GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 22. — LETO XI.	10. JUNIJ 1972
Drugi »Evrostar« za Iskrino embalažo
Konstrukcija embalaže ima v Iskri že dolgo in bogato tradicijo. Prvi zametki te dejavnosti segajo daleč nazaj v leto 1952, ko je takrat tovarna Iskra v Kranju že spoznala važnost pravilnega pakiranja in ustanovila majhen oddelek za konstrukcijo embalaže.
Prvi začetki so brli težki, saj takrat še nismo fmeli ustreznih predpisov in zato marsikdaj nismo vedeli kakšnim zahtevam mora ustreza-
Titu red Lenina
Predsednik republike Josip Broz Tito je te dni znova obiskal Sovjetsko zvezo, kjer so ga prisrčno sprejeli, nato pa se je s sovjetskimi partijskimi in državnimi voditelji pogovarjal o najbolj aktualnih vprašanjih. Ob tej priložnost) je predsednik prezi-dija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgornl izročil predsedniku Titu najvišje sovjetsko odlikovanje — red Lenina.
ti embalaža za občutljive in dragocene Iskrine izdelke. Zato ni čudno, da smo doživeli marsikatero reklamacijo, ko so se med transportom izdelki poškodovali, prav zaradi neustrezne embalaže: ob prodoru Iskre na inozemska tržišča in še zlasti ob prvih poskusih izvoza v prekomorske dežele, smo že bili sposobni naše izdelke tudi primerno embalirati, da so prišli nepoškodovani v roke tudi najoddaljenejšim kupcem.
Po združitvi velikega dela slovenske elektroindustrije v sedanjo ZP ISKRO so se odgovorni faktorji pravilno zavedali pomena embalaže, zato so leta 1963 oddelek za embalažo kadrovsko ojačali in ga prenesli v sedanji Zavod za avtomatizacijo. Od tod se je nudila večja možnost za spremljanje razvoja embalaže v razvitih državah, z ogledi specializiranih sejmov in z udeležbo na raznih posvetovanjih in seminarjih. S tem je bilo poudarjeno, da je konstrukcija embalaže sestavni del razvoja slehernega našega novega izdelka.
Razvoju transporta mera nujno slediti tudi ustrezni razvoj embalaže, Ze vrsto let uporabljamo za transport do naših velikih kooperantov (Dalje na 5. strani)
Le še nekaj več kot pol meseca nas loči od letošnje proslave dneva borca In dneva Iskre v Horjulu. Intenzivne priprave na to tradicionalno prireditev se bližajo koncu in če nam bo naklonjeno še vreme, potem lahko resno pričakujemo, da bo L Julija res prijetno množično srečanje Iskrašev. S tem pa bodo najbolje poplačane tudi vse skrbi, napori in prizadevanja vseh, ki se kakorkoli ubadajo s to veliko prireditvijo. Seveda pa bo k uspehu prireditve precejšen delež prispevala tudi udeležba članov kolektivov naših organizacij ki — Upamo — ne bo slabša od lanske v Preddvoru, s katere je tudi Pričujoči posnetek s proslave, med govorom predsednika ZB ZP Franca Križnarja *
Skromna slovesnost ob pomembnem delovnem dosežku — milijontem programatorju za pralni stroj — je minila ob nagovoru in čestitkah direktorja tovarne Iva Klcšnika	/
«Aparati« Ljubljana
Milijonti programa-tor za pralne stroje
Tovarna električnih aparatov, kot edini proizvajalec v državi, od oktobra 1968 izdeluje programatorje za pralne stroje, s katerimi zalaga celotno jugoslovansko proizvodnjo pralnih strojev. V ponedeljek, 5. t. m. so v tovarni skromno proslavili »rojstvo« milijontega programa-torja, kar predstavlja lep delovni dosežek in hkrati napoveduje še hitrejšo proizvodnjo tovrstnih izdelkov tovarne.
V času, ko je letna vrednost proizvodnje v tovarni Aparati dosegla še 6—7 milijard starih dinarjev, je nastale povpraševanje po pro-gramatorjih za pralne stroje, ki so jih začele izdelovati jugoslovanske tovarne. Takrat je tovarna stala pred izbiro — ali se odločiti za nakup licence, ali počakati na lasten razvoj. Odločitev, pretehtana in komercialno vsekakor ugodnejša, je padla za nakup licence. Izbrali so licenco francoske tovarne Crouzet, ki je bila sicer dokaj draga, a se je kmalu pokazalo, da je bila odločitev zanjo kljub temu utemeljena.
Podpisu pogodbe o nakupu licence v maju 1968, je že z oktobrom istega leta sledila začetna proizvodnja in do konca leta so uspeli izdelati že 32.000 programatorjev. V naslednjih letih je proizvodnja programatorjev za pralne stroje nenehno in to skokovito rasla, kot posledica vedno večjih zahtev proizvajalcev pralnih strojev. Nič čudnega torej, če tako že v letošnjem proizvodnem načrtu tovarne zasledimo kar
450.000	programatorjev.
Seveda je tako naglo rast proizvodnje spremljala vrsta težav, zlasti tehnološke narave, prav tako pa je bilo treba od nekdanjih proizvodnih navad preiti k hitrejši proizvodnji, kar je nedvomno
ugodno vplivalo na porast produktivnosti tudi na drugih proizvodnih področjih tovarne. Hitrejšo in večjo proizvodnjo pa je narekoval tudi izdelek sam, ker je prav zaprav v tovarni edini izdelek z majhno stopnjo akuinu lativnosti. in zanimiv zategadelj le pri velikih serijah.
Proizvodnja programatorjev za pralne stroje v tovarni zaseda danes okrog 10% delavcev, njen brutoprodukt pa predstavlja nekako četrtino celotne vrednosti proizvodnje tovarne. Vendar pa predvidevajo v naslednjem obdobju še nadaljno in hitro rast te proizvodnje, skladno z rastjo jugoslovanske proizvodnje pralnih strojev. Hkrati z zadovoljevanjem ra-
Pred kratkim je DS IC sprejel program nadaljnje izgradnje trgovinske mreže, ki naj se čim hitreje prilagaja potrebam sedanje in bodoče poslovne dejavnosti ISKRE. Tako bomo morali primarno pokriti v Evropi predvsem Francijo in področje Skandinavije, Belgijo, Grčijo, v deželah SEV pa Madžarsko, Romunijo in ponovno NRD. Ustanovili bomo lastno firmo v Švici in 10 do 12 predstavništev na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Južni Ameriki. če je bilo minulo mandatno obdobje posvečeno reorganizaciji v smislu direkcij in samoupravnemu področju, in notranji ltor>-,ol:'’->'-:i
stočih potreb naše industrije, pa bodo ob rasti obsega tovrstne proizvodnje skušali prodreti tudi v izvoz, saj zato na vzhodnih tržiščih obstajajo ugodne možnosti. Konkretno so v Sovjetski zvezi že naročili manjše količine teh programatorjev, vse pa kaže, da bo prišlo do obsežnejših naročil v bližnji prihodnosti. In ker ni večjih problemov pri nadaljnjih povečevanjih obsega te proizvodnje, lahko mirno pričakujemo, da bo tovarna lahko sledila večjim domačim potrebam in naročilom iz tujine.
Ob milijontem programatorju delovnemu kolektivu tovarne Aparati iskrene čestitke in Še mnogo novih uspehov!	-C-
podjetja na strokovnem bodo letošnji napori usmerjeni pretežno k poslovni ekspanziji naše hiše doma in v tujini.
Za nadaljnji razvoj našega podjetja bodo potrebni nenehni delovni napori vseh članov kolektiva, dviganje njihove strokovne ravni, poglabljanje samoupravljanja v duhu ustavnih dopolnil, uveljavljanje sodobne poslovnosti, krepitev notranje organizacije in ekonomskih odnosov, stroga finančna disciplina, kakor tudi vztrajno prispevanje k ustvarjanju ugodnih odnosov znotraj združene ISKRE.
Iskra Commerce, Ljubljana
Nadalnja izgradnja trgovske mreže
»Usmerniki« fjovo mesto
Za četrtino več kot lani
Pred časom smo v »Iskri« s kratkim zapisom predstavili novega direktorja novomeške tovarne usmerniških naprav in napovedali daljši razgovor. Danes, ko se je novi direktor ing. Marjan Henigman že vživel v svoj kolektiv, to obljubo izpolnjujemo. Naš sodelavec je iz tega razgovora povzel najbolj bistvene misli.
Za uvod — ker pravijo, da številke največ povedo, torej nekaj številčnih podatkov iz te naše tovarne. Lanski gospodarski načrt tovarne je predvideval vrednost proizvodnje v višini 26,400.000 dinarjev, vendar se je delovni kolektiv bolje odrezal, saj je dejanska realizacija bila za dobrih 1,600.000 dinarjev večja, čeprav spremljana z vrsto, več ali manj že »udomačenih« težav.
Letošnji gospodarski načrt so skoraj za četrtino povečali, saj predvidevajo, da bodo dosegli vrednost proizvodnje 31,000.000 dinarjev, kar za tovarno, kakršna je tovarna usmerniških naprav v sedanjem stanju in v vseh pogledih, prav gotovo ni majhna naloga in bo terjala skrajnih prizadevnosti celotnega delovnega kolektiva.
In kako je kolektiv letos zagrizel v izpolnjevanje gospodarskega načrta? Že ti skopi podatki povedo, da na splošno in ob upoštevanju marsikaterih težav, o kalerih bomo še spregovorili, solidno in uspešno, čeravno za načrtom rahlo zaostajajo.
Kar na kratko — letošnjo planirano proizvodnjo po mesecih predstavlja obveznost v višini 2,590.0000 dinarjev. Januarja je bil proizvodni rezultat doslej najslabši. saj so realizirali le
1,912.000	dinarjev, zato pa se je obseg proizvodnje izredno dvignil v februarju, ko so dosegli 2,919.000 dinarjev in s tem že nadoknadili dobršen del izpada v januarju. Tudi v naslednjih dveh mesecih — marcu in aprilu so planirani obseg proizvodnje delno presegli in tako štirimesečno realizacijo spravili že prek 10,0381X10 dinarjev, oz. le še za 3,1 zaostali za načrtom za prve štiri mesece.- Ugodno kažejo tudi podatki za mesec maj in je tako računati, da bo tovarna letošnji gospodarski načrt, če seveda ne bo večjih težav, uspešno izvršila in celo svojo obveznost spet presegla.
Toliko torej o izpolnjevanju letošnjih proizvodnih nalog Pri tem seveda moramo brž pristaviti še vse tiste, več ali manj standardne težave. s katerimi se borijo tako kot v malone vseh gospodarskih organizacijah pri nas. Tudi tu niso izjema na primer problemi zaradi premajhnih obratnih sredstev, pa pomanjkanje likvidnih sredstev in zaradi tega motnje v pravočasni preskrbi s potrebnimi reprodukcijskimi materiali, a kot krona vseh
teh težav pa še problem zastarele opreme.
Na splošno ni težko ugotoviti, da ta naša tovarna ni šla v korak s časom in je prav zaradi tega tako po tehnologiji, kakor tudi načinu proizvodnje in ne nazadnje tudi po poslovni miselnosti zaostala, kar vse pomeni, da bo moral njen delovni kolektiv, do slednjega posameznika, zastaviti vse svoje in to velike napore, če bo hotel čim prej slediti svojim željam po napredku. Napredek, več kot potreben, pa bo mogoče doseči predvsem z vlaganji, tako v kadre, kakor tudi v proizvodno opremo, obratna sredstva in tudi same proizvodne prostore.
V tovarni v Novem mestu se tega dobro zavedajo in ne ostajajo pri teh ugotovitvah, pač pa začenjajo, seveda v okviru danih možnosti, dohitevati doslej zamujeno. Nameravajo uvesti enega izmed sistemov načrtovanja, ki naj bi glede na specifičnost proizvodnje, najbolj ustrezal tovarni in ji čim prej zagotovil boljše poslovne rezultate in hitrejši napredek. Nadalje so se lotili reševanja precejšnjih neskladij v
nagrajevanju. Resno so zastavili urejevanje neskladij v normah. V samo proizvodnjo začenjajo uvajati' proizvodne (montažne) pripomočke, ki so jih doslej pogrešali, hkrati pa nameravajo postopno racionalizirati obstoječi proizvodni program, ter pri sedanji, zlasti pa še pri bodoči proizvodnji kar najbolj upoštevati takoimeno-vani hišni slog in dosežke sodobnega industrijskega oblikovanja, kot pomembnega pomočnika pri plasmanu izdelkov na tržišču.
Pomembna in nič manj težka je naloga tovarne na področju dopolnilnega strokovnega izobraževanja zaposlenih. Pri tem za obstoječi kader poskušajo pripraviti stažiranje določenih kategorij delavcev zlasti v delovnih organizacijah znotraj ZP, katerih proizvodne prijeme bi tako najlaže in najhitreje prilagodili proizvodnji v tovarni usmerniških naprav. Resno pa mislijo tudi na izboljšanje delovnih pogojev tistih delavcev, ki so doslej delali v utesnjenih pogojih. Je pa še druga pomembna naloga, ki jo bodo morali čim prej rešiti — namreč čimprej in v celoti preiti s sedanjega, predvsem individualnega načina proizvodnje na serijsko, pravo industrij-
(Dalje na 6. strar.il
Sekretariat CK ZKS o akciji »Plamena«
Sekretariat CK ZKS je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o pobudi delovne skupnosti PLAMEN iz Krope, da neposredno z napori vseh delavcev prispeva k utrjevanju in večjim učinkom stabilizacij, ske usmeritve v naši družbi. K podobnim naporom so delavci PLAMENA pozvali vse delovne ljudi in mladino Jugoslavije
Sekretariat CK ZKS ocenjuje pobudo delavcev PLA. MENA kot izviren in svojstven izraz pripravljenosti ra učinkovito in neposredno uresničevanje sklepov in stališč centralnega komiteja ZKS in akcijskega programa druge seje konference ZK Jugoslavije, hkrati pa tudi kot uresničevanje splošne zahteve delovnih ljudi, da preidemo od besed k dejanjem. Zato sekretariat CK ZKS podpira pobude delovne skupnosti PLAMEN v Kropi in akcijo komunistov v občini Radovljica ter predlaga članom in organizacijam ZK Slovenije, da se akciji pridružijo, ustrezno svojim možnostim in pogojem.
Sekretariat CK ZKS je v razpravi poudaril, da so načini in sredstva za umirjanje gospodarskih gibanj različni in da je zato potrebno prilagoditi vsebino in obliko akcij posameznih delovnih skupnosti naravi dela, možnostim m položaju delovne organizacije v procesu družbene reprodukcije. Cilj te pobude in akcije je mogoče doseči s stalnim naraščanjem produkti?-nosti dela in ekonomičnosti, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, izpopolnjevanjem tehnologije na podlagi uvajanja dosežkov znanosti, usposabljanjem kadrov, izboljševanjem upravljanja delovnih procesov in organizacije dela, preusmerjanjem proizvodnje, doslednim izpolnjevanjem obveznosti, stalnim povečevanjem izvoza itd. Vsa ta prizadevanja morajo poglabljati samoupravne odnose na vseh ravneh in težiti k doslednemu uresničevanju ustavnih dopolnil, prispevati pa tudi k utrjevanju odgovornosti vseh družbenih dejavnikov.
Pobuda delavcev PLAMENA se vključuje in povezuje z napori številnih delovnih skupnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato sekretariat CK ZKS meni, da so člani ZKS v organih družbenopolitičnih skupnosti dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za uspeh te pobude in drugih tovrstnih pobud za konkretizacijo stabilizacijskih programov in dosledno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov.
Iskra Commerce, Ljubljana
Sejem tehnike v Beogradu
Letošnja sejemska stojnica našega podjetja je po oblikovni plati in konstrukciji na zunaj presegla vsa pričakovanja
Nesporno je, da je ISKRA zelo dobrodošel in upoštevan poslovni partner zlasti v tistih mestih, kjer z rednimi sejemskimi nastopi prikazuje rast svoje obsežne proizvodnje. To občutimo tudi v Beogradu pa zaslugi Sejma tehnike, kjer je zbrana vsako leto domala celotna proizvodna in komercialna tehniška dejavnost v državi.
Letos smo razstavljali v hali 3, poleg vhoda. Predsednik ZIS Džemal Bjedič nas je tako obiski! takoj po otvoritvi sejma, si ogledal razstavljene eksponate in nas povprašal za poslovnimi težavami. V kratkem razgovoru smo mu pojasnili, da pravzaprav vse izvirajo iz enega samega dejstva — nelikvidnosti. Dobili smo seveda odgovor, ki smo ga pričakovali: da nismo pri tem edini.
Letošnja sejemska stojnica našega podjetja je po oblikovni plati in konstrukciji na
zunaj presegla vsa pričakovanja. Zanesljivo lahko trdimo, da smo od vseh prisotnih razstavljalcev uspeli načrtovati najbolj funkcionalno rešitev'. Morda bi pri tem kvečjemu lahko kritizirali, da smo nekaterih eksponatov razstavili premalo, kar pa je stvar komerialne zasnove, in pa, da so oblikovalci preveč poudarili celotno stojnico, premalo pa same eksponate.
Naš nastop na sejmu je bil ugoden tudi po drugi plati zaradi velikega števila obiskovalcev in posebej poslovnih ljudi, ne samo iz Srbije, tudi iz Cme gore ter Bosne in Hercegovine. Že zaradi
ugodnega prostora ga je praktično videl skoraj sleherni obiskovalec sejma.
Vzporedni sejemski dogodek je bila tudi podelitev diplom za najbolj uspele oblikovne storitve — design, ki jih podeljuje Jugoslovanski oblikovni center v Beogradu. Dobili smo tri diplome, in sicer za telefonski aparat, novi telefonski drog za avtoceste in kompletno grupo električnega ročnega orodja. Vsekakor je to veliko priznanje, ki ga bo treba tudi v poslovnem smislu izkoristiti.
Glede komercialnega dela velja pripomniti, da je tudi sinhronizacija sodelovanja pri sprejemu poslovnih partnerjev med beograjsko filialo in navzočimi predstavniki posameznih direkcij letos uspela. To je še en tehten razlog več
za pohvalo letošnje sejemske prireditve v Beogradu.
Na koncu bi radi omenili še naslednje: vsi naši sejemski nastopi v državi so obremenjeni z velikimi stroški. Ce so ti stroški enakovredna poslovnim nastopom na sejmih, je vse lepo in prari vendar se ne moremo znebiti občutka, da je v državi na splošno preveč sejmov, in ker stroški niso povsod v sorazmerju s poslovnimi nameni, bi bilo potrebno pregledati, kateri sejmi so za nas P°" membni in v poslovnem smislu »rentabilni«. Vsekakor bi bilo zoženje kroga sejemskih nastopov koristno. Morda bi bilo za zoženje kroga sejemskih programov potrebno širše posvetovanje v okviru celotnega podjetja?
KAKOVOST — KAKOVOST —
VIZUM ZA SVETOVNO TRŽIŠČE POGOJ ZA USPEH NA TRŽIŠČU
»Naprave« Ljubljana
Poglavitna naloga je zasesti razpoložljive zmogljivosti
Tudi v tovarni elektronskih naprav je pred časom prišlo do spremembe v vodstvu. Dosedanji direktor Milan Železnik, dipl. ing. je odšel na novo službeno mesto v ZP, za novega direktorja tovarne pa je bil imenovan Franc Dobnikar, s katerim smo ob tej priložnosti imeli razgovor, iz katerega posnemamo naslednje:
Kopica problemov je v letošnjem letu pripomogla do tega, da vsaj v prvih štirih mesecih lahko govorimo o dokaj skromnih proizvodnih rezultatih, saj je v tem obdobju uspelo realizirati le nekaj nad 10 ■% v letnem gospodarskem načrtu zajete proizvodnje. Potrebni bodo precejšnji napori celotnega delovnega kolektiva in vodstva tovarne, če naj bi zamujeno do konca leta nadoknadili, za kar pa obstajajo tudi vse možnosti. Položaj se je v tem pogledu že močno izboljšal v maju, ko so mesečno obveznost presegli za približno 9%, medtem ko vse kaže, da bo junija mesečni načrt presežen za okrog 30%. V takem obsegu naj bi proizvodnja tekla tudi v naslednjih mesecih in tako bi ob koncu leta vendarle pogled na poslovanje tovarne pokazal raz-veseljivejšo sliko.
Dva bistvena vzroka sta kriva tako skromnim proizvodnim rezultatom v prvih letošnjih štirih mesecih. Kot prvi in najbolj boleč za tovarno je vsekakor prehod na Šilši obseg proizvodnje za civilne potrebe, ker so sc v tem obdobju občutno zmanjšala naročila s strani JLA. Drugi, nič manj trd pa je problem zalog materiala. Leta je spričo sprememb v proizvodnem programu močno desortiran. Nekaj ga imajo na skladiščih, večina manjkajočega materiala pa leži na carini, pri čemer pa nastopa vprašanje zadostnega dotoka sredstev za dvig tega materiala s carine, kot posledica splošne nelikvidnosti pri nas.
Obstaja upanje, da se bodo Po obisku načelnika generalštaba JLA, generalpolkovnika Viktorja Bubnja naročila za JLA znova povečala, saj je za tega potencialnega kupca zlasti zanimiva novost — najsodobnejša aparatura za radio-relejne zveze, ki so jo razvili v ZZA. Seveda pa bo treba vložiti vse napore tudi zato, «a bodo hkrati tudi na področju proizvodnega programa zasedli razpoložljive pro-rnvodne zmogljivosti in tako omogočili solidno nadaljnje Poslovanje tovarne.
Glede sproščenih proizvod-mb zmogljivosti pravkar teko razgovori z ostalimi tovar-Oami združenega podjetja za tesnejše sodelovanje na področju telekomunikacij, prav-'ako pa so se v tovarni odtočili odslej vse posle uresničevat; pr-v Tei-1 ^ Commerce,
obetajoč si od tozadevne pogodbe z Iskra Commerce tudi ugodnejšega poslovanja s PTT, Jž in drugimi večjimi partnerji.
Tovarna elektronskih naprav si zlasti v zadnjem času prizadeva pridobiti nove strokovne sodelavce. Razpisali so nekaj novih delovnih mest in odziv na ta razpis je bil razveseljiv, saj so po njem že sprejeli 9 novih, z nekaterimi pa še teko razgovori. Seveda pa bo treba kadrovsko okrepiti razen tega še razvoj in prodajo, urediti servisiranje izdelkov s področja telekomunikacij na enem mestu in oblikovati posebno montažno ekipo. Svoj prispevek h kadrovski okrepitvi tovarne pa naj bi seveda dali tudi dokaj številni bodoči strokovnjaki iz vrst štipendistov. Največji problem pri pridobivanju novih strokovnih sodelavcev pa je vprašanje stanovanj. Tovarna sicer za reševanje stanovanjske problematike vsako leto odvaja določena, celo ne majhna finančna sredstva, vendar pa stanovanjskih problemov le noče biti konec in tem teže je pridobiti novega sodelavca, ker mu v primeru potrebe ne morejo takoj nuditi tudi ustreznega stanovanja.
Preglavice povzroča tudi nezadostna merilna oprema, vendar je le-ta zdaj naročena in ko bo prispela v tovarno,
se bodo pogoji za delo nedvomno bistveno izboljšali. Glede strojnega parka in opreme pa ob sedanjih potrebah tovarna nima problemov, za razširjeno proizvodnjo pa bi bilo seveda dokupiti nekatere nove stroje in dodatno opremo.
Pomemben korak k izboljšanju poslovnih rezultatov tovarne bo njena usmeritev v izvoz, kar si v zadnjem časi) prizadevajo in za kar po dosedanjih izkušnjah tudi obstajajo dokaj ugodne možnosti, tudi spričo tega, da so izdelki tovarne kvalitetni, sodobni in tudi oblikovno ustrezajo zahtevnemu trgu.
Problemov, večjih in manjših torej tovarni elektronskih naprav res ne manjka in so glede na specifičnost njenega proizvodnega programa do neke mere tudi razumljivi, vendar pa jih bo vsekakor treba odpraviti, če naj bi tovarna rasla hitreje kot doslej. Velika podpora ob teh nalogah je zdrav in prizadeven delovni kolektiv, ki bo prav gotovo po svojih močeh storil vse za izboljšanje pogojev za nadaljnji vzpon tovarne, v še tesnejšem sodelovanju tovarne z ZZA in Jskra Commerce pa naj bi sc odrazile še druge možnosti za to, da se bo tovarna čimprej otresla sedanjih težav in spet začela poslovati pod normalnimi pogoji in z ugodnejšimi poslovnimi rezultati od tistih v prvih štirih letošnjih mesecih.
Delovnemu kolektivu tovarne elektronskih naprav želimo kar največ uspehov v njegovih prizadevanjih za nadaljnji razvoj in napredek tovarne.
Milijonti programator za pralni stroj, ki se je »rodil« 5. t. m., bo odslej kot dokaz pomembnega delovnega uspeha krasil vitrino, družno z vsemi dosedanjimi dokazi napredka in delovnih rezultatov tovarne in pričakujoč kmalu še novih z drugih proizvodnih področij tega marljivega delovnega kolektiva
»Elektromehanika« Kranj
Aktivnejše delo mladih
Prejšnji četrtek oz. 1. junija se je sekretariat Zveze mladine »Elektromehanike« sestal že sedmič v tej mandatni dobi, kar je vsekakor pohvalno za njegovo trimesečno delovanje. Domenili so se o poteku mladinskega srečanja, ki bo 10. junija na Šmarjetni gori, čigar smisel je v tem, da se mladi čimbolj spoznajo med seboj. Med drugim smo razpravljali tudi o nedelavnosti nekaterih članov sekretariata in sklenili, da jih ob prvi priliki zamenjajo delavnejši. Razpravljali so tudi o stabilizacijskih ukrepih v SFRJ, in v Sloveniji, predvsem pa o sta-
bilizacijskem programu Elektromehanike, ki ga bodo še podrobneje proučiti na enem naslednjih sestankov.
P. 1
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4. Telefon: 22-221 Uit. 333
Kontrola kakovosti na Japonskem
Pred drugo svetovno vojno so bili japonski izdelki v pogledu kakovosti na zelo slabem glasu. Po vojni pa so si pridobil) sloves kakovostnih izdelkov, kar je predvsem rezultat kontrole kakovosti, ki so jo vpeljali v zadnjih 20 letih.
Pred drugo svetovno vojno in še po njej Japonci statistične kontrole kakovosti skoraj niso uporabljali. Začeli so jo uvajat; na temelju izkušenj v Združenih državah Amerike po zamisli dr. Deminga po letu 1948, ko je začela delovati skupina za raziskavo kontrole kakovosti v Združenju japonskih znanstvenikov in inženirjev (JUSE). Člani te skupine so bili profesorji tehnike in statistike, vladni uradniki in strokovnjaki iz industrije.
Julija 1949 je bil izdan zakon o standardizaciji, ki je uvedel japonske industrijske standarde — JTS. Japonski zavod za standarde je začel organizirati tečaje o načinu kontrole kakovosti. Od tedaj je bilo izdanih približno 35 standardov za statistično kontrolo kakovosti.
Leta 1951 do 1954 so bila leta uvajanja statistične kontrole kakovosti. Organizirali so predavanja in izdajali publikacije s področja statistične kontrole in matematične statistike. V tem obdobju je napredovala kontrola kakovosti, tako da so dosegli mnogo dobrih rezultatov kljub nekaterim slabim: bilo je preveč nasprotovanj statističnim metodam, standardizacija je napredovala s preveč formalnostmi, kontrola kako-
vosti je bila preveč ločena od vodstva. Svetovno znani strokovnjak za vprašanja kakovosti dr. Juran, ki je prišel iz Amerike, je poudaril, da se kontrola kvalitete lahko vpelje le kot integralni del funkcije vodstva.
V letih 1955 do 1960 so Japonci šli skozi obdobje uvajanja integralne kontrole kvalitete. Ta kontrola je bila na Japonskem različna od koncepta, ki ga je izdelal ameriški strokovnjak Feigenbaum. Ce želi na Japonskem kako podjetje uvesti integralno kontrolo kakovosti, sodelujejo vsi uslužbenci v vodstvu, delovodje in delavci.
Od leta 1960 dalje je na Japonskem vsak november mesec kakovosti, ki ga podpira tudi ministrstvo.
V letu 1962 so začeli izdajati revijo o kontroli kakovosti za delovodje in organizirali krožke. Od takrat dalje so zabeležili veliko uspehov. Revijo so v decembru 1970 izdali že v 90.000 izvodih. Imajo 32.000 prijavljenih in nad
300.000	neprijavljenih krožkov o kontroli kakovosti, vsak krožek pa ima 5 do 10 članov. Vsak krožek je rešil okrog štiri probleme v enem letu in dosegel 20.000 povprečnih zmanjšanj stroškov. V tem času sta kakovost izdelkov in kontrola kakovosti opazno napredovali in v nekaj letih so dosegli izredne uspehe. Na Japonskem je postala kontrola kakovosti eden od elementov vodenja pod e-tij. Največji napredek ie dosegla v zadnjih desetih letih, k temu pa so s skupnimi močmi pripomogli ljudje \z vodstva, inženirji, irio-rdje m delavci
F. Mlakar, dipl. ing-
» Elektromehanska « Kranj
Podelitev priznanj za mentorstvo v mladinskih organizacijah
V avli občinske skupščine Kranj je bila 30. maja slavnostna podelitev priznanj za mentorstvo v mladinskih organizacijah vsem tistim, za katere občinska konferenca Zveze mladine Kranj meni, da za svoje delo zaslužijo priznanje. Med enajstimi dobitniki priznanj je bil tudi tov. Ivan Cvar, šef kadrovske službe v Elektromehani-
» Mladina pred
Občinska konferenca ZMS Radovljica je 26. maja pripravila na Bledu mladinsko kviz prireditev »Mladina pred mikrofonom«. Sodelovalo je sedemnajst mladinskih aktivov iz radovljiške občine, med drugimi tudi mladinska aktiva Iskra — obrat mehanizmi iz Lipnice in Iskra »Instrumenti« Otoče. Mladinke in mladinci so odgovarjali na vprašanja na temo »Tito v 80. letih« in »Planica 1972«.
Tekmovanje je potekalo po sistemu izpadanja in sicer tako, da so mladi v prvem kolu in predtekmovanju prosto odgovarjali, medtem ko so v vseh naslednjih serijah vprašanj odgovarjali samo z DA ali NE. Ekipi ISKRE sta se dobro držali, saj so mladi iz Lipnice: MARTA BERGANT, MONIKA JELENC in IVO VEGER zasedli drugo mesto in si tako prislužili praktične nagrade, ki so jih prispevala gorenjska podjetja. Prva je bila ekipa VP Bohinjska Bela, četrto mesto pa je pripadlo mladim Iskra-šem iz Otoč.
Pred razglasitvijo rezultatov kviza je predsednik OK
ki. Imenovani že vrsto let vzpodbuja mladinsko organizacijo v kranjski Iskri k čim večji aktivnosti, saj kot predstavnik podjetja redno sodeluje pri delu mladinskega aktiva in s svojo osebno zavzetostjo pomaga aktivu izpolnjevati program dela in konkretne akcije.
Mentorsko priznanje občinske konference Zveze mladi-
mikrofonom «
ZMS Radovljica Drago Rozman prebral rezultate športnih tekmovanj v okviru meseca mladosti in razdelil pri znanja in nagrade najuspeš nejšim športnikom. Viden uspeh je med drugimi dosegla ženska ekipa iz Lipmee z osvojitvijo prvega mesta v kegljanju.
Prireditev so mladi zaključili s plesom, kot gost pa je nastopila pevka Majda Jazbec.	J. Poglajen
»Usmerniki« Novo
V letošnjem letu bo Iskra — tovarna usmemiških naprav, Novo mesto slavila 10-letnico ustanovitve. Da bi se tovarna hitreje razvijala in da bi dobila v dolenjskem gospodarstvu pravo mesto, je moč doseči le s stalnim pridobivanjem mladih strokovnih kadrov, ki bodo pripomogli k nadaljnji in hitrejši rasti naše dejavnosti.
ne Kranj so prejeli še:. Marija Ponikvar, Anton Marčan, Ivo Trilar, Andrej Kosič, Ivanka Šorli, Franjo Slernen-šek, Jaka Kurat, Stojan Trošt, Alojz Cuznar in Roman Her-lec.
. Priznanja so bila podeljena tudi najaktivnejšim osnovnošolskim aktivom, in sicer: Osnovni šoli Cerklje, Osnovni šoli Simon Jenko, Osnovni šoli Predoslje in Osnovni šoli France Prešeren v Kranju.
Pred podelitvijo priznanj sta o mentorjih in o delu mladinskih organizacij spregovorila nekaj vzpodbudnih besed predsednik SZDL Kranj Anton Volčič in predsednik Občinske konference Zveze mladine Kranj, Boris Bavdek. Tov. Volčič je med drugim dejal, da želi, da bi prihodnje leto podelili še več priznanj, ki naj bi služila kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Marija Markovič
mesto
Zaradi tega je nuj o, da smo tesno povezani s samim izvorom — šolami, kjer si mladi ljudje pridobivajo potrebno znanje. Ker je tovarna v nenehni rasti in uvajanju novih dejavnosti, se zavedamo, da je bodočnost našega kolektiva le v modernizaciji in napredku. Vemo, da perspektivo zagotavlja le usposobljen kader, zato želimo in pričakujemo vključevanje mladih, sposobnih ljudi v našo delovno organizacijo.
Zadevno se je tovarna odločila, da v letošnjem oz. ob koncu šolskega leta podeli šest nagrad najboljšim dijakom srednjih šol, in sicer:
—	eno nagrado najboljšemu dijaku tretjega letnika Srednje tehniške šole Krško (šibki tok),
—	eno nagrado najboljšemu dijaku četrtega letnika Srednje tehniške šole Krško (šibki tok),
—	eno nagrado najboljšemu dijaku tretjega letnika Srednje tehniške šole Ljubljana (šibki tok),
—	eno nagrado najboljšemu dijaku četrtega letnika Srednje tehniške šole Ljubljana (šibki tok),
—	eno nagrado najboljšemu dijaku četrtega letnika Srednje ekonomske Novo mesto,
—	eno nagrado najboljšemu dijaku četrtega letnika Srednje tehniške šole SC ZP Iskra Kranj (šibki tok).
Nagrajence bo tovarna povabila na ogled tovarne in jim razkazala proizvodnjo.
Akcija
» Novinar M «
V Kranju že nekaj časa deluje aktiv mladih novinarjev. Ustanovni sestanek aktiva mladih novinarjev je bil 28. februarja 1972. Sodeluje jih približno 40. (Vodi jih Edi Resman; obč. komite ZMS Kranj.) Sestajajo se vsak petek. Pogovarjajo se o tekočem delu, zbirajo članke, si izmenjavajo ideje ... Povabili so tudi nekaj znanih novinarjev, ki so pripovedovali o zvrsteh pisanja.
Z namestnikom sekretarja ZK v Kranju so imeli tiskovno konferenco o problemih v Kranju in o organizaciji ZK. Izvedli so tudi več anket med prebivalci. Akcija naj bi seznanila ljudi z delom in problemi mladine, opozorila na nepravilnosti v našem življenju. Prispevki mladih naj bi prodrli na strani lokalnih časopisov in jim dali svežino.
Kopije vseh člankov pošiljajo na Center za obveščanje in propagando v Ljubljano, kjer deluje posebna žirija. Vodi jo Mitja Gorjup. Vsi prispevki so ocenjeni. Avtorji najboljših bodo po končani akciji dobili izkaznico »Novinar M«, ki jo bo podelilo društvo novinarjev Slovenije.
Pripomba uredništva: Vabimo vse mlade, ki se želijo udejstvovati v novinarstvu, da se vključijo v »Aktiv mladih novinarjev« v Kranju.
Šest nagrad za najboljše dijake
Razpis štipendij ZP ISKRA za leto 1972-73
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5 štipendij — industrijska elektrotehnika 7 štipendij — telekomunikacije
3	štipendije — merilno tehnološka smer
4	štipendije — industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
15 štipendij — tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA
4	štipendije — podjetniška (poslovno organizacijska smer) FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
2 štipendiji — odsek za kemijsko tehnologijo PRAVNA FAKULTETA
1 štipendija — gospodarsko pravna usmeritev FILOZOFSKA FAKULTETA 1 štipendija — industrijska psihologija VIŠJA SOLA ZA VARSTVO PRI DELU
1	štipendija
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — ELEKTRO
5	štipendij — šibki tok
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — STROJNA 5 štipendij
EKONOMSKA SREDNJA SOLA
5 štipendij
UPRAVNO ADMINISTRATIVNA SOLA
2	štipendiji
— 2 štipendiji na srednji, višji ali visoki šoli, n : glede n» stroko, za študente s prav dobrimi in odličnir. i ocenami katerih starši so zaposleni v Elektromehaniki.
1 spominsko Štipendijo Borisa Kryštufka za odličnjak* na Ekonomski fakulteti.
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — industrijska elektrotehnika (za obrat »Žarnice«)
1	štipendija — industrijska elektronika
(za obrat »Keramični kondenzatorji«, Žužemberk)
2	štipendiji — avtomatika
(za obrat »Upori«, Šentjernej)
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka ali konstrukterska smer (za obrat »Žarnice«)	/
1 štipendija — tehnološka smer (za obrat »Keramika«)
1'štipendija — tehnološka smer (za obrat »Keramični kondenzatorji«)
1 štipendija — tehnološka smer — višješolski študij (za obrat »Feriti«)
1 štipendija — konstrukcijska smer — višješolski študij (za obrat »Upori« Šentjernej)
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija — matematično fizikalni oddelek (za obrat »Žarnice«)	/
1 štipendija — matematično fizikalni oddelek (za obrat »Keramični kondenzatorji« Žužemberk)
1 štipendija — odsek za kemijsko tehnologijo (za obrat »Keramika«)
1 štipendija — odsek za metalurgijo (za obrat »Feriti«)
VIŠJA VARNOSTNA SOLA 1 štipendija — (za obrat »Upori«, Šentjernej)
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA
1	štipendija (za obrat »Žarnice«)
2	štipendiji (za obrat »Keramika«)
1	štipendija (za obrat »Feriti«)
2	štipendiji (za obrat »Keramični kondenzatorji« Žužemberk)
1 štipendija (za obrat »Upori«, Šeritjernej)
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — ELEKTRO 1 štipendija — jaki tok (za obrat »Žarnice«)
1 štipendija — šibki tok (za obrat »Žarnice«)
1	štipendija — šibki tok (za obrat »Feriti«)
2	štipendiji — šibki tok
(za obrat »Keramični kondenzatorji«, Žužemberk)
2 štipendiji — šibki tok (za obrat »Upori«, Šentjernej)
Drugi EVROSTAR za embalažo je bil to leto podeljen v Španiji. Za Iskro sta odličje z diplomo sprejela Franc Perčič (desno) in Ivan Pipan (v sredi), navzoč pa je bil tudi direktor podjetja EGZ iz Škofje Loke, kjer je bila embalaža Izdelana
Drugi »Evrostar« za Iskrino embalažo
(Nadaljevanje s 1. strani)
zložljive (boks) palete in železniške palete, s katerimi smo bistveno zmanjšali transportne stroške, v zadnjem času pa uvajamo za prekooceanski transport v Ameriko že tudi kontejnerje.
Istočasno z razvojem našega tržnega gospodarstva so
nastale tudi estetske zahteve do embalaže, ki danes ne predstavlja samo zaščite izdelka, ampak tudi nalogo pridobiti kupčevo zanimanje in zaupanje. Zavedamo se, da še tako lep in kvaliteten izdelek ne more vzbuditi zanimanja in zaupanja kupca, če ga prodajajo v neopremljeni
škatli iz najslabše lepenke. Nasprotno pa bo za isti izdelek okusno opremljena embalaža iz boljšega gradiva po materialu vzbudila pri kupcu vtis solidnosti in kvalitete. Zato v našem podjetju vse bolj upoštevamo tudi estetsko grafično oblikovanje embalaže.
Doseženi rezultati so nas ohrabrili, da smo se leta 1966 prvič udeležili natečaja »Jugoslovanski OSKAR za embalažo« in takoj prejeli tri OSKARJE, podobno tudi v letih 1967, 1968, 1969 in 1970. V letu 1970 sicer nismo prejeli nobenega novega OSKARJA, zato pa smo kot prvi Jugoslovani dobili mednarodno priznanje »EVROSTAR«, v ostri mednarodni konkurenci, na razstavi v. Parizu.
V 1. 1971 smo se udeležili s tremi eksponati, za kar smo prejeli tri OSKARJE. Med temi tremi, za Jugoslavijo, je bila izbrana embalaža za enoročno električno orodje družine »UNI«, ki je dobila na ostri mednarodni konkurenci, na razstavi v Barceloni 16. 4. 1972, »EVROSTAR«. To je že drugi »EVROSTAR« za Jugoslavijo, katerega last je ZP Iskra Kranj.
Avtorji embalaže za električno orodje družine UNI, za katero ie Iskra dobila odličje »EVROSTAR«; konstrukcijska rešitev — Franc Perčič, vodja konstrukcije embalaže v ZZA.erafični oblikovalec — Albert Kastelic, oblikovanje ISKRA DESIGN. Embalažo je ¡zdelalo podjetje EGZ Škofja Loka. Letošnie odličje z dinlomo »EVROSTAR« sta za ISKRO prevzela v Barceloni tov. Franc Perčič iz ZZA in Ivan Pipan, vodja razvojne skupine v obratu za električ.-no orodie v kranjski tovarni. Po pripovedovanju je bila svečanost in podelitev odličij zelo slovesna. V dvorani so bile izobešene tudi zastave vseh držav udeleženk. Vse nagrajene embalaže so bile prikazane z diapozitivi z zadevno obrazložitvijo.
Razpisna komisija ISKRE — Tovarne električnih merilnih instrumentov OTOČE
razpisuje	f
prosto delovno mesto DIREKTORJA TOVARNE
Oseba, ki kandidira za mesto direktorja, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
1.	visoko izobrazbo tehniške, ekonomske, pravne ali komercialne smeri s 7-letno delovno prakso, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu;
2.	znanje enega svetovnega jezika;
3.	družbeno politična angažiranost.
Prijave sprejema razpisna komisija ISKRE Otoče do vključno 20. junija 1972. Kandidati morajo poleg prijav dodati pismena dokazila o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v splošnem sektorju tovarne.
Vloge pošljite na naslov; ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov OTOCE — razpisni komisiji — Otoče 5a 64244 Podnart.
Komisija za razpis vodilnih delovnih mest ISKRA COMMERCE Ljubljana
razpisuje
na osnovi 72 člena Statuta Iskra Commerce naslednje vodilno delovno mesto:
POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA ISKRA COMMERCE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka ali višja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v dejavnosti, ki spada v delokrog razpisanega 'Vidilnega delovnega mesta,
—	liogoj za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov,
—	aktivno obvladanje najmanj enega svetovnega jezika, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezno družbeno-politično in gospodarsko razgledanost.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Kotnikova 6 — komisija za razpis vodilnih delovnih mest.
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — KEMIJA
1	štipendija (za obrat »Keramika«)
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
1	štipendija (za obrat »Žarnice«)
Tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana-Pržan
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
4 štipendije — industrijska elektronika
EKONOMSKA FAKULTETA	1
2	štipendiji — podjetniška (poslovno organizacijska smer)-TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNA
2	štipendiji
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO
3	štipendije — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
4	štipendije
Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana EKONOMSKA FAKULTETA
1	štipendija — podjetniška (poslovno organizacijska smer) FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO	- - .v ~
1	štipendija — telekomunikacije ali industrijska elektronika '
VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA
1	štipendija
EKONOMSKA SREDNJA SOLA
2	štipendiji
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO
4	štipendije — šibki tok TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — KEMIJA
1	štipendija
Tovarna električnih aparatov Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
2	štipendiji — industrijska elektronika — 3. letnik
2	štipendiji — industrijska elektronika — 4. letnik FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO	•
2	štipendiji — tehnološka smer — 4. letnik FILOZOFSKA FAKULTETA
1	štipendija — industrijska psihologija — 4. letnik TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 1 štipendija — šibki tok — 3. letnik
1	štipendija — šibki tok — 4. letnik EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
2	štipendiji (3. ali 4. letnik)
Tovarna avtoelektričnlh izdelkov Nova Gorica
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
1	štipendija — tehnološka smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — STROJNA
5	štipendij
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
2	štipendiji
Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO	-
3	štipendije — tehnološka smer FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
4	štipendije — industrijska elektrotehnika TEHNIŠKA SREDNJA SOLA - STROJNA 2 štipendiji
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 2 štipendiji — jaki tok
1	štipendija — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
2	štipendiji
Tovarna elektronskih naprav Ljubljana
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 4 štipendije — smer telekomunikacije EKONOMSKA FAKULTETA
1	štipendija — podjetniška (poslovno organizacijska smer)
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO	i
1	štipendija — tehnološka smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO
6	štipendij — šibki tok
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — STROJNA
2	štipendiji
EKONOMSKA SREDNJA SOLA 1 štipendija
Tovarna elektronskih Instrumentov Horjul
EKONOMSKA FAKULTETA	’
1 štipendija — podjetniška (poslovno organizacijska smer)
Posnetek kaže 12 izmed skupno 19 članov mladinske delovne brigade, ki je pod vodstvom Petra Hribarja (Iskra Commerce) od 24. maja do 5. junija t. 1. pripravljala naš kamp na Dugem otoku za bližnjo letovanjsko sezono. Na sliki manjkajo tisti udeleženci, ki so na povratku izstopili že pred Ljubljano. Žal nam danes primanjkuje prostora, zato bomo zapis o delu in rezultatih mladinske brigade objavili prihodnjič
Precej mater samohranilk zaposlenih v Iskri
Kranjska Iskra zaposluje 5.707 delavcev, od tega je zaposlenih 2.419 moških in 3.288 žensk ali 57,5 %. Zaradi značaja dela v elektroindustriji, in ker proizvodnja zahteva veliko spretnih rok za fina ročna dela, se dostikrat bolj obnesejo ženske kot mo-
ški. Zaradi tega je odstotek zaposlenih v prid žensk.
Dosedaj nismo še nikoli zasledili v časopisu podatka, koliko je zaposlenih mater samohranilk, zato podajmo kratko zadevno obvestilo.
V tovarni je zaposlenih 202 samohranilk, od tega samskih 114, vdov 27, razvezanih 61.
Starostna struktura
Starost	Skupaj	Samske	Vdove	Razvezane
do 18 let	8	7			1
od 19- 21 let	20	19	1	—
od 22—25 let	17	13	—	4
od 26—30 let	38	22	1	15
od 31—40 let	58	27	8	23
nad 41 let	61	26	17	18
Skupaj	202	114	27	61
Od tega števila jih 133, na podeželju 69.	stanuj e na	področju	mesta	Kranja
Osebni dohodki
(poprečje zadnjih 3 mesecev)
din
število
delavk
do 1000	30
od 1000—1200	64
od 1200—1500	84
od 1500—2000	21
nad 2000	3
Po normi dela 153 delavk, v režiji pa 49.
Število otrok	samske	Q> >	razvezane
1	102	14	41
2	8	10	22
3	1	2	1
6	—	1	—
Skupno število otrok je 255. Všteti so samo otroci, ki še niso zaposleni.
Če se zamislimo v položaj teh staršev, lahko ugotovimo, da njihova skrb ni majhna, saj na enem roditelju sloni vsa skrb za otroke od vzgoje, varstva, zdravja, materialne preskrbe itd. Dostikrat se k tem skrbem še priključijo težki stanovanjski problemi, ki jih po danih možnostih rešuje odbor za družbeni standard v kranjski tovarni. Njihovi osebni dohodki, vsaj pri večini, komaj zadoščajo za osnovne potrebe družine. Večini samohranilk je edini vir dohodkov njen osebni dohodek v tovarni. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če ob ukinitvah delovnih mest in premestitvah opazimo povečano skrb na obrazih teh ljudi, zaradi vprašanja njihovega zaslužka na novih delovnih mestih. V izredno kritičnih primerih materialno pomaga nepopolnim družinam komisija za socialna vprašanja pri sindikalni organizaciji.
S temi podatki smo skušali prikazati skupino članov kolektiva, pri katerih obstaja podvojena skrb za njihove nedoletne otroke.
J. Z.
Za četrtino več kot lani
(Nadaljevanje z 2. strani)
sko proizvodnjo, seveda ob določeni racionalizaciji samega proizvodnega programa.
Pri vsem tem je jasno, da bo tovarna v vseh teh naporih uspela le ob še tesnejšem in plodnejšem sodelovanju z Iskra Commerce in Zavodom za avtomatizacijo. To sodelovanje je sicer že zdaj dobro, vendarle — zahtevnejše naloge tovarne v pri-
hodnje, bodo terjale še globljo povezavo, pa morda celo tudi tesnejših direktnih stikov s koristniki njenih izdelkov.
Ob vseh teh nalogah, ki prav gotovo niso uresničljive čez noč, pa se nadalje trudijo za dopolnitev proizvodnega programa z izdelki, ki bi jih trg, najsi bo doma ali inozemski, lahko sprejel. Tu gre za večjo proizvodnjo, hkrati pa tudi za večji izvoz,
ali pa vsaj za tolikšen izvoz, ki bi lahko zagotovil neoviran uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala.
Kot vidimo — pomembnih, težkih in odgovornih nalog tovarni v Novem mestu ne manjka. Zavedajo pa se jih z vso resnostjo in stvar slehernega člana kolektiva je, da po svojih močeh prispeva k njihovi uresničitvi. Le v tem je jamstvo za njen nadaljnji napredek in procvit.
-C-
VIŠJA VARNOSTNA SOLA 1 štipendija
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA
1 štipendija
TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — ELEKTRO
1	štipendija — šibki tok EKONOMSKA SREDNJA SOLA
2	štipendiji
UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA SOLA
1 štipendija
ADMINISTRATIVNA SOLA
1 štipendija
Tovarna kondenzatorjev Semič
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
1 štipendija — elektrifikacija 1 štipendija — industrijska elektronika
1	štipendija — industrijska elektrotehnika
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
2	štipendiji — tehnološka smer TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — ELEKTRO
2	štipendiji — šibki tok 2 štipendiji — jaki tok TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — STROJNA 1 štipendija
UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA
1 štipendija
DELOVODSKA SOLA — ELEKTRO 1 štipendija
DELOVODSKA SOLA — STROJNA
1	štipendija
Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
2	štipendiji — industrijska elektronika
1 štipendija — merilno tehnološka smer FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — tehnološka smer
EKONOMSKA FAKULTETA
1	štipendija — podjetniška (poslovno organizacijska smer)
Tovarna polprevodnikov Trbovlje
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
2	štipendiji — industrijska elektronika
2	štipendiji — industrijska elektrotehnika 1 štipendija — merilno tehnološka smer
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
1	štipendija — tehnološka smer
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
2	štipendiji — matematično-fizikalni oddelek EKONOMSKA FAKULTETA
1 štipendija — podjetniška (poslovno organizacijska smer) 1 štipendija — zunanjetrgovinska smer
PRAVNA FAKULTETA
1 štipendija — gospodarsko pravna usmeritev
Tovarna iismerniškili naprav Novo mesto FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
1	štipendija — industrijska elektrotehnika TEHNIŠKA SREDNJA SOLA — ELEKTRO
2	štipendiji — šibki tok UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA SOLA 1 štipendija
Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka-Reteče
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija — energetska smer 1 štipendija — tehnološka smer FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — merilno tehnološka smer TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — STROJNA
1	štipendija
Tovarna orodij Ljubljana
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
2	štipendiji — konstrukterska usmeritev (višješolski študij)
Zavod za avtomatizacijo Ljubljana
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
4 štipendije — avtomatika 4 štipendije — industrijska elektronika 4 štipendije — telekomunikacije 2 štipendiji — industrijska elektrotehnika
Večje možnosti za letovanje
Smo v času dopustov in prav sedaj najbolj pogrešamo večje možnosti za letovanje v naših počitniških domovih, ker so bile obstoječe zmogljivosti razporo-dane že v nekaj dneh. Zato je prav, da se sedaj, ko potrebe po novih letovanjskih zmogljivosti najbolj občutimo, odločamo o nadaljnji perspektivi te dejavnosti v ZP Iskra.
Vsi zaposleni v Iskri in njihovi družinski člani — skupaj nas je nad 50.000, si želimo predvsem počitnic ob našem morju. Trenutno pa imamo možnosti leto vati v lastnih domovih zelo malo. Kot smo že poročali je v teku akcija, da se kapacitete v okviru počitniške skupnosti Iskra bistveno povečajo tako, da omogočimo čimvečjemu številu zaposlenih preživeti svoj dopust na morju.
Ce je ta ugotovitev pravilna, potem se moramo vsi skupaj zavestno odločiti za povečanje kapacitet m s tem omogočiti znatno večjemu številu zaposlenih letovanje na morju.
Parcele ob morju se zelo težko dobijo in so zelo drage. Omenjena parcela v zalivu Dajla, katero so si ogledali tako predstavniki sindikata in poslovnega odbora so ugotovili, da ustreza za izgradnjo počitniškega centra Iskre tako glede širše lokacije, kakor tudi cene zemljišča in komunalnega prispevka.
Odločitev o izgradnji počitniškega centra v zalivu Dajla (občina Novigrad) je na delavskih svetih vseh naših delovnih organizacij. Za izgradnjo počitniškega centra Iskre so se že jasno odločili tako sindikalni odbor ZP Iskra, komisija ZB, koordinacijski odbor ZM ZP, poslovni odbor in DS ZP Iskra. V primeru pozitivne odločitve DS delovnih organizacij ZPI na poslani material bi omogočili izgradnjo počitniškega centra v letu 1973 do te faze, da bi imeli na razpolago že 200 ležišč v vsaki izmeni. Vse člane DS in družbenopolitičnih organizacij enot ZP pozivamo, da zavzamejo pozitivno stališče do izgradnje počitniškega centra ZP Iskre.
Družbeno-politične organizacije ZP ISKRA
POTREBUJEMO VEČ KUHARIC ZA POČITNIŠKE DOMOVE ISKRE
Prijave sprejemamo pismeno na naslov: Počitniška skupnost Iskra, Trg prekomorskih brigad št. 1, Ljubljana.
Pogoji: samostojna — lahko priučena kuharica, osebni dohodek mesečno od 2100 do 2500 din.
Dva nova pokala športnikov ZZA
Pred dnevi so športniki ZZA svoji že dokaj bogati zbirki pokalov in drugih športnih trofej dodali še dva nova, ki so ju dobili v tekmovanjih v počastitev 80-let-nice predsednika Tita in dneva mladosti, katerega organizator je bil mladinski aktiv Tobačne tovarne Ljubljana.
Tekmovanje v rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu in kegljanju ter šahu se je odzvala lepa vrsta športnikov delovnih organizacij z viškega področja, športniki ZZA so sodelovali v malem nogometu in kegljanju (moška ekipa) in v namiznem tenisu (ženska ekipa).
V teh tekmovanjih so kljub dokaj hudi konkurenci športniki ZZA zanesljivo zmagali v malem nogometu in si priborili ličen pokal, medtem ko so kegljači zasedli tretje mesto. Igralke namiznega tenisa iz ZZA pa so s solidno igro premagale vse nasprotnice in tako so tudi one priborile ZZA še en pokal.
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame
FRANČIŠKE ZORMAN
se iskreno zhvaljujeva sodelavcem obdelovalnice obrata ATN in umerjevalnici števca v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Andrej in hčerka Tončka Bajželj
ZAHVALA
Ob tragični smrti ljubega sina
ŠTEFANA RODEŠA
ZAHVALA
Ob smrti našega ata ALBINA VRHOVCA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem tovarne »Elementi« za izraženo sožalje, vence in spremstvo na njegovi zadnji poli.
Vrhovčevi
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame ANE STRNIŠA se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata ATN v odd. »posebna naročila« za podarjeni venec, izraze sožalja in denarno pomoč.
Hčerka Francka Klavžar
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem obrata ATN ter sindikalni podružnici kranjske tovarne za izraze sožalja, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Pose-hej se zahvaljujemo dr. Potočniku za pomoč, ki jo je nudil moji ženi po tragični nesreči.
Oče Anton z družino
Pz«! kratkim je odšla v zasluženi pokoj HELENA RAMOVŽ zaposlena v Iskrini tovarni * ,itromehanika« Kranj — obrat ATN. Sodelavci so ji Izročili lepo spominsko darilo ln ji ■želeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let
12 štipendiji — merilno-tehnološka smer
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
2 štipendiji — tehnološka smer
PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko pravna smer
EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — podjetniška smer
FILOZOFSKA FAKULTETA 1 štipendija — industrijska psihologija
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - ELEKTRO 3 štipendije — šibki tok — 3. letnik 3 štipendije — šibki tok — 4. letnik TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA - STROJNA 2 štipendiji — (tehnološka smer) — 3. letnik 1 štipendija — (tehnološka smer) — 4. letnik
Iskra Commerce Ljubljana
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
3	štipendije — industrijska elektrotehnika — 2. letnik 2 štipendiji — telekomunikacije — 3. letnik 2 štipendiji — avtomatika — 2. letnik 2 štipendiji — industrijska elektronika —
(ena za 2. in ena za 3. letnik)
1 štipendija — merilno tehnološka smer — 3. letnik
PRAVNA FAKULTETA
1 štipendija — gospodarsko upravna usmeritev EKONOMSKA FAKULTETA
1 štipendija — splošna ekonomska smer — 3. letnik 2 štipendiji — podjetniška (poslovno organizacijska smer) (ena za 2. in ena za 3. letnik)
11	štipendija — za višješolski študij poslovno-organizacijska smer
VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 4 štipendije — za višješolski študij — komercialna smer (dve za L in dve za 2. letnik)
VIŠJA TEHNIČNA SOLA (MARIBOR)
2 štipendiji — energetika (ena za 1. in ena za 2. letnik) 5 štipendij — telekomunikacije (tri za L in dve za 2. letnik) 2 štipendiji — merilno tehnološka smer (ena za L in ena za 2.letnik)
I EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
46 štipendij — (14 za L letnik, 16 za 2. in 16 za 3. letnik)
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA — ELEKTRO 22 štipendij — šibki tok (4 za 1., 10 za 2. in 8. za 3. letnik) 5 štipendij — jaki tok (2 za L, 2 za 2. in 1 za 3. letnik) UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA SOLA 9 štipendij — (5 za L in 4 za 2. letnik)
ADMINISTRATIVNA ŠOLA 16 štipendij — (8 za L in 8 za 2. letnik)
Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, Strokovne shižbe. Referat za štipendije LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 1/VI (telefon 55-021) kjer dobite tudi vse informacije. Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Tovarno elementov, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA, Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana-Stegne.
Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Tovarno avtoelek-tričnih izdelkov Nova Gorica, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA, Tovarna avtoelektričnih izdelov, Nova Gorica.
Kandidati, ki želijo biti štipendirani za Zavod za avtomatizacijo, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA, Zavod za avtomatizacijo, Tržaška 2, Ljubljana.
K vlogi naj kandidati priložijo:
— spričevalo (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključnega izpita oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami (študenti, ki so že vpisani na fakulteti)
— potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v družinski skupnosti za 1. 1972 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd.) obr. 0,12. Priložena morajo biti tudi potrdila organizacij, kjer so člani družinske skupnosti zaposleni, kjer dobivajo pokojnino, kjer je regresirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti itd.
— potrdilo o začasnem bivališču, če študent biva ali bo med študiranjem bival izven kraja svojega stalnega
bivališča.
V vlogi naj kandidati navedejo, za katero organizacijo v okviru Združenega podjetja ISKRA, želijo biti štipendirani. Upoštevali bomo samo tiste vloge, ki bodo vložene do L julija, in ki jim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Kandidate bomo obvestili o sklepu Komisije za štipendiranje do 31. avgusta.
Po planinski transverzali
Planinsko društvo ZP Iskra prireja 23., 24. in 23. Junija 1972 planinski izlet po transverzali: od Slovenj-gradca do Solčave. Odhod avtobusa je 23. junija ob 15. uri iz Kranja, izpred kina Center, ustavi v Šentvidu in v Ljubljani na Trgu revolucije (pred univerzo) do Slovenjgradca, potem 5 ur hoje do koče na Uršti gori, kjer bi prvič prespali.
Naslednji dan: 10 ur hoje do koče na Loki, kjer bomo drugič prenočili. V nedeljo zjutraj gremo na vrh Raduhe (2.062 m), nato v dolino do geitilne na Solčavi. Skupaj 6 ur hoje.
Prihod v Ljubljano okrog 18. ure.
Potrebna je oprema v primeru slabega vremena. Koče so oskrbovane.
Rok prijav je do 20. junija 1972 na naslov: Planinsko društvo ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, telefon 57-969.
Prispevki za izlet:
za člane PDI — 40 din, oziroma 60 din za ostale udeležence izleta.
Pohitite s prijavami, ker je število izletnikov omejeno.
Idealno prepletanje ugodnih klimatskih dejavnikov v Iskrinem kampu na Dugem otoku
Kamp Mir v zalivu Telašči-ce leži v pasu srednjega Jadrana in sicer v njegovem zgornjem delu zadarskega okrožja. Oddaljen je kakšnih 30 km od zadarske obale in še mnogo bolj od gorske verige Velebita. Leži torej globoko na zahodu na zunanjem robu zadarskega otočja. Ta geografska lega vpliva na njegove klimatske pogoje. Burja se pojavlja zelo oslabljena in poleti v turistični sezoni le kot »borin« — kot burjica. A zaradi svoje eksponirane lege v morju ima še manj padavin kot pa zadarsko okrožje. V letni turistični sezoni je silno redek dež in še to v obliki kratkotrajnih ploh.
Vremenske motnje z vdori
hladnega zraka v S Italiji in Sloveniji odsevajo v zalivu Telaščice le v obliki vetrov in le redko z oblačnostjo. Zniža se tudi pri prehodu teh motenj, normalno ena do dveh mesečno, temperatura zraka in morja. Vetrovi trajajo pri prehodu teh motenj približno tri dni preden se umirijo. V začetku se pojavi tu pa tam »jugo«, ki ga zamenja ob koncu motenj »borin« burjica, za normalno stanje pa se uveljavlja »maestral«, ki se pojavlja v dopoldanskih urah in traja do večera. Imamo pa tudi od časa do časa v hudi pripeki po dva do tri dni »bonace«, na splošno pa prevladuje preko dneva rahel maestral.
Temperature morja v zali vu Telaščice se gibljejo med 22—24° C, jezera med 24—23”, zraka pa od 20—29°. Poprečna temperatura morja pa je v juliju 23°, jezera 24—26 stopinj. Temperatura zunanjega morja je običajno za pol stopinje manjša od temperature morja v zalivu.
Klimatske razmere v samem kampu »Mir« se razlikujejo od razmer v drugih krajih Dalmacije, zlasti pa ob zadrski obali v tem: temperatura zraka se nikdar ne po-pne do 30° kot drugod, običajno se vrti okoli 26—28“, po noči pade pod 20°. Temperatura zraka na jezeru v senci dreves je nižja od temperature zraka v kampu.
Razpis ŠC Iskra za vpis v 1.1972-73
Šolski center ZP Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1972/73 v šole v sestavu centra naslednje število učencev v I.letnik:
V	TEHNIŠKO STROJNO IN ELEKTRO ŠOLO KRANJ
30 učencev v strojni odsek
30 učencev v elektrotehniški odsek — šibki tok 30 učencev v elektrotehniški odsek — jaki tok
V	POKLICNO KOVINARSKO IN ELEKTRO ŠOLO KRANJ
138 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj za:
Tovarno elektrotehničnih ln finomehanlčnlh izdelkov v Kranju:
15 orodjarjev
20 finomehanikov
15 strojnih ključavničarjev
10	rezkalcev
10 strugarjev
15 elektromehanikov
25 telekomunikacijskih mehanikov
Tovarno električnih merilnih instrumentov v Otočah:
2 orodjarja 2 finomehanika 2 rezkalca
6	elektromehanikov
Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih:
2 orodjarja
5	strojnih ključavničarjev 2 strugarja
4	elektromehanike
Tovarno gospodinsklh aparatov v Škofji Loki-Reteče:
2 orodjarja
1	strojnega ključavničarja
Vsi učenci, ki bodo sprejeti v poklicno kovinarsko in elektro šolo Kranj, bodo prejemih med šolanjem na tej šoli štipendijo.
V	POKLICNO KOVINARSKO IN ELEKTRO ŠOLO LJUBLJANA
110 učencev za naslednje tovarne v ZP Iskra Kranj:
Tovarna električnih aparatov v Ljubljani:
2	orodjarja	•
2 strojna ključavničarja
2 strugarja
7	elektromehanikov
Tovarna za elektroniko in avtomatiko v Ljubljani-Pržan:
2	orodjarja
1	finomehanika
3	strojne ključavničarje
2	strugarja
2 elektromehanika
5	RTV mehanikov
Iskra Commerce v Ljubljani:
25 telekomunikacijskih mehanikov 1 elektromehanika 7 RTV mehanikov
Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani:
1 finomehanika
1	strojnega ključavničarja
Tovarna elementov za elektroniko v Ljubljani:
9 orodjarjev
9 strojnih ključavničarjev
2	rezkalca
2	strugarja
1 telekomunikacijskega mehanika
3	elektromehanike
Tovarna elektronskih naprav v Ljubija’ .
1	orodjarja
2	telekomunikacijska mehanika Tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu:
1 orodjarja	i
1 elektromehanil a 1 RTV mehanika Tovarna orodja v Ljubljani:
8	orodjarjev
4	rezkalce
Tovarna usmerniških naprav v Novem mestu:
3	elektromehanike
Kandidati za sprejem v navedene šole naj predložijo osebno v dneh od 12. do vključno 23. junija 1972 naslednje listine:
—	prijavo za vpis v I. letnik na obrazcu 1,20, kolkovano z državnim kolekom za 1 din (v prijavi morajo kandidati za poklicno šolo navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehniško šolo pa odsek)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo obratne ambulante Iskra v Kranju (za kandidate za vpis v poklicno šolo v Kranju in v tehniško šolo v Kranju).
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Prijave za vpis v tehniško šolo v Kranju in v poklicno šolo v Kranju sprejema tajništvo šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo v Ljubljani pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35. Prijavljeni kandidati za vpis v obe poklicni šoli bodo morali opraviti psihološke teste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov ne bo. če se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom z osemletke in boljšim rezultatom psihotestov.
Izbor kandidatov za vpis v tehniško šolo bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke.
Pri sprejemu v obe poklicni šoli bodo imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraiu ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo šolali.
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu. naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Učenci, ki se bodo vpisali v poklicno šolo v Ljubljani, pa bodo dobili zadevne informacije pri vpisu v šolo.	.
Temperatura jezerske vod« je zelo visoka, višja kot kjerkoli v Dalmaciji ter zato privlači vsako leto čedalje večje množice izletnikov. Visoka temperatura jezera omogoča skoro celodnevno zadrževanje v vodi, kar je zelo pomembno za plavalce na dolge proge, za otroke, kj se radi dolgo kopajo in še posebno za rekovalescentno dobo pri zlomih kosti im pri invalidnih posledicah. Pri revmatičnih obolenjih je treba previdnost spričo lokalnih vetričev, ki zmeraj po malem pihajo.
Zaliv Telaščica ima od vseh dalmatinskih otokov edini razmeroma postrani borov gozd, zasajen še v avstrijskih časih, ki se sam po sebi naprej širi na področje jezera pa čeprav od časa dp časa pustošijo gozdni požari povzročeni po napol divjih kampih. Gozd ublažuje trdote poletne pripeke in spada s prepadnimi stenami na zahodni Strani na odprto morje med redke upravičene lepote Dalmac.je in vročina poletja in sunki vetrov so omiljeni pod stoletnimi krošnjami borov.
Skratka vdolbina, ki sc na njej razprostira kamp »Mir« ob zalivu Telaščice in v neposredni bližini jezera ne pozna tiste pripeke, ki pritiska turiste na razbeljenih peščinah :-n jim ne pusti spati ponoči v zatohlih sobah ampak spijo mirno in dolgo pod rahlimi odejami. Ne segajo v kamp sunki burje ob klimatskih motnjah s severa in z dinarskih planot, a vendar imajo na izbiro toploto jezera io svežino morja. Zato združuje kamp »Mir« vrsto ugodnih klimatskih elementov za resnični počitniški odmor.
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Ureiuj* uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22 221, int 333 - Tisk in kliše)1; »fP Gorenjski lisk* Krant