak na- prej in zavzelo pomembnejše me- "kto v naši družbeni skupnosti. Tako je bilo predvideno pri pla- niranju razvoja kmetijstva boljše oskrbovanje z reprodukcijskim materialom, vlaganje znatnih in- vesticijskih sredstev v vse pano- ge kmetijstva in posebej v živi- norejo, da bi dosegli vt ej panogi hitrejši napredek, kot je bil dose- danji. Tehnična oprem.ljenost in soci- alistična preobrazfcra sta v kmetij- tt-^^j enoten in neločljiv proces CAtD se gradi novo kmetijstvo na \'ečjih socialističnih enotah, ki bodo sposobne organizirati proiz- vodni proces na znanstveno-teh- nični način. Ugodni pogoji v ob- čini narekujejo nagli razvoj ži- vinoreje, ki bi naj postala v omenjenem planskem obdobju eno najvažnejših proizvodnih panog kmetijstva. Gre za to. da postane specializirana proizvodnja, v ka- teri živina ne bo prepuščena slu- čaju, temveč bo deležna oskrbo- vanja na osnovi znanstvenih do- gnanj in s pomočjo sodobne teh- nične opreme. Gre dalje za to. da se izkoristijo vsi prirodni činite- Iji za čim večjo proizvodnjo me- sa, mleka, mlečnih proizvodov in ostalih proizvodov živalske proiz- vodnje. V kmetijstvu na splošno je potrebno v tem obdobju pove- čati število glav kakovostne živi- ne od 31.500 v letu 1961 na 40.600 v letu 1962. Največji porast bo re- aliziran v okviru Kmetijskega kombinata, v njegovih žnnnorej- skih centrih. Glede na dejstvo, da na dosedanji način krmljenja živine ne bi mogli doseči takšne- ga porasta v žninoreji. kakor }o predvideva načrt, se je odločil občinski ljudski odbor za gradnjo tovarne močnih krmil z letno ka- paciteto 16 000 ton. Tovarna bo pokrila potrebe pe- rutnin^^rske farme, farme beko- nov in farme goveie živine za Tovarna močnih krmil ob otvoritvi Priprave na jesensko sete\ Priprave na jesensko setev so na področju občine Ormož v pol- nem teku. Žetev se je sicer letos nekoliko zavlekla zaradi slabega vremena. Tudi primanjkovaoje kom.bajnov je vidno vplivalo na pozno žetev. Privatni proizvajav- ci so spoznali prednosti strojnega dela od ročne žetve. Zato se v perspektivi kaže potreba nabaviti več kombajnov. Posebno v inten- zivni kmetijski proizvodnji, ki predstavlja temelj našega kme- I tijstva. se je na družbenih pose- I stvih pokazala večja potreba po I uporabi agrotehničnih in agroke- mičnih sredstev. Za pravočasno in kvalitetno izvršeno setev so po- trebne obvezne priprave, posebno ! pri uvajanju kolobarja in kom- pleksne setve. Družba, kakor sam proizvajavec je zainteresiran povečati proiz- vodnjo vendar to še povsod ni uspelo. Vzrokov za neuspelo pro- izvodnjo je sicer več, vendar sta bistvena na področju občine samo dva. Večkrat nekateri privatni proizvajavci še vedno ne upošte- vajo dovolj nasvetov kmetijskih strokovnjakov, ki dopolnjujejo dosedanje kmetove izkušnje. Na drugi strani so zasebni proizva- javci, ki se ne posvetujejo s kme- tijskimi stroko\Tijaki in odklanja- jo napredno kmetijsko proizvod- njo v sodelovanju. Zato pa se ču- dijo uspehom v kmetijstvu, ki se v vedno večji meri pojavljajo po obratih kmetijskega kombinata. Proizvodnja žitaric v ravninskih predelih našega področja pred- stavlja sicer več ali manj bistve- ne postavke in je tudi glede na površine, ki jih zajema, zelo po- membna. Donos pšenice in ostalih ozimnih žit se je v primerjavi s preteklim letom znatno dvignil. S sejanjem visokorodnih sort pše- nice, ječmena in rži smo na na- šem področju dosegli do sedaj zlasti pa letos razveseljive uspe- he. Ce primerjamo, da so nekate- ri proizvajavci v Središču in oko- lici Ormoža v sodelovanju dose- gli do 40 mtc pšenice po lah- ko trdimo, da smo se p od zaostale kmetijske prc • in prešli v intenzivno, ki b. . pre- hajala v kompleksno proizvodnjo istih kultur. Najmanj 10 in več hektarski kompleksi zasejani z istimi kmetijskimi kulturami zni- žajo stroške proizvodnje in omo- gočajo lažjo, hitrejšo in cenejšo obdelavo. Zasebni kmetijski pro- izvajavci naj bi v sodelovanju str- meli za tem, da bi strnjene par- cele skupno obdelovali. S tem bi mnogo dosegli, ker bi bila dela bolj poceni, obdelovanje zemlje kot zaščita rastlin se opravi stroj- no in istočasno, kar je zelo važno pri zatiranju nalezljnnh bolezni in škodljivcev. Se več, pri taki enotni proizvodnji postane pride- leke noličen. s čimer dosežemo vsled kvalitete večjo in s tem ugodnejšo ceno. ZeAo važno mesto v kmetijski proizvodnji zavzema poleg osta- lih opravil priprava zemlje. Ce primerjamo, do so tam, kjer nove sorte visokorodne pšenice niso uspele, v precejšnji meri krivi pomanjkljiva obdelava, gnojenje, dognojevanje in ostala nadaljnja oskrba. Zelo važna in prva nalo- ga pred jesensko setvijo je, izbra- ti najprimernejše sorte žitaric. Uspeh je zagotovljen samo, če se kmetovavci pri izbiri pšenice, ki jo bodo posejali, ravnajo po do- ločilih odloka o osnovni obdelavi zemljišč. Pridelovavci žit, bi naj seme pravočasno zagotovili, naj- bolje tako, da sklenejo z obratom kmetijskega kombinata pogodbo. Ob prejemu semena se naj kme- tovavec zanima za procent kalji- vosti. ki je pri semenu lahko zelo različen. Sele takrat bo lahko vsak posameznik izračunal, koliko pše- nice in ostalih žitaric bo sejal na ha Kaljivost zrnja se da s poseb- nim procesom v laboratoriju toč- no ugotoviti. Pri semenskih po- djetjih mora kmetijski kombinat na osnovi /.taraiun naročil obra- tov in kmetijska zadrugo naročiti semena najpozneje do 15. avgusta. Pri sklepanju pogodbe o sodelo- vanju se poleg semena naroči tu- di ustrezno umetno gnojilo, stroj- ne usluge obratov za obdelovanje zemlje in zaščitna sredstva. Prav važno je, da si obrati kombinata umetna gnojila kot zaščitna sred- stva za razkuževanje in podobno čimprej naročijo, ker nekaterih gnojil kot zaščitnih sredstev ni moč pozneje dobiti. Zgodi se. da nekateri kmetovavci- vse preveč radi prenašajo svoje izkušnje iz leta v leto in zato ne prisluhnejo razvoju tehnike in napredku v so- dobonem kmetijstvu. Kmetovavci bi morali zlasti zemljo za setev dobro obdelati, nabaviti dovolj kvalitetnega semena visokorodnih sort pšenice in ostalih ozimin žit, pognojiti njivske površine z nitro- foskalom predvsem takim, ki vse- buje nekoliko več fosforja od ka- lija, jih pij.^^titi nezasejane 10-14 dni, da se zemlja vleže in šele tedaj pravočasno strojno zasejati. Ugotovljeno je. da je bila stroj- na i tev nekaterim kmetovavcem slabo opravljena m tudi gnojenje ni bilo najboljše. Vsekakor le s strojno setvijo lahko dosežemo najprim.ernejši splet rastlin Pri visokorodnih italijanskih sortah je zaželjenih .500 do 550 rastlin na 1 kv. meter Enakomern«^ razda- lje med rastlinami z ročno set- vijo ni moč doseči in tudi splet rastlin po 1 kv. metru je zelo različen. Letošnja muhasta zima je jas- no dokazala, da so posevki, ki so bili pravočasno posejani in pra- vilno gnojeni, dali dobre rezultate Z upoštevanjem ukrepov in z do- slednim izvajanjem odlokov ob- činskega ljudskega odbora bo mo- goče doseči večje pridelke. D. Sporazum o Zahodnem Irijanu podpisan Nev/ York, 16. avg. — Sinoči so indonezijski zn- nanji minister Subanrlrio, nizozemski predstavnik v Združenih narodih Schurmann in nizozemski velepo- slanik v Washing:tonu \ai\ Rojen podpisali sporazum o Zahodnem Irijanu. S tem je končan l"^-letni sp>or med Indonezijo in Nizozemsko glede Zahodnega Iri- jana. Svečan podpis sporazuma je vodil začasni glav- ni tajnik OZN U Tant. 9 Indonezijsko-nizozem spo- razum o Zahodnem Injanu določa, da bo upravo na tem ozemlju prevzela Indonezija maja prihod- njega leta, v prehodnem obdobju pa bo za upravo odgovorna sve- tovna organizacija OZN Sporazum so sprejeli na podla- gi predlogov, ki j:h je sestavil ambasador Bunker, ki je kot predstavnik U Tanta posredoval na pnpravljalnih razgovorih. 9 Takoj po podpisu sporazuma je indonezijski zunanji minister j Suhandno je izjavil, da se s tem j sporazumom uresničuje popolna enotnost Indonezije Izrazil je prepričanje, da so sporazum dosegi, kot izraz oboje- stranske zelje po m. m --cšitvi problema Zaiiodn«ga injan«!. • New Delhi: poslovilni obisk Kvedra Jugoslovanski veleposlanik v Indiji in opolnomočeni minister v Nepalu Dušan Kveder. ki se kmalu vrača v domovino, je te dni obiskal Katmandu Ob tej priložnosti se je Kveder poslo- vil od kralja Mahendre in pod- predsednika vlsde Tiil«ia Griuja. • SPOPAD KONGOVSKIH IN KATANŠKIH VOJAKOV Na področju Albertvilla in Bau- douin\nlla. v bližini jezera Tan- ganjike. je prišlo včeraj do spo- pada med kongovskimi četami in enotami katanške žandarmerije. To je sporočil podpolkovnik šved- skih enot v sesta\-u OZN Sven Werke v pnrnrilu. ki ea j<=- poslal švedskemu generalnemu štabu. stran 2 TEDNIK Prva, 17 AVGUST 1962 Reja bebonbv- donosna Znano je, da bo kmetijski kom- binat Ptuj gradil v naslednjih le- tih veliko farmo za bekone, ki bo v njej letno priredil 47.000 glav. Farma bo zgrajena v bli- žini vasi Draženci. V naslednjem želimo bravce seznaniti s tovrstnim živinorej- skim proizvodom. Izraz bacon je angleškega izvora in pomeni v mednarodni trgovini na svojstven način predelane polovice zakla- nih prašičev, ki dosezajo na sve- tovnem trgu zelo dobre cene. Prašiči v ta namen morajo biti primerne starosti, kakovosti, sla- nina in meso mora biti v določe- nem razmerju, skratka za prede- lavo v bekone ni dober vsak pra- šič. Potrošniki te vrste mesa so zelo zahtevni in morajo biti pra- šiči za bekone bele barve, brez brazgotin na koži, zrasti morajo najpozneje v sedmih mesecih in in v tem morajo doseči težo 80— 90 kg; morajo imeti dobro razvi- te gnjati ter dolg in dobro razvit hrbtnorebrni del (kare); mesno staničevje mora biti rahlo pre- tkano s slanino, medtem ko mora biti trebušna slanina čim tanjša; črni kot beli. kratki in mastni tipi živali niso primerni za be- kone. S tem v zvezi se pojavi vpra- šanje, kakšna naj bo krma in kakšni obroki, da bi zredili to vrsto prašičev. Velja pravilo, da morajo biti obroki v skladu gle- de na beljakovinasto razmerje. Ne smemo dopuščati, da bi krma za pitanje bekonov vsebovala preveč škrobnih sestavin, ker bi prašiči ob takšni krmi postali premastni, prav ia.M pa ne sme bitit v krmi preveč beljakovin. Ob obilici teh snovi nastajajo razne prebavne motnje in živali zaostajajo v razvoju. Pri pitanju bekonov je osnovna zahteva, da pitanci ves čas pitanja radi žro in da enakomerno pridobivajo na teži. Razmerje med hranilnimi snovmi v obrokih se naj ves čas pitanja giblje v mejah od 1:5,8 do 1:7,5 ali drugače rečeno, na 1 kg prebavljivih beljakovin naj pride 5,8 do 7,5 delov škrobne vredno- sti. • Največ beljakovin naj bo v krmnem obroku sprva, ob začet- ku pitanja, pozneje pa jih je po- trebno vedno manj. Doseči 90 kg žive teže v 180 do 200 dneh je mogoče pri prašičih le, če prašiča nesprestano od odstavitve do zre- losti za zakol dovolj krmimo s primerno krmo. Pitanje mora bi' ti res hitro. Osnovna krma za pitanje so lahke žitne mešanice, zlasti jč dober ječmen ali krompir. Lahko pa pitamo delno tudi z žitom, delno s krompirjem. Z mlado de- teljo (suho, svežo ali silirano) na- domestimo do polovice žito ali krompir. Detelja Ima veliko be- ljakovin in snovi, ki jih v žitu ali v krompirju ni, zato izpopol- njuje osnovne krmilne obroke in se z njo prihrani mnogo osnovne krme. Osnovni krmi moramo do- dati še dodatno beljakovinasto krmo, posebno živalske beljako- vine (posneto mleko). Neposneto mleko je predrago, lahko pa vza- memo tudi pinjeno mleko, pa tu- di sirotko. Živalske beljakovine pa so še v ribji, krvni, mesni m kostni moki Velike vrednosti so beljakovine soje. Za dopoii. tev krmilnih obrokov z rudninami uporabljamo mešanico »rudnin- ka 2«. Ce prašiči ne dobivajo mleka, detelje, moramo dodajati tudi vitamine. V kolikor pitamo prašiče v večji meri z žitnimi mešanicami, moramo paziti, da ni v mešanici nad 20 V« koruze ker bi se prašiči preveč zmastili. Ce pa jih pitamo največ s krompir- jem, moramo velike količine škroba v krompirju ohromiti z dodatki beljakovinastih krmil v omenjenem razmerju. V kolikor tega ne napravimo, dobi prašič preveč slanine. Ce se živali pre- več zmastijo, jih lahko pripravi- mo za pršutarje, ki so nekoliko bolj mastni kot bekoni in teže 110—130 kg. Reja pršutarje pa ni tako donosna. Pitanje prašičev — bekonov ni omejeno le na družbena posest- va, temveč so v kooperacijo z zadrugami pritegnjeni tudi za- družniki. Le z organizirano rejo pa je in bo mogoče prirediti za trg kakovostne prašiče — bekone. Ing. Zoreč Egon Tekmovanje traktoristov v Ormožu v bližini ormoške opekarne se prejšnjo nedeljo dopoldne zbralo mnogo ljudi. Tudi po več kilometrov oddaljeni kmetovav- ci so se s koilesi pripeljali na kraj tekmovanja traktoristov. Tekmovanje je bilo v treh sku- pinah. Namen tekmovanja je bil oceniti stposobnosti in veščme traktoristov v spretnostni vožnji im v globoikem oranju. Kot vsa dosedanja tekmovanja traktori- stov, tako jo tudi letošnje tek- movanje pokazalo veliko izur- jenost in bogate izku.šnje sta- rejših traktoristov. Ker pred- stavlja traktor najvažnejše pre- vozno sredstvo v intenzivnem kmetij-stvu, zahteva ta važna panoga izurjene in sposobne traktoriste. Prvo skupino so predstavljali starejši traktoristi, ki imajo za seboj velike izku.š- nje. V drugo skupino so bili vključeni mladinci, v zadnjo pa pionirji. Tekmovalni prostor je pred- stavljala velika ravna plošča njivske površine V spretnostni vožnji je bilo treba tekmovavru s traktorjem in priključeno dvo- osno prikolico v vožnji prema- gati vrsto težav V prvi skupini 1.5 tekmovavcev je v spretnostni vožnji in v srlobokem strni^čn^m oranju za';edel prvo me='to MO- HORIC. JANKO, ki ie premasal ovire v 3.22 minutah in s tem prejel prvo nagrado 10.000 di- nairjev. Naslednja mesta so za- vzeli FELIKS GEC, FRIC VEN- TA, VENCESLAV JAN2EKO- VIC, J02E MARCEC in ALO,lZ REP iz Ključarovec. ki je prejel .šesto in zadnjo nagrado v zne- sku 3000 din za premagane ovire v 6,54 minutah in globoko ora- nje V drugi skupini so bili le štir- je tekmovavci mladinci in sta si za uspeh v spretnostni vožnji in globokem oranju delila prvo in drugo nagrado FRANC HAB- JANIC in J02E BELEC v zne- sku 10.000 dinarjev Naslednje mesj^o je zavzel FRANC IVA- NUSA iz Središča ob Dravi. V tretji skupini so tekmovali pionirji. Medtem, ko so tekmo- vavci prve skupine v spretnost- ni vožnji tekmovali s traktorjem in dvoo',sno prikolico, sta nasled- nji dve skupini tekmovavcev imeli »solo« vožnjo s traktorjem. V zadnji skupini je zasedel prvo mesto v oranju in vožnji MAR- JAN FERŠ iz Ormoža. V sami .spretnostni vožnji pa se je po*= sehei izkar.al nionir RAKOVEC. Med tekmovanjem je komisija zapazila velike razlike v spret- nostni vožnji tekmovavcev- traktoristov. le pri oranju so tekmovalne sile starej.ših tek- movavcev bile skoraj izenačene. Drago . Končano taborenje predvojašbe vzgoje v času med 20. jtinijem in 15. avgustom 1.1. je v štirih iz- menah taborilo v taboru pred- Tojaškc vzjjoje za obinorjc ptujske občine 536 mladincev. Mladinci bo v času taborjenja bili dele/ni nredvojaškc vzj^oje po dolfKienem programu in so- delovali pri palitičn(>in izobra- ževanju, ki jra je vodil tov. Jol že Šepula. , i Glede strokovne i)redvojnške vzgoje je zlasti pomembno, d.i so fic mladinci t taboru sezna- nili z osnovatni voja.škega reda ter življenja v vojašnici ter z veščino streljanja z vojaško puško. S tem v zvezi so v vsaki izmeni izvedli ostro streljanje ter je bilo iz prve izmene 55 odličnih. 36 prav dobrih, 21 do- brih strelcev: v drugi izmeni je bilo 63 odličnih. 33 prav do- brih in 37 dobrih: v tretji iz- meni ie bilo 71 odličnih. 37 prav dobrih in 2^ dobrih: v četrti izmeni 52 odličnih. 31 prav do- brih in 32 dobrih strelcev. Komandant tabora je bil Iler- bprt Zoreč, intendant Srečko Trope, komandirji pa so bili Bc>ško Varnica. Anton Ivančič, Ivan Rajh, Slavko Trčko. Karel Lončar. Anton Kokot in Janez Starčič. V taboru je bila redna zdrav- niška služba, ki jo je opravljal sprva dr. Blagovič in pozneje dr. Dolenc. Oba sta posvečala vso pozornost higienskim raz- meram v taboru. Mladinci tabora «o pod vod- stvom svojih komandirjev so- delovali pri raznih družbeno koristnih komunalnih d(dih v občini ter pri pripravljalnih delih za proslavo dneva borca v Mostju pri Ptuju, pri delih za pripravo dneva brigadirjev v Dornavi, na raznih delih pri urejevanju cest v Ptuju in dru- gem. Mladinci so imeli v taboru urejeno prehrano in pestre je- dilnike. Med taborjenjem so mladinci poslušali vrsto preda- vanj o kapitulaciji in okupaciji bivše Jugoslavije, o pripravah na oboroženo vstajo, o ustanav- ljanju partizanskih odredov, o podrobnostih iz posameznih večjih bitk narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, v popcvldnn- skem času pa so bila za mladin- ce pripravljena in izvedena "predavanja pod naslovi: (Organi obč. LO in naloge ljudskega odbora; Geografski položaj Ju- I goslavije: Rudna bogastva in j vodne sile v Jugoslaviji; 1. in 1 ri. zasedanje .'VVNOI: Razvoj KPJ; Vloga SKOj in Ljudske mladine; Vloga KZ in zadružna kooperacija: SZDL — najširša organizacija pri nas: Lackova četa in njen razvoj; Rlokovska delitev sveta in Življenjepis to- variša Tita. Mladinci so si v prostem ča- su izposojali v knjižnici knjige in se tudi tako izobraževali. Nov hotel in tovarna krmil sklop spada novi hotel, tov. Ru- dolf Bratec. V stavbi je 56 ležišč, restavracija in haloška klet s 70 sedeži, kavarna s 60 in bife s 30 sedeži. Kuhinja lahko pripravi kosilo za 250 gostov. Posebnost hotela jo haloška klet v kletnih prostorih. Stroški gradnje in opreme znašajo 180 milijonov di- narjev, ureditev okolice pa na- daljnjih 30 milijonov din. Pobudo za gradnjo je dalo Turistično društvo v Ptuju. Gradnja se je začela v decembru leta lf)60. Skrb za notranjo opremo hotela je prevzela dekorativna arhitektinja Tatjana Mrgole, umetniške slike pa je izdelal akademski slikar Ja- nez Vidic iz Maribora. Hotel je plod prizadevanj vseh gospodar- sko-političnih činiteljev v komu- ni. Tov. Bratec se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je dobil Ptuj sodobno turistič- no zgradbo. Gostje na zaključnih slovesnostih Nedeljskim slovesnostim so pri- sostvovali poleg zelo številnih do- mačinov član CK ZKJ In zvezni ljudski poslanec dr. J02E PO- TRČ, član izvrš. sveta LRS J02E TRAM.'5EK: pisat, in Ij. poslanec IVAN POTRČ. podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ma- ribor LOJZE GLOBELNIK, org. sekretar OK ZKS Maribor ŠTE- FAN BRUMEC, predsednik okraj- ne gospodarske zbornice Maribor TINE LAH, predsednik obč. LO Maribor-Center MIRKO 2LEN- DER in drugi. Nekaj izjav o novem hotelu Predsednica izroča hotel kolektivu Dr. J02E POTRČ: »V glavnem sem videl doslej le še haloško klet. Mislim, da je to višek, ta domačnost in prijetnost. Zuna- njost ne kaže tega, kar je zno- traj.« IVAN POTRČ: »Ptuj je dobil, kar mu je manjkalo.« J02E TRAMSEK: »Mislim, da je stvar izredno uspela. Nedvom- no predstavlja nov hotel bazo ptujskemu turizmu. Ptujski ko- muni je treba čestitati k skrbi. notranja arhitektura. Mislim, da je potrebno tudi pri vseh bodo- čih tovrstnih gradnjah posvetiti vso pozornost notranji ureditvi. Hotel je lahko za vzor, kakšni naj bodo naši turistični objekti.«! Prvi tujec, ki se je skupno s člani svoje družine ustavil v no- vem hotelu, dentlst Klein iz Grad- ca, je samo v superlativlh govoril ko je obravnaval zgradbo, opre- mo in postrežbo v hotelu. Rekel je, da je hotel na najvišji med- Mcd otvoritvi.if) ki jo posveča turističnim objek- tom. Ta in pa bazen na Borlu sta lahko za primer, kako je mo- goče marsikaj lepega urediti. Če- stitam komuni in gospodarskim organizacijam za razumevanje. Kolektivu hotela in ptujskemu turizmu želim še mnogo uspehov.« TINE LAH: »Najbolj mi ugaja narodni ravni turističnih objek- tov. »Hrana je prvovrstna, klet je čudovita. Postal sem stalen gost v hotelu, za konec leta bom pri- peljal s seboj mnogo svojih pri- jateljev in znancev. Vsakemu do- ma bom povedal o lepotah vaše dežele in o privlačnosti vaših tu- rističnih objektov.« Množica si jc hotela vre OKlrdati KORISTNI NASVETI Neprijeten vonj v sobi preže- nemo tako. da zažgemo nekaj brinovih ja^god ali smrekovih iglic. Neprijeten vonj iz steklenic, vaz in '.ončenih posod p/režene svetlorožaata raztopind hiiper magana, ki jo pustimo v poso- dah ntikaj ur. Ne pozabimo te- meljito izprati. PogO'Sto se zgodi, da ročke za kavo im čaj, ki jih redko upo- rabljamo, neprijetno dlše. Temu odpomoremo s kropom, ki smo mu der.i jedilne sode. Jagode rdečega grozdičja hi- tro trgamo z vilicami, skozi ka- tere vlečemo grozdke. Za žele uporabljamo zmeraj jagode paj s stebelci^ ker vsebuj«?jo prav stebelca posebno mnogo gela- stih sno\i (pektina). Glace rokavice snažimo taiko, da jih nekaj časa krepko ožema- mo v pralnem bencinu. Nato jih, ko so še mokre, zdrgnemo z gli- cerinom. Ta:ko ostanejo mehke ¦.n voljne. Glace ^oka^•ice razširimo tako, da jih zavijemo v vlažno, a ne premokro krpo. čez čas pa jih oblečemo na roke in tu posuši- Neprevidna motoristkd I izgubila življenje v Zgornjih Hočah je motoristka Milka Jurgec pripel.iala z veliko hUrostjo v nepregleden ovinek in io je zaradi te«ra zaneslo s ceste v obcestni jarek. Pri padca je tr- i5ila z g:lavo v električni drog. Po- nesrečenko so prepeljali v bolni- inlco, kjer je podlegla poškod- bam, ki jih je dobila pri nesreči. • Bonn: prekinitev di- plomatskih stikov z Ju- goslavijo - kardinalna j napaka ¦ Časopis »Frankfurter Rund- schau« je objavil včeraj komen- tar pod naslovom »Schrošderje- va doktrina«, v katerem kritizi- ra razširjenje Hallsteinove dok- trine 2 nedavno najavljenimi ifladnimi ukrepi, ki jih bo Za- padna Nemčija uporabila proti nevtralnim državam, ki bi pod- ¦ pisale separatno mirovno po- godbo z NDR. Časopis pravi, da ; je Hallsteinova doktrina v odno- I su na Jugoslavijo, torej v edi-' nem primeru, ko so jo upora- bili, pokazala hude slabo.sti. »To so uvideli celo sami kr.^čonsko- demokratski krogi,« poudarja časopis. »Prekinitev diplomat- skih odnosov z Jugoslavijo je bila kardinalna napaka zahod- nonemSke zunanje politike.« ^ Kairo: ZAR se vmeša- va v notranje zadeve Sirije? Generalni sekretar Arabske li- ge Abdula Halik Hasuna je vče- raj sporočil, da se bo .'testal 'ivel Arabske lige prihodnjo sredo v Stori v Libanonu, da bi razprav- ljal o obtožbi Sirije, v kateri pravi, da se je ZAR vmešavala v notranje zadeve Sinje. Sirij- ska vlada je zahtevala, da skli- čejo sestanek Arabske lige, z ar- gumentom, da so pomentli go- vori predsednika Nasera v pre- teklem mesecu ob proslavi 10. obletnice egipčanske revolucije vmeiavanje v sirijske notranje zadere VLOGA POLICAJA Veliko Britanijo ie »Jestorictf« V Evropskem skupnem ttffU fti- tnila za vrat Ce hočejo Britanci pristopit\ k skupnemu trgu mo- rajo spremeniti ne samo svojo po- litično, ampak tudi gospodarske usmeritev do deSel Cnmmonuieal- tha Ce tega ne bodo ^fonu in čf jih ne bodo sprejeli kot člane skupnega trga, bodo zaostali za združeno "šestorico« In to se dogaja rr-'-.-^ kot fe Velika Britanija! Kaj bo šele z majhnimi v n^r- tralnimi državami kot so Avstrija^ Švedska in Švica? Ni čudno, če je glede številnih problemov, ki jih je skuvni trg povzročil že tudi v zahodnem svetu, moral spregovoriti cfo ameriški predsednik Kennedii De- jal je, da ZDA v vsem tem mo- rajo igrati vlogo policaja oziroma zelo vplivnega partnerja, ki morn paziti na to. da iz Evropskega skupnega trga ne bi naredili za- prte družbe, ki dela samo za do- brobit svojih uradnih članov Zal ie ta policijska vloga prišla nekoliko prepozno, kajti to se ie fe zgodilo . .. TE DNI PO SVETU • KENNEDVJEVE ČESTITKE SOVJETOM Predsednik ZDA Kennody jc po- slal sovjetskemu premieru H-ii- ščevu čestitko ob uspešnem po- vratku kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča ¦> večdnevnega nolefa okoli Zemlje. Ameriški zunanji ministei Rusk jp včerai iz.iavil. da ga je zelo razveselila vest o povratku sovjetskih kozmonavtov Zemljo. « RAZSTAVA SL0VEN5;KE GRAFIKE V OHRIDU Sinoči so v Ohridu odprli raz- stavo sodobne rtovenske grafike, ki jo je oreaniziral odbor likov- nih umetnosti v Ohridu V likov- nem salonu delavske univerze v Ohridu sn rars*avili SO ekspona- tov 10 slovenskih umetnikov. Raz- stava ho trajala do 31 avgusta. • PRVA ZVEZA MED MOSKVO IN BAMAKOM Sovjetski premier Hru.ščev In predsednik Malija Moditao Keita sta izmenjala telegrame preko di- dircktne radinzveze ki «o jo od- prli rhed Moskvo in, Ramakom. Hruščev 1e ob tei priliki rekel, da bo ta sveža pospešila olodno sodelovanje med obema država- ma. • SKRIVNOSTNI ATENTAT Zaradi eksploziie bombe v ne- kem avtobusu v Kolumbiji je si- noči izgubilo živlienje 26 o.^eb Za sedai 5e ni=o mn^V, ugotoviti, k'^'' je bombo podtakniL 9 AMERIKANCI ZADO- VOLJNI ZARADI SPORA- ZUMA v Washingtonu so izrazili za- do\ Mstvo /caradi podpisa indone- zijsko-nizozemskega sporazuma o preno.sn oblasti nad Zahodnim Irijanom Indoneziji Posebno pri- znanje so dali vršivcu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu. k) je odigral pomembno vlogo pri pogajanjih, ki .=;o bila pod pokroviteljstvom OZN Funk- cionarji OZN so pozdravili podpis sporazuma o Zahodnem Trijanu kot važen korak pri zagotovitvi miru v jugovzhodni Aziji S kolom je ubil ženo v Rucmancih pri Tomažu se je zgodilo nekaj, česar prebivavci te in sosednih vasi že vrsto let ne pomnijo. V Trnovcih je bila tombola. Tudi zakonca Hojht iz Bodkuvc 13 sta bila tam. Nedelj- sko popoldne in večer sta preži- vela v večji slogi, kakor je bila njuna navada Morda zato, ker ob takšnih priložnostih ljudje ne- koliko poveseljačijo Koliko sta popila, tega ni bilo moč ugotovi- ti, vendar je Rojht naslednje jut- ro zatrjeval, da sta bila oba pi- jana, le da je bil on bolj. Pozno ponoči, bilo je nekaj prod pol- nočjo, sta se sprta vračala proti domu. Bili so tudi sicer cesti ne- sporazumi med njima, ta večer pa sta se prepuala zaradi izpo- sojenega denarja Mož je rinil kolo. poleg njega pa je stopala žena. V Rucmancih liakšnih .50 korakov pred Janezovo rojstno hišo, sta oba padla. Neža ni mo- gla takoj vstati in to jo .Janeza tako razlourilo. da jo je napadel. Ze prej, istega večera, je izrazil Janez namen, da bo z ženo obra- čunal. To sta slišala Vičar Janka in Cu? Franc. V tem trenutku pa je stopil v bližnji vinograd ter izpulil prvi kol. ki ga je dose- gel. Stekel je nazaj k ženi ter jo udaril nekajkrat po glavi. Komisija jo pozneje ugotovila, da je bil že prvi udarec smrten celotno dogajanie jc opazova] Anton Potočnik iz Rucmanc Rojht je š3 naprej zverinsko pre- tepal svojo ženo ter butal z nje- nim telesom ob tla. Nezavestne so nato odnesli na možev rojstni dom. kjer je čez pol ure izdih- nila. Poklicani zdravnik je lahke ugotovil samo Se smrt. Rojht pa Se vse do naslednjega jutra ni miroval Na ženinem do- mu je zahteval od tašče, da b: mn odnrla. toda tq ga je ore- i dobro poznala kut pretepača ii hudobneža, od katerega je mora- la njena hčerka dovolj slabega prestati. Tudi starej.ši predzakon- ski otrok je bil Rojhtu zelo v na- poto ter ga je večkrat pretepal. Janez Rojht v svoj zagovor ni vedel ničesar navesti. Lagal je, da sta se s svojo ženo vedno do- bro razumela, čeprav da je med njima večkrat prišlo do sporov, ki pa da so bili nepomembni in že kar IV navadi. Obtoževal je pi- jačo, ki ga je do tega privedla. Zakonca vsekakor nista živela v dobrih odnosih. Rojht je ženo in otroke čosto pretepal in prega- njal. Večkrat je morala žena z otroci prespali noč drugje. T.a- pustila je 5 nedolotnih otrok, sa- mih deklic v starosti od 2 do 7 let. Pri obdukciji je bilo ugotov- ljeno, da je bila že nekaj mese- cev noseča. Predzadnji četrtek so pri To- mažu pokopali ubito mater. Za krsto so drhtele male hčerke, ne da bi se zavedale, da jih je ma- mica mnogo prehitro zapustila. Klici otrok ob odprtem grobu so se prisotnim zajedli v nepozaben spomin. I Zidarič.^ pTUJ, 17. AVGUST 1962 TEDNIK Stran 3 DVAJSETLETNICA SLOVENJEGORIŠKE ČETE Aretacije po bitki pri Mostju v indeksu ptujskih zapornikov shranjenem v arhivu ptujskega muzeja, razberemo, da so po bit- ki pri Mostju zaprli 290 domači- nov. Le nekateri od teh so bili iz [nakolskega okoliša, drugim pa so očitali pomoč, ki so jo nudili slo- venjegoriškim partizanom. Nekaj izmed njih je bilo Ptujčanov, ve- čina pa kmetov iz Slovenskih go- ric. Iz ptujskega okraja je padlo po bitki pri Mostju 4(5 talcev. Pr- ve so streljali 2. oktobra 1942. I^Ied njimi je bilo iz ptujskega okraja tudi pet žena. Naj nave- demo imena ustreljenih: Franc Simonič, rojen 1884. iz Zg. Velovlaka; Lovrenc Cuš, ro- jen 1901, iz Gerlinec; Ivan Fran- Kovič, rojen 1901, iz Ptuja; Franc Fras, rojen 1913, iz Trnovskega vrha; Janez Kokol, rojen 1909 iz Gerlinec; Janez Cuš, rojen .1896, iz Zg. Velovlaka; Janez Horvat, rojen 1899, iz Nove vasi pri Ptu- ju; Anton Horvat, rojen 1914, iz Gomilic; Jože Fras, rojen 1888 iz placarja in njegova žena Marija, rojena 1889; Genovefa Fras, roje- na 1910, iz Trnovskega vrha; Lud- vik Svršnik, rojen 1907, iz Kicar- ja; Vinko Jurančič, rojen 190.5, iz Drbetinec, Franc Kostan.ievec, rojen 1905 iz Gibine, partizan; Ivan Pukšič, rojen 1913, iz Kicar- ja; Jože Kocbek, rojen 1909, iz Cerkvenjaka; Franc Horvat, ro- jen 1906, iz Gomilic; Franc Pola- nec, rojen 1880, iz Drstelje. Vin- ko Polanec, rojen 1910, iz Drste- lje; Marija Cuš. rojena 188.5, iz Zg. Velovlaka; Terezija Simonič, r6jena 1897. iz Zg. Velovlaka; Otilija Pravdič, rojena 1909. iz Vitomarec; Anton Jančič, rojen 1919, iz Starega gradu pri Mako- lah; Franc Šoba, rojen 1906, iz Dežna; Franc Kaučevič, oskrb- nik, rojen 1890, iz Ptuja; ,Iože Vrbnjak, rojen 1914, kroiaški po- močnik iz Ptuja: Iiarnac Zgeč, ro- jen 1903, skladiščnik v Dornavi; 'gtefan Znidar, rojen 1900 iz Lož- nice; Adolf Murko, rojen 1917, krojaški pomočnik iz Ptuja; Stan- ko Brenčič, rojen 1920. elektro- monter iz Nove vasi pri Ptuju; Herman Stožer, rojen 1913, uči- telj iz Ptuja. Zadnji je bil edini od ustreljenih Ptujčanov. ki je bil leta 1942 zaposlen izven naše- ga okraja, v Sevnici ob Savi. ^jer je delal za OF. Skupaj je padlo 31 talcev iz našega okraja. Dne 4. novembra 1942 je padla med talci v ATnriboru druga ve- lik.i skupina Ptujčanov. največ onih, ki so bili povezani s Slove- nicj^oriško četo. Ti so bili: .Tože Cernezel. rojen 1908. zanoslen nn Došti v Ptuju: Frane Tiišak. ro- jen 1916. kmet iz Mestnega vrha; Ivan T>ah. rnien 191.5. kolarski po- močnik iz RTestnepa vrha. Franc Kukover. roien 1915. po^^^^stniški ?in iz Drbetinec; .Tanez Ceh. ro- ien 1906. drevesničar v Ptuiu; Stanko Jiirš«č, roien 1924. kroia- ški pomočnik v Ptuju; Ivan Sta- net. rojen 1919. zidar z Grajene in niefTov brat .Tože. pleskar, rn- ien 1913; Maks MvrUo, roien 1912. krojač \' Ptuiu; Mirko Petek, ro- ien tr.govec iz Dornave; Ivan Kofmnt, rojen 1914. posest- 1914, posestnik iz Drstelje; ¦»l.M Meglic, rojena 1910 iz Ptuja; Milica Toplak, rojena 1907 iz Sta- netinec ter Franc Peršon, rojen 1905. mizarski pomočnik iz Ptuja. S to skupino so ustrelili tudi Iva- na Ceha, r. 1912, tkalca iz Stane- tinec, ki je pred okupatorjem klonil in prijavil veliko ljudi, ki so jih ustrelili 2 oktobra, in sku- paj z njim 4, novembra 1942. Že pred bitko pri Mostju je okupator ustrelil po krivdi izda- jalcev nekaj sodelavcev slovenje- goriške četo. Med talci 23. junija 1942 je padel v Celju Franc Rajšp iz Doliča, r. 1901, prva žrtev iz kroga slovenjegoriške čete. Dne 30. julija so padli kot talci v Ce- lju: Stanko Slodnjak rojen 1913. iz Trnovskega vrha; Matilda Reš. rojena 1914 iz Zasadov; Jera Va- uda, rojena 1885 iz Trnovskega vrha, trije Druzoviči, Gregor, ro- jen 1883, Antonija rojena 1920 in Marija, rojena 1884, iz Selc v Slo- venskih goricah ter Rudolf Brun- čič rojen 1911 iz Crmlje, skupaj 8 smrtnih žrtev iz kroga slove- njegoriške čete, ki so dali prvi življenje za svobodo. ? Mnoge smrtne obsodbe in de- portacije v nemška koncentra- cijska taborišča, kjer so kmalu padle prve žrtve, naj bi ustraho- vale prebivavstvo in ga prisilile k pokorščini nemškemu nacizmu. Toda slovensko ljudstvo je tudi v naših krajih hotelo svobodo. Naj- močnejši ogenj upora je zaplam- tel v domačem okolišu ravno v Slovenskih goricah, kakor da bi že samo ime »Slovenske gorice« budilo k uporu za ohranitev slo- venskega rodu. Izdajavci. ki .so pomagali okupatorju zatreti upor, so zakrivili skupaj z nacisti sko- ro vse smrtne žrtve za svobodo, v najbolj krvavem letu okupa- cije — 1942. Ime Slovenjegoriška četa je za- pisana v zgodovini narodnoos- vobodilnega boja med najhrab- rejšimi slovenskimi četicami ti- stih dni. Pogum prvih padlih ju- nakov je ostal neizbrisen vzgled borcem za svobodo do kraja voj- ne v našem okolišu. Ime »Tehni- ka Reš«, ki jo je aktivistka Nata- ša nadela tiskarni OF v Rotmanu je z imenom spominjala na pad- le brate, umrle junaške smrti v Mostju. Lackov odred je na Po- horju, Kozjaku in drugod slavil zmago za zmago. Ime slovenjego- riške čete ni bilo pozabljeno. Vzgledu prvih sloveniegoriških upornikov, so pristopali drugi za- vedni Slovenci v ptujskem okoli- šu v OF in NOV ter pomagali z velimi žrtvami premagati oku- patorja, tlačitelja naših narodov. V R navadna ne^^eča. Voznik oseb- nega avtomobila Anton Crček iz Obreza štev. 45 se je s so- potnikom Francom Canjkom peljal s sre-diške železniške po- staje proti Obrežu. Zaradi ve- like hitrosti voznik ni mogel zvoziti ovinka, zato je z avto- mobilom zapeljal v obcestni ja- rek in pcnirl ograjo in cement- ni nos^ilec. .Medtem je na avto- mobilu, ki je last .\.\ID Sredi- šče, nastala škoda za okrog ¦^0.000 dinarjev. Ob nesreči je sopotnik dobil manjše poškod- be. Vzrok nesreče je v tem. da je bil voznik verjeteo nekoliko vinjen. Izložba proizvodov in storitev Gradbeno podjetje »Grad« Or- mož si je ob Kolodvorski ulici uredilo izložbo svojih izdelkov in storitev. Podjetje se širi in razvija svojo dejavnost in posveča vedno več pozornosti specializaciji stro- kovnega kadra. Poleg razstavlje- nih izdelkov opravlja podjetje še storitve gradbenega ključavničar- stva, vsa mizarska in tesarska de- la, kleparska, vodovodno-instala- cijska in strelovodno instalacijska dela. Izvršuje vse električne in- stalacije. Kopališče v Ormožu je v sezoni brez kopavcev Kam na kopanje v prelepih po- letnih sončnih dneh. je vprašanje prebivavcev Ormoža. Res je. da je Ormož obdarjen z naravnimi lepotami. Drava v poletnih dneh privablja mnogo prijateljev nara- ve Naravne lepote bi naj nepre- stano negovali in izkoriščali. Ne bi mnogo stalo, če bi uredili za- nemarjeno dravsko kopališče. Pristop vanj je kopavcem otežko- čcn, ker niso urejene poti. Prebi- vavci Ormoža zato odhajajo 5 kilometrov daleč na Otok pri Ve- hki Nedelji. Glede na to prebi- vavci Ormoža upajo, da bo stano- vanjska skupnost v Ormožu s tem v zvezi nekaj ukrenila. Akcija za prizadete po toči na ormoškem območju končana Organizacija RK na peniriM^jii občine Ormož je po svojih šte- vilnih nabiravcili zbrala velike količino solate, sadik, semena in druge zelenjave, ki so jo po- sredovali prizadetim prebivav- cem. Po dostnlanjih podatkih o zbiranju, bo RK posredoval j)rizadotim 28'!'.0()0 dinarjev. iN^abiralna akcija bo sanio do 15. avgusta. Denar je že zbran, kmetijske pridelke pa bo RK prizadetim posredoval v jeseni ob dozoritvi. Pšenico bodo pri- zadeti prebivavci prejeli po končani žetvi. Nekateri kolek- tivi podjetij in ustanov so skle- nili, da bodo kot pomoč priza- detim prispevali eno- ali celo dvodnevni zaslužek, večji del kolektivov pa bo prispeval iz skladov. Tudi kolektivi podje- tij, ki zbirajo denar prek svo- jih sindikalnih podružnic, so do sedaj že zbrali 218.000 dinar- jev. Prva med podjetji je pri- čela zbirati prispevke tovarna 5Jože Kerenčič«.. iz katere je vsak zaposl(Mii prispeval po 500 dinarjev. Tudi zaposleni na kmetijsk(Mn kombinatu so [)o- inagali vsak po svoji zmožnosti z zneski od 500 pa tudi do -1000 po zaposlenem. Drngi kolektivi se pri zbiranju zelo trudijo in bo nabiralna akcija sredi tega tedna končana. Predvideva se. ker končnih rezultatov še ni, da bodo prebivavci občine brez pomoči podjetij in ustanov ter kolektivov zbrali v gotovini 550 tisoč dinarjev. Kmetijski kombinat si je do- slej prek svoiih obratov vse- stransko prizadevah omiliti težko gospodarsko stisko prebi- vavstva. Njive z uničenimi pri- delki do sedaj še niso povsod preorane in na novo zasejane. V nekaterih prizadetih vinogra- dih in sadovnjakih še ni po- škro|)ljeno. zato sadovnjaki za- radi premajhne zaščite z ustrez- nim škropivom propadajo. Od- bori za pomoč so upoštevali, da je treba prizadetim ljudem I^redvsem pomagati / zelenja- vo. Nabiralno akcijo sta izva- jala SZDl. in Riv. Odbor za po- moč- prizadetim pri Občinskem (Mlborii SZDL je pokazal vso dobro voljo, da bi se ljudem hitreje pomagalo. Občinski od- bor RK je zbral vse svoje sile in jih angažiral v nabiralno akcijo. Prek svojih krajevnih (Klborov in zavednih nabirav- cev je uspel v tej človekoljub- ni akciji prizadetim veliko po- magati, -er- Ptuičani na izletu 65 ptujskih upokojencev in članov T. D. je bilo v nedeljo. 12. avgusta, na izletu. Ogledali so si Kapelo (slovito vinsko klet le od zunaj), Gk>r- njo Radgono in Radence. kjer so prišli na račun starejši in mlaj.ši izletniki. V Križevcih pri Ljutomeru nam je pripravil sprejem odbor društva upokojencev. Prleške gibanice in dobra kapljica so dvignili razpoloženje. Preko Ljutomera smo se napotili v .[enizalem. kjer žal zaradi kas- ne ure ni bil zmožen razgled slikovite in pestre pokrajine. Se obisk pri dobrem znancu L 5. v Svetinjah in odbrzeli smo domov. Ta dan bo o«tal vsem udeležencem v prijetnem spo- ni i-nu. Ob tej priložnosti obveščamo upokojence, da se za eventuel- ni izlet v Velenje prijavijo dne 3jn z\ "P 'U P<> Bjqmaidas -j v društveni pisarni. J. D. Zelenjava se ohrani nekaj dni sveža, če jo poškropimo z vodo in zavijemo trdno v časopisni papir. Mešani zelenjavi pripomore- mo do boljšega okusa taiko, da ji primešamo žlico nastrganega hrena. Pri zelenjavi, ki ima ne- koliko trpek okus, polovico vo- de, v kateri se je kuhala, odlije- mo in nadomestimo z nekoliko mleka ter dodamo ščepec slad- korja. Jed po&tane mnogo okus- nejša! Presne zelenjave nikoli ne solimo, ker pri uživanju ne- kuhane povrtnine izstopijo na- ravTie vsebovane soli. Izmed znanih vrst povrtnin prenesejo zimske mraze na pro- sftem le ohrovt, brstni ohrovt in por. Ohrovt postane celo okus- nejši, ko ga opari slana. Zmrz- njene zelenjave ne hranimo dalj časa v topli kuhinji, ker jo zelo naglo napadejo gnilobne bakte- rije. Takoj jo moramo porabiti, brž ko se je odtajaJa! Pred upo- rabo jo počasi odtajamo v hlad- ni vodi in jo potem porabimo kakor sicer ZeIen.iavo moramo zmeraj sa- mo dušiti. če hočemo ohraniti dragocene vitamine. Ce nimamo dušilnega lonca, napnemo tanko krpo čez lonec taiko, da visi li- jakasto v njem — ne sme se pa dotakniti vode v loncu — in na- ložimo nanio zelenjavo, ki jo hočemo dušiti. Krpo pritrdimo na obeh ušesih lonca. Zlasti cve- tača in ohrovt se na ta nač-in ze- lo dobro sikuhata. Zelenjavo zmeraj orvAremo še preden jo na- režemo. Ce jo zrežemo prei. gre med pranjem preveč redilnih snovi v zgubo. Prometne nesreče, s TRAKTORJEM V PREPAD 15. avgusta ob 18. uri je na Vinskem vrhu prišlo do hude nesreče. Traktorist Stanko Ra- tek. zapo«*len na EE Svetinje, je s traktorjem FE-65 na Vin- skem vrhu v vinogradu obdelo- val medvrstne razdalje. Pri irehodn iz vrste na cesto je lotel zaviti v naslednjo vrsto, zaradi česar je traktor zaneslo v levo na neutrjeno cesto. .Med- tem pa se je neutrjeni del ce- ste pod levim zadnjim kolesom traktorja vdrl ter se je traktor s traktoristom vred prevrnil. Traktorist je skočil z vozila. Nato pa je ponovno skočil na drveči tra.ktor in ga je usmeur- jal v dolino. Traktor je bil v tem č< su v poljski brzini. Sposoben in po- žrtvovalen traktorist je "prepre- čil, da ni prišlo do mnogo večje nesreče. Tako je prišlo do manj- še okvare traktorja, vozač pa je utrpel manjše telesne poškod- be. ZARADI PREVELIKE HITRO- STI PODRL OGRAJO 15. avgusta ob 0.35 se je v Obrežu pri Središču zgodila ne- Tovarna glinice in aluminija „BORIS KIDRIČ" Kidričevo Proizvajamo: surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih, kalcinirano glinico ALO.j, katran in mešanice fenola Telefon: Maribor 23-12, 27-69, Kidričevo % 10 Telex: Kidričevo 033-16 Pošta: Kidričevo «5=^ Želesnišba postaja: Kidričevo Priporočamo se za naročila v L,iutomerskom predmestju v Ptuju je te dni zopet zrasel nov stanovanjski blok TEDNSKOVA TRIBUNA Ki si sme osledoti mi Bori pri Ptuju? Društvo upokojencev iz Vrli- "like je priredilo za svoje člaiu- vali smo z vlakom ter smo prispeli že kmalu po 7. uri zju- traj v zaželeni kraj. Na želez- fii^ki postaji nas je pričakal zastopnik ptujskega društva ^ov. Domanjko. ki nam je bil ^es dan na voljo. Tako smo si Ogledali muzej v ptujskem gra- ?u in mesto samo. Ker smo v programu tudi 6gled znamenitega gradu Bori, smo zaročili in plačali dva avtobu- sa, s katerimi smo se peljali do ?^i"adu. Tu je bilo pa konec na- gega veselja. Ko se je naš vodič ^?lasil pri vodstvu gradu z na- ^•^ ž<^ljo za ogled, so tam za- kjev^i, da tu ni kaj iia se bo v času 50 ur razvijalo delo v seminarjih in v 21 urah na tri- bunah, predvajaoju filmov in podobno. Iz dosedanjih oblik studijsko- deba'lnih krožkov bomo prešli na tri seminarje, ki bodo formirani po za'poslitvi slu.šateljev za pod- ro<"je gospodarsikih organizacij in področje družbenih organizacij. Vsaka skupina .seminarja bo imela svoje vodstvo in strokov- no vodstvo. Seminarji bodo en- krat tedensko obravnavali po- dano snov v pregledni obliki, kjer bi pa v razpravi aktivno sodelovali vsi slušatelji .šole. Novost v programu je tudi prsktično delo slušateljev, kot je izdelava zapisnikov, statistič- nih poročil, letnih finančnih po- ročil, vodenje finančnega noslo- vanja, izdelava raznovrstnih analiz. organ i zaci j pko- adm in i - strati'vno vodenje organizacije in poslovanje ter podobno. Vse te obliJke program v.sebin.sko bogatijo in istemu dajejo živ- ljenjsko vsebino ter praktično vrednost za delo v praksii. Oblika študijskih ekskurzij se nadaljuje. Novost pa je, da pred odhodom na ekskurzijo n. pr. v Varaždin, v Ptuju predava slu- šateljem predavaitelj iz Varaždi- n«, da bi jih seznanil z gospo- darskim razvojem, z načrti, pro- blemi in zanimivo-s^lmi občine Varaždin. V programu jc pred- videno tudi prijaiteljsko .sreča- nje .slušateljev sindikalnih poli- tičnih šol Ptuja in Varaždina ter v.se.stransko sodelovanje med obema šolama. Novi program je vsebinsko zelo bogat in daje zagotovilo, da bodo kr-dri, ki se bodo šolal: v .sindikalni politični šoli. pridohili iisto znanje, ki ga konkretno vsa- kodnevno nujno potrebujejo v delu sindikalnih podružnic in de- lavskih svetih. Skrbna izbira kauiov za šolo Za {Kdpolno dose'go cilja, ki je začrtan v programu sindikalne ix)litične šole, je ena izmed naj- odgovornejših nalog, sikrbna iz- bira kadrov za slušatelje. V sindikalnih podružnicah bo po- trebno takoj pristopiti k načrt- nemu izbiranju in zagotoviti, da se bodo iz sleherne sindikalne podružnice šolali kadri v sindi- kalni politični šoli, kar enako velja za sindikalne podružnice sindikata prosvetnih delavcev. Dosedanje izkvi,šnje so potrdile, da je uspeh SPŠ odvisen od do- bre izbire kadrov. Dobro in skrbno izbrani kadri .so študij vzeli re.sno. bili med marljivimi in po končanem šolanju so bili uspehi njihovega dela vidni. Slabo izbrani študija niso jema- li resno, predavanja so obisko- vali neredno, ali pa so jih celo prenehali obiskovati, rezultat pa ie bil nezadovoljiv. Za take po- jave zadene v^celoiti odgovornost izvršne odbore sindikalnih po- družnic, še posebej pa tista vod- stva, ki do danes še niso čutila potrebe po šolanju svojih kad- rov v sindikalni politični šoli. Za slušatelje sindikalne poli- tične šole je treba izbrati naj- boljše in najzaslužnejše sindi- kalne politične delavce in upravljavce, ki so v svojem po- litičnem delu že pridobili dolo- čene izkušnje in znanje, ki so že sodelovali na raznih seminar- jih in opravljali odgovorne dolž- no.sti v izvršnem odboru ali de- prvič tudi v Kidričevem, v no- kadrov nam bo zagotovil, da bo sindikalna politična šola z u^ipe- hom i-polnila svoje naloge in iz- .šolala aktivnega družbeno-po- liličnega delavca, ki bo v dovoVJ- ri meri kos odgovornim družbe- no političnim nalogam. Prepričani smo, da bo sindi- kalna politična šola v Ptuju, v Mai-' >erku in '¦^'¦ošnjem letu pr\-č Ivdi v K; 1,'i cevem, v no- vem šolskem letu izšolala vrsto novih kadrov, ki bodo po konča- nem .čolsnju posvetili vse svoje sile in pridobljeno znanje delu in s^krb: za slehernega delovnega človeka v svojih delovnih ko- lektivih in komuni. F. B. PROGRAM sindikalne politične šole Ptuj za novo šolsko leto 1962-6v3 1. Z(.ODkp^a pi- banja: — položaj dclaN^kep« rHzr^-da v kapi- talizmu in imperializmu: — najvažnejši dogodki \ zjrodovini de- lavskrpa jribanja; — nar'-diioo--vobofiilna borba in ljud.ska revolucija, pridobitve zh delavski razred in narode Jugoslavije: — položaj delavskega razreda v so- cializmu. V okviru te teme bo tribuna XR .NOV z namenom, da se v obliki ra7)ro\orB s slušatelji podrobneje obrazložijo mh i- pomembnejši dopodki iz zgodovine NOfl in ljudske re\olutiie. naloge in vlojra organizacije /B NOV in skrb družbe za borce in invalide .NOB. Predavatelj bo ob predavanju te teme predvajal (udi film z vsebino NOB narodov Jugoslavije in oktobr- ske so( ialistične revolucije. Prav tako pa bo ludi kolektivni ojfled mii/eja NOB nn gradu. II. SISTEM DRlZr.E.NE I KEDITVE FI.RJ — nuvii ii^iio .\ 1' LR J. Slušatelji sindikalne politične .šole bodo podrobno seznanjeni z novo usta- vo, da bodo lahko pojasnjevali članom sindikalnih podružnic. V ok\iru te teme bo tribuna /K| z nalogo, (ta »e slušatelji podrobnej" seznanijo z \ logo in nalogami /ve/e komunistov Jupos|a\ije in likom člana Zveze komunistov. Prav tako pa bo tudi razgoMir o boju komunistov Ju- goslavije vse od leta I**!'* dalje. Preda\dtclj bo ob tolmačenju nove ustave FLRJ predvajal tudi film. ki bo prikazal izgradnjo naše domovine in \ log.i proiz\ajavcev v upravljanju. m. EKO.NOMIKA FI.RJ — osnove polilične ekonomije: — ^-istepi gospodarstva in planiranje v Jugo-laviji ter prikaz, kako se je Jugoslavija razvila iz zaostale agrar- ne države v napredno industrijsko državo; — gospodarska organizacija, njeno po- slovanje' in mesto v komuni: — kaj je bilanca in kaj moramo v<"- ileti, da jo pravilno razuniemo ter pojasnjujemo članoin delovnega ko- lektiva; — delitev celotnega dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ob zaključku bo tribuna idičinskega ljudskega odbora Ptuj. Predsednik ObLO seznani slušatelje /. gospodar- stvom T komuni, delom obeli zborov, oriše odnos med komuno in podjetji iu odeovarja na vprašanje slušateljcT s poaročja gospodarjenja v komuni, novem statutu komune in podobno. Predavatelj za poživitev teme pred- vaja tudi film o industrijskem in kme- tijskem razvoju Jugoslavije IV. DELAVSKO I.N DRI ZBE.NO SAMOUPRAVLJANJE — razvoj ilelavskega samoupravljanj« od leta 1950; — delavski svet in upravni odbor; — ekonomska enota in njen položaj v podjetju, vloga in naloge proiz- vajavcpT v ekonomski enoti: — pravice in dolžnosti članov dclov- ntca kolekuv« » upravljanju; — kakšne organe dri!žt>ehpi/a samo- upravljanja poznamo in praMce ter do'^nosti, ki jih v teh organih ima- jo proizvajavci oziroma občani; — zbor proizvajav cev. Po končani temi bo tribuna ^/DL, n« kateri bo preflsednik Občinskega odbora SZDl, Ptuj seznanil -lušatelje z vlogo in nalogami organizacije "š/DLj, predvsem pa orisal naloge, ki jih ima- jo delavci v S/OLJ. V. ZVEZA SINDIkMOV JI (iOSLA- ViJE — zgodovinski razvoj /veze sindikatov jugoslav ije; — današnja di-ii/bcna v lotra m naloge Zveze sindikatov Jugoslavije; — o.-gani/acijski ustroj sindikatov in — sindikalna podružnica kn| osnnvna orjfanizacija sindikata, n lena vloga in naloge v novih pogojih dela; — metode in oblike dela izvršnega od. bora ter komisij; — mesto, vloga in naloge oilbofa sin- dikata v ekonomski enoti. — kakšen tnora bili sindikalni vodi- telj njegov lik. naloge dolžnosii, njegovi vidnosi do članov, odgovor- nost do izpolnjevanja nalog ud. Še posebno se obravnavajo naloge predsednika in tajnika sindikalne podružilice ter predsednikov posa- meznih komisij; naloge nadzornega odboia; — orgtin izacij sko-aduii nist ra I i v no po- slovanje sindikalne podrii/nice: — priprave in voflenje sej in sestan- kov. Kako oblikujemo sklepe in kako iste izvršujemo: — praktična izdelava delovnega prn- gr.>ma sindikalne podružnice: — praktična izvedba spje izv ršneca odbora in sestanka sindikalne po- driižnice, slušatelji na -eji in se- stanku spisujejo zapisnik kot ob- vezno praktično nalogo, ki jo od- dajo; praktična izdelava mesec nega ohrn- čiina znamkic. leinega zaključnega računa, letnega finančnega poročila za letni občni zbor. sesiHva leinega proračuna; finančno poslovanje sindikalne po- družnice-, vodenje blagrf|iiisWc knji- ge in tolmačenje pravil in predpi- sov o rinaiičneiii poslovanju; — v sindikalnih podriižnicali slušate- lji prisostvujejo seji in delu nad- zornega odbora ler seslavijo zapis- nik oziroma poročilo; — obravnavajo sklepe in zaključke višjih sindikalnih forumov ter iste izvajajo v praktično delo v sindi- kalnih podružnicah. Zraven lega slušatelji izvedejo .še več praktičnih v^j in nalog. Ob zaključku predavanj navedene teme bo tribuna, na kateri bosta »n- (leli.ala predstavnik Okrajnega sindi- kalnega sveta .Maribor in nivinar »De- lavske enotnosti'. Kazpovor bo o na- logah, vlogi in problemih sindikalnih podružnic. .Novinar >Dplavske enotno- -ti< pa bo napravit še intervju s slu- šatelji o delu šole in sindikalnih po- družnic. , VL 7.\KO\ O DELOVNIH RVZMER- IJIH IN SKRB O DELOVNEM t LO- * VEKU prikaz po|o>.j>i delavcev stKri I Jugoslaviji. indobiiM, k.i jm j.. Prej za šdo kot za res STledoj s^rat P-sarna vodovodna, ta na kolcah hram, v soboto dcpjldne . pr;rcmal-a je k nam. Ne morem popisati \ sreče vam te, k napolnila , vsem je srce. Sosed kramlja s sosedom, takr govori: »Smo enkrat m tudi na vrsto prišl,!« V ponedeljek so r-ano delavci prišli, So orodjo pobrali, drugam so odšli. Minevajo dnevi teko nam noci, na Tratah le samo pisarna stoj.. R'3zočaran vsak preb valeč je Trat, a nikdo ne upa .nic goarnjat. Vsak misli: dokler tu pisarna stoji, upanje v srcih še vedno živ.. Ce enkrat pissrno potegnejo vstran, potem bo šr upanje •vsako zaman. Zink« FOTO ZAPISEK Prostovoljna gradnja gasil- skega stolpa v Savcih Oh koncu prihodnjega mesec; bodo prebrv/-avci Savec in bliž- njih vasi s prostovoljno delovn< akcijo dogradili nov gaisivsk sto!p. Visok bo 10 metrov. Dosedaj je napravljenih 38< delovnih ur. za preostalo delo pj bo še potrebno skoraj prav toi liko M'.;<'di-ia. kakor nekater odrdsli veJtno pomaga pri grad- nji Naiveč /.a.slur; p:''i org.ani7,a. ciji vn delu imata povoljn^k eac Siv«:keg3 društva Kupčič ii predsednik Raušl. Nesreča iie f)rjčiva v zadnjem času so se zdra\ili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci. Berlinger Ivan, Vumpah 27 — padel je s kolesa in si poškodo- val levo roko; Veis Marija, Nji- verce 38 — padla je z voza in si poškodovala levo roko; Ovčar Ivan, Gruškovje 86 -;- padel je s kolesa in si poškodoval desno no- go; Zidarič .Jože. Zg. Jablane 15 — pri žaganju mu je žaga poško- dovala le\-o roko; Pintar M-irija. Pleterje 4 — padla je z voza ter si poškodovala levo nogo v steg- nu; Lukman Mihael, Mihalovci 20 — paael je m si zlomil levo nogo; i<'osnanč Marica, Dobrava 10 — padla je s kolesa in .si zlo- mila desno roko; Borko Mčirija, Hermanci 75 — pri vezanju snop- ja se je pičila v levo nogo; Po- knvač Heiena, Grabe 37 — padla je z voza ter si poškodovala des- no roko; Drevenšek Katarina, ! Lovrenc 26 — paaia je z voza in I si poškodovala obe roki; Kožar ; Anton, Hlaponci 35 — padel je z motorja in si poškodoval glavo in desno roko; Majcen Franc, Pod- vinci 8(j — padel je s skednja ter .si poškodoval rebra in obe roki; Veingartner Anton, Senčak 6 — padci je z voza ter si poškodoval tilnik m desno roko; Zeienik Er- na. Zasadi 14 — padla je s hru.ške ter si poškodovala levi kolk; Za- kelšek Jože, Apače 81 — med ! pretepom je bil poškodovan po glavi: Kolarič Slava, Spuhlja 6 — z mopedom se je zaletela v avto ter si poškodovala glavo, levo roko, desno nogo in medenico; Eezjak Marija, Spuhlja 87 — pri prometni nesreči si je poškodo- \'ala Isvo roko in nogo; Herko- vič Majda, Pavlovci 8 — pes jo je vgriznil v levo rogo; Tušak Alojz, Gorišnica 19 — nekdo ga je zabodel ter mu poškodoval glavo, prsni koš in levo roko; Princi Terezija, Sele 20 — pre- tepla jo je snaha ter ji poškodo- vala gtavo in obe roki; Bauman Jože, Apače 95 — nekdo ga je ponoči na poti domov napadel z nožem ter mu poškodoval levo roko in trebuh; Stuhec Alojz, Bučkovci 35 — konj ga je vrgel ter mu poškodoval desno roke. Osterc Janez, Gabernik 23 — pa- del je pod voz ter se poškodoval; Cajnko Jože, Mezgovci 22 — pa- del je s kolesa ter si poškodoval levo roko; Pere Jože. Jastrebci 46 — padel je z voza ter si po- škodoval desno roko; Novakovič Jelena, začasno Ptuj, Ciril Meto- dov drevored 1 — padla je po stopnicah ter si poškodovala le- vo nogo; Pvodošek Terezija, Sve- tinci 1 — pri trčenju s kolesarko je padla ter si poškodovala levo roko in nogo; Gojkovič Branko. Sp, Hajdina 33 — mlin mu je po- škodoval desno roko; Divjak Franc. Stojnci 129 — s sekiro se je vsekal v desno nogo; Kumer Janko, .Ptuj, Krempljeva 6 — pri prometni nesreči se je poškodo- val po telesu; Dobrave Jurij. Gornje Jesenje 8 — nadel je ter se poškodoval po glavi; Nemec Stanko. Sodinci 6 — padel ie pod voz in si poškodoval desno nogo; Vidovič Anton, Ptuj, Murkova 5 — pri padcu si je poškodoval ko- leno; Golob Barbara, Mihalovci 34 — doma je padla ter si poško- dovala desno noco; Kocmut Franc, Trnovska vas .?! — padel je z vo- za in si poškodoval levo roko; Brodnjak Martin. Hajdoše 74 — podrla ga je krava ter mu poško- dovala desno roko; Q-trosko Ja- nez. Pobrežje U-') — padel je in si poškodoval levo roko v ramenu) Krajnčec Agica, Jesenje Gornj« 72 — padla je s kolesa ter se po- škodovala po glavi; Drobnič Ka- tarina, Zg. Pristava 11 — padla j« ter si poškodovala levo nogo; Bel- šak Elizabeta, Podvinci 37 — pa« dla je z voza ler se poškodovala; Lah Franc — padel jc z motorjeir in si zlomil ključnico; Rozman Ludvik, Jurovci 22 — stisn-ili Sfl ga hlodi in mu poškodovali tre« buh; Lamberger Anton. Mihovct 36 — padel je ter si poškodoval desno roko; Gmajnar Neža, Mi- hovce 46 — brcnil jo je konj tet ji poškodoval desno nogo; Lo« vrenčič Franc. Krčevina 37 — pa- del je z drevesa ter si poškodoval glavo; Kramberger Franc, Ptuj, Aškerčeva 8 — padel je s kolesa ter si poškodoval glavo; Kmetec Feliks, Slovenja vas 43 — podrl ga je avto ter mu poškodoval de- sno nogo, de.«no roko in hrbet; Vukovič Borut, Ptui. Ljutomerska 20 — kos železa mu je padel na levo nogo in mu jo po.škodoval! Korcz Alojz, Stoperce 60 — ko! s travo mu ie pade! na levo kole- no in m\i na poškodoval; Zunk Mnrjan. Dolpna — 7 vre^o vod se je polil po telesu, desni roki i nogi DVE »MONI LI55« Profesor William (»cnders, umet- niški ekspert iz New Yorka. trdi, da Ima originalni portret »Monc Lise« ki ga je Leonarrio izdelal najbrž pred tistim iz Louvra v Parizu. Portret, ki ga ima Gen- ders, ni dokončan. \ vsem je po- doben portretu iz Louvra. le obraz i je mnogo bol.i mladeniški, izraz pa koketcn in tajinstven. Genders misli, da ,jc ugotovil zgodovino obeh slik in identienosl modela. Po ne.jgovem .ic Loenardo prišel slikati portret 21-lctne Lise, so- proge Franeesea Zanabi GSorond.t. v Firencah leta 1500. Delal Je štiri leta, ni ga pa mog") dokončati. Giuliano del Medici je videl ta portret leta 1513 v utnetnikovem alel.je.jti. Navdušen nad lepoto I modela jc hotel Giuliano spoznati I Mono Liso. Postal je n.jen l.jubi- I mee. Takrat .ie imela lepotica /c 131 le*., lo pa ni oviralo Giiiliana. I da ne bi pri Leoiiardu narori! I novega oortreta. k.ier bi jo naj \ slikar upodobil v isti obleki in isti pozi. kot pred Irina.jstimi leti. P0.MF»:JE — VKLIKO POFvOPALiSCE V zaprti soui neke hiše so arhe- ologi nasii uva okostnjaka: oi-co- stiijdK velikega psa m žene. MeO- teni ko je Ono okostje psa nepo- sKouovauo, so ležale kosii žene v vsen oglih sobe. Kaj je le storil ta pesV Ali ni morda pred smrtjo pobesnel? Moirda? V drugi sobi vidimo .sedem otrok, koi da i7i sc še danes brez- briž;i 1 oiiosko igrali. V kolu je sedli človek s feiiiro v roki. Videl je, da lava vedno bolj pritiska na vrata lu okna. /avetial sc je ludi, da bo skoraj krtnec življcn.ja. Toda bil je močan in še ni vrgel puške v koruzo. Napotil se je proti zn- j nanjemu zidu, vendar ga jc zadel velik ki-men. Mož je padel, pri tem je razbil zid, vendar jc pod ruševinami umrl. »V Pompcjih pravzaprav ni umrlo dosti ljudi,« je rekel Maiu- ri. »Morda nekaj sto. To so bili zamudniki, ki so oklevali. Bili so to ljudje, ki jih je lavin dež pre- senetil, biil so to bolniki, pohlep- ni ljudje, ki niso hoteli zapustiti svoje hiše in svojega bogastva. Vsi ti so umrli zato, ker niso mogli ali niso vedeli, kako bi zbežali. Dru- gi so umrli zato, ker so še zbi- rali svoje dragocenosti, ali pa morda kradli drugod. Morda niso pričakovali, da bo velik črn oblak, ki jc nenadoma zasenčil sonce, pa- del na zemljo s točo lave. j Toda tudi drugi prebivavci Pompej, tisoče in tisoče ljudi, jc zaman zbegalo v oddaljenejše kra- je in do morja, kajti tukaj jih je zajela para in pepel.« Pompeje so imele več kot 20 ti- soč prebivavcev Ko je zopet po- sijalo sonce, ni bilo več mesta il tudi ne več njego^Mh prebivavcev Bilo je eno samo veliko pokopa^ lišče. DVE %lkl\Sim j © Po številu študentov je | Jugoslavija glede na število | prebivavcev na tretjem mestu | na svetu! Na deset tisoč pre- | bivavcev imamo 75,4 študen- | tov Pred Jugoslavijo so po I številu študentov samo ZDA | s 190.1 in Sovjetska zveza s i 108,2 .študenta na deset tisoč i prebivavcev, | Zanimivo je, da so za Ju- | goslavija celo Japonska, Av- | stralija in druge razvite dr- | zave na svetu, | 9 V zadn.iih petih letih je | bilo v naši državi .'JSOS poža- | rov, ki so pozrofili našemu | gospodarstvu veliko material- | 110 škodo. Po ;.branih podatkih | znaša škoda blizu šest in pol s mili.iarrie dinarjev. Ugotovili | so. da jn 70 odslotkov v?-eh | požarov v (em obdobju na- | stalo zaradi neprevidnosti. Madeži od muh so zelo grds ftvar, ki je pogosto ni lahko od- straniti. Ce predmete zdrgnemc s kisom ali čebulnim zvarkom — 20 minut kuhamp 1 skodeK narezane čebule v litru vode potem bodo ne le lci>o svet!'' ampak tudi muhe v prihodnje ne bodo več sedale nanje. |>ridol)il delavski razred JU):

lii v i jc z \OB in ljudsko rovoliitijo; loliiiiircti jc zakona o delovnih r,\/ incrjih; — Iiitriciirko tchnitiia varnost iii vkrli z.t ziiravjc delovnih Ijiuli n,\ delov- nili II,('Slih iii izven delov iio;;a me- sta; — nivi sisKMu socialnega zavarovanja, zdravstvena služba. Zavod komu- nalup skupnosti; — zakaj uvajamo kadrovsko aocialno službo v p<,djetjih; — kako sprejemamo nove delavce in splošna skrb za ljudi: — nujnost splošnega, «trokovnetra, družbeno ekonomskega in idejno politične;:« izobraževanja proizva- javcev; — oivlike spremljanja problemov, ki vplivajo na standard delavcev in iislužbeiKcv v dolov nem kolektivu in komuni. 1'redavalelj uporabi film o varnosti pri delu in vzrokih, ki najvičkrat p.i- vzroeajo nesreče pri delu ali nesreče na pn;i na delo in / dela. Orpanizira se tribuna Ljudske mla- dine. PretKednik mladina slušatelje seznani z današnjo družbeno vlojn in ajanij org^i ni/a( ijt Ljudjkc mladine I Jiisroslav ije. v nadiiljnji razpravi p.i obraviiiiva (irobleiiie del.iv -kp in va- jenske mladine, predvsem pa podčrii nalo^je sindikiilnih podriižnir pri vzpi' ji mladih delavcev. sIlDIJSKE EKSKLRZIJE - ekskurzija v \\arteks<. Ogletl tovarne. Po ogle- du tovarne razgovor s predstavniki ZKJ. sindikata in organov delav- skega samoupravljanja o vpraša- njih, ki bodo slušatelj«" zanimala: — prijateljsko srečanje slušateljev sin- dikalnih političnih .šcd Varaždina in Pinja. .Na skupnem sestanku izme- njava delovnih izkušenj, razprava o programu. metodah in oblikah delil šole ter »orejotje programa o niidaljnjem sodelovanju. Poudarek na utrjevanju bratstva in enotnosii in iskrenem prijateljstvu: — siceanlc slušateljev sindikalnih po- litičnih šol Pluja. Majšpcrka in Ki- driii vega v Kidričevem. skupen oc^led tovarne glinife m aluminija, Udio jkniHU razgovor;_______ — po v-aki ekskurziji slušatelji opi .šojo SVOJI' vtisc .Najboljša dela »* grjili Občinski sindikalni svet; - ob zaključku Sindikaln.^ političn* š'de srečanje slušateljev sindika'' nili političnih šoj Ptuj. Majšperk j* Kidričevo v Ptuju, kjer se pripra*' r,i.'govor z novinarji »Vr-čera« i* • Tednika« o zunanje političnih pf"' bleniih. Poudarek ob tem razgovoru bo predvsem o vlogi Jugoslavije ' boju za inir in vlogi ncangažiranil' dežel na svetu. Ob 'aključku razgovora novinarf' obeh listov izvedejo intervju z absol- venti vseh treh sinrlikalnih politični'' ,šol. Osnutek programa se daj-» t razpf'' vr sindikalnim podružnicam in vsef delavskim svetom Vsr. pripombe ftredloee dostavijo sintlikalnc podr«*' niče in delavski sveti Občinskeinii siO' dikdlneniii svetu Ptuj najkasneje d" I. septembra I%2. nato pa bo o osnuj' kil programa in vseh predloženih pred- logih in mnenjih razpravljal pleu""' Občinskcca sindikalnega sveta Ptuj, *" bo dokončno »prejel in potrdil progr^i^ Sindiknln-- folitirne šole Ptuj za oC" šolsko leto 1962,63. PTIJJ, 17. AVGUST 1962 TEDNIK STRAN 5 v soboto, 11. avgusta, so v Sov- jetski zvezi izstrelili v vesoLfe Iretjega kozmonavta v vesoljski ladji »Vostok III«. Dan kasneje, v nedel.>o 12. avRusta, pa je v po- doben orbito poletel četrti sov- jetski kozmični letalec v vesol- ski ladji »Vostok IV«. Ta uspeh je doslej največji, ki so ^a zem- ljani dosegli v žel.ti, da bi se pri- bližali vesolju. Kozmonavta Ni- kolajev in Popovič sta se po ra- diu sporazumevala in si zaželela skorajšnje svidenje na Zemlji — oba pa sta pozdravila premiera Ilruščova in prebivavce tistih celin, nad katerimi sta letela. Rusi so v takem zaporedju Iz- strelili kozmonavta Nikolajeva in Popoviča z^to, da bi proučili medsebojno sporazumevanje sa- telitov. Kot poroča,io. letita ladji v skoro enakem orbitu v razda- lji 120 km druga od druge. Krožnica, po kateri se gibl,ieta, oklepa z ekvatorjem kot 65 sto- pinj. Najvi.š.1a oddaljenost, ki jo kabini dosežeta je 254 km, naj- manjša pa 180 km. Radijske zveze so odlične, dober pa je tu- di televizi,}ski prenos iz obeh ka- bin. Kozmonavt Popovič je iz vesoljske ladje »Vostok IV.« sporočil, da je ob svojem petem krogu okoli zemlje videl ladjo »Vostok III.« Oba kozmonavta poročata, da dobro vidita reke in ceste na ozemljih, čez katere le» tita. Vsi strokovnjaki po svetu so mnenja, da bi utegnila najno- vejša ruska kozmonavta krožiti okrog zemlje celo do tri dni. Vse to daje upanje, da bo kmalu pri- šlo do pristanka človeka na so- sednjih nebesnih telesih. Astronavta sta medtem že tudi kakor poročajo, srečno pristala. Na levi vidimo Popoviča in Niko- i lajeva pred poletom, n? desni pa po srečnem povratku. OeJikodrsina Silvana Pampanini je dobila od rimskega aristokrata Donna Umberta Visconti di Modrone odškodnino, ker jo je njegov pes ugriznil v nogo. Raloaktjvnos! vecSno Do nedavnega so vsi pomemb- | nejši zdravniki trdili da lahko le večje količine radioakte. nega žar^ čenja ogrožajo ljudi ir njihova življenja Tako so trdili, da je mejna radiacija vzrok r.ajrazlič- nej,šim boleznim kot so sploš- na slabost, anemija in pndnbno. Sli So celo tako daleč, da so de- jali, da tudi postopno povečanje splošne radioaktivnosti v našem okolju ne more vplivati na ljudi. V navejšem času zdravniki ved- no bolj zagrizeno iščejo posledice atomskih eksplozij m raziskujejo radioaktivno žarčenje. In prišli so do zanimivih, vendar, žai ne pre- več izp<->dbudnih zaključkov. Vsa- ka, rud, minimalna radioaktivnst, lahko povzroči če je telo izpo- stavljeno radioaktivnosti dalj ča- sa, neprijetne posledice. Zdrav- niki so si 5:cer še vedno enotni v tem, da majhna radioaktivnost m nevarna, toda nevarn^^ n samo tedaj, ko opazujemo organizem v krajšem obdobju. Tako okužen človek je namreč popolnoma nor- malen. Tega pa ne moretno trditi za njegove potomce S poskusi so ugotovili, da se geni vsled radia- cije spreminjajo in lahko povzro- čijo, da se novorojenčki razliku- jejo od staršev. Nastaja torej vprašanje, kakšni bodo naši po- tomci čez več let, če si bodo lju- dje še vnaprej tako vneto (m brezciljno) zastrupljati atmosfe- ro. »Vsekakor je od naše volje m dejavnosti v veliki meri odvisno življenje naših potomcev in zato je neobhodno, da naredimo vse, kar je v naši moči. da rešimo člo- veštvo.« je nedavno dejal ugledni italijanski profesor G. C. Dogliot- ti, direktor univerzitetne klinike v Torinu. ITALIJA - ELDORADO ZA TATOVS Ul PCNA.lEJEV.^ LCE Tatvine rimskih starin Nc|pogoste|e r?asGc!^jo p oncrcje/alcem ameriški turisti v Rimu se je skupina tatov in ponarejevalcev sprecializirala za promet s starimi rimskimi in etruščanskimi reUefi. kipci in vazami. Vrednost teh predmetov iz dneva v dan nara.ščii, povpra- ševanje pa tudi. Kadar zmanjkauUradcnili originalnih predmetov, stopijo na delo ponarejevalci. Pročelja hiš in saloni v vilah Ita- lijanskih igravcev in producentov na Via .'\ppii v Rimu so polni umetniških predmetov iz preteklih stoletij. Letna vila Sofije Lo- ren je polna starorimskih reliefov, ctru.ščanskih vaz drago- cenih kipcev. Skoraj polovica vsega toga je ulirader ^i, kar igravki ob nakupu seveda niso povedali. Najbolj zanesl.iivi in obenem na.ibolj iskani kupci teh starin so ameri.ški turisti. Da bi ugodili njihovim zahtevam. kupu.iejo tr- govci ukradene predmete, pona- rejevalci pa izdeluje.io »starin- ske« umetni.ške predmete in .iih pošiljajo na tržišče. Nekje v oko- lici Rima so posebne delavnice, v katerih dela.io spretni ponare- jevalci. Ponarejene predmete je zelo težko razlikovati od origi- nalnih. Strokovnjak za razpoznavanje ponarejenih kakor tudi ukrade- nih predmetov je znani rimski ar- heolog in mednarodni strokov- njak za muzeje prof. Renato Bartocini. Ob neki priložnosti a!\ je povabil v svojo vilo .švedski veleposlanik v Rimu in mu po- kazal steklene omare, polne »ct- ruščanskih« predmetov. Profesor- ju je vzelo sapo, kajti to je bila zares bogata zbirka Najprej mu je bilo celo žal. da bodo čez do- ločen čas ti predmeti v drugi dr- žavi. Veleposlanik ga ie zauplji- vo vprašal: »Kaj menite, koliko je vredno ta zbirka, gosood idro- fesor?« Profesor Dainocini si je nadel očala, še enkrat pogledal zbirko in odgovoril; oNajprej .sem' mislil, da je vredno ogrom- no denarja Sedaj pa vam mo- ram na žalost povedati da ne dobite zanjo niti pare Vse to so :zredno usncli falzifikati.« Ponarejevalce išče 3'^daj rim- ska nolicija Pred nedavnim ie skupina arheologov našl?> na Dr- vi nog!»d izredno bogato najdišče v okolici Rima V piecej ve]i"t) jami je bilo polno vaz kipcev m -^lin-tste posode Ko so noklicali prof Bartociniin. ie ugotovil da so tudi ti »dragoceni« predmeti nnnarcjeni Kmim in šcsmpanjec Saudski kralj ibn St sito. Nekoč sem bral. da male ribe. ki jih vihar /vr- tinci iz morja, padejo z de/.jeni spet na zemljo, jiidi pred njimi tne vartlje moje sito. Ni se mi Vsaj še pripetilo, da bi me pri- zadejal ribfi de/. Čemu tako porlrobno opisn- ,jem svoj de/.nik? Je pač glavni junak moje zgodbe. .Mi prav- zaprav. edVi i^nied obeh juna- kov, dnifji je mlada dama. Pro- sim, še malo potrpljenja, kmalu pride vrsta tudi nanjo. Moja nesreča je. da sem ffentleman. Že štiri leta delam kot korektor pri nekem častni- ku. Nikoli še ni-^em zaproisil za zvišanje pla<-e. Vsi predstojniki me izKori-ščajo; vedo namreč, da sem gentlemari. to pa člove- ka obvezuie. Star sem petintri- deset let in samski. Ob me- sečni plači 40 rupij si vendar ne morem privf>ščiti žene. Sku- paj s tremi samci stanujem v tesni sobi. Ce se poročim, kam tiaj pojdem z ženo? Moji trije tovuri.ši obiščejo ob vsakem pla- čilnem dnevu javne hiše na ForiKs RiHidn. Danes je plačilni dan in /ato vem. da se šele iio- /,no vrnejo. Tudi sam bi lahko naiufmiil rnpijo. dve. morda celo pet rnpij /a ta namen, toda o tem ni jrovora; saj sem vendar (,'entleinhn. Prijetno počivajo štirje desetrupijski bankovci v moji denarnici, in tiuli nekaj drobi/n radostno zvonklja v njej. Naj ima dežnik luknje, moja krepost jili nima! Sediij bržkone menite: k vra- pu z njegovim dežnikom in njejrovo čednostjo! Kje jo ju- nakinja zgodbe? Počasi, prija- telji. Zal mi jc. da morate ča- kati nn junakinjo. Toda čakate le nekaj minut, jaz pa sem mo- ral v tisti viharni večer čakati nn hvtobu.^ skoraj uro dolgo. Slednjič je tu. in — za menoj stoji ona. nepričakovano in či- sto blizu. Nima dežnega plašča niti dežnika. .Avtobus je pre- napolnjen, le zporaj. na odpr- tem nadisfropju. je še prosto Stopim v stran in ji prepustim prpdnnje po- gledam: Evropejka z lici Icot breskev, iisteci kot komaj raz- cvela vrtnica in svetniškim si- jem zlatoplavih las. Kako ljub- ka so ta evropska dekleta, po- mislim. Tudi ona mi pogleda v obraz in se potem obrne stran, ko da hoče reči: >Kako odurni' so ti Indijci!-! Resignirano se zavem svoje stare, zakrpane obleke, svoje pleše in še posebno svoje tpnine polti, in osramočen povesim po- gled. Tedaj mi padeta na golo glavo dve debeli dežni kaidji. Nesramnicania ta gladka, ble- ščeča se drsalnica očitno zelo ugaja, kajti brž prikličcta na zabavo evojc brate in sestre. Ko prispemo do crawfordskega trga. že pošteno lijo. Ne bojim se dežja, toda tu je ženska, lepa ženska, čeprav ima zame samo prezir. Ko jo pogledam, se najine oči srečajo. Je Ic pri- vid, ali se mi res nasmehne? >Cpmu ne odprete dežnika? vpraša s sladkim glasom. ToT^ežnik? Ah. seveda, dež- nik!« zmeden zajecljam in od- prem rjasto ogrodje. »Hvala vam. da ste me spomnili nanj.<^ Sedim torej pod dežnikom, in čeprav je samo sito. je kljub vsemu boljši ko nič; toda ona *edi pred mano. na milost in nemilost prepuščena dežjul Rad bi ji dejal: »Prosim, pri- dite pod moj dežnik.« toda na- vsezadnje je ona Evropejka... Plahost, spoštljivost in strah pred zavrnitvijo se bore z mo- jimi boljšimi občutki. Kot gen- tleninn vendar ne morem na- govoriti tuje dame! Nenadoma začutim tesno oh sebi njeno telo. Prišla je k me- ni. Ona k meni! »Prosim, kar udobneje sedi- te!< To je vse. kar se mi i)o- sreCi izdaviti. In držim dežnik nad njeno glavico tako, da je večina lukenj na moji strani. »Kako naj se vam zahvalim?« zapoje. >Kn vas ne bi bilo. bi bila do kože mokra.< Led je prtdiit in začneva se pomenkovati. >S čitn se ukvarjate?« me vpraša, in pripovedujem ji b svojem flelu pri časopisu. Po- tem vprašam: »Ali tudi vi de- late?« >Da.« odgovori in se čudno nasmehne, itudi jaz imam svo- je delo.« Dež čedalje močneje lije, in čez najine noge ra/prr>strem okrajek svojega plašča. Njena bližina proži tokove dražljivn- gfl razburjenja skozi moje telo. Ntislim na svoje tri tovariše, ki se onečaščajo z nesnago P"oras Roada. medtem ko sem jaz tu, na vrhu sveta, združen z naj- lepšim dekletom Bombava. Od morja sem hrumi vihar. Dežnik lahko postane vsak hip padalo in me ponese od tod. Ko se obupano oklepam z desnico polomljenega držaja, z levico I pa podpiram ogrmJje. začutim 1 ob desnici mehko žensko roči- co. ]5(da dama mi «kiiša ptnna- gati držati dežnik. Njena levi- ca leži ob moji roki na držaju, medtem ko z desnico preko mojega ramena drži ogrodje. Prijeten srh mi ginnnzi po hrb- tu. Pomislite vendar: moški in tako lepo dekle, oba iščeta za- vetja pod dežnikom, tesno pri- vita drug k drugemu! ^ Ker sem korektor pri dnev- nem listu, se zanimam tudi za politiko. Vem, kako se pravil- no pišejo pojmi, kakor »anti- koloninlizem«. »atlantska listi- na« in >atamskn bomba«:, kajti tisoči političnih člankov gredf> skozi moje roke. Tako se ne- nadoma domislim simboličnega pomena svojega položaja. JaZ ficm Indija, uboga, snma sebi pr('i)uščena Indija, nlavolaso dekle pa je Velika Britanija, ki j(> tako dolgo gospodovala Indiji. Dež in veter sta fašizem in vojim. in polomljeni dežnik so skromne moč-i Indije, ki naj varujejo Indijo in Veliko Bri- tanijo pred zlimi silami. Tofla f)o]et moje politične fantazije zastane, ko preneha df^ževnti in vse okoli naju po- tihne. Dekle je položilo glavo na moje rame in zaspalo kot žametno mehkn. nežno brunda- joča mucka. Knkšfm nesmisel, loviti se za političnimi primer- javami! Nisva simbola Indije in .\nglije. ampak ¦! itn bol a nesmrt- ne ljubezni. Romeo in Julija. Previdno, da je ne predramim, j zaprem dežnik in se ves pre- , pustim omami trenutka. ' Počasi odpre nči in spreg^o- voii X. očairJLpvim smehljajetn; s-Lepa. prisrčna hvala!» Kaiko rad bi ji odgovoril: »Ne. jaz se vam moram zahvaliti — vam dolgiijem najslajše trenutke svojega življenja.« Toda rečem le silno skromno: »Ni za kaj.« O. kako rad bi jo za'prosil za ponovno srečanje. t(xla petin- trideset let moje častivredne vzgoje mi zapečati ustnice. »Shivaji park!« zaslišim glas sprevodnika. Izstopiti moram. »Lahko noč.« /amrmram in zle- zem z avtobusa, medtem ko vržem posh-dnji pogled aa njen ljubki rvbrazek. Zdaj flomov? Na oglu je Š6 (vdiirtfi kavarna, in skodelica vrim^-ega čaja me ne obvaruje samo grozečega prehlada, am- pak mi ornogrk"'! tudi. da še en- krat v mislih užijem slast bla- ženega doživljaja. Caj je mlačen in skodelico izpraznim na dušek. Ko odka- jam. zakliče natakar: »Hej, kaj pa čaj. ga ne mislite plačati?« ."^e zmerom zatopljen v lepe mi- sli, sežem v žep plašča. Tod* kje je denarnica? Ni je. pre- prosto ni. V ušesih slišim s* odmev sladkega glasu: »Lepa, prisrčna hvala!« z meni nera- zumljivim poudarkom na pa«. In isti glas je tudi dejal: »Tudi jaz imam svoje delo.« Ob sosefartina Ko- res. Komunalna banka. I ' POIZVEDBE j ZATEKEL se je ovčar, ki eliši i na ime Cort. Najditelja pro- sim, da informira Rada Ko- g^oržka, avtoprevoznika t Ptuju. PREKLIC Podpisani L a j h Franc, PTT monter, Domava št. 41. obžalu- jem napram Kokolu Francu, kme- tijskemu tehniku iz Dornave št. 38., dne 14. 7. 1962 izrečene bese- de kot neresnične, pravtako ob- žalujem, da sem mu prizadejal lahke telesne poškodbe in se mu zahvahm za odstop od kazenskega pregona. Lajh Franc Mestni kino Ptuj predvaja 17. avgusta t. 1. japon- ski barvni film »ŠAMPION IN IGRAVKA«, 18. m 19. t. 1. amen- ški barvni (cinemascope) film »ZGODBA IZ MONTE CAR L A«. 21. m 22. avgusta t. 1. ameriški bar- vni (cinemascope) fihn »ŽELJA ZA MOŠKIM«, 23. in 24. avgusta t. 1. madžarski barvni film »GABOR IN LEILA«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 18. in 19. avgusta t. 1. nemški barvni film »MOJA LEPA MAMA«. Kino Zavrf predvaja 19. avgusta t. 1. indij- ski barcni film »KRALJICA JAN- SIJA«. Kino Tomaž pri Ormožu predv^aja 19. avgusta t. 1. ameri- ški film »OBTEŽIVNA PRIČA«. Svetovni esperantski kongresi Od 4. do U. t. m, je bil na Du- naju 35. kongres svetovne delav- ske esperantske organizacije pnd pokroviteljst^^om dunajskega nad- župana dr. Jonesa. Bilo je okoli 1000 udeležencev 18 narodnosti. Tudi iz Ptuja smo imeli zastop- nika in bomo prihodnjič objavili sklepe in resolucijo tega kongresa. Prav tako bomo tudi poročali o poteku 47. Universalnega kongre- sa, ki je bil v. Xopenhagenu. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj ( f Rodile so: Krajnc Silva, Nova vas pri Ptuju 16 — Dušana; Gregorc Ana, Drstelja 2b — Stanka; Mo- torko Angela. Nadole 44 — Šte- fana; Zamuda Terezija. Cvet- kovci 65 — Branka; Lašič Ma- rija, Godeninci, Ormož — Mi- lenka; Simonič Terezija. Dor- nava I — Marjana; Zaplotnik Terezija, Trg svobode 5 — deč- ka; Furjan Hilda, Virje 11 (Vi- nica) — Stanka; Mesarec Fran- čiška. Grajensčak 4? - Mar- jana; Peršuh Marija. Naraplje št. 9 — dečka: Roška r Terezi- ja, Mala vas 78 — Petra: Hala- deja Marija, Lancova vas 56 — Janeza; Janžekovič Ivana. Za- bovci — dečka; Butolen Ljud- mila. Strajna 6 — Stanka; Ko- res Veronžrtvm'alnorimerih. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO PTUJ razpisuje po 15. členu pravnil mesto prosvetnega svetovalca za izpopolnjevanje učnega kadra in drugih odraslih. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in najmanj 10 let pro- svetno-pedagoške prakse. Razpis velja do zasedbe službenega mesta. Upravni odbor trgovskega podjetja« IZBIRA«, PTUJ, razpisuje prosta delo\T!a mesta: 1. analitik 2. vodja nabave 3. šef skladišča Pogoj: 1. srednja etoonomska lola s 3-!etno prakso na delov- nem mestu ali 6 let prakse v računovodst^oi. 2. izobrazba komercia lista ah visokokvalificiran dela- vec trgovske stroke z večletno prakso; 3. visokokvalificiran delavec z večletno prakso. Nastop službe je možen takoj ali p>o dogovoru. Oseb- ni dohodki so določeni s p ravilnikom o delitvi osebnih do- hodkov. Pism.ene ponudbe dos ta'\rite do 25, avgusta 1962 upravi podjetja. Lunine spremembe in vrsmenska napoved za čas od 19. do 26. avgusta 1962 Zadnji krajec bo v siedo, 22, avgusta ob 11.27. Napoved: V nedeljo. 19 avgusta bo oblačno m od časa do časa dež, v ponedeljek bedo močnejše padavme v južnih krajih države m ne zahodu, pr. nas bo v ponede- ljek sončno z povečano oblačnost- jo, v torek bo deževalo, v sredo delno sončno, nato ploha V četr- tek. 25. avgusta bo neurje na ju^u nevihte na severu, pn nas pa oblačno in nekaj dez.j'a, v petek bo lepo vreme, v soboto bodo nevih- te pri nas, na jugu m severozaho- du, v nedeljo. 26. avgusta bo del- no oblačno, vmes pa nekaj dezja v obliki ploh. Najvišja dnevna temperatura bo v nedeljo. 19. avgusta do 2.5 sto- pinj, v ponedeljek 18 stopmj, na- to do sobote nad 25 stopmj n v nedeljo, 26 avgusta 15 stopnj C. CA Stare race imajo pogosto pri- okus po nbj masti Udusimo ua z dodatkom začimb zel ?f poma- rančnega soka ali porrardnemh lup.n. Račj'h jajc nikoh ne upo'-3p- ijajmo surovih Iz rumenjaka mo- ramo zmeraj odstrdo ti ki nem mehurček (povzročitelj paratilu- Madezp barve ? ok'=n-,k h --.ip odstran mo z britvico Zciern odr- gnemo 5.po s spir ino vivdo Steklenice z ozkim gilom v katerih se je znotraj nadrai ap- nenec al' umazan ja '^r.st mo i zelo my>cno raztop no kuh njske soli. P->mag'?mo s- lahko tijd s špintom ali zdrobljenim jajčnimi lup nami Mastne steklen ce izvrstno osnazjno z vročo srdp':. vodi 'n surov.m< krrmpirjevinr olupki. Najprej vi jem-o v stekl-^nice -'^d- no vodo. nato dodamo lup no. Močno, pretresimo ^ Iz programa RTV Ljubljana NTOELJA. 19. AVCiUSTA 6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnev- ni koledar 6.30—6 35 Napntki za tu- riste. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in ob- java dnevnega spored.^. 7 30—7.35 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.40 Dva so- dobna skladatelja pipeta za mladino. So- delujejo; Otroški zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja in pianist Igor De- kleva. 8.55 Zaba-.ma mediera. 9.00 Po- ročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi te- den. 9.45 Samospei-i Rista Savina in Slavka Osterta lO.OO Še pomnite, tova- riši . . 10.30 Promenadni koncert or- kestra Češke fiJharmonne 11.30 Er- nest P»trin izselienci doma ll.sn Sto taktov za dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Naš- poslušalci čestitaio in po- zdravliaio — ! 13 00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda. 13 15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Za našo vas. 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušalci čestitaio in oo- zdravljaio — !I. 15 00 Napoved časa. po- ročila in vremenska napoved. 15.15 Tri- krat pet 15 30 Operni reriUl tenorista Rudolfa FraEcli 16.00 Humoreska tega tedna — rtašan Meviia čr^ v zakonski postelti 16.20 M«kKtUe za nedeljsko po- poldne. 17.00 Poročila. 17.05 Športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vaša pesem — vaša melodija. 20.50 Športna poročila. 21.00 Od Bacha de Debussvia z violončelistom lanosora Starkeriem. 22.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednii dan. 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana.23.00 Poročila. 23.05 Zaplešim.o v novi teden. 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 20. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijsk' koledar. 8.00 Poro- čila. 11.30 Zabavni kaleidoskop. 12.00 Poročila. 12.05 Lovski kvintet Ljudske milice. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 W. tzernik: Koncer- tino za flavto in klavir. 13.44 Dvaiset I minut s pianistom Leocardom Pennariom I fnovostiV 14 05 G!''betii nmmbus 19 oo I Obvestila. 19.05 lilasbene razglednice. 19.,30 Radijski dnevnik. 20.00 !z doline v planine. 20.45 Kulturna kronika. 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi. TOREK, 21. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vme« ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar, fi.oo—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila. vremeosM napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Tri pesmi Gojmirja Kreka. 11.10 Pet glasbenih utrinkov Vasilije Mirka za kJiivir. 11.25 Henrv Cecil: Ob« plati postave. 12.00 Poročila. 12.05 Ve- selo po domače. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodiie ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13..30 Spored arij s slovitimi sopranistkami. 14.05 Glas- beni omnibus. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitaio in po- zdravljajo. 19.00 Obvest'Ia. 1<».05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri. 20.30 Radiiska lera 21.24 Stir- ie mladi violinisti (prva izvedba) 21 39 S oooevkami oo Tugoslaviii 22 oo Napo- ved časa. noroč'ia. vremenska "»'•oved ia gitgled ^goied* m aasleinji dan. SREDA, 22. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro iiitrol (pisan glas- beni ST>ored) vmes ob 5.05—5.10 Poročila in ˇtemenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska. Tremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska natmed in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Igra nam Kmečka godba. 11.15 Človek in zdravie. 11.25 Uvertura in nekaj scen iz Thomasove Mignon. 12.00 Poročila. 12.05 Nekaj narodnih s harmoniko. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodne ob 12.25. 13.00 Napo/ed časa, poročila, vremenska na- poved in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Ob^'esti!a in zabavna glasba. 13.30 Belo- kraniske pisanice in rapsodično kolo. 14,05 Glasbeni omnibus. 19.oo Poročila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radii- ski dnevnik. 20.00 Radijska priredba opere Traviata 21.00 Od melodiie do me- lodne. 21.40 Maihna komorna Serenada. 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 23. AVGUSTA 5 00—8.00 Dobro iutro' fnisan glas- beni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 po- ročala 'T! dnevni koledar 6.00—^ lo Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved m obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved m radijski koledar, 8.00 Poročila. li.OO Orfei in Hamlet v orkestralnih po- dobah skladatelja Liszta. 11.30 Pol ore pred dvanajsto. 12.00 Poročila. 12.05 Narodne z Božom in Miškom. 12.15 Kme- tiiski nasveti. 12.25 Melodiie ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in obiava dnevneza sporeda. 13. 15 Obvestila in zabavna glasba. 12..30 V spomin na pokojnega skladatelia. 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitaio in pozdravliaio. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19,30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov. 20.45 Zabavni orke- ster Armand Bernard. 21.00 Večer umet- niške besede. 21.40 lanez Matičič: Suita za godala. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan, PETEK. 24. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro iutroi (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7 15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved m radnski koledar. 8 00 Poročila. 11.on Dopoldne pri Uolfgangu Amadeiu Mozartu. 11.20 Henrv Cecil: Obe plati posta've. 12.00 Poročila 12.05 V doma- čem ritmu. 12.15 Kmetitski nasveti. 12.25 Melodiie ob 12.25 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dnevpesa sporeda. 13 15 Obve- stila m 7ahavti^ elasha. 13 30 Arue iz oper ruskih mojstrov. 14.05 Glasbeai omnibus. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 A. Vivaldi: Preskušnja harmonije in invencije. 20.15 Tedenski zunanjepo- litični pregled. 20.30 Zbori t folklornetn tonu. 21.00 Malo instrumentor — veliko glasbe. 21.15 Oddaja o morja in pomor- ščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled spored« za naslednji dan. SOBOTA. 25. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Naipoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Melodiie i« Cimarosove »Tajne poroke«. 11.30 Lepe melodije. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Avgusta Stanka. 12.15 Kme- tijski nasveti. 12.25 Melodiie ob 12.25 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega sporeda- 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Iz baletov .Labodje iezero« in »Hre- stač. Petra lljiča Caikovskega. 1405 Glasbeni omnibus. 14.30 Prireditve dne- va. 14.35 Naši poslušalci čestitaio in po- zdravliaio. 18,28 v plesnem ritmu. 18.45 Naši popotniki na tujem. 19,00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19 30 Radiiski dnevnik. 20 00 Za prijeten ko- nec tedna. 22.00 Na^mved časa. porodila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Oddaja za naše izselience 23 00 Poročila. 23.05 Radi bi vas zabaval: 24.00 Zadaj* poročil* ia zaključek odtoje.