Tudi društva nosilec samoupravljanja
Množičen odraz tega, da želimo občotni organizirano zadovolje-vati tudi, lahko rečemo, svoje, bolj intimne potrebe, so ustanov-ljene družbene organizacije in društva. Teh je v naši občini kar precej, prav tako je pisana paleta njihovib osnovnih dejav-nosti od strokovnih, kulturnih in telesno kulturnih do mno-žičnih humanitarnih organizacij. Seveda so tudi motivi za tako interesno združevanje sila različni — prav tako pa so raznolike seveda tudi možnosti za njihovo delovanje. Bolj ko je neko društvo zaprto samo vase, samo sebi namen in ne išče stikov s širšo javnostjo — manj pomembno je tako društvo za našo celotno družbo, manj sredstev in časa družba njim posveti — in obratno.
2e v prejšnji številki Dogo-vorov smo nakazali probleina-tifco družbenih organizacij in društev, ki je btfa dobro pri-kaaana na nedavni problemski feonferenci v okviru obdinske ¦konference Socialistdane zveze Ljubljana-Cenber. Naanen te konference, ki se je je udeleži-lo izredno veliko predstavni-kov družbenih organizacij in društev ter predstavniikov družbenopoldtianih organizacij in saimouipiravnilh dnteresnih ?kupnosti je bil pre|dvsem, za-jeti celotno problematiko, ki tare društva pa tudi postaviti izhodišča za njihovo delovanje na šiiSo, družbi odprtejšo ra-ven.
Iz razprave, v kateri je aktiv-no sodelovala večana udeležen-cev, je bilo razvidno predvsem
dvoje: materialna problematika družbenih organizacij, denimo Bdečega kriza, Drušbev prijate-ljev mladine, tabornifcov in po-dobnih, katerih družben pomen je sila velik, saj je njihov pro-gram izrazibo huinanitarno in vzgojino usmerjen, združujejo pa pomemibno števiio pred vsem mladih ljudi. Programi teh organizacij so praviloma tudi širše družbeno potrjeni, članstvo pa aktivno sodeluje tu-di y družbenopoliticnih organi-zacijaih. Problematika vnste društev pa je nekoliko 'drugač-na. Večinoma tem društvom ni toliko do tega, da bi bila vklju-čena v širša družbena in poli-tična gibanja in akcije ozirama praviloma v njdh do sedaj ni-so sodedovala. Od družbe želijo le to, da lahlko v miru oprav-
ljajo svojo 4ejavn»st; nanjo se obrnejo le, ko jim pri svojem delu, bodisi za prostore, pripo-močke, potovanja ali pri ude-leževanju akcij v okviru svoje dejavnosti zmanjka denarja. Taka društva se pogosto prito-žujejo še, da imajo šiblco član-stvo, ni podmladka itd; ob tem se seveda pozablja, da se je za to toeba odpreti navzven, razvi-ti inloinnacijsiki sistem ter, ne nazadnje, ob svojem interes-netn delovanju prevzeti tudi vse ostale družbene obveznosti, iz-hajajoče iz tega.
Seveda dru&tva niso v cdoti kriva za tako stanoe oearoma trenutne možnosti ne dovolju-jejo, da bi se dejavnost sleher-nega društva lahko v polni me ri razvila. Tu so najbotlj priza-deta prav športna druStva, saj je pogosto ve& interesentov, kot pa je na razspolago športnih ob jektov oziroma jih upravniki neracionalno koristijo. Vendar je to bolj prehoden problem.
Pomembna vre*dnost tega po-svetovanja so bili izdclani za-ključki (ki jih objavljamo na drugi strani časopisa), obliko-vani na podlagi ugotovitev, da so  tudi  dmžbene  organizacije
Nadaljevanje na 8. straivi
Nadaljevanje s 1. strani
in društva pomembna družbe-na kategorija. To so (oziroma bi morala biti) najmnožičnejša baza za vse družbenopolitične in samoupravne organizacije in skupnosti. Predvsem pa bodo v bodoče morala biti eden od no-silcev organiziranja in izvaja-nja krajevnega samoupravlja-nja. Njihovo mesto je v teren-skih odborih SZDL, hišnih sve tih, krajevni skupnosti; mnogo bolj se bodo morala odpreti širši skupnosti, izdelati ustrez ne programe svojega delovanja, v katerih morajo najti svo.je mesto tudi družbenopolitično izobraževanje, ljudska obram-ba in družbena samozaščita in druge kvaljtete, na katerih sJo-ni naš samoupravni socialistič-ni sistem.
Le na tak način botdo dru-štva dokaaala svojo družbeno koristnost in se tako, seveda, na svoj specifičen, programu prirejen način, tvorno vključi-la v konkretno izgradnjo celot-nega družbenega sistema. In v tem primeru bodo seveda de-ležna tudi ustrezne materialne in druge pomooi s strani ce-lotne družbe.
Razveseljivo je, na koncu, da so vsi udeleženci sprejeli tak koncept razvoja svojih društev, ki naj delujejo v frontnem akvi-ru delovanja Socialistične zve-ze, v kateri, navsezadnje, vsi združujemo svoje sile, da M uresničili v dokumentih spreje-te politiftne cilje ter omogočili zadovQljevanje skupno spreje-tih in v okvjru njih tudi last-nih interesov.
Mišo Javornik