Pofinlno oločono v gotovini« Leto LXXIL, št. 114 Ljnbl)ana, soaota 20. maja 1939 Cena Din 1.- iznaio vsak dan popoldne izvzemši nedelie in praznike // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2-50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserarni davek posebei. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. MuW|onska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon st. 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. lova pojasnila: Sporazum je mogoč tudi z Nemčijo, toda Nemčija mora dati poprej dovoljna jam stva, da ne namerava izvesti nadaljnjih napadov ali uporabljati silo nasproti dragim državam, ker Anglija noče kopiti mira za vsako ceno LONDON, 20. maja. br. Vsa mednarodna politična javnost je pod vtisom izjav, ki jih je dal na včerajšnji popoldanski seji spodnje zbornice ministrski predsednik Chamberlain. ki je obrazložil stališče angleške vlade glede trenutnega mednarodnega položaja in pojasnil, v kakem stanju so sedaj pogajanja z Rusijo za sklenitev obrambne fronte miru. Chamberlain je med drugim izjavil: Mnogo raje bi videl, da ne bi govoril o zunanji politiki, ker je sedanja doba doba napetosti, zaskrbljenosti in sumni-čenj. Toda popolnoma se zavedam, da vsako besedo, ki io izgovorim, slišijo ne samo člani spodnjesa doma. pač na tudi po vsem svetu in da io preiskujejo pod drobnogledom. Smatram, da more politika mim igrati vlogo tudi v onih vprašanjih, ki jih poznamo pod imenom kolonialna vprašanja. Strinjam pa se s tem, da mi nikakor nismo pripravljeni, da bi kupili mir za vsako ceno, za koncesije, ki vodijo samo do novih zahtev. Angleška politika ne sestoji v tem. da bi se ustanavljali v Evropi bloki držav s sovražnimi težnjami. Z Nemčijo bi se dalo razpravljati o pogojih trajnega miru, če bi Anglija dobila zagotovilo, da ne namerava izvesti nadaljnjih napadov ali uporabljati silo nasproti drugim državam. Na to vprašanje ne gledam s svojega osebnega stališča, pač pa S stališča angleških koristi v egoističnem smislu besede. Uvidevam. da vi ne morete ločiti angleških od svetovnih interesov. Največji od vseh angleških interesov je ohranitev miru. Kaj pričakuje Anglija od Rusije Cilj Anglije je organizacija skupnega odpora proti napadu LONDON, 20. maja. r. Z največjim zanimanjem je vsa politična javnost pričakovala poja?n;,a Chamberlaina glede pogajanj med Anglijo in Rusijo. O tem je Cham berlain izjavil: Kar se tiče pogajanj z Rusijo, ni res, da britanska vlada koleba, češ da se ne strinja z ideologijo druge pogajajoče se stranke. Ponoviti želim, da to ni tako. Velika Britanija hoče na^ti najboljšo metodo za ustanovitev mirovne fronte. Če bomo mogli najti način za pomoć in sodelovanje Rusije pri ustvarjanju mirovne fronte, ga bomo pozdravili. Mi ga želimo in ga. iščemo. Glasovi, da podcenjujemo pomoč, ki bi jo mogli imeti od Rusije, so neutemeljeni. Mi smo ruski vladi svetovali, naj bi podala izjavo glode Poljske in Romunije, podobno Izjavi, Id smo jo mi dali Turčiji. Toda zdi se, da je sovjetska vlada mislila, da ta ponudba ni recipročna. Izjaviti želim, da ni britanska vlada nikoli imela namena zahtevati od ruske vlade, naj stori karkoli, česar ne bi bila sama pripravljena storiti. Mi smo zmerom pričakovali, da bodo dogovori recipročni, zato težko razumem, zakaj nekateri neprestano mislijo, da se v svojih predlogih izogibamo recipročnosti. Nam je do tega, da hitro dosežemo sporazum, toda spodnja zbornica naj ima v mislih, da mi v tem pogledu ne skušamo ustvarjati zveze med nami in drugimi državami, temveč samo iščemo pota in načine, kako se bomo uprli napadu. Ta politika se nam ne bi posrečila, če bi v želji, da dosežemo sodelovanje katere države, ustvarili nevšečnosti drugi državi, ki noče sodelovati r. nami. Zato izjavljam, da je v tako važni in kočljivi zadevi potrebna neka opreznost. Cilj nase politike je ustvaritev fronte m je bolje ta cilj odložiti se za nekaj dni, kakor pa hitro nekaj ukreniti, če bi se potem pred našimi očmi neitaj že gotovega podrlo. Mislimo, da sovjetska vlada morda ni mogla doseči z nami sporazum v nekaterih vprašanjih, v katerih bi se lahko sporazumeli, če bi bila pripravljena naknadno obširneje proučiti vprašanja, zaradi katerih so nastale težave. Ne morem povedati, kako žal mi je, da je sovjetska vlada sklenila, da ne pošlje Potemkina v ženevo. Zasedanje sveta DN se je odložilo za teden dni samo zato, da se omogoči Po-temkinu udeležba. Po odložitvi zasedanja pa Potemkin ne more priti v ženevo, tako da lord Halifax nima možnosti osebno pogovoriti se z njim. Nas zunanji minister Halifax bo jutri konferiral v Parizu s predsednikom francoske vlade Daladierom in z zunanjim ministrom Bon netom. Po teh konzultacijah ie pričakovati, da bodo odstranjene zapreke, ki so do danes zavirale sklenitev dogovora z Rusijo. TJpam, je končal Chamberlain, da bom potem vendar že mogel sporočiti spodnji zbornici, da je dosežen končni sporazum med obema državama. Pogajanja se bodo nadaljevala Odločilnega pomena bodo razgovori diplomatov v Ženevi LONDON, 20. maja. e. Včerajšnja debata v spodnji zbornici o zunanjepolitičnem položaju se je vodila pod mučnim vtisom, ki ga je izzval zastoj v angleško-ruskih pogajanjih. Ko se je razprava začela, se je v parlamentu že vedelo, da je ruska vlada odklonila kot nezadostne najnovejše londonske predloge, napravljene v namenu, da bi se našla podlaga za uspešno zaključitev pogajanj o sodelovanju. Sovjetski veleposlanik Majski je opoldne prišel v Forreign Office in sporočil siru Robertu Vansittartu, da njegova vlada neomajno vztraja na prej izraženem stališču, to je, da Sovjetska Rusija pristane na sodelovanje za zagotovitev miru samo na podlagi popolne trojne zveze med Anglijo, Rusijo in Francijo. Kakor znano, je angleška vlada na seji preteklo sredo sklenila, da pride ruskim željam kolikor mogoče nasproti in je hkrati zahtevala od Moskve, da točno obrazloži svoje stališče. Dasi se je včerajšnja razprava v parlamentu vodila o splošnem mednarodnem položaju, so se vsi razgovori nanašali izključno na angleško-ruska pogajanja. V svojem govoru je ministrski predsednik Chamberlain tudi namignil, pod katerimi pogoji bi bila angleška^ vlada pripravljena za sporazum z Nemčijo. To namigavanje Chamberlaina na možnost sporazuma z Nemčijo smatrajo, da ni brez vsake zveze z angleško-ruskimi pogajanji. Govor Chamberlaina tolmačijo tako, da se Anglija noče podvizati z zaključitvijo zveze z Rusijo, da tako da Nemčiji možnost, da medtem napravi kakšno gesto, ki bo spremenila položaj na boljše in odstranila potrebo an-glcško-ruske zveze. V vsakem primeru smatrajo, da bo prihodnji teden odločilen za uspeh ali neuspeh angleško-ruskih pogajanj. PARIZ, 20. maja. e. Angleški zunanii minister lord Halifax prispe danes ob 16. v Pariz. Ob 17. se sestane z Daladierom in Bonnetom, s katerima bo imel daljše razgovore, nato pa bo njemu na čast prirejena večerja, na katero bo povabljenih tudi več tujih dinlomatov Pariz zapusti ob 21. in krene v Ženevo. Francoski zunanii minister Bonnet bo po razgovoru s Halifaxom odpotoval v Arcachon. kjer bo jutri dopoldne prisostvoval kongresu bivših bojevnikov Popoldne bo z letalom odpotoval v Ženevo, da v ponedeljek zjutraj nrisostvu-je otvoritvi zasedanja sveta Društva narodov. Majski odpotoval v ženevo LONDON, 20. maja. e. Snoči ob 22. je sovjetski veleposlanik Majski odpotoval iz Londona na sestanek Društva naredov v Ženevo. Tuđi Bolgarijo je treba pritegniti Možnost angleške intervencije za pristop Bolgarije k Balkanski zvezi LONDON, 20. maja. r. »Daily Telegraph« objavlja članek izpod peresa znanega angleškega politika Winstona Churchilla, v katerem se zavzema za ureditev odnošajev x Bolgarijo. V svojih izvajanjih prihaja do zaključka, da predstavlja sedaj Bolgarija edino oviro za združitev vseh balkanskih odnosno crnomorskih držav v enotno fronto. No sme se dopustiti, da bi Bolgarija po- novila napako, ki jo je storila leta 1913 In 1914» napako, ki se je izkazala sa največjo nesrečo bolgarskega naroda. Sedaj se nudi lepa prilika za srečnejšo* odločitev Bolgarije in to tem bolj, ker Rumunija in Turčija ničesar ne želita bolj* kakor sporazum z Bolgarijo. Sedaj je čas, piše Churchill, da se sklenejo dogovo*-?. da se vzhodna Evropo, reši propada, Churchill mnenje, da je dolžnost Romunije, ki je imela tako bogat dobiček od zavezniške zmage, da doprinese vse kar je mogoče, da se doseže časten sporazum z Bolgarijo, da se jo tako pridobi za fronto miru. V lon- donskih političnih krogih sodijo, da je ta članek inspiriran s strani vlade ter namiguje, da bo Anglija posredovala v tej smeri. Nemški odgovor Chamberlainu Nemcem je njegova politika nerazumljiva Berlin, 20. maja. g. Oficiozni »Deutscher Dienst« se bavi na uvodnem mestu z včerajšnjimi izjavami Chamberlaina in piše med drugim: Angleški ministrski predsednik si je prizadeval, da na znotraj in na zunaj opraviči svojo politiko. V resnici pa je skušal zopet zlepiti porcelan, ki ga je v zadnjih tednih razbila angleška politika. Mirovna politika z dvojnim dnom je nerazumljiva. Chamberlain je celo Turčijo postavil na nemško mejo in gre tako daleč, da slika turški pakt kot jamstvo varnosti Balkana. G. Chamberlain se o tem očividno ni posvetoval z merodajnimi balkanskimi državami, sicer kaj takega ne bi mogel trditi. Najdaljša izvajanja je posvetil Rusiji in skušal priti iz predsobe v oni prostor, kjer se podpisujejo po angleškem receptu. Radi mu verjamemo, da zanj ni nobenih ideoloških ovir, kakor jih tudi ni bilo v Španiji. Gre mu zgolj za to, da s pomočjo Moskve dobi kontrolo nad Evropo. V splošnem pa je skušal Chamberlain pomiriti samega sebe in svet, ne da bi imel pogum prekiniti politiko, o kateri dobro ve, kje se bo končala. Kaj pravi g* Mussolini Italija je pripravljena na vse Milan, včeraj z 20. maja. AA. Mussolini je imel balkona mestne hiše v Aosti govor, v katerem je med drugim dejal: Italija gleda mirno v bodočnost. V Italiji je zdaj več milijonov ljudi. Mussolini je nato aludiral na svoj govor v Turinu ter dejal: Ne vem, katero pot bodo v tej dilemi izbrale demokracije. Toda treba je voditi računa o tem, da so demokratski narodi mogoče že izbrali odločitev. Mirno čaka- mo, mi se mirno pripravljamo. Predvsem mi ne bomo ničesar pozabili. Zadnjih 16 let smo vsemu svetu pokazali nezlomljivo moč našega orožja in naše vojske. Vsi oni, ki so ščitili demokracije, so doživeli neuspeh. Zmaga generala Franca je istočasno zmaga Italije. Smatram, je dejal Mussolini na kraju, da ste vi sprejeli mojo vero. Mi smo torej zmagali, mi bomo jutri zmagali, mi bomo vedno zmagali. Angleški kralj o pomenu svojega obiska v Ameriki Obisk naj bo manifestacija povezanosti britanskega imperija in dokaz solidarnosti miroljubnih narodov OTTAWA, 20. maja. AA. Včeraj je imel angleški kralj v poslopju parlamenta govor pred zbranimi kanadskimi senatorji in poslanci. Kralj je v svojem govoru omenil med drugim izjavo svojega pogojnega očeta o priliki proslave 251etnice njegovega vladanja, da ne obstoja v angleškem imperiju nobena supremacija, temveč da je potom parlamentov izraženo svobodno združevanje narodov, ki uživajo skupen sistem vladavine. Vsi so enako vdani ideji miru, svobode in enakosti ter kroni Govoreč o svojem potu po Kanadi je kralj dejal, da je njegova največja želja, da dokaže kanadskemu narodu edinstvo nacije Izrazil je upanje, da bo o priliki svojega obiska v Zedinjenih državah okrepil prijateljske odnošaje, ki obstojajo med Ze-dinjenimi državami in angleško zajednico Ta obisk ima enako kakor nedavni obisk na evropskem kontinentu namen izraziti željo naših narodov za čim tesnejšim prijateljstvom in čim boljšimi odnošaji ne samo z narodi iste krvi, temveč z vsemi narodi na svetu. Kdo bo dobil zlati zaklad bivše češkoslovaške Narodne banke? Del tega zlata, ki je deponirano v Londonu, bo izročen Nemčiji — Slovaki ne dobe nič BRATISLAVA, 20. maja. r. Kakor znano je češkoslovaška vlada pravočasno spravila na varno zlati zaklad praške Narodne banke. Zlato in devize so bile poslane v London, kjer so ostale deponirane tudi po razpadu češkoslovaške republike. Slovaška vlada se je ves čas prizadevala, da bi dobila na Slovaško odpadajoči del tega zaklada, da bi na ta način fundirala svojo novo ustanovljeno Narodno banko. Še bolj intenzivno se je potegovala za to zlato Nemčija, ki je poslala v London posebnega delegata, da se pogaja z angleško vlado glede izročitve tega zlata, zlasti še, ker se je zatrjevalo, da bo to zlato izrečeno češkim emigrantom, da nadaljujejo svojo akcijo za obnovo češkoslovaške republike. Kakor pa poročajo sedaj, je angleška vlada izjavila, da je pripravljena ustreči želji Nemčije v toliko, da izroči od tega zaklada 5 milijonov funtov banki za mednarodna plačila, ki bi ga stavila Nemčiji na razpolago za plačilo nemških dolgov v inozemstvu, toda le ped pogojem, da prevzame Nemčija vse češke dolgove in to tako državne, kakor samoupravne. Kaj se bo zgodilo z ostankom češkega zaklada, ki ga cene na 25 milijonov funtov, še ni znano Gotovo je le toliko, da Slovaki od tega ne bodo ničesar dobili. To spoznanje je izzvalo na Slovaškem novo bridko razočaranje. Vcdja slovaške propagande Mach je izjavil, da Slovakom ne bo preostalo nič drugega, kakor da s posebno zbirko zberejo potrebno zlato zalogo za svojo narodno banko. Prihodnje dni bo izdan na narod poziv, naj izroči vso zlatnino. Darovalci bodo dobili za to železen prstan z-napisom: Slovaška država se zahvaljuje. Posojila SUZOR-fa ZAGREB. 20. maja. e. Na zadnji seji ravnateljstva Suzorja v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se odobri mestnemu poglavarstvu v Ljubljani znesek 4 milijone din za dobo 15 let za gradnjo osnovne šole na Viču. Ker je ravnateljstvo banski upravi v Ljubljani že poprej odobrilo posojilo v znesku 43 milijonov za vzdrževanje, preureditev in modernizacijo vseh bolnic v Sloveniji, dobi dravska banovina na ta način vsega skupaj 47.4 milijona din. Od ostalih banovin so prejele doslej od Suzorja drinska 27, moravska 26, vardarska 0.5, primorska 2, savska 20, in mesto Zagreb 31.5 milijona dinarjev. BEOGRAD, 2*. maja, e. Snoči ob 11.30 se je odpeljala v Sofijo delegacija beograjske univerze z rektorjem dr. Jovanpvićem na čelu. Delegacija se bo udeležila proslave 501etnice sofijske univerze. Ob tej priliki bo v Sofijo odpotovalo tudi 300 slušateljev beograjske univerze. Novi belgijski poslanik v Beograda BEOGRAD, 29. maja. e. Bivši belgijski poslanik v Pragi viconte Aubere de Tiesy je imenovan za belgijskega poslanika v Beogradu. Tinuf na lavina zaonla ZO delavcev RIM, 2t. maja. AA. Ha var v bližini Do-modossole se je zaradi dežja in snega utrgal ogromen snežni plaz v dolini Form ose ter zasul neko žago, v kateri je bilo 20 delavcev. Dozdaj so izkopali 16 delavcev. Od teh je bilo 11 mrtvih, 3 lažje in 2 hudo ranjena. P o tlite nt etgernU Tako govori poljsUi general.•• Na dan smrti maršala Pilsudskega prirejajo Poljaki vsako leio spominske srčanosti. Tako so bile tudi letos 12. maja po vsej J Poljski izredno lepe spominske slavnosti. Taka prireditev je bila tudi v Varšavi na Trgu maršala Pilsudskega. Udeležilo se je je več kakor 20.000 ljudi, kolikor je pač prostora na prostranem trgu. Glavni govornik na tej svečanosti je bil eden najpopularnejših poljskih generalov Sosnkcnvski. Njegov čustveni govor je napravil na ljudsko množico nepopisen \*tis. Med njegovim govorom so ljudje v patriotskem na\'du'se-nju plakali in dvigali roke k prisegi, da so pripravljeni za vsako žrtev, ki bi jo od njih zahtevala domovina. General Sosnkowski, upirajoč oči v spomenik maršala Pilsudskega, je izvajal med drugim: »Govoril si. naš poveljnik, da ne bomo pustili niti pedi naše zemlje tujcu. Poslušamo te. naš poveljnik, in zato danes vsa Poljska odme\>a od mogočnih klicev: Niti pedi naše zemlje ne damo! Go\>oril si, naš met šal. da je mogoče boriti se in zmago\*ati tudi pod najtežjimi okolnostmi, da pa je trebt imate samo močno in neomajno voljo. Vemo in se spominjamo, da Poljska leta 1920 ni zmagala z zadostnimi količinami materialnih sredstev, marveč s svojimi duhovnimi silami. Danes imamo vse, kar nam je potrebno za uspešno boibo. Imamo strojnice, puške, topove, letala in vse drug/o nam potrebno orožje. In prav nič nas ne vznemirja, ako ima morda kdo drugi še več orožja kakor mi. Vemo in zavedamo se, da se moč naroda, ki ljubi svojo svobodo in ceni svojo čast. ne meri samo po številu njegovih tankov in letal. Prepričani smo, da se največja fizična premoč lahko uniči z nezlomljivo voljo naroda, ki se zaveda, da nima življenje brez svode nobene vrednosti. Mnogo raje imamo naj bolj krvavo in smrtonosno bitko, kakor sramotno suženjstvo. Narod, ki tako misli in tako čuti, se bo boril z nožem v zobeh, s prelomljeno sabljo in s miškinim kopitom. Boril se bo celo z zobmi, ko mu zadnje orožje pade iz ranjenih rok. Govoril si nam, naš maršal, da je treba pri vsakem poslu imeti močne živce. Zapomniti smo si tvoje besede in se ravnamo po njih. Zato naš narod z visoko dvignjeno glavo čaka na nadaljnji razvoj dogodkov. V zmoti je tisti, ki danes računa na slabe živce Poljakov m na počasno gine\fanje njihove fizične odpornosti. Razočaran bo vsakdo, ki misli, da bo lahka zmaga nad Poljsko in poljskim narodom. Domovina je res v nevarnosti, toda Poljska ne bo propadla, ker jo Čuva na vse žrtve Pripravljeni narod!* Nov katoliški dnevnik na Hrvatskem Dolga leta je bil direktor katoliške »Hrvatske straže« dr. Janko Šimrak, grŠko-kato-iiški kanonik in profesor bogoslovne fakulte te na zagrebškem vseučilišču. Vodrlni katoliški krogi na Hrvatskem pa zadnja leta niso bili posebno zadovoljni s »Hrvatsko stražo* in so ji celo odrekati, da bi bita gjtasilo hrvatskih katolikov. Tudi škofje so opetovano na svojih konferencah izraziti svoje nezadovoljstvo s politiko, ki jo je zastopala »Hrvatska straža*, oziroma njen direktor dr, šimrak. Posebno nerazpoloiem je bil proti »Hrvatski straži« sarajevski nadškof dr. Šarič. To nezadovoljstvo, ki je prihajalo vedno bolj do izraza proti »Hrv. straži«, je očividno napotilo dr. Šimraka, da je končno odstopil kot direktor lista, kar smo pred dnevi zabeležiti tudi v »Slov. Narodu«. O Šimrak ovi demisiji razpravlja »edaj tudi »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, in piše: Že na zadnji škofovski konferenci je bilo sklenjeno organizirati katoliški dnevnik na širši podlagi, kakor je bita organizirana »Hrv. straža«. Škofje namreč žele zbrati okrog katoliškega dnevnika vse komponente katoliške akcije, ker so bili sedaj okrog »Hrv. straže« zbrani samo starešine katoliškega akad. društva »Domagoj«, ki so tudi list financirali, V Zagrebu obstojajo tri katoliške tiskarne — Tiskarna narodne prosvjete, Nadbiskupska in Narodna tiskarna. Vsa ta tri podjetja bi sedaj radi združili v eno veliko podjetje, ki bi lahko potem prevzelo tisk velikega katoliškega dnevnika. Dr. Šimrak, ki je odstopit koz direktor »Hrv. straže«, začasno še opravlja pr\ listu tekoče posle, toda samo dot le f, dokler ne bo imenovan njegov naslednik, kar pa se bo vsekakor zgodilo v najkrajšem času. Ni še znano, se bo ti »Hrvatska straža« reorganizirala in razširila ali bodo mesto nje osnovali popolnoma nov list z drugjm imenom, da tako tudi na zunaj pokažejo, da ta dnevnik predstavlja vse zbrane moči katoliSke akcije. Eno je gotovo, da se bo sedanja redakcija močno povečata. — Borzna poročila. CURIH, za. maja. Beograd 10.—, Par** 11.78, London 20.82, New York 444.75, Bruselj 75.70, Milan 23.40, Amsterdam 239.25, Berlin 178.50, Praga 15.20, Varšava 83.75, Sofija 5.40, BukareSta 3.25. Postani in ostani ilan Vodnikove družbe! Strm 2 »SLO V*t!N SIC1 NA«OD(, sobota. 20. maja 1339. Stav. 114 Kranjske občinske zadeve Frcvola bo najbrž prodana župni nadarbini za Kranj. 20. maja Snoči se je vršila po daljšem odmoru seja občinskega odbora, ki jo je otvoril g. župan in prešel takoj na dnevni red. V na-zaanilih je prebral odločbo banske uprave, ki razrešuje o. o. Filipa Rotarja dolžnosti odbornika. Takoj nato je bil zaprisežen prvo imenovani namestnik g. dr. Igo Ši-lar. Nadalje je poročal g. župan Cesenj, da je bil proračun občine od banske uprave v celoti potrjen, da je prevzemnik kolodvorske tehtniee g. Kosmač zaradi modernizacije ceste, ki bo ovirala tehtanje, odložil prevzem in da je prevzel to tehtnicr drugi li-citant g. Rok Cerar, da je občina preuredila fasado mestne hiše in da je bil znesek, ki je bil predviden za ta dela, nekoliko prekoračen zaradi nepredvidenih ovir, da bo potrebno /aradi namena javne borze dela, ki misli graditi lastno stavbo, odstopiti primeren svet. vendar se uprava še ni odločila, kje naj bi se stavba gradila, da bo po sklepu banske uprave dolžna prispevati za policijo občina Stražišče enajstino. dalje je omenil, da se je občina udeležila nakupa Jc-gličcvega sveta, vendar je nakup opustila, ker je bila cena previsoka. Ker sta bila predsednik policijskega odseka in finančnega odseka odsotna, je g. župan podal rudi ta poročila. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta g. Šiling in g. Hvala, zagotovilo za sprejem pa je dobil tudi g. Ivan Raspor. Pri poročilih finančnega odseka je bilo treba odobriti znesek 20.000 din kot posojilo za meščansko šolo s strani mestne hranilnice. Kopališka dela je izlicitiralo podjetje g. Kavke iz Ljubljane za 536.369 din. Na razna vprašanja obe. odbornikov je g. župan odgovoril, da je upati, da bo kopališče zgrajeno do avgusta in da bodo jeseni uporabna že tenišča. Zaradi preureditve Jelenovega klanca bo občina morala odstopiti vzdolž klanca svoj svet. vendar bo država dolžna urediti primeren hodnik. Ker je predvideno, da bo poleg klanca tlakovana s kockami tudi cesta skozi mesto, so si bili vsi obč. odb. edini, da naj se položi skozi mesto beton, ker povzroča tlak s kockami ropot, ki ni pripo- ročljiv zaradi rujskoprometnih ozirov, pa tudi zaradi bližine gimnazije. G. župan je zagotovil obč. odb.. da bo storil vse, da se bo stvar uredila v interesu mesta. V zvezi z nameravano gradnjo tekstilne šole je treba najeti poaojilo 4 in pol milijona din, ki ne bo v breme občine, ker bo krila anuitete banovina iz rednega proračuna. Tekstilna Šola bo zgrajena za Suha dolnikovim vrtom in se bo pričelo z gradnjo takoj, tako da se bo šola lahko vselila v novo poslopje že z drugim letom. Pri naslednji točki dnevnega reda se je pretresalo vprašanje prodaje Prevole glede na ponudbo župne namo kratko poročali, da sov medelržavnem dvoboju Jugoslavija ; Poljska naši Sokoli pri nastopu v Varšavi zmagali s precejšnjo razliko v razmerju 335:325. Tekmovanje je bilo v petek zvečer. Jugoslovani so bili mnogo boljše razpoloženi kakor v Parizu. Pri tekmovanju na orodju se je sicer 5 naših tekmovalcev lažje poškodovalo, a Merzlikin. ki je eden najboljših., je moral celo odstopiti. Posamezni rezultati so: V šeste robo ju za posameznike je zrna. gal Konrad Grilec. ki je dosegel 56.90. drugi Forte 56 65. tretji Poljak Kosman 56-45, četrti Budja 56-05, peti Poljak Wie-trikowski 56.95. šesti Kujundžič 55.80. sedmi Prislov, osmi Ivancević. deveti Bela, Merzlikin je bil med najboljšimi, a tekmovanja ni končal. V poedinih olimpijskih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Pr°ste vaje: prvi in drugi z enako oceno Jugoslovana Kujundžič in Merzlikin 9.8, na bradlji je bil prvi Poljak Kosman z 9.55, drugi Forte 9.50. Na drogu prvi Forte 9.55, drugi in tretji Grilec in Budja 9.40. Jugosloveni so na tem orodju zase. dli vseh šest prvih mest. Na konju s prijemom je prvi Grilec, 9.70, dTugi Forte 9.55, tretji Pristov 9.4.4. Na krogih je bil prvi Poljak Kosman 9.80, drugi IvanČević 9.75, tretji Budja 9.55. V skoku čez konja počez je bil najboljši Poljak Kosman 9.55. Poljski listi obširno pišejo o nastopu in pozdravljajo lep uspeh jugoslovenskih Sokolov, ki so pokazali pravo olimpijsko zrelost. Občni zbor društva »šola in dom« Društvo je bilo preosnovano tako, da bo delovalo samo v območju drž. ženske realne gimnazije Ljubljana, 20. maja. V prostorih drž. ženske realne gimnazije na Resljevi cesti je bil včeraj popoldne občni zbor društva »Sola in dom«, ki so se ga udeležili poleg priznanih šolnikov v prvi vrsti starši dijakinj na zavodu, ki so interesirani na učnih uspehih svojih otrok in ki kažejo dovolj dobre volje pomagati po svojih močeh k prospehu še mladega zavoda, ki mu v prvi vrsti manjkajo pre-potrebni lastni prostori ali da rečemo kar naravnost lastno poslopje. Občni zbor je otvoril predsednik direktor dr. Lončar, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce in zborovalke ter kratko omenjal delovanje društva od njegove ustanovitve. To matično društvo, iz katerega so se rodila kasneje slična društva, naslonjena popolnoma na posamezne učne zavode, si je spočetka nadelo širšo nalogo, vendar je delo v društvu zaradi delovanja posameznih mlajših društev sčasoma ohromelo. Tudi je bil premeščen prvi tajnik iz Ljubljane v Celje in usoda je iztrgala iz vrst odbora še druge agilne člane. Tako se je izkazala potreba društvo obnoviti na drugi podlagi, na kateri bodo starši bolj udeleženi s svetom in delom. Tajniško poročilo je podal g. prof. Čopič, ki je omenjal potrebo spremembe pravil. Misel ustanovitve društva »Sola in dom« je bila sprožena na velikem protestnem zborovanju staršev 8. decembra 1932. Na tem zborovanju je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki je šel takoj na delo in je tudi vložil pravila društva, ki so bila zelo široko začrtana. Sčasoma pa je društvu zmanjkalo članov, ker so se ustanavljala društva, ki so imela ožji krog interesentov, zato je treba sedaj matično društvo preosnovati. Tajnik je prebral dosedanja pravila, ki jih je občni zbor prilagodil namenom in delovanju obnovljenega društva, z nazivom: »Društvo Šola in dom za drž. žensko realno gimnazijo«. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil na predlog ravnatelja gimnazije g. prof. Josipa Breznika izvoljen soglasno ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec, v odbor, ki se bo šele konstituiral pa ga: Berličeva, Bučarjeva. Pehanijeva, Djinovskiv, Vranšiče-va in ravnatelj prof. Josip Breznik, Za namestnice: ga Pirkmajerjeva, prof. Ku-ljiševa in Dimnikova. V nadzorni odbor: Sičeva, Zupančičeva in g. prof. Stanovnik. Nato je bila določena še članarina, ki bo znašala 10 din letno. Pred zaključkom je bil sprejet sklep, ki gre za tem, da se izposluje zidanje novega šolskega poslopja drž. ženske realne gimnazije. Velik uspeh APZ v Litiji Litija, 19. maja. Akademski pevski zbor prireja te pomladi pevsko turnejo po Sloveniji in na praznik je priredil koncert v Litiji. Goste so na kolodvoru sprejeli zastopniki kulturnih organizacij, sprejema se je pa razen tega udeležilo številno občinstvo, tudi iz okolice. Koncert je bil ob 16. uri. Razprodani so bili vsi prostori; tako lepe udeležbe menda še ni bilo pri nas na nobenem koncertu. — Na programu je bilo 16 pesmi. Najprej so zapeli Potočnikovo Zvonikarjevo, sledila je priljubljena Flajšmanova pesem Tiha noč, dalje dve Riharjevi, Kamila Maska (posebnega priznanja so bili deležni zlasti Mlatiči), prvo polovico koncerta so pa zaključile tri Hajdrihove skladbe. Pravi vihar odobravanja je zlasti zbudila »Hercegovska«. Med odmorom je pozdravil pevce pevo-vodja »Lipe« ravnatelj V. Roječ in poklonil dirigentu cvetje in venec v imenu vseh litijskih in šmarskih pevskih društev. — V drugem delu koncerta so bile na pro-^ gromu Nedvedova Maša, dve Vilharjevi AMtfiint in tri D. Jenkove. Poslušalci so nagradili pevce s silnim odobravanjem i» piOSfcall 50 tako dolgo, da je zbor moral lp ponoviti Hajdrihovo »Hercegovsko«. —* Ves program je obsegal skladbe iz našega narodnega preporoda in njegova odlika je bila že v stilni sestavi. Po koncertu je bil v dvorani družabni ostanek, ki se ga je udeležil tudi starešina litijskih pevcev, skladatelj Peter Jereb. Na kolodvor so pevce spremljali številni domačini. Na kolodvoru se je še oglasila lepa naša pesem. Težko smo se ločili od priljubljenih pevcev, ki so nam pripravili tako lep dan, da ga ne bomo zlepa pozabili. Z Jesenic — Policijski komisarijat na Jesenicah poziva vse inozemce bivajoče na Jesenicah in v okolici ki posedujejo dovoljenja za začasno zaposlenje v naši državi, naj tozadevne karte predlože policijskemu ko-misarijatu najkasneje do 31. maja v pregled. Karte, ki v navednem roku od policijskega komisarijat a ne bodo vidirane, kasneje ne bodo več veljavne. — Veliko zanimanje za gorske hitrostne motociklistične dirke. Gorenjski moto-klub v Kranju priredi v nedeljo, dne 21. maja gorske hitrostne dirke na Planino-Sv. Križ nad Jesenicami. Proga je dolga 4000 m. Start bo pri Cufarju, cilj pa pri Kopiaarju. Zato dirko je raspisanih lepo Število krasnih pokalov in raslih praktičnih daril, ki so razstavljene v izložbi kavarne Novak na Jesenicah. Za te dirke vlada po vnem Gorenjskem izredno zanimanje. Po predpripravah in prijavah tekmovalcev sodeč, bodo te dirke največje, kar jih je bilo kedaj v našem kraju. — Grde navade. Na stopnjiscu in pri vratih vodećih v postajno poslopje vedno stoji po nekaj mladih, komaj doraslih fantiče v, ki si Štejejo v veliko čast. da s tega vzvišenega mesta lahko motrijo življenje pred postajo in tvorijo špalir onim, ki hite k blagajnam, v trafiko in na postajo. Fantiče, ki menda nimajo nobenega drugega opravila razen tega, da ljudi zadržujejo pri vhodu na postajo, bo treba še na en drug način opozoriti, da naj si poiščejo kako drugo tribuno, da bodo na njej pasli svojo radovednost in prodajali zijala. — Smrtna nesreča v Vintgarju. Na praznik vnebohoda dopoldne se je v Vintgarju pripetila nesreča, katere žrtev je postala okoli 55 let stara gospa Gusti Schreiber, I soproga delovodje elektrarne v Podroici j (Ncmčija>. Dopoldne je prišla na Jesenice iz Beljaka. BaČ in PodroŽce veCja družba nemških izletnikov, ki se je peljala naprej na Blejsko Dobravo. Tam je izstopila in šla naprej skozi Vintgar proti Gorjam in Bledu. Ko je družba dospela na zgornji konec soteske v Vintgarju. se je tik nad njo utrgala zemlja in je debel kamen zadel Schreiberjevo na glavo in jo odbil v divjo strugo reke Radovne. Deroča voda je nesrećnico nesla še naprej, dokler m truplo obtičalo za neko akalo. Družba je prestrašila in hitela nazaj do restav:1 ..-cije Vintgar, kjer je obvestila ljudi o nesreči. Truplo pokojne so prepeljali v mrtvašnico gorjanskega pokopališča, odkoder je bilo danes z vlakom prepeljano na njen dom v Podrožco. Problem naše srednje šole Nekaj misli in pomislekov dijaka ob članku pod tem naslovom LJUBLJANA, 20. maja. Zadnjič Jem pod tem naslovom čital v >Slovenskem Narodu« članek, pa sem se odločil, da na istem mestu priobčim nekaj svojih misli. Ker tem še dijak, mislim, da bo cenjenega pisca tega članka z gornjim naslovom, gotovo zanimalo moje izvajanje. No, pa naj pričnem! Predvsem menim, da bi bila ločitev di-jaštva na dve skupini, to je na predpu-bertetno in popubertetno dobo zelo težko ; izvedljiva, morda, celo neizvedljiva. To pa predvsem zaradi tega. ker sedi danes v klopeh četrte ali celo nižje šole mnogo dijakov, ki so že davno preboleli puber-tetno dobo. Nasprotno najdemo v v.šjih razredih mnogo dijakov z izrazito p&be*-tetjiimi znatki. Vzrokov za to je več in gotovo si bo cenjeni pisec člamka ta pojav znal razložiti. Toda bolj kot raadelatev na ti dve skupini me je presenetilo to, da se pisoc ogreva za celodnevno vzgojo, da i-e izrazim z njegovim izrazom, za celodnevno zaposlitev dijaka v internatih. Tu pisec gotovo ni pomislil na mentaliteto našega sodobnega dijaka. ,ki teži pred vsem za tem. da je v svojem delu kolikor mogeče svoboden. Ali pa je taica svoboda mogoča v internatu? Zdi se mi, da ni! Saj se gotovo primeri, da pridejo dnevi v tednu, ko smo popolnoma indisponirani za v iako delo (duševno); to mi bo morai pisec potrditi in priznati. Ah bodo takrat za te poklicani predstojniki razumeli dijaka in ga ne bodo silili ta dan k intenzivnemu delu, ki ga faktično ne bo v stanu opravi jati. Takrat bodo videli v ubogem dijaku navadno lenobo. To je veliko problematično vprašanje, ki ga znajo rešiti le redki pedagogi. Nadalje me zanima, kako si pisec zamišlja pedagogje. ki «iaj bi vzgagal! našo mladino. Ah bodo morda to ljudjje, kakor veČina današnjih profesorjev, ki poznajo same paragrafe in nič drugega, kar bi jim bilo življenjski cdlj. Mnogi profesorji v današnji dobi ne vidijo v dijaku nič drugega nego številko v katalogu, kjer so Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 20. maja: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 21. maja: Trideset sekund ljubezni. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ponedeljek, 22. maja: Velika skušnjava. Red A ★ »Velika skušnjava« je naslov nove češke veseloigre, ki jo je napisal Karel Pi-skor, avtor uspele igre »Upniki — na plan«, ki je polnila letos dramo. »Velika skušnjava« je delo, ki ima svoje moralno jedro zavito v velezabavno zgodbo o ded-ščini. Velika skušnjava je želja prilastiti si po naključju najdene vrednostne papirje. Ob tej priliki, ki je nekako preizkušnja morale posameznika, se pokažejo različni značaji in njihove kakovosti. E>elo je zanimivo, ker je zajeta v njem stara in sodobna generacija, njune vrline in slabosti, skratka tiste človeške poteze, ki so odločilne za značaj tudi ob nebistvenih dogodkih in gre za konflikt iz meščanskega življenja. Igrali bodo: glavno žensko vlogo Nablocka. nadalje: Gregorin, P. in V. Ju-vanova, Danilova Rakarjeva. Drenovec, Danes. Bratina, Gale in Brezigar. Režija je prof. šestova. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 23. maja: Traviata. Gostovanje Eve Bandrovske-Turske. Izven • * Odlična pevka Poljakinja Eva Bandrov-ska-Turska bo gostovala v torek, dne 23. t. m. v Verdijevi »Traviati« v partiji Vio-lete. Umetnica je gostovala ponovno na vseh velikih evropskih odrih, v Italiji, Fran ciji, na švedskem. Norveškem, v Nem., Švici, Rusiji, Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem in v Ameriki. Prvovrstne umetniške ocene pišejo o njej z najlaskavejšimi besedami ter poudarjajo posebno njen izredni pevski material, veliko pevsko kulturo, sijajno dramatično koloraturo francosko-romanskega sloga kot njeno posebnost in njeno igro. Ponovno opozarjamo na to izredno zanimivo gostovanje. SPORT — Jutri Moto-dlrke na Gorenjskem! Ne. davno ustanovljeni mladi in agilni prvi gorenjski Motoklub v Kranju priredi jutri svoje prve hitrostne dirke v bližini Jesenic na planino Sv. Križ. Ker bodo na tej prireditvi nastopili poleg skoro vseh gorenjskih motociklistov tudi v velikem številu člani ljubljanskega moto-kluba Ilirije in Avto-kluba, se obeta tudi na tej dirki ostra konkurenca. — ljubljanski dirka« so včeraj odpotovali v Beograd. S snočnjim brzovlakom je odpotovala v Beograd na moto-dirke »Velika nagrada Beograda« ekipa Moto-kluba Ilirije, v katerih so Šiška Janez (BMW 500 sport,) Vidmar Stane (Puch 800 tur.), Lapajne Jule (Horex 350 sport). Ker so vsi ostali slovenski motokhibi morali iz raznih razlogov odpovedati svoje sodelovanje na tej dirki, bodo Ilirijani edini predstavniki slovenskih motociklistov na dirkah ▼ preatoinioi in upamo, da bodo taka čaMno izstopali Slovenijo! zapisane ocene njegovega znanja. Ob tej priliki na jem eni m. da ocene niso zanesljivo sredstvo za. presojo dijakove sposobnosti. Za to bi vam mogel podati zelo prepričljiv dokaz, ki ga ni lahko ovreči. Na bežigrajski gimnaziji študira dijak, ki ga pozna vsa gimnazija in VSa njeina okolica. D^jvtvo pa je, ds je absolutno c mejen in kot talko popolnoma nezmožen za vsako ž vile**isko borno. In vendar je prišel zdaj že do šestega razreda, na podlagi svojih ocen Toda. da ne znadem od jedra svoje razprave. Profesori današnje mladine bi mo. i-ali biti v mnogih primerih drugačni. Za-kaj imajo nekatere dijake bolj pri srcu. kakor druge? Pač zaradi tega. ker znajo nastepati. Da to absolutno drži. vam pove lahko vsak dijak. Saj če stopi v razred nov profesor, ki ga razred še ne po-zra, je zelo mnogo odvisno od njegovega nastopa, kakšni bodo dijaki. č>e bo sedel za kateder, potegnil iz žepa velike naočnike in s kislim obrazom povedal to in ono. je igro že izgubil. Vse kaj drugega je, če stopi novi profesor v razred z veselim obiazom in Če prične svoj pouk s prijateljskim pogovorom in sele potem preide na snov. Dijak se bo gotovo oprijel njegovega predmeta z veseljem in s tem je polovica že pridobljena. še nekaj naj pripomnim. Pisec omenja, da bi srednja šola bodočnosti morala priti v privatno upravo. Ali je pisec gotov uspeha? Ali se ne bo tej šoli pridružilo večno socialno vprašanje dijaštva? Ah je gotovo, da bodo pedagogi tako veliki idealisti, da se ne bodo dali pri učenju zaupanih jim dijakov prav ničesar vplivati na socialni položaj dijakov, šele tedaj moremo upati na uis*peh take šole. če se bo vse to izpolnilo. Zelo bi bil hvaležen cenj. piscu. 6e bi mi odgovoril v eni naslednjih številk r Slovenskega Naroda«, čeprav sem se oglasil tako pozno na njegov članek. Prosim torej cenjenega pisca za pojasnilo. Miha — dijak Iz Kranja — Občni zbor Branibora bo v nedeljo 21. maja ob pol 11. uri v gimnaziji. Vljudno naprošamo članstvo in narodno zavedno občinstvo, da se oč. zbora udeleži v čim večjem številu. — Tombola v Stražišcu. Sokolsko društvo v Stražišcu je priredilo na praznik tombolo, ki jo je posetilo ogromno število ljudi. Poznavalci razmer cenijo, da je bilo okoli 3.000 ljudi. Glavni dobitek motorno kolo je zadel Rus Rudolf, urar iz Kranja, kolesa pa so dobili Kunstelj Stanko, brivec iz Kranja, Kokolj Jelka, zasebnica Kranj. Boštjančič Joža, delav., Šmartno pri Litiji, šetina Marinka, del., Stražišče, Spiske In-ge. dijak., Kranj, Hafner, Mihaela zaseb., Stražišče, Kuralt Tine, del., Medvode, Rob-lek Boris, mehanik, Tržič, šilar Marija, zaseb., Stražišče. Goršek Hinko, del., Stražišče. Sreča se je nasmejala zlasti tudi brezposelnemu delavcu Boštjančiču, ki je prišel v Kranj iskat dela pa ga je zaneslo na tombolo in bil je zelo vesel ko so mu dali v roke kolo. Tako se včasih nasmeje sreča tudi resnično potrebnim. — I. gorenjski motoklub priredi v nedeljo 21. t. m. hitrostno dirko k Sv. Križu nad Jesenicami, o kateri smo že poročali. Ker pa vsi ne bodo šli na dirke, opozarjamo, da se bo isti dan vršila tudi kolesarska dirka na progi Kranj—Jesenice. Start bo pred gostilno »BekseU ob 10. uri, in naj mu občinstvo prisostvuje, če že ne more na same dirke k Sv. Križu. Upajmo, da bo javnost pravilno cenila trud gorenjskega motokluba in kolesarske sekcije. — Za predsednika maturitetne komisije je imenovan na kranjsko gimnazijo g. insp. prosvetnega ministrstva g. Sovre Anton. Iz Kočevja — APZJ — Jutri, 21. t. m. velik koncert Akademskega pevskega zbora iz LJubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije ob 3. uri popoldne. Slovenci udeležimo se vsi praznovanja svoje kulture! — APZ se pripelje z dirigentom Francetom Maroltom popoldne z avtobusi okoli pol 2. Rojaki, napolnimo dvorano! Iz Maribora — Podjetno tihotapko je prijela policija ponoči, ko se je sumljivo smukala po mariborskih ulicah. Imela je pri sebi večjo košaro in ko je stražnik pogledal vanjo, je videl, da je polna tihotapskega blaga. Zaplenili so ji 5 kg saharina, 30 vžigalnikov in 2200 din gotovine. Tihotapka je neka Marija T. iz Turnišča v Prekmurju. — Vlomi brez konca in kraja. Na Tez-nem je bilo danes ponoči vlomljeno v trafiko pri kolodvoru. Vlomilci so odnesli nekaj blaga, koliko škode so napravili, še ni znano. — V Vilharjevi ulici 2 je bilo vlomljeno v stanovanje Marice Veberje-ve. Vlomilci so odnesli okrog 50 m platna, razno perilo in obleko v skupni vrednosti 2500 din. — Opozorilo vinogradnikom. Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru je po došli poročilih antiperonosporič-riih postaj ugotovil, da bo infekcija peronospore nastala v dneh 21. in 22. maja. Vinogradniki se opozarjajo, da brezpogojno izvrše prvo škropljenje proti peronospori najkasneje do 22. maja 1938, K O L. E D A K DANES: Sobota, 20. maja katoličani: Bernardin JUTRI: Nedelja 21. maja katoličani: Feliks DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Dama v modrem KINO SLOGA: Dedič milijonov KINO UNION: Pastorka KINO MOSTE: >Rosalie« — Edi Nelson in * Buster kaznenec KINO SISKA: Neapelj, mesto ljubezni PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFT ISTI SPORED SKUPŠČINA DENTIST. TEH. ZBORNICE ob 9. v beli dvorani Unloha TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO občni zbor ob 9.30 v sejni dvorani Zbornice za TOI JUGOSLOVENSKO PROFESORSKO DRU STVO, sekcija Ljubljana, občni zbor ob 10.30 v dvorani Trgovskega doma GOSTOVANJE ŠENTJAKOBČANOV ^Košček srečen ob 20. v Sokolskem domu na Viču DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koryt-kova ul. 18, telefon št. 36-24. Sipod Aita Gospod urednik! V četrtek, na praznik, sem bil v Dragi pod Begunjščico, da bi fotografiral neke planinske cvetlice, ki so tu najlažje dosegljive. Bil sem prvič tam. zato st lahko mislite, da sem bil kot prijatelj narave in vnet fotoamater vzhičen. ko sem prav ob poti proti R oblek ovem u domu na vsakem koraku srečaval nešteto najlepših jožefovk, Klu/.ijevih encianov, planinskih mastnic, sa-turej, peteroprstnikov. avnkljcv m drugih cvetk, ki jim kot nestrokovnjak ne vem niti imena. Noben umetni vrt ne bi mogel amaterju s tako ugodno okolico prožiti toliko cvetnega bogastva. Sklenil sem. da te kraje najprej nekoliko pregledam in se spravim na delo nazaj grede. Da bi tega nikoli ne storil! Kajti ko sem potem po vrsti obiskoval prostore, ki sem si jih bil zapomnit, sem doživljal po vrsti trenutke najbolj grenkega razočaranja. Vrt pod Be-gunjščico je bil uničen, po poti so ležali sem in tja malomarno proč vrženi cveti, vsakih trideset, petdeset korakov sem naletel na skupino izletnikov v promenadnih oblekah, s šopi odtrganih cvetlic v rokah in aktovkah, skupine vandalov, ki jim vsega razdejanja še ni bilo dovolj in so sistematično uničevali še to, kar je bilo ostalo. Kaj sem hotel kot navaden zemljan, ki nima uradnega pooblastila, da bi smel vsakega takšnega skrunitetja naratve ustaviti, legitimirati ali po vseh pravilih kaznovati? Kakor sem pozneje zvedel, je šlo za družbo dvajset ali več inozemcev, ki so se bili pripeljali z Bleda nalašč za to, da bi občudovali« bogastvo naše planinske flore. Dobil sem vtis, da so bili na Bledu še posebej opozorjeni na to in točno bi se dalo dognati, kdo jih je opozoril, kdo jim je organiziral ta izlet, kdo jih je vodil in kdo jim je »pozabil« povedati, da je uničevanje gorske cvetane pri nas prepovedano, pa naj gre za domačina ali za tujca, ki bi moral sicer kot pripadnik naroda, kjer se takšne prepovedi izvajajo z vso strogostjo, sam vedeti, kaj se gostu v tuji deželi spodobi. Takšen »tujski promet« uničuje slovenskemu ljudstvu več, nego prinaša hotelirskim žepom. Sicer pa, da bom popolnoma pravičen, moram omeniti, da sem na tem pokvarjenem izletu skozi Drago srečaval tudi ljudi, ki so govorili naš jezik, a so bili vandaiizirani na enak način, čeprav niso mogli prezreti opozorila ob vhodu v dolino. Sedaj vas hočem, gospod urednik, vprašati samo še nekaj, če mi boste mogli na to odgovoriti: V Begunjah, kakor v drugih ki a jih pod gorami so orožniške postaje, ki imajo glede izvajanja zakorto\> o zaščiti prirode jasna nai^odila. Kako se more navzlic temu dogajati, da gredo mimo teh orožni-ških postaj tudi cele procesije pokvarjenih ljudi, ki so mesarili po tej prirodi in nosijo v rokah, v aktovkah, za klobuki, v nahrbtnikih javno sledove s\'ojega vandalskega početja, pa jih nihče, ki je za to postavljen, ne ustavi in jim ne naloži, kar jim gre? Zakaj ne čujemo in ne beremo nikoli o tem, da so tega in tega uničevalca skupne prirodne lasti slovenskega naroda eksem-plarično in drugim za vzgled obsodili? Z.i kaj se državni blagajni odteguje dohodek, ki bi ga imela s sistematičnim pobiranjem glob od takšnih »prijateljev« narave in ki bi lahko rabil za obnavljanje uničenih naravnih vrtov? Zakaj tudi občinske oblasti same ne poskrbe. da se ne bo delala po gostoma nepopravljiva škoda med cvetano njihovih ozemelj, saj bi bila takšna skrb vendar samo njim v korist? Zakaj zaščito prirode toliko let pridigu jemo samo v teoriji, s prošnjami, opozoriti in grožnjami, in zakaj se interesirani krogi, n, pr. tudi Slovensko planinsko društvo, ne spravijo končno do tega. da bi jo zaščitili tudi z dejanjem, zgrda. če ne gre zlepa? Stvar bi se dala doseči vendar tako hitro, preprosto in temeljito! Biti si moramo samo na jasnem, da je med sto ljudmi deset ali dvajset takšnih, pri katerih sama beseda nič ne zaleže in ki nam s pametjo neumnih živinčet uničujejo še tisto malo nedotaknjene narave kolikor smo si je mogli do danes ohraniti. Zakaj bi delali s takšnimi ljudmi posebne ceremonije? Iz škofje Loke — Pridite* Učenci in učenke tretjega letnika strokovne nadaljevalne šole v škof-ji Loki bodo nastepili v nedeljo 21. t. m. ob 20.30 v telovadnici deske ljudske šole z dvema igricama, burkama, zaigrah bodo »Dijak na poti v paradiž« in > Burka o jezičnem doktorju«. Ker je ta prireditev zgolj prosvetnega in dobrodelnega znača-za vabi uprava šole posebno obrtnike na»-sega mesta k obilni udeležbi. PREVEČ ZAHTEVA — Gospod sef, prosim za en dan dopusta. Jutri bom namreč praznoval srebrno poroko. — Kaj mislite, da vam bom vsakih 25 let dovolil en dan dapuatat? Stev. 114 »SLOVENSKI N A R O Dc, sobota. ». maj* if» Stan 3 Nova sokolska trdnjava Ljubljana dobi v Trnovem krasen sokolski d Ljubljana, 20. maja V središču Trnovega ob švabičevi ulici stoji ponosna stavba, ki dominira nad vso okolico in učinkuje s svojo zunanjostjo že zdaj. čeprav je zidovje še neometano. Že zdaj je očitno, da bo Trnovo dobilo s sokolskim domom Sokola II svoje najlepše poslopje med vsemi, kar jih je bilo sezida-nih po vojni. Sokolskih domov pri nas ne zidamo vsako leto. zato stavbna dela že zaradi tega zaslužijo posebno pozornost; meščani bi se morali zavedati, da z novim poslopjem dobi velika mestna četrt ne le sOkolski dom sam na sebi, temveč tudi pravi dom ter središče prosvetnega dela. Letno telovadišče ob stavbi je že zdaj posebno privlačno za mladino, bolj kakor katerokoli športno igrišče, kar je razumljivo, saj lepšega prostora po svoji prostornosti, solnčni legi ter zatišju, kjer ni prahu in ne vetra, ne najdeš nikjer v Trnovem. Telovadišče je tudi že zasajeno z drevjem in ob ograji s plezalkami. Velik, lepo planiran prostor je dovolj prostran za vsa športna, lahko atletska igrišča raznih strok sokolske telovadbe. Na njem bodo tudi uredili tekališče. ravno v dolžini 135 m. krožno pa 250 m dolgo. Nad dolgim koritom, napolnjenim z mivko, je smotrno razvrščeno telovadno orodje. Ob južno vzhodni strani ograje nameravajo tudi urediti letno kopališče. 33.3 m dolgo, s skakalnim stolpom in velikim bazenom. Toda zdaj se ozrimo najprej, kar se že uresničuje po načrtih! Na prvi pogrled se zdi. da je v surovem gotov že ves dom, vendar je zdaj pokritega ter sezidanega približno le 3/5 projektiranega poslopja. Tako veliko stavbe pač ni mogoče spraviti hkrati pod streho, če jo zidajo le na račun požrtvovalnih posameznikov. Ob tej priliki moramo, žal, priznati, da je doslej Ljubljana prispevala še najmanj za dom. razen društvenih Članov samih. Značilno je. da je prispelo celo iz Maribora več prostovoljnih prispevkov kakor iz Ljubljane. Lahko bi rekli, če pojde tako nadalje, da bo Ljubljana dobila dom — brez svoje zasluge, in sicer eden najlepših in največjih sokolskih domov pri nas. Velik uspeh je že. da je delo napredovalo tako daleč. Zdaj je zazidane ploskve okrog 800 m-, ko bo pa vsa stavba pod streho, z dvema večjima prizidkoma, ki ju Krško. 19. maja. 2e včeraj smo poročali, da so našli v sredo zjutraj na potu iz Vel. Pudloga proti vasi Kalce-Naklo umorjenega posestnika Škvarca Jožeta iz vasi Kalce-Naklo. starega 53 let. Za vratni umor je močno razburil vso okolico in ljudje so z velikim zanimanjem pričakovali, kdaj bo pojasnjen. Ko so prišli orožniki na kraj zločina, so Kmalu spoznali, da so Škvarca umorili ljudje, ki so ga dobro poznali. Truplo je namreč ležalo na prostem travniku verskega zaklada v Kostanjevici in se ni mogel zločinec nikamor skriti, odkoder bi lahko nenadoma napadel Škvarca. temveč mu je moral priti izza hrbta ali pa je šel nič hudega sluteči Škvarc z napadalcem v pomenku in ga je ta nenadoma napadel. Po izpovedbah žene pa je njen mož odšel od doma že okrog pol štirih zjutraj, a ko so ga našli ob pol petih, je bil že popolnoma mrzel. Obdukcija trupla, ki se je vršila takoj v sredo popoldne, pa je pokazala, DA JE BIL SKVARC UMORJEN 2E V SREDO ZVEČER Na truplu so se pojavile tudi že mrtvaške pege, o katerih je znano, da se pojavijo šele 24 ur po smrti. Ta dokaz pa ;e obrnil preiskavo v drugo smer in so bile takoj aretirane Škvarčeva žena, njena nečakinja in služkinja Lipar Marija. Te tri so trdile, da je bil Škvarc v torek zvečer še pri večerji in da je odšel šele v sredo ob pol štirih od doma Obdukcija je pa pokazala, da ni bilo tako. Osumljene ženske so pa trdovratno zanikale vsako soudeležbo. V sredo zjutraj pa si je od sosedov izposodil kolo 30 letni Bank-Franc iz Stare vasi in se odpeljal proti Brežicam. Takoj je padel sum nanj, ker je znan kot velik nepridiprav in ie bil že večkrat kaznovan radi tatvin. Prav zdaj bi moral odsedeti eno leto radi tatvine. Banič je dejal, da se bo kmalu vrnil, najkasneje do 10. dopoldne, a ga do večera še ni bilo. kar je sum še povečaio Vprašanje je bilo le. v kakšni zvezi so domače družinske razmere in Baničev beg. Vrli orožniki iz Kostanjevice so to "'go-netko hitro pojasnili. Sosedje so vedeli povedati, da aaaar se ie pred osmimi leti Škvarc onzenn na domačijo, ni bilo v hiši več miru. Škvarc da je opetovano tepel ženo in pred kratkim da ji je grozil tudi z repetirko. Ona sama da je večkrat izjavila, da bi rada videla, da bi bilo njega ali nje konec Isto pa da je izjavila tudi dekla Lipar-jeva, ki je pripomnila, da bi prav rnda dala 500 din tistemu. KI BI SPRAVIL GOSPORARJA S SVETA Vse te okolnosti so bile jasen dokaz, da mora biti morilec iz najbližje okolice pokojnega Skvarca. In preiskava je res pokazala, da so bile slutnje orožnikov pravilne, kajti že v sredo ponoči je Liparjeva priznala, da Je dala umoriti svojega go-^oilMja Skvarca. bodo prizidali prihodnja leta, se bo zazidana po\T5ma še povečala za nad 500 m2. Delati so začeli že 1. 1935, ko so zbetoni- rali ogTajo ob telovad'šču. L 1936 so podrli staro jahalnico in splanirali telovadišče. Pri podiranju so pridobili precej opeke, kar jim je zelo pomagalo pri zidanju doma. Prva dela, ograja in ureditev telovadišča, so veljala okrog 70.000 din. Predlanskim, sredi oktobra so pa zastavili lopate na stavbišču doma. Najprej so nameravali začeti zidati takoj nad temeljnim zidovjem pritličje. Toda. ker je talna voda precej visoko in ker bi poslopje bilo nekoliko prenizko glede na svoj obseg, so zbetonirali vsoko kletno zidovje. tako da so nastali v kleti krasni prostori, ki bodo služili za strelišče, porabili jih pa bodo tudi lahko še v druge koristne namene. Poseben oddelek strelišča bo omogočal streljanje na dolžino 45 m. ko bo pa prizidan še prizidek na južnovzhodni strani, celo na 55 m. V kleti se nudi tudi 35 m dolg in 3 m širok prostor za ureditev zavetišča pred letalskimi napadi. Toda za to ureditev bodo morale prispevati ustanove, ki so dolžne skrbeti za graditev takšnih prostorov. V kleti je seveda tudi dovolj prostora za kotlišče, vendar v začetku dom ne bo imel centralne kurjave, ker je pač treba varčevati na vseh koncih in krajih. Peči v dvorani pa bodo postavljene v zidnih nišah, tako da ne bodo v napotje. — Kletni prostori bodo skoraj 3 m visoki, ter bodo imeli tudi po svoji višini vrednost normalne etaže. Najvažnejše pa je. da bodo tudi suhi, saj bo talna voda odtekala v kanalizacijo in zato bo sčasom tudi znatno upadla, a kletna tla so že tako nad njeno gladino. Pritličje se deli v glavnem na osrednji, glavni trakt poslopja, kjer sta velika in mala dvorana, ki se bosta lahko po potrebi združili v en sam prostor, in v prizidek ob zahodnoseverni strani (proti švabičevi ulici). Prizidek je vhodni trakt z upravnimi prostori, slačilnicami (40 m2), avlo (45 m-), vežo in stopniščem (20 m'-), prhami in umivalnicami (25 m-) in WC (10 m2). Glavna dvorana, ki bo skoraj 7 m visoka, je 24 m dolga in 14 m široka, mala dvorana je 14X9 in velika. Ker se bosta obe dvorani lahko združili v en sam prostor, bo okrog 40 m dolga dvorana lahko spre- Dekla Marija Liparjeva pripoveduje Ko smo se v torek napotili gospodar, Banič in jaz v vinograd na Drenovcu — je pripovedovala Liparjeva, — mi je takoj šinila v glavo misel, da bi bila danes prilika iznebiti se gospodarja. Ta misel se mi je pojavila že pred leti, pa sem jo vedno podila od sebe. Zadnji čas pa so se razmere v hiši tako poslabšale, da sem pred tednom dni stopila do Baniča in mu obljubila 500 din, če bi ubil Skvarca. Banič se je branil, ker sta bila dobra prijatelja. Končno pa je le pristal na to. Vendar mu pa kljub temu, da sta bila od tistega dne sama večkrat v vinogradu, ni storil nič zalega. Tistega dne pa sem mu tik pred odhodom rekla, naj izvrši svoj naklep, za kar bo dobil 500 din Nato ie Banič res pobral kol in ga odnesel s seboj. Pri podružnici Senušah ie ravno zvonilo Ave Marijo. Vračali smo se preko polja mimo Černeče vasi in sicer je šel gospodar prvi, za njim pa Banič in jaz. Ko smo prišli na travnik »Krči«, sem zaostala in med tem JE BANIC NENADOMA ZAMAHNIL S KOLOM DVAKRAT PO ŠKVARCEV1 GLAVI Mož se je molče zgrudil, vendar pa Banicu še ni bilo dovolj in je še ležečega tolkel po glavi. Škvarc je moral biti na mestu mrtev. Ko sem dohitela Baniča sem ga samo vprašala, če je mrtev, nakar mi je odgovoril, da najbrž bo Nato sva molče odšla proti domu. Ko sva prišla domov, naju je gospodinja vprašala, kje je gospodar, pa sva odgovorila, da bo že še prišel Ko ga pa le ni bilo, sva povedala gospodinji in njeni nečakinji, DA JE BANIC UBIT IN DA GA NIKDAR VEC NE BO. Pri večerji smo se tudi dogovorili, kako bomo pred ljudmi govorili, če bi nas kdo vprašal po njem. Takoj drugo jutro je prišel Banič po obljubljeni denar, nakar se je odpeljal proti Brežicam. Ko sem mu izročila denar, ni bilo nikogar poleg. Ce mi je žal dejanja me vprašujet? Saj si ne morem več pomagati. Kar je je Sedaj bodo pa drugi mene sjdili.« Po 24 urnem zasledovanju pa so orožniki aretirali tudi Baniča. ki ni slutil, da je njegov zločin že dokazan in z ene strani priznan. Tudi ni hotel na noben način priznati, da je umoril Škvarca. češ da je pri vsej stvari nedolžen. Ko pa je Liparjeva pred pričami ponovila svojo prvotno izpoved JE PO DOLGI NOTRANJI BORBI LE PRIZNAL, DA JE UMORIL ŠKVARCA Tudi on opisuje zločin podobno kakor Liparjeva. Vendar pa je točka, v kateri so neke stvari nejasne odnosno nemogoče Škvarc je imel na glavi več ran in na levi roki veliko rano. Dve rani na glavi sta bili smrtni, dočim se o tretji zdravnik v Ljubljani — kres svoje zasluge jemala velike množice, saj bo obsegala 600 m*. Pod balkonom velike dvorane je Se orodjarna, 3X9 m velika. Balkon ima okrog 25 m* površine. ČJe omenimo Se, da bo imela tajniška soba 20 m- površine, upravna soba pa 35 m2, sprevidite lahko, kako obsežno je poslopje in kako krasne prostore ima. Posebej je treba še opozoriti na posebno pevsko in g od beno dvorano. 125 m-, ki bo v I. nadstropju nad malo pritlično dvorano ali odrom. (Oder bo 8.5X 4.5 m velik). Tudi količina porabljenega gradiva kaže. da je bik> doslej opravljeno veliko delo. Porabili so okrog 120 ton cementa. 25 ton negašenega apna, 700 m3 gramoza in peska za beton, 15.600 kg betonskega železa, 3 in pol vagona strežnikov, 200 m* kamenja, 120.000 komadov »dne opeke. 4.400 votle opeke (za že! ezobe tonski kletni strop) Itd. Razumljivo je. da so tudi stroški precej visoki. Vrednost stavbe ada j lahko ocenimo že na 700.000 din. Za dogutorttev stavbnih del. kolikor je zdaj stavbe pod streho, bodo pa potrebovali se 220.000 din. To je druga etapa dela. Prizadevajo si z vsemi silami, da bi bila stavba vsaj m-silno uporabna že letos. Ali je med nami še kaj pravih rodoljubov, mož dejanj, »e le besed? Ali bi bili pripravljeni nekoliko podpreti društvo pri njegovih plemenitih prizadevanjih ? Dela jih še čaka zelo mnogo. Prihodnja leta bodo prizidali povsem simetričen prizidek, kakšen je zdaj na zahodnoaeverni strani, še na drugem koncu stavbe, na vzhodnojužni strani, kjer bo vhod za ženske, s slačilnicami. umivalnicami itd. za članice kakor v moškem prizidku. Razen teh prostorov bosta tam še stanovanji za hišnika in upravitelja, soba za zdravniške preglede in soba za gospodarja. Drugi prizidek pa bo na južni strani vzporedno ob glavni dvorani letna telovadna dvorana, s površino okrog 200 m2 in višino 4.5 m. Ta dvorana bo lahko služila ob priliki večjih prireditev za garderobe ali druge stranske prostore. Pred njo bo ob letnem telo-vadišču monumentalno stopnišče, ki bo služilo gledalcem kot naravna galerija, škoda samo. da zdaj še ne morejo misliti na zgraditev ravnih, železobetonskih streh nad prizidki, kjer bi lahko imeli lepa solnčišča ali druge koristne prostore. Vsaj začasno bodo strehe nad prizidki, sicer položne, navadne. Vsa dela oddajajo kakor samoupravna telesa, po razpisu vsako delo posebej. Zidarska dela je opravilo v prvi etapi podjetje Jakob Kale, tesarska mojstra Josip Kregar in Iv. Zakotnik. krovska Pr. Pujan in kleparska M. Jankovič. 1 Ob tej priliki opozarjamo na bližnje večje društvene prireditve; 7. junija bo zvečer akademija z lepim sporedom, 8., na praznik, pa javni nastop. To bodo prve letošnje večje sokolske prireditve pri nas in bodo nedvomno zbudile zasluženo pozornost. še ni izjavil, če je smrtna. Tudi se na klobuku poznajo sledovi ostrega trdega predmeta, dočim Banič trdi. da ga je udaril samo dvakrat in še to z okroglim kolom. Vprašanje je. če se ni kdo izmed osumljencev ponoči splazil do mrtvega Škvarca in mu zadal nove rane. Banič in Liparjeva trdita, da ie Banič udaril Skvarca samo dvakrat, dočim ima Škvarc več ran. Kdo mu je zadal še druge rane? Za užitek je šlo Dočim Banič skesano priznava svoje dejanje, se Liparjeva prav nič ne kesa in se sedaj jasno kaže svoje globoko sovraštvo do umorjenega Škvarca. Liparjeva je stara 50 let in je že 19 let pri Škvarčcvi hiši. S prejšnjim gospodarjem se je zelo dobro razumela, s tem pa sta si bila vedno v laseh. V službi pri Škvarcu jc izgubila Liparjeva pred dvema letoma levo oko in se ji je hotela gospodinja oddolžiti s tem. da bi ji prepisala užitek pri hiši. ČEMUR PA SE JE GOSPODAR ODLOČNO PROTIVIL. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je Liparjeva podkupila Baniča. da je umoril Skvarca. seveda če se ne skriva /a tem še hujša tragedija. Liparjeva je zelo pridna in delavna moč. ki je zelo skrbela za pro-cvit Skvarčeve domačije. Dolžnost preiskovalnega sodnika pa bo razjasniti, v koliko sta zapleteni v zločin tudi škvarčeva žena in njena nečakinja, kajti obe sta trdili, da ie Škvarc odšel zjutraj od doma. dasi sta dobro vedeli, da je bil že prejšnji večer umorjen in kdo ga ic umoril. Pri škvarčevih doma so tudi sežgali kol. s katerim je Banič ubil Škvarca. Kol so morali p:ežagati. keT je bil tako debel, da ga Banič ni mogei zlomiti. Vendar pa zatrjujeta oba glavna krivca da pri tem nista b!li navzoči drugi dve osumljenki ;n da sploh nista vedeli do večera za njuno namero. Obe osumljenki se izgovarjata, da bi prav radi povedali, kdo jc umoril škvarca, pa sta se bali. ker Banič še ni bil aretiran in bi mosK'1 tudi njima kaj storiti. Kljub temu pa škvarčeva ni priznala, da jc že prejšnji večer vedela za vmor. dokler jc niso konfrontirali z Baničem. Vprašanje je sedaj, će ie res da jc vzrok umora samo sovraštvo Liparjcve in ali se ne skriva za tem še kaj drugega. Liparjeva vztraja na svoji izjavi, da je umor sama zasnovala in da o tem nikomur ni povedala, razen Baniču. ko se je z njim domenila. Kljub temu pa krožijo med ljudstvom razne govorice, katere bo treba razčistiti, v koliko so resnične ali izmišljene. Ljudstvo vsega sreza je še zdaj pod vtisom te pretresljive tragedije, in upa da bo zagonetni umor povsem pojasnjen, zločinci pa kaznovani. Pokojnega Škvarca so danes ob veliki udeležbi okoliškega prebivalstva pokopali na pokopališču v Leskovcu. Da pa je bil umor tako hitro pojasnjen, gre pač zasluga orožnikom iz Kostanjevice, ki od trenutka, ko je bil javljen umor, pa do razčiščenja niso niti legli k počitku, temveč so ves čas zasliševali osumljence in zasledovali Baniča. Prebivalatvo je hvaležno komandirju naredniku Kambiču kakor tudi naredniku Klemcnčiču ter podnaredni-koma Ah miču in Božiču za njihovo požrtvovalno delo. Banič, Lipaijeva, Škvarčeva in njena nečakinja so bili danes izročeni sreskemu sodišču v Krškem. t Slovenci v Ameriki Po otvoritvi svetovne razstave v New Yorku so sodelovali tudi Slovenci. Med mnogimi drugimi narodi jo bili zastopani na velik: paradi člani n članice plesne in pevske skupne, v povorki so šli v slovenskih narednih nošah. V nedeljo 7. t. m. so pa zopet nastopili na svetovni razstavi, kjer so zaplesali vec naših narodnih plesov, mešani pevski zbor je pa zapel nekaj neših lepih narodnih pesmi. V reki Fox pri Algonquinu je utonil Slovenec Anton Mehlin iz Chicaga. Star je bil 00 let. Zapustil je sina in tri hčere. I>va meseca potem, ko so našli v kleti LJUBLJANA, 20. maja. Slavna poljska pevka Eva Bandrovska-Turska, je nastopila prvič leta 1932 v Parizu, potem ko si je že pridobila sloves in je blestela po skoraj vseh evropskih velemestih kot ena izmed najboljših sodobnih pevk. Bandrovska-Turska je nečakinja enega izmed najznamenitejših poljskih pevcev Aleksandra Bandrovskega, ter je studirala petje na Dunaju in v Milanu. Debutirala je na lvovski operi, bila nato angažirana na varšavski, ter je bila tekom leta zvezda varšavskega občinstva. Med največjimi pohvalami, ki jih je dosegla tekom časa so bile te Battistinijcve besede, napisane na njegovi sliki, ki 70 ii ie poslal: »Dovoljujem si Vam poslati to sliko z izrazom svojega največjega občudovanja za Vaš blesteči glas. Vašo umetnost in Vaš lepi talent. Dovolite staremu pevcu, da se Vam pokloni.« Jesenice, 19. maja Aeroklub »Naša krilat na Jesenicah je danes najmočnejši in najbolj delaven v vsej dravski banovini Ta Aeroklub ima najboljše pogoje, da se razvije v veliko letalsko organizacijo. Med članstvom je cela vrsta inženjerjev, mehanikov in preizku. šenih pilotov ter drugih sposobnih ljudi, ki so zrasli med stroji, železom in jeklom. Že v prvem letu klubovega obstoja, je uprava ustanovila krajevni jadralni skupini v Lescah in Kranjski gori. ki obe prav lepo delujeta, že prvo leto je 14 članov napravilo pilotski izpit na Blokah, letos pa se pripravlja na pilotski izpit še 60 članov, tako da bo klub tudi v pogledu strokovne izobrazbe moštva zavzel eno prvih mest v državi. Člani so uosedaj zgradili žc stni jadralna, letala in sicer: sPulex«, ^Poročnik Mal-gaj«, »Kragulj- v Kranjski gori in »Stol« v Lescah, s katerimi se piloti vežbajo za izpite. Tri nova jadralna letala pa bodo člani dovršili še tekom poletja, tako da bo klub že v teku tega leta razpolagal s sedmimi letali. S tako lepimi uspehi in v tako kratkem času se ne more ponašati nobena druga športna in narodno obrambna organizacija v Sloveniji. Ti uspehi so sad vztrajnih jadralcev, ki z velikim idealizmom žrtvujejo vse svoje proste ure za napredek tega najbolj sodobnega in pomembnega spor ta. Aeroklub pa ima tudi velike težave z delavnico in letališčem. Prvo leto so člani sestavljali jadralna letala v mali baraki, ki je last SK Bratstva. Kasneje so dobili še en prostor pod tribuno, ki je na športnem igrišču KID. Toda oba prostora ko- Živilski trg Ljubljana, 20. maja Domači pridelki bodo kmalu povsem izpodrinili iz Dalmacije in Italije uvožene. Na trgu je od dne do dne več zlasti domače zelenjave, zato je pa tudi že znatno manj naprodaj dalmatinske salate. Zdaj bomo lahko kmalu začeli že govoriti o nadprodukciji trnovske salate, ki je zelo naglo zrasla po delj časa trajajočem deževju. Naprodaj so že vse vrste poletnih salat in v primeri s tem je berivke že malo. Dovolj je mehke salate, tako zvane majniške, pa tudi letne je že mnogo. Domača salata seveda konkurira uvoženi tudi že po ceni. Uvožena glavnata salata, najlepša, je po 6 din kg, domačo salato pa prodajajo trnovske zelenjadarice povprečno po 1.5 din dve glavi. Med uvoženim blagom se je najbolj pocenil grah, tako da bi mu zdaj domači pridelek ne mogel konkurirati, a domačega graha še ne bo kmalu naprodaj v večjih količinah. Danes je bil najcenejši grah na trgu po 3 din kg. Vendar je najdražji grah še vedno po 6 din kg. Na izbiro je novega krompirja, ki ga tudi dobivamo iz Dalmacije, vendar se še ni pocenil. Se vedno je po 6 din kg. Med uvoženim blagom so se še pocenile kumare na 12 din kg, peaa na 7 din, dalmatinske artičoke na dinar komad, beluše na 16 din kg in korenje na 8 din. Med novostmi je treba omeniti še dalmatinsko cvetačo, drugi pridelek. Prodajajo jo po 4 do 6 din komad. čeprav so se na trgu pojavile tudi že prve domače ftrešnje, s štajerskega, so ostale cene nespremenjene. Večina črt- Slovenca Cente v Shermanu strnjeno kri, so našli na sosednem travniku blizu njegovega doma tudi njegovo truplo. Pri mrtvecu so našli ključe od shrambe, kjer je imel Centa shranjenih 2.000 dolarjev baej v steklenici. Oblasti umora še niso pojasnile. V Clevelandu so umrli M. Hribar, star 06 let, brat župnika cerkve Marijinega Vnebovzetja v Colinwoodu Vitusa Hribarja., dalje iiAton! ja Hegedušič, stara 62 let, doma iz vasi Jablan na rPimorskem in Jakob Hočevar, star 40 l^t. doma iz Ljubljane. V Elyju je umrla Neža Glavan. stara 56 let, doma iz škrilja pri Igu. Od tega pomembnega dne je gostovala Bandrovska po vseh velikih evropskih mestih, pojoča: Traviato in Boheme v Milanu, Rigoletto in Traviato v Hamburgu, Lakme in Traviato v Beogradu, in Sofiji, Mrtve oči v Anversu ter številne nove partije v Londonu, Moskvi. Leningradu, Stockholmu, Kopenhagenu. Helsingforsu, Bukarešti, Cvirihu. Bernu. Amsterdamu, New Yorku. Chicagu. Clevelandu. Wa-shingtonu in drugod. Pela je tudi v Sevilj-skem brivcu, v Kavalirju z rožo. Ribičih biserov, Begu iz seraila. Povsod je dosegla zmagovite uspehe, ki so rasli iz leta v loto. Blestela je z bohotno očarljivostjo svoje lahkotne, svojevrstne, izrazite kolora-ture. Ne samo v gledališču, temveč tudi na koncertnem podiju. kakor v reritativih, tako tudi z orkestrom, je bila Eva Bandrovska občudovana in slavi iena po vsem svetu, posebno v Parizu, 'cier ie pela Schu-manna, Liszta. Straussa. Brahrn«a. Hernija Duparca, Mauricea Ravela. Alberta Roussela. Karola Szymano\vsko- ;< jn Kas-sernov Concerto za pevski elns in orkester, ki ga je napisal poljski komponist posebej zanjo. S tem hočemo povedati, da Rundrovska ni samo operna pevka temveč i;, obvlada z enakim mojstrstvom tudi prednašnn ie pesmi in melodij vseh starih in sodobnih mojstrov; njen Slas ii omosoca. da pole z enako lahkoto arijo krasni nkov iz T.akme-je ali Leonaordino arije iz Fidelia. ki ie popolnoma drugega značaja Francosko občinstvo ie bilo očarano od umetnice in njene nenavadne dnrovito-fi in kritike so zabeležile ta sprejem z izbranimi besedami. Nastopalo je tudi v Cote d' Azur kot solistinia, na simfoničnih koncertih v Monte Carlu, Niči in Cannesu Obdarjena z izrednim talentom, ki ie spojen s pojavo neodoljive očarljivosti, je Eva Bandrovska Turska umetnica, katere uspehi zaslužijo sloves, ki si sa je prid''hila v gledališču in nn koncertih. maj zadostujeta za vedno večje potrebe, tako da bo treba misliti na novo veliko delavnico, ki bo odgovarjala vsem potrebam te močne jadralne organizacije. Iste težave je imel Aeroklub z letališči. Športni prostor KID je za vzlet in pristanek jadralnih letal premajhen. Travnik na Poljanah pa je precej odročen in tudi ne ustreza, ker je v tej gorski dolini vedno močan veter. Končno je uprava vendarle našla primeren travnik za letališče in to v bližini vasi Poljče in Rodne pod Stolom. Ker pa je tudi to letališče zelo oddaljeno od Jesenic, je pa nujna potreba nabaviti avto za prevoz moštev in jadralnih letal. Na tem letališču bo klub napravil hangar in ustanovil jadralno šolo v kateri se bodo vzgajali novi letalci. Vse priprave za te investicije so v polnem teku. Za take velike naprave pa je poleg članske požrtvovalnosti potreben denar in zopet denar. Vrli piloti pravijo, da ne bodo beračili, pač pa bodo podvojili svoje delo za izvedbo svojih velikih načrtov. Prirejali bodo gledališke predstave in razne prireditve, da dobe potrebna, denarna sredstva. Računajo tudi na podporo države, banovine, občin, denarnih zavodov, in dubstrijskih podjetij, predvsem pa podporo in razumevanje široke javnosti. Vsak zaveden Jugoslovan mora po svojih močeh podpreti plemenita stremljenja naših vrlih letalcev in baš v teh dneh moramo pokazati, da je veliki čas našel tudi velike ljudi. Gorenjski jadralni sport mora biti na prvem mestu. Vsi, brez razlike stanu, vere in politične pripadnosti, vsi ki hočemo ime ti dobro razvito letalstvo, vsi podpirajmo ta kraljevski sport. šenj je še iz južnih krajev in prodajajo jih po 12 din kg. Med novostmi, ki bude precej pozornosti, a ki kljub temu še ne gredo v denar, je treba omeniti vrtne jagode, ki so po 18 din in jureke po 28 din kg. Gob še ni toliko, da bi jih prodajali kmetje na posebnem prostoru. Zato jih posamezni srečni gobarji prodajajo skupaj stalnemu prodajalcu. Čez nekaj tednov bo pa gob dovolj že po primernih cenah. Danes so gospodinje precej kupovale skuše, ki so bile 4 din cenejše pri kg kakor včeraj, ko so jih prodajali po 14 din. Skuš zadnje čase konzumiramo največ izmed vseh morskih rib, pa tudi več kakor rečnih. Samomor Maribor. 19. maja Manija samomorov na tračnicah je zahtevala novo žrtev. Danes dopoldne se je vrgel pod popokiansk ne bodo vozili. Voziti bi bili morali že od 1. aprila, zaradi znanih dogodkov je bilo pa obljubljeno, da bodo vozili od začetka maja. Danes so se pričela v Kolnu pogajanja med našo in nemško delegacijo za ureditev trgovinskih stikov med obema državama. Na teh pogajanjih naj bi se uredilo tudi vprašanje prihajanja nemških turistov na naš Jadran. Prvotna je bilo določeno, da bo urejeno na teh pogajanjih tudi vprašanje turistov iz Češke in Moravske in da bo Nemška držsivna banka v ta namen zvišala kontingent za turiste iz Nemčije in bivše Avstrije. Nemška vlada pa ne namerava zvišati kontingenta, odnosno določiti kvote tudi za turiste iz češkomoravskega protektorata. Zato letes Cedokovi vlaki v Split in na Sušak ne bodo vozili. Za naš tujski promet pomeni to hud udarec. — Pričetek del na železniški progi Črnomelj — VrbovsKo. Na novi železniški progi črncimelj — Vrbovsko se bo jutri slovesno pričelo delo Slovesnost se bo vršila v Črnomlju pred kolodvorom, kjer bo prometni minister dr. Spaho osebno zasadil prvo lopato in s tem otvoril dela. Poleg ministra dr. Spaha bo slovesnosti prisostvovalo tudi mnogo drugih odličnikov. Po otvoritvi del bodo nastopila črnomeljska dekleta, ki so se ravnokar vrnila s festivala narodnih noš in običajev v Beogradu, kjer so s svojim nastepom dosegla odiičen uspeh. Občinstvo vabimo k udeležbi na tej slovesnosti. Pripominjamo, da vozi to nedeljo izjemoma do Črnomlja vlak št. 9213. ki odhaja iz Ljubljane ob' 8.05. Ravno tako pa bo vozil vlak št. 9218 jutri izjemoma iz Črnomlja ob 17.12. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Koloman Horvat iz Fokovcev v Prekmurju, Ma-selj Milan in Bogomir Javomik, oba iz Ljubljane. Čestitamo! — Novinarski kongres. Jutri bo v Zagrebu svečan kongres in redni letni občni zbor Jugoslovenskega novinarskega udruženja v proslavo 20 letnice ustanovitve enotne novinarske organizacije v Jugoslaviji. Svečana otvoritev kongresa bo jutri ob 10. v Hrvatski sabornici. Sledil bo občni zbor, zvečer se odpeljejo udeleženci kongresa z brzovlakom v Split, kjer bo v ponedeljek ob 11.30 v mestni posvetovalnici zaključna svečana seja kongresa. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine« št. 40. z dne 20. t. m. objavlja uredbo o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah in pravilnik za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in vojnih žrtvah. — Dubrovačka plovidba obratuje na progi Sušak—Kotor vsako sredo in soboto z odhodom s Sušaka ob 16. in prihodom v Dubrovnik ob četrtkih oz. nedeljah ob 18.30. * Zveza kulturnih društev v Ljubljani sporoča, tvojim društvom na področju Gorenjske, da je za nedeljo nameravana proslava nacionalnega delavstva v priredbi podružnice Narodne strokovne zveze z Jesenic preložena na nedoločen čas. — Odobrena učna knjiga. Ministrstvo trgovine in industrije je s svojim odlokom odobrilo kot učno knjigo >Prof. čeme Vladimir: Trgovska aritmetika«. Knjiga bo dotiskana avgusta meseca, tako da bo v začetku šolskega leta na razpolago Trgovskim akademijam, abitur. tečaju, drž. dvo-razrednim trg. šolam in drugim enoletnim tečajem. — Reorganizacija trgovinskega ministrstva. V trgovinskem ministrstvu je pri. pravljen osnutek uredbe o temeljiti reorganizaciji dela v tem ministrstvu. Trgovinski minister je osnutek že odobril in te dni ga bodo podpisali tudi drugi člani vlade. Nova uredba pomeni radikalno organizacijo trgovinskega ministrstva, ki bo v bodoče razdeljeno v šest oddelkov in sicer v splošni, oddelek za notranjo trgovino, oddelek za zunanjo trgovino in trgovinske pogodbe, oddelek za industrijo in obrt, oddelek za bankarstvo in zavarovanje ter oddelek za šolske zadeve. Ustanovljena bo tudi posebna uprava za turizem. Pri trgo. vinskem ministrstvu bo razen tega ustanovljen »vet načelnikov. _pred ustanovitvijo Zavoda za proučevanje gospodarstva. V trgovinskem ministrstvu imajo pripravljenih več uredb, ki jim je namen reorganizacija važnih ustanov tega ministrstva. Med prvimi je ured. ba o ustanovitvi Zavoda za proučevanje gospodarstva- Take zavode imajo tudi v drugih državah. Pripravlja se tudi uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju turizma, zakona o zaščiti industrijske svojine zakona o Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in uredba O sanaciji gostinskih podjetij. — Ljubljanska opera v Šibenika. V četrtek se je pričelo gostovanje ljubljanske opere v Šibeniku. Najprej je naša opera uprizorila opero »La Boheme*. Gledališče je bilo nabito polno, in občinstvo je sprejelo goste z velikim navdušenjem. Snoči je uprizorila naša opera »Trubadur«. — Otroški teden. Jugoslovenska unija za zaščito otrok priredi tudi letos od 21. do 29. maja po vseh mestih naše države otro. ški teden. Letos bo ta teden posvečen v prvi vrsti kmečkim otrokom, kakor je bil posvečen tudi zadnji kongres balkanske zveze za zaščito otrok. Program je razli, čen po poedinih banovinah. Po radiu bo več predavanj. Med di-ugimi bo predaval predsednik JUTJ Ivan Dimnik o vlogi učitelja v zaščiti otrok v vojnem in mirnem času. — Direktnega posebnega vlaka Ljubljana—Sušak, za binkoštno romanje na Trsat, združenega s prijetnim izletom po morju v Malinsko na Krku, se lahko posluži vsakdo, ne da bi bil obvezen udeležiti se romarskih slovesnosti in izleta na Krk, če se priglasi vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 in plača polovično voznino. Izkaznice so na razpolago v društveni pisarni. Kdor pa se odloči za ves spored, naj takoj pošlje (ah osebno plačal) vodstvu 110 din, da bo še pra vočasno dobil vse potrebno. Brezplačna navodila tudi po pošti. (Tehnična izvedba Tujskoprometne zveze). 263-n — Za tisočak osleparjena poštna uradnica. V sredo smo pod tem naslovom poročali o slepariji na Vidmu pri Krškem, kjer je bila poštna uradnica gdč. Marko-vič osleparjena za ves svoj prihranek v znesku 1.000 din. V istem dopisu iz Krškega je omenjen tudi Marjan Ponikvar v zvezi s kolesom, ki naj bi ga bil poslal po povzetju v Ljubljano. V dopisu se omenja tudi 200 din, ki naj bi si jih bila neznanka izposodila od njega. Po nerodnosti ali napačnih informacijah je pa spravil dopisnik sleparko, ki je osleparila poštarico gdč. Markovieevo za 1.000 din, v zvezo z neko gospodično iz Ljubljane, ki si je od Marjana Ponikvar j a res izposodila 200 din in mu zastavila kolo. Ko mu je pa denar po pošti vrnila, ji je vrnil zastavljeno kolo. Jasno je torej, da med dotično gospodično iz Ljubljane in sleparko na Vidmu pri Krškem ni nobene zveze. — Drugo knjigo Mlakarjevih izbranih spisov je pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo, Osrednje društvo v Ljubljani. Tudi ta knjiga obsega 288 strani ter ima 16 umetniških prilog. Naročniki druge knjige, ki želijo čimprej dobiti navedeno knjigo, se naprošajo, da knjigo po možnosti dvignejo v društveni pisarni, ker bo raznašanje knjig trajalo več dni. Pravtako pa naj si čimprej nabavijo knjigo tudi vsi oni, ki ljubijo prijetno, zabavno, a pri tem poučno in tehtno čtivo. Zlasti pa naj bi Mlakarjevi zbrani spisi krasili in bogatili knjižnice vsakega slovenskega planinca. — Binkoštne vozne olajšave. Ker bodo letos katoličani in pravoslavni hkratu praznovali binkoštne praznike, sta se za te praznike odobrili dve posebni vozni olajšavi in sicer: 1. za vožnje na razdaljo od 11 do 250 km uporaba nedeljskih povratnih kart; 2. za vožnje na razdalje preko 250 km od poljubne do poljubne postaje (ali drž. meje) Jugoelov. drž. žel. uporaba vozne olajšave po polovični vozni ceni v 1., 2. in 3. razredu brzih in potniških vlakov (za otroke od 4. do 10. leta starosti po četrtin-ski povratni vozni ceni). Odhod no potovanje se more — v obeh zgoraj navedenih primerih — pričeti v petek, 26. maja t. 1. ob 0. uri, mora se pa končati najpozneje v torek. 30. maja t- L ob 24. uri. Povratno potovanje se more — prav tako v obeh pri. merih — pričeti v nedeljo, 28. maja t. 1., mora se pa končati najpozneje v sredo 31. maja t. 1. ob 24. uri. Za vožnje na razdalje od 11 do 250 km se bodo potniki odpravljali s kartami za nedeljska povratna potovanja, za vožnje na razdalji preko 250 km pa z navadnimi enosmeaiiimi voznimi kartami po normalni vozni ceni uporabljenega razreda in uporabljene vrste vlaka, ki jim bodo veljale za brezplačno povratno vožnjo po daljšem potu, v višjem razredu ali v vlaku višje vrste plačal polovično razliko med normalno vozno ceno za odhodno ter normalno vozno ceno za povratno vož. njo. Potnike izrecno opozarjamo, da morajo pred nastopom povratnega potovanja predložiti nedeljsko povratno ali navadno enosmerno vozno karto potniški blagajni ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79. Velik pevski film NEAPELJ MESTO LJUBEZNI V glavni vlogi TINO ROSSI. Predstave: danes ob pol 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob pol 9. uri. Prihodnji spored: HAJDUK JANOSIK vstopne postaje, da jo bo žigosala za povratno vožnjo. Vse druge formalnosti odpadejo. Natančnejše informacije morejo pot niki dobiti pri potniških blagajnah železniških postaj. — Za binkoštno nedeljo je že od nekdaj najlepši in najhvaležnejši izlet v Postojnsko jamo. V zadnjih letih so odprli mnogo veličastnih novih jam ter jih napravili dostopnim, in te nove jame so mnogo lepše od starih jamskih predelov. Opozarjamo da bo na binkoštno nedeljo popoldne ob 16. uri v jami koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Matični zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča nam bo zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi. Iz Maribora in Ljubljane bo vozil na binkoštno nedeljo posebni vlak v Trst. Iz Ljubljane bo odhajal posebni vlak malo pred 10. uro, vračal se bo pa tako, da bodo izletniki pred polnočjo zopet v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse pisarne Putnika. Pohitite s prijavami! Cena 75.— din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zelo spremenljivo vreme, temperatura brez sprememb, ponekod kratke nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 28, v Splitu. KumbO-ru, Dubrovniku 23, v Mariboru 22.7, v Ljubljani 21.8, v Zagrebu 21, na Rabu 20, na Visti 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.4, temperatura je znašala 8.6 — Pokolj na plesa, v četrtek zvečer je prišlo na plesu V zagrebški gostilni Sloga do pokolja. Med plesalci sta bila tudi Va-lent Bedek in M. Seletkovič. Sprla sta se in v prepir je posegel tudi Bedekov bratranec Alojz. Za Seletkoviča se je zbal njegov bratranec Ivan Horvat in tudi on je posegel v prepir. Med ruvanjem je Alojz Bedek zasadil Horvatu nož v srce, da je takoj izdihnil. — Samomor. Včeraj dopoldne so našli v gozdu Jelenovac pri Zagrebu obešenega 26 let starega trgovskega pomočnika Alberta Lamprehta. Pokojni je bil rojen v Gradcu prist. pa nekam v Slovenijo. Zadnje čase je služil pri trgovcu Ignjacu Brez-nikarju. Služba mu je bila odpovedana, kar pa ni v zvezi z njegovim samomorom. Baje gre za nesrečno ljubezen. — Nesreče. V bolnico so prepeljali 43-letnega posestnika Pavla Kenka iz Stare Vrhnike, na katerega je padlo v gozdu podžagano drevo in mu zlomilo levo nogo. Posestnikovega sina Franca Janežiča iz Skrilj je doma brcnil vol, da je odletel v škaf vrele vode in se opekel po obrazu. Delavec Ivan Zakotnik iz Stare Loke pa je padel s kolesa in si zlomil desno roko. — Skavti razvijajo prapore. Gotovo so mnogi naši čitatelji opazili v izložbenih oknih znane tvrdke Elite v Ljubljani razstavljene krasne zastave. To so prapori Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana m. ki bodo razviti jutri, v nedeljo na Rožniku. Ponovno smo naše čitatelje že seznanjali z uspešnim delom tega stega, ki praznuje sedaj šele dveletnico svojega obstoja. V tem kratkem času je uspelo mlademu društvu priboriti si ugled in upoštevanje tako v skavtski organizaciji sami, kot v javnosti. Simpatije, ki jih Zlatorogov steg uživa, izpričujejo že sedaj prijavljeni številni spominski žebljički in trakovi, ki bodo na prapore ob razvitju pritrjeni. Kum stego-vega prapora bo g. ban dr. Marko Natlačen, dvema četnima praporoma pa bosta kumovali ga. Slatnarjeva in ga. Zorova. Slavnost se bo pričela jutri 21. t. m. ob 8. uri a službo božjo na Rožniku, na kar bo ob 9. uri pred cerkvijo razvitje. Sledila bo ob 10. uri povorka v mesto in sicer po cesti na Rožnik, Erjavčevi cesti, Gradišču ter Selenburgovi, Tvrsevi in Tavčarjevi ulici do Kolodvorske št. 3, kjer bo pred skavtskim domom Zlatorogovega stega razhod. — žrtve napadov. Voznika cestne železnice Avgusta Oerneta je v pretekli noči ko se je vračal iz službe domov, nekdo napadel in ga v Društveni ulici v Vodmatu ranil z nožem na desni nogi. — Pred neko gostilno v Trnovem je bil snoči napaden 42-letni delavec Anton Kaetelic, stanujoč na Cesti dveh cesarjev. Napadalci so ga poškodovali na glavi. — V Borovnici je nekdo napadel posestnika Jožeta Draaler-ja, Napadalec ga je zbil po tleh in ga osu-val po vsem životu.— V nekem hlevu na Gosposveteki cesti pa so pijani pretioceval-ci napadli delavca Jožeta Zmdaršlca in ga ranili na glavi. — Vlom v pisarno **odišča v Kostanjevici, Policijska uprava je bila brzojavno obveščena, da je bilo v pretekli noči vlomljeno v pisarno okrajnega sodišča v Kostanjevici na Dolenjskem. Vlomilci so odprli železno blagajno, v veri, da bodo našli velik plen, pa so se ušteli, kajti v blagajni ni bilo denarja. Potem so v pisarni vse premetali in odprli predale pisalnih miz, kjer pa tudi niso našli denarja. Vlomilci so odšli praznih rok in so ukradli le uradno štampiljko, ki jo bodo morda skušali zlorabljati. — Tragedija dobrovoljca. Gjuro CrnO-jevič iz Kočeva pri Kostajnici je bil vojni dobrovoljec. Kot tak je dobil nekaj zemljišča v Siviču pri Temerinu. Težko življenje ga je pa strlo, da je jel popivati. Njegovo posestvo je šlo rakovo pot. Zadnje čase je bil vsak dan pijan. Nedavno je prodal posestvo za 100.000 din. Pozneje Sploh ni bil več trezen. Zapil je bil že polovico denarja. Ko je bil nekega dne trezen je jel razmišljati kaj bo, če poj- de tako naprej. Poslal je po 2 decilitra oetove kisline in jo popil. Dva dni se je mučil, končno je pa izdihnil. Pred smrtjo je izjavil orožnikom, da je moral to storiti, ker je bil alkohol močnejši od njega in ker bi bil pognal vse, tako da bi ostala njegova družina v bedi. — Bivši župan ropar. V vasi čmrlovcu pri Bjelovaru je bila v sredo oropana 80-letna. Ema Mihopović. V njeno hišico je vdrl maskiran razbojnik. Starka mu je izročila ves denar v znesku 27.500 din. Kmetje so zasledovali roparja in ga končno v gozdu dohiteli. Ropar je pa potegnil saimokrea in kmetje so se razbežali. Pozneje so ga orožniki aretirali. Izkazalo se je. da je zagrešil rop bivši župan Josip Koturak. Iz LJubljane —lj V počastitev spomina dr. Ivana Prijatelja. 23. maja bosta minili dve leti, odkar je v skromni vili na Mirju umrl slovenski literarni zgodovinar, kritik in esejist, prof. dr. Ivan Prijatelj. Preblizu je še, da bi mogli v polni meri dojeti vso pomembnost njegovega tako obsežnega dela, in spoznati vso človeško vrednost njegove osebnosti. Na predvečer tega spominskega dne, v ponedeljek 22. maja, se bodo sla-visti-slušatelji naše univerze oddolžili spominu svojega pokojnega učitelja s skromno svečanostjo. Na njej bo uvodoma govoril prof. dr. Lino Legiša in v kratkem orisal osebnost ter delo dr. Ivana Prijatelja. Slušatelji-slavisti pa bodo prebrali nekaj značilnejših odlomkov iz dr. Prijateljevega znanstvenega in esejističnega dela, tako n. pr. njegov pogled na velike tvorce slovenske literature: Prešerna, Cankarja, Zupančiča, na Turgenjeva, Dostojevskega, na slovenski jezik, kulturne probleme itd. Ta sporninski večer bo kakor rečeno, v ponedeljek 22. t. m. ob 20. uri v Hubado_ vi dvorani na konservatoriju. —lj N»zidava stanovanjske hiše na vogalu Aleksandrove ceste in Gledališke ulice. Zavarovalnica »Jugoslavija« je kupila dvonadstropno stanovanjsko hišo nasproti opernega gledališča na vogalu Aleksandrove ceste. Zdaj hišo prezidavajo in na. zida vajo tretje nadstropje. Hišo nazida-vajo tako, da postopno dvigajo streho z ^amerikankami«. Dviganje taksne strehe vogalne hiše je precej težko. V Ljubljani še ni bilo nazidanih posebno mnogo hiš pod streho, ki bi jo dvigali postopno. Delo je prevzelo podjetje Miro Zupan. V p rez i dano hišo se bo preselila zavarovalnica »Jugoslavija«, ki bo imela poslovne prostore v pritličju in I. nadstropju. —lj »Pastorka« najlepše delo čefike fllra ske umetnosti. Nobenega dvoma ni, da je eden najboljših filmov, ki je doslej izšel iz čeških ateljejev, film »Pastorka«. Ta film obravnava motiv, vzet iz Češkega narodnega življenja, je folkloristično dovršeno obdelan z bogatim realizmom, kar je sploh pri čeških fUmih ena najpogostejših vrlin. Tipi, ki nastopajo v Pastorki niso lutke brez življenja, niti šablonski nališpan-ci, to velja tako za ženske, kakor za moške, temveč v filmu nastopajo pravi ljudje, ljudje od krvi in mesa, kakršne sreča-vamo vsak dan v življenju. Tudi dogodki v filmu niso nikakšna izmišljotina kake bujne fantazije, temveč so dogodki življenja, ki so se opetovano dogajali in ki nikdar ne postanejo banalni. Film >Pastorka< je napravljen po odrskem delu Gabrijele Preisove. pod režijo najodličnejšega režiserja Miroslava Cikana. Naslovna vloga pastorke Jenufe je poverjena Mariji Gla_ zerovi, a njen partner v filmu je Ladislav Bohač. ki ga poznamo iz lepih čeških filmov >Na ledeni plošči« in »Nedolžnost«. Krasni kmetski motivi češke vasi so bili pri snemanju tega filma zelo izkoriščeni, vse delo preveva glasba iz same opere »Je_ nufe«, ki je delana po knjigi iste avtorice. Vsa moč filma temelji na odlični igri, na psihološki borbi in na velikih kontrastih duševnega stanja, katerim je avtor tega dela podvrgel svoje junake. To daje filmu izredno aktualnost. Ako resumiramo oceno filma, moremo reči: izredno močan film, ki je v umetniškem in tehničnem ozi-ru na višku, želimo si, da bi nam pokazal kino Union še mnogo takih čeških filmov. 1653 — Umrli so v Ljubljani od 12. do 18. t. m. Luschin Elza. 56 let, učiteljica v p., Albert Julija, roj. Tobajc, 69 let, zasebni -ca, Cemažar Neža, 79 let, zaaebnica, Mrzli-kar Angela, roj. Lavriša, 30 let, žena žele-zostrugarja, Potokar Mirko, 32 let, dipl. jurist, Peterlin Franja, roj. Ratajec, 86 let, vdova posestnika, Bukovec Franc. 6 tednov, sin voznika, Weiss Amalija, roj. ftturm, 64 let, vdova uradnika. — V ljubljanski bolnici so umrli: Dolič Mehmed, 36 let, dninar, Spelar JoSe, 75 let, ubožec, brez Blatnik Terezija, t leti, hči kočarice, Klečet pri Žužemberku, Triler Stanke, 25 let, mesarski pomočnik, Žargi Jože, 22 let, brivski pomočnik, Pin-tar Greta, 8 let, hči obč. uslužbenca, Jesenice, Traven Josip, 74 let, delavec, Sod-nikar Josip, 74 let, bajtar. Lukovica obč. Log pri Ljubljani, Marenko Boris, 2 meseca, sin čevljarja, Vič, Dolenc Janko, 48 let. čevljarski mojster, Kirn Marija, roj. Cepon, 35 let, šivilja, Semlitsch Frane, 66 let, delavec, Polajnar Marija, 39 let, žena lovskega čuvaja, Javorški rovt, obč. Koroška Bela, Iveržina Ivan, 13 let. sin služkinje, Cerklje pri Kranju. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice ljubljanske priredi s svojimi gojenci v pe-teh dne 26. t. m. ob 6 in četrt prvo produkcijo. Nastopil bo mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca in šolski orkester pod vodstvom prof. Jeraja. Poleg tega pa bo nastopilo še nekaj gojencev iz oddelka za klavir, violino in čelo. Na produkcijo, ki se bo vršila v veliki Filharmonični dvorani že danes opozarjamo. —lj Sokol Vič vabi svojo članstvo in prijatelje društva, da pridejo jutri zvečer ob 20.15 k zabavni komediji >Košček srečec, ki jo bodo uprizorili vrli Sentjakobčani v režiji Polonce Juvanove na našem sokoi-Skem odru. Vstopnice si nabavite že jutri dopoldne od 10. dalje v pisarni Sokolskega doma. Pokažimo z veliko udeležbo priznanje našim dragim gostom in napolnimo dvorano do kraja. Jutri zvečer vsi v sokol, ski dom na Vič! 0 ■ 0 0 o ■ o SPECIALIST za ženske bolezni in porodništvo p dr. VITO LAVRIč s JK OTVORIL zdravniško prakso ■ Ordinira od 1.—S. ure. Q Tavčarjeva ulica 11. " Telefon 25-45. ■ —lj K odkritju dr. ŠlajmeTjevega spomenika je poslal odboru za postavitev spomenika dobri prijatelj alavljenca šef primari j dr. Jakša Račić iz Splita naslednjo brzojavko: Učestvujemo pobožno u duhu današnjem odan ju priznanja velikom lječni-ku i plemenitom mužu. Želim da njegova svijetla uspomena bude uzorom budućim generacijama i podstrekom u mukotrpnom vršenju našeg uzvišenog zvanja. —lj sentjakobčani bodo gostovali v nedeljo 21. t. m. ob 20.15 v Sokolskem domu na Viču z duhovito in zabavno veseloigro »Košček sreče. Igra je izvrstno naštudira-na in so dosegli sentjakobčani z njo velik uspeh. V glavnih vlogah nastopajo Bučar, jeva, Grgurevičeva, Battelino in Moser, v ostalih vlogah pa nastopi ves ansambel. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pose. ti predstavo. Ker je za to edino gostovanje šentjakobčanov veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Pevsko društvo »Lj. Zvon« se o bin-koštih udeleži velikega pevskega festivala v Beogradu. 265-n —lj Nad sto novih del Franceta KraUa je na razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta dnevno od 9—7 zvečer. Ker bodo na koncu žre bane tri slike, vstopnice shranite. Priporočamo razstavo največjemu obisku. —lj Sprehajalce na Rožnik vabi gostilna »Strelišče« Poarožnikom na dobre domače ocvrte piske — kokošjo obaro in druge dobrote — izbrana vina. 264-n —lj Idrijski krožek. Jutri bo izlet na Čatež—Zaplaz. Odhod z vlakom ob 8.05 z glavnega kolodvora. —lj Pošta Ljubljana 5 na Zaloški cesti štev. 1 od 22. do 25. maja t 1. zaradi snaženja uradnih prostorov ne bo poslovala s strankami. Občinstvo naj se blagovoli posluževati ostalih pošt v Ljubljani. —lj Truplo Alberta CtfTbca otomicirano. V prosekturi splošne bolnice so včeraj popoldne obducirali truplo ponesrečenega Alberta Gerbca, ki so ga našli mrtvega včeraj zjutraj poleg nove zgradbe Kemičnega instituta v Murnikovi ulici na Mirju. Obdukcija je pokazala, da je nastopila smrt zaradi padca 50 kg težkega trama na Gerbčevo glavo, ki mu je prebil lobanjo in je zaradi tega nastopila krvavitev v možganih. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Dalmatinsko mesto, 9 sadno drevo in sadež, 10. slovenski mat -matik, 11. duhovnik Medov in Perzov, l • perzijsko mesto, 14. kem. znak za prvin o, 15. obrtnik, 17. egipčanski bog, 18. prem -petež, gorečnež, 19. učenje, 21. mednarodr klic na pomoč (kratice), 22. prislov kraj a, 24. ruska reka 26. zver, 27. zavetišče, 2rJ. ruski polotok, 30. mesto na Koroškem. • Navpično: 1. Prislov kraja, 2. roško pogorje, 3. avtor knjige »Naše gobec, 4. keir znak za prvino, 5. inicijale slovenske c i pesnika 6. nedoločni zaimek, 7. mo£! ime. 8. pritok Volge, 12. spartanski sužen . 15. domača žival, 16. ptica pevka, 19. kača, 20. bolezen, 22. domača žival, 23. desni p. tok Lima. 25. afrikanska reka, 26. drag sport, 28. vprašalni zaimek, 29. veznik. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Krka, 4. Odak, 7. krona. 9. Ii 11. Apo, 12. T. R. (Tagore' Rabindrp-nath), 13. Oka, 15. era, 16. Molotovsk, 17. ena 18. ako, 19. ta, 20. oje, 22. ar, 23. Adana, 25. Riga, 26. Oran. Navpično: 1. kilometer, 2. k k, S. ara, 4. ono, 5. da, 6. Karakorun, 8. Opatija. 10. ikona, 12. trska, 14. Ala, 15. Eva, 20. oda, 21. eno, 23. Ag (srebro), 24. Ar. (argon). Sfev. 114 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 20. maja 1939. Stran 5 Pri raziskovalcu in zgodovinarju Aumanu Kaj pravi o svoji bogati zbirki in o potrebi, da se ustanovi v Krilcem muzej gotovljena sredstva za uvedbo državnega športnega znaka. Za državni športni znak bo lahko torej tekmoval sleherni športnik. Kako zadeva izgleda v praksi, je pokazal kot prvi Ju-goslovenski atletski savez, ki je nedavno sklenil nagraditi posebno dobre rezultate z atletskim znakom, bakrenim, srebrnim in zlatim. V pravilniku je določeno, da dobi sleherni atlet, ki doseže po finskih olimpijskih tabelah rezultat vreden 950 ali več točk zlati znak, za 875 ali več točk srebrni in za 775 ali več točk bronasti Tri bronasti znaki dajejo pravico na en srebrni, dva srebrna na zlati. Atlet lahko prejme od JAS v eni panogi samo en znak. čeprav si je pridobil pravico do več znakov. V primeru, da si je priboril pravico na boljši znak, mora vrniti prejšnji. Znak lahko nosijo le dotični atleti, ki jim ga ie podelil savez. Kdor odstopi svoj znak nekemu, ki nima nanj pravice, zgubi za vedno pravico nositi znak. V poštev prihajaio samo rezultati, ki so doseženi po predpisih za postavitev rekorda. Ti predpisi veliaio za vse rezultate, ki so bili ali bodo doseženi do konca 1940. leta. Za pridobitev zlatega znaka veljajo naslednje minimalne mere: 100 m 10 6. 200 m 21.5, 400 m 48.7, 800 m 1:53.8. 1500 m 3:57.8, 5000 m 14:59.6. 10.000 m 31:15 6. 110 m zapreke 14 8. 400 m zapreke 54. skok v daljavo 7.53, skok v višino 1.92, skok ob palici 4.10, troskok 15.13, krogla 15.25, disk 47 53, kopje 67.79. kladivo 52.09. Za srebrni znak: 100 m 10.8, 200 m 22, 400 m 49.9, 800 m 1:56.7, 1500 m 4:04, m 15:25, 10.000 m 32 04.6, 110 m zapreke 15.3, 400 m zapreke 55.6, skok v daljavo 7.27, skok v višino 188. skck ob palici 3.93. troskok 14.56, disk 45.27. krogla 14.63. kopje 64.40. kladivo 49.14, desetoboj 6100 točk. Za bronasti znak: 100 m 11.2. 200 m 22.8, 400 m 49.9. 800 m 1:56.7, 1500 m 4:04. 5000 m 15:25. 10000 m 32:04.6. 110 m zapreke 15.3 16. 400 m zapreke 58, skok v daljavo 6.89, skok v višino 1.79, skok ob palici 3.70, troskok 13.94. krogla 13.60, disk 42.10, kopje 59.65, kladivo 45.03, desetoboj 5400 točk. Na podlagi gornjih tabel vidimo, da niti eden od naših atletov še ni dosegel rezultata, ki bi mu prinesel 950 točk oziroma zlati znak. kljub temu pa imamo tri atlete, ki imajo pravico na zlati znak: dr Burato-vić, Ivanovič in Goršek. Prva nista več aktivna atleta in ie zato edini Goršek, ki ima pravico na zlati znak s svojima časoma na 800 in 1500 m (dva srebrna znaka za zlati). V splošnem so meje zelo visoke in je n. pr. komaj polovica naših rekordov zadostna za srebrni znak (100 m. 400 m. 800 m, 1500 m, 110 in 400 m zapreke, krogla, disk, kladivo). Naš rekord v metu kopja n. pr. niti ne zadošča za bakreni znak. Le naprej, brez iiiiru..< Narašcajske tekme Sokola Ljubljana-Vič Udeležba moškega naraščaja ie bila lepa, ženskega pa zelo pičla Krško, 19. maja Zaiumanje za Krško in njegovo okolico se je med zgodovinarji in arheologi v zad* njih letih močno povečalo, kakor so se pomnožile tudi postojanke predzgodovin-skih najdišč, za kar gre pač največja zasluga našemu poljudnemu znanstveniku samouku g. Otonu Aumanu, ki je sam di* rektno ah indirektno v zadnjem času opozarjal na bogato domače gradivo znanstvenike in predstavi tel je domačih muzejev. Toda samo to mu še ni bilo dovolj. Ne glede na to, da je slava njegovih najdišč že segla preko naših meja, je začel intenzivno širiti zamisel muzeja v Krškem in je vedno bolj šaril med širokimi plastmi naroda zanimanje za muzej. To kar se mu pred leti ni posrečilo, da bi dosegel ustanovitev muzeja, to je dosegel letos, ko se je že ustanovil pripravljalni odbor, ki je poslal svoja pravila že v po; trditev. Kakor smo že poročali, je pa te dni g. Auman zapustil Krško, v katerem je deloval nad 25 let kot raziskovalec, ter je šel v mariborski muzej, da se pripravi za vodjo bodočega krškega muzeja. Pred odhodom sem izrabil priliko, da sem ga posetil in si še enkrat ogledal njegovo krasno zbirko. Bilo je v soboto popoldne, ko sem stopal po stopnicah do Aumanovega stanovanja. Ko potrkam, mi pride hitro odpret in me povabi v sobo. Kar obstal sem nad prizorom, ki se mi je nudil. Skozi okno je sijalo krasno pomladansko sonce in budilo naravo k novemu življenju, tu pa so ležale tisočletja in tisočletja mrtve okame-nele živali, zadnji ostanki tako pestrega prazgodovinskega življenja. Kakšen kontrast! Po dolgih mizah leže okamenele školjke, polži, odtisi nekdanjih rastlin v kamenju, stare človeške in živalske kosti, razno orodje še iz kamene in bronaste dobe, po stenah visi razno orožje, od rimskih dob do novejših časov, stare slike, med katerimi je tudi nekaj novih, tam zopet polica s samimi starimi knjigami, v kratkem prenapolnjena soba s samimi dragocenostmi iz naše zgodovine, s katerimi bi lahko napolnil še dve tako veliki sobi, saj ima celo v omarah spravljene izkopanine. Tu v tej sobi se ti meša prazgodovina s starim srednjim in novejšim vekom ter se je sam moral umakniti v majhen kotiček sobe, da da lahko prostora svojim tisočerim prijateljem v tej sobi, kajti vsi ti mrtvi kamni so mu postali res pravi srčni prijatelji, v katere je vložil 25 let svojega življenja. Povabi me, naj sedem, potem mi pa začne pripovedovati, kako je postal raziskovalec KAKO SEM POSTAL. RAZISKOVALEC 3>Bilo mi je 12 let, ko nam je profesor na meščanski šoli predaval o okameninah in kaj vse lahko razberemo iz njih. Predavanje, ki je bilo zelo zanimivo, mi je ostalo živo v spominu in sem o njem pripovedoval doma tudi trgovskemu pomoč; niku, ki pa mi je pripovedoval, da ima sam mnogo takih okamenin, katere je njegov oče kot rudar v Trbovljah našel, ter mi je tudi obljubil, da mi jih ob prvi priliki prinese. Ti njegovi kamni so bili moj pravi zaklad in začetek zbirke. Vendar pa takrat še nisem znal ceniti njene vrednosti. To sem spoznal šele nekaj let pozneje, ko je prišel k očetu na obisk ravnatelj meščanske šole in videl mojo zbirko ter je silil toliko časa mojega očeta, dokler ni ta slednjič obljubil, da poklonim zbirko šoli. Takrat sem spoznal pravo vrednost svoje zbirke, če bi bila za zbirko v šoli nekaj vredna, je bila zame tisočkrat več. saj sem skoraj vse okame-nine sam zbral. Od tistega dne se začenja moje pravo delo. kajti vsak kamen sem tedaj tudi zabeležil z najdiščem. Napravil sem si tudi zemljevid, na katerem sem si vse do danes zabeležil vsako najdišče, tako da imam danes ves svoj delokrog dodobra zabeležen. Minila so leta, med tem tudi meni ni prizanesla svetovna vojna. Pa tudi tedaj, kamorkoli sem prišel, sem iskal okamenine. pa so mi jih žal oficirji pobrali. Po svetovni vojni pa je začela moja zbirka razveseljivo rasti, kar gotovim lju- ANDRE BIRABEAU: Tri nakaznice Gregoire Joigny je odkimal z glavo ob pogledu na vizitko, ki mu jo je bil prinesel sluga, in zamrmral je: Ne poznam je. — Ta dama pravi, da prihaja v zasebni, zelo važni zadevi . . . Potem je pa pripomnil: Zdi se, da je čisto mlado dekle. Gotovo bo kaka nadležna ženska. Če je človek bogat industrijec, so neznani ijudje, ki bi radi prišli do njega, vedno nadležni in nezaželeni. Poset mladega dekleta pa ni tako neprijeten. Joigny je naročil slugi, naj privede dekleta. In ni mu bilo žal, ko je stopila v njegovo pisarno. Imela je tako mlado in dobro napeto kožo in lepo postavo, da je prihajala med hojo še bolj do veljave. Pogledala je Joignvju radovedno naravnost v obraz. Ker je pa storila to z lepimi, rjavimi očmi, mu ni bilo zoperno. Skromno se mu je zahvalila, da jo je sprejel, obstala je pred njegovo pisalno mizo, odprla ročno torbico, vzela iz nje kos papirja in zakrila z roko del popisanega lista. Potem ga je pa pomolila Joignvju pred oči in vprašala: Jo je vaš podpis, kaj ne? dem ni bilo všeč, pa so me ovadili, da z razstrelivom delujem po jamah. Tudi se jim je posrečilo, da so mi prepovedali vsako posečanje jam. Tudi mojo zamisel, da bi se v Krškem tedaj ustanovil muzej, so zavrgli, češ, da nam ni potreben. Kjerkoli so mogli, so mi metali polena pod noge in da ni bilo g. dr. Mušiča iz Sevnice, bi že davno opustil svoje delo. Da je pa bila mera polna, sem bil ves ta čas brez zaslužka, navezan le na svojega brata in bratranca, ki sta me podpirala. Vse moje prošnje za namestitev so bile zaman. Moje delo pa je napredovalo in je moja zbirka postala znana tudi že strokovnja; kom, ki so moje delo podprli. Da ne omenjam bližnjih in daljnih šol, so mojo zbirko poleg mnogih tujcev do danes obiskali tudi mnogi naši znanstveniki kakor: dr. prof. Mai, dr. Raj ko Ložar, univ. prof. dr. B. Saria, univ. prof. p. Janez 2urga, prof. Srečko Brodar in še mnogi drugi. Z mnogimi izmed teh sem delal tudi že na terenu. Tako je g. prof. Brodar na mojo pobudo izkopaval v jami pod Nemško vasjo, ter dokazal, da so jamo uporabljali za stanovanje, pribežališče, poganske obrede iz najstarejše paleolitske dobe, ko se je človek posluževal še kamenitega orodja in orožja. Prav tako je kopal g. dr. Ložar na mojo pobudo v Ajdovski jami pri Pis javškem ter našel mnogo ostankov iz keltske dobe. V jami je tudi odkril zanimivo ognjišče, sestavljeno iz plošč laporja v polkrogu na vzvišenem prostoru. Jaz sam pa sem odkopal mnogo rimskih grobov.« Svoje zanimivo pripovedovanje mi je g. Auman pojasnjeval z najdenimi predmeti ter mi pokazal še marsikatero zanimivost. Tako ima tudi žrtvenik boga Mitre, ki je bil dolga leta vzidan v videmski šoli, nadalje star nagrobni spomenik iz rimskih časov (2. stol. po Kr.), ki ga je neki kmet našel na hribu Križnica in ga vzidal v hlev. Med njegovimi knjigami pa me je najbolj zanimala Antona Linharta: »Ge-sichte von Krain (Versuch einea* und den ubrigen Landern der sudlichen Slaven«) iz leta 1791, ki je doslej zelo malo znana in jo strokovnjaki šele proučujejo; pisana je v staroslovenščini. KAJ PRAVE O MUZEJU V KRŠKEM Ker pa je g. Auman tudi sprožil misel ustanovitve muzeja v Krškem, sem se nanj obrnil tudi v tej zadevi z vprašanji, na katere mi je dal dovolj jasne odgovore, tako da je vsak dvom izključen. Med drugim mi je dejal: »Vprašali ste me, kaj mislim glede muzeja in ako je v Krškem potreben. Ne bom vam pravil samo o kulturni vrednosti take ustanove, to danes že vsak otrok ve, Hočem vam pokazati to potrebo tudi z druge strani. Poglejte najprej to karto najdišč v okolici mojega delovanja. Preko 60 jih je. Pa mislite, da se da to radovednim ljudskim očem skriti? Ne! Vidite, čim ti neuki ljudje odkrijejo ali zvedo za kak tak grob, začno takoj kopati, misleč, da najdejo kakšen zaklad in na koncu, ko zaklada ni nikjer, se znesejo namesto nad svojo domišljijo in lahkovernostjo nad dragocenimi ostanki pradavne kulture. Tudi kovinske predmete mnogokrat uničijo. Saj niso nič vredni, ko jih je pa rja že snedla, si mislijo. Vidite, pa to še ni vse. V Drnovem, že davno znanem najdišču spomenikov rimske kulture, pa so kmetje drugačni. Tam iščejo, pa potem najdene dokumente naše zgodovine proda, jajo raznim prekupčevalcem in je tako že premnogo dragocenosti odšlo iz naše domovine. LJUBLJANA, 17. maja. Na predlog in iniciativo Saveza športnih savezov kr. Jugoslavije, je ministrstvo za telesno vzgojo naroda sklenilo razpisati tekmovanje za izdelavo »državnega športnega znaka«, ki naj bo častni znak za aktivne športnike. Vsi jugoslovenski državljani lahko tekmujejo glede izdelave znaka. V navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo, stoji med drugim, da naj znak predstavlja telesno moč in vsestranske sposobnosti. Po možnosti naj se to pokaže z nekim športnim oziroma viteškim momentom, iz življenja našega naroda ali pa s podobnim športnim ali nekim drugim telesno vzgojnim momentom Znak naj ima na primeren način poudarjen državni oziroma narodni značaj. Znak bo izdelan v velikosti 2 do 3 cm v bronu, srebru in zlatu za razne kategorije tekmovalcev. Na znaku so lahko izpisane črke D. S. Z. ali v monogramu, namesto tega pa je lahko na znaku tudi neka druga kratka beseda, ki se nanaša na telesno vzgojo. Udeleženec tekmovanja mora izdelati znak v reljefu velikosti 18 do 22 cm bronaste barve in priložiti načrt iste velikosti v poljubni barvi ali večbarvno. Prvi paragraf pravilnika o tekmovanju mmmmmmmatmmm m lltu l ..i m* ■ iwgpawii — Da . . . toda ... — je pritrdil industrijec začudeno. Dekle je zopet zložilo list, ne da bi mu ga bliže pokazalo. Spravila je papir v ročno torbico notem je pa sedla. — Gospod Joignv —, je dejala. — Imela sem teto, ki mi je nedavno umrla. Podedovala sem po nji vrednostne papirje in nekaj pohištva. Na dnu predalčka v njeni pisalni mizi sem našla tri pisma s podpisom G. Joignv. Joignvjeve lekarniške izdelke pozna marsikdo Pomislila sem: To bi bilo sijajno, naravnost neverjetno, če bi bil to ta Joignv. Jela sem se zanimati za to zadevo. Moja pokojna teta je imela sestrično in na njo sem se obrnila z vprašanjem. Slednjič mi je priznala tole: — Da, tvoja teta je imela v mladih letih prijatelja, ki se je pisal Joignv. Bil je siromašen kot cerkvena miš — bil je študent, če se ne motim, je študiral za lekarnarja. — Gospod Joignv, gotovo se boste spomnili na mojo teto. Če že ne iz drugega razloga, pa vsaj zato, ker je nosila čudno ime. Pisala se je Anais Vallono-va. — Anais! je vzkliknil Joigny. — Spomnili ste se je, spominjate se je. Zdi se mi pa, da se ne spominjate yeč, kaj ste napisali nad svojim pod- Prav v tem kraju se je razvila prava trgovina z izkopaninami, ki jo bo težko zajeziti. Namen muzejskega društva pa je, da zavaruje vsa ta najdišča pred takimi in slični m i opustošenji. V ta namen bo po vseh večjih krajih postavilo svoje poverjenike, ki bodo čuvali nad najdišči. Pa tudi iz gospodarskega in tujsko-prometnega vidika je utemeljena ustanovitev mu, žeja v Krškem, ker bo propagiral in varoval zgodovinske postojanke na svojem teritoriju. Mislite, da prihajajo tujci v Ita_ h jo samo zaradi morja? Ne! Tudi njihova bogata zgodovinska najdišča jih privlačijo. Privlačijo jih pa tudi stara florentin-ska renesansa, stari Rim in Pompeji. Vidite, tudi k nam bo zaneslo marsikaterega tujca, če mu bomo imeli kaj pokazati.« ALI JE CERKVICA SV. DUHA PRIMERNA ZA MUZEJ? Tudi glede cerkvice sv. Duha vam povem svoje mnenje. Razen stare Valvazor-jeve hiše, v kateri je naš prvi zgodovinar umrl, ter bi bila kot taka najbolj primerna za muzej, a je to s finančne strani nemogoče, je samo še ta cerkvica, ki more služiti temu namenu, saj je tesno povezana z zgodovino Krškega. Zgrajena je bila že sredi 16. stol. kot špitalska cerkev, pozneje pa so jo grofi Auerspergi preuredih. Da pa ideja postaviti muzej v cerkev ni slaba, nam jasno kaze, da misli tudi novomeško muzejsko društvo postaviti svoj muzej v cerkvi Božjega groba. Seveda bomo oltarje in klopi iz cerkve sv. Duha prenesli drugam. Ostale pa bodo visoko vredne. Cerkvico bodo vso popravili, vendar pa v slogu, niti zunanjosti ne bodo spremenili. Sedaj vam bom pa še nekaj odgovoril, kar me sicer niste vprašali, a vam čitam to vprašanje v očeh: »Kaj bomo pa postavili v muzej?« Pa vam bom čisto kratko odgovoril, da imam nešteto najdišč še ne odkopanih v evidenci in te hočem društvu pokazati, člani pa naj potem sami kopljejo in iščejo, seveda pod strokovnim vodstvom. Društvo bo seveda vedno povabilo tudi znanstvenike, ki bodo člane poučevali s predavanji in praktičnimi nasveti. Tako si bo članstvo samo z lastnim delom in voljo ustvarilo muzej, ki bo njim in še poznim rodovom le v ponos.« Tako je mnenje o muzeju in njegovih nalogah g. Auman a, moža, ki se je dolga leta boril za ustanovitev muzeja in ki je pretehtal vse možnosti, kako bi najbolje zadostil krajevnim razmeram. Preden pa sem se poslovil od njega, mi je dejal še: »čez nekaj dni odhajam iz Krškega v mariborski muzej, kjer ostanem eno leto, da se pripravim, da bom mogel čim uspešnejše voditi krški muzej. Ta čas pa glejte, da tudi vi vsi delate skupno in vztrajno. A ko se vrnem, bomo lahko začeli takoj z delom.« Krepko sem stisnil roko možu. ki mi je pokazal toliko skrivnosti naše preteklosti, ki jih skriva zemlja v sebi. Ko pa sem odhajal, sem odhajal z občutkom, da zapušča sedaj Krško mož. ki je posvetil vse svoje življenje prospehu in kulturi naroda, ki je prestal preganjanja, ponižanja, prezir in lakoto, a je krepko vztrajal, zvest svojim načelom in načrtom ter brez strahu korakal svojemu cilju naproti. Danes pa ga lahko zagotovimo, da kakor bo stala letnica 1939 z ustanovitvijo muzeja, zapisana z zlatimi črkami v zgodovini krškega mesta, bo blestelo poleg te letnice tudi ime »Oto Auman«. L. C. za ta državni znak pravi: V ciliu razmaha telesnih in moralnih sil jugoslovenskega naroda se prireja tekmovanje za državni športni znak. Ta znak podarja minister za telesno vzgojo naroda v znak priznanja za mnogostransko telesno-vzgojno pripravljenost vsakemu neoporečnemu iugosloven-skemu državljanu (moškemu ali ženski), ki je dovršil 16. leto življenja in izpolnil pogoje, ki jih predpisuje pravilnik Državni športni znak je poseben za mladino od 16. do 18. leta starosti in poseben za odrasle od 18. leta starosti dalje. Znak za mladino je iz brona, znak za odrasle pa bronast, srebrn in zlat. Vsi ti znaki imajo dve velikosti, mali in veliki. V tekmovanju za državni športni znak mora kandidat dckazati vsestransko telesno sposobnost na ta način, da izbere iz vsake izmed šestih športnih panog po svobodni izbiri po eno panogo in v nji tekmuje. Tekmovalo se bo pred sprašanimi in strogimi sodniki in v raznih športnih panogah. Uspehi se cenijo po posebnem merilu, ki so ga sestavili vsi pristojni športni savezi in posebna komisiia Saveza športnih savezov. Le kdor bo zadostil pogojem, ki jih določa merilo, si bo lahko priboril znak. V državnem proračunu 1939-40 so za- pisom. Zdaj vam lahko to povem. Na enem listu stoji: nakaznica za biserno ogrlico. Na drugem: nakaznica, ki bo zamenjana za grad v Touraine. Na tretjem listku ste pa napisali: za vilo na Rivijeri. Pokazala mu je vse tri listke, ni jih pa izpustila iz rok. — Prepričana sem, da si boste vse te podrobnosti priklicali v spomin. Takoj sem si predočila vse, kakor je bilo. Bila sta mlada. Vi ste bili siromašni, toda ljubili ste jo in nekega dne ste si mislili: Zdaj sicer nimam v žepu niti beliča in nobenih daril ti ne morem prinesti, dušica. Toda dokopal se bom do bogastva, boš videla. Čutim, da imam trgovski talent, moje misli letajo visoko. Potem te bom pa obsul z darili. Imela boš vse, kar si boš poželela. Tako sem si svest svoje bodočnosti da lahko podpišem menico na njo. Boš videla ... In napisali ste: — To je nakaznica za grad ... Nakaznica za biserno ogrlico... Mar ni bilo tako? — Da, — je odgovoril Joignv tiho. In komaj viden nasmeh mu je zaigral na ustih. Mlada leta so mu stopila živo pred oči. Bilo je v skromnem penzijo-nu v ulici Monsieur le Prince. Tam je Vič, 19. maja V okviru proslav 301etnice Sokola na Viču so bile v nedeljo, 1. maja tekme naraščaja za prvenstvo društva v višjem in nižjem oddelku. Moški naraščaj je tekmoval v višjem oddelku na drogu, bradlji, krogih, s preskoki čez konja vzdolž in na šir in v prosti vaji. Nižji oddelek na nizkem drogu, na krogih na mestu, na krogih v gugu, v preskokih čez konja na šir s prožno desko, raznoterostih in v prosti vaji. ženski naraščaj v višjem oddelku na dvovišinski bradlji, gredi, na krogih na mestu in v gugu, v preskoku čez konja na šir z ročaji in prosti vaji, v nižjem oddelku pa na gredi, na krogih v gugu, v pre; skokih čez konja na šir z ročaji in prosti vaji. Moški naraščaj se je tekem udeležil v lepem številu (23). ženski naraščaj, ki ga je nad 40, pa samo 8. Uspehi nekaterih naraščajnikov so bili kar odlični. Razveseljivo je bilo tudi, da so se tekem udeležili naraščajniki, ki so nedavno vstopih v našega Sokola. Za zgled naj služijo vajenci (20) z bližnjega Brda, ki kažejo zelo mnogo vneme za sokolsko delo v tes lovadnici. In tako je tudi prav, saj se morajo ročni delavci, obrtniki in kmetje danes najbolj boriti za svoj obstanek. Sokolske tekme pa so sredstvo, s katerim vzgajamo mladino za bodoče borbe v življenju, ker le borben narod, poln moči, ima bodočnost. Po kratkem nagovoru načelnika brata Maksa Nahlika o pomenu sokolskih tekem so se pričele ob 9.30 tekme, ki so kljub majhni telovadnici in pomanjkanju dobrih društvenih sodnikov in sodnic, ter obsež- Načelništvo Saveza SKJ je sklenilo, da se letošnjega zleta bolgarskih Junakov v Sofiji od 8. do 12. julija t. 1. udeleži v čim večjem številu tudi jugoslovensko sokol-stvo. Vse bratske župe obveščamo, naj takoj pošljejo številčne prijave, najkasneje pa do 1. junija t. 1. načelništvu Saveza SKJ. Beograd, poštni predal 342. V prijavah naj župna načelništva točno označijo število Članov, članic, naraščajnikov, naraščajnic in članstvo sokolskih čet in še posebej koliko bo od teh telovadcev. Dalje naj bo tudi označeno, kdo od prijavljenih želi skupno ali privatno sta* novanje, skupno ali privatno hrano, koliko godb in praporov bo sodelovalo na zle-tu. Pravtako naj edinice javijo ali bodo sodelovale s posebno točko na jugoslovenski sokolski akademiji v Sofiji. Zleta se bodo mogli udeležiti samo člani in Članice, ki so najmanj 6 mesecev člani ali članice sokolskega društva ali Čete. Ćlani, ki še niso izpolnili 26 let, se bodo mogli udeležiti zleta samo kot telovadci, sicer se jih ne bo prijavilo. Zleta se ne bodo mogli udeležiti nečlani in sorodniki prijavljenih članov, ki niso člani sokolske organizacije. Udeležba na zletu bo dovoljena samo v brezhibnem slavnostnem kroju za člane in članice. Narodna noša je dovoljena samo članom in članicam, ki Imajo tudi slavnostni kroj. V sami narodni noši pa ne bo nikomur dovoljena udeležba na zletu. Zleta se bo udeležil tudi naraščaj, ki bo brezhibno obvladal zletne proste vaje. Ju, goslovensko SokoLstvo bo nastopilo na zletu z vajami, ki so predpisane od načelništva Saveza SKJ za leto 1939. stal že močno oguljen čeber za vodo, pisan zastor je zakrival namestu vrat omaro in pod vrati je silil v sobo smrad z neprezračenega hodnika. Tam je obljubil Anaisi s tako globokim prepričanjem vsa bogastva sveta. Anais je bila dražestna, oči je imela liki srna in njena glavica se je zdela ustvarjena za to, da bi počivala na njegovi rami. Jasen glas ga je zdramil iz spominov. Pred njim sedeče dekle je dejalo: — Gospod, vi me niste dobro poslušali. Dejala sem vam, da sem podedovala po teti vse, torej tudi vaše zadolžnice. Dolgujete mi biserno ogrlico, grad v Touraine in vilo na Rivijeri. Gregoire Joignv se je zasmejal. Dekle je pa namršilo obrvi in pripomnilo: To je pravomočna obveznost. Podpisali ste svoje izjave in torej priznali svoj podpis. Ni torej nobenega dvoma, da mi dolgujete grad, vilo in biserno ogrlico. Opazoval jo je, kako se je razvnemala, kako je bila razburjena. Od jeze zardela lica so ji dobro pristojala. Slednjič je odgovoril: — Nisem prepričan o tem, da bi dobili tožbo, draga gospodična, če bi me tožili. In če bi Anais sama zdaj vse to zahtevala od mene, mislim, da bi moral njeno zahtevo zavrniti. Zakaj? Zato, ker nem programu, potekle gladko in v vzorni disciplini, tako da so bile točke ob 12. uri končane. Brat načelnik je zatem razglasil nastopne uspehe: Moški naraščaj: višji oddelek, 1100 do, segljivih točk: 1. Tone Logar 1051 točk, 95.5%, 2. Marko Račič 1047 točk. 95.lo/0, 3. Milan Logar 1039 točk. 94»/0. 4. Božo Račič 907 točk. 82%, 5. Milan Petkovšek 756 točk, 68.7%. V višjem oddelku so bile vaje na orodjih dokaj težke in so nas naraščajniki pri prostovoljnih vajah s svojo težkočo in lepo izvedbo presenetili. Moški naraščaj: nižji oddelek, 600 dosegljivih točk: 1. Bruno Korošic 541.5 točk, 9O.IV0, 2. Srečko Sinčič 475 točk, 79.1%, 3. Frido Markežič 429 točk 71.5°/0, 4. Bogo Zore 403 točke, 67.1%. Tudi naraščajniki z Brda, dasi so telovadili le kratek čas so dosegli okrog 40°/o, prepričani pa smo, da bodo na prihodnjih tekmah že med pr, vimi. Le krepko naprej! Ženski naraščaj: višji oddelek, dosegljivih točk 1100: 1. Vida Grošljeva 828 točk, 75.2°/o, 2. Nada Elznerjeva 802 točki, 72.9%, 3. Beba Jerasova 760 točk, 69.1»/o- ženski naraščaj: nižji oddelek, 400 dosegljivih točk: 1. Joža Kramaričeva 238 točk, 70.75%, 2. Metoda Poglajnova 210 točk, 52.50o/o. Kot nagrado za krasne uspehe bodo prejeli prvi trije pri vseh oddelkih lične spominske diplome, čestitamo vaditeljske, mu zboru, posebno pa načelniku br. Nah-Liku, da tako marljivo in vestno vzgaja našo mladino v pravem sokolskem duhu. Zdravo! Stroški bodo znašali približno toliko, kolikor so leta 1935. Zaenkrat je dovoljena polovična v ozn i na po naši državi, Savez SKJ pa bo prosil še za vozne olajšave. Predvideni stroški z vožnjo vred bodo znašali okroglo 500 do 600 din za osebo. Točne podatke in navodila bo razposlalo vsem edinicam načelništvo Saveza SKJ, ko bo prejelo spored zletnega odbora iz Sofije. Društva naj takoj prijavijo svoje Članstvo in naraščaj župam, župe pa naj pošljejo te prijave Savezu SKJ do 1. ju, nija t. 1. Načelništvo Saveza SKJ * — Sokol Vič obvešča svoje članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti zleta bolgarskih Junakov v Sofiji od 8. do 12. julija, da se takoj prijavi v tajništvu vsak večer od 19. dalje. Rok za prijavo je do 31. maja t. 1. Udeležba na zletu je dovoljena samo v slavnostnem kroju, na kar posebno opozarjamo vse tiste, ki se nameravajo udeležiti zleta. Po 31. maju se na ev. prijave ne bo oziralo. Stroški bodo znašali z vožnjo in prehrano od 500 do 600 din. Ostala navodila bomo pravočasno javili. Z Zidanega mosta — Letina dobro kaze. Dolgo so jadiko-vali naši kmetovalci in vmogradniki po Dolenjskem, da prehuda suša ograža letino. Sedaj pa imamo stalno nestanovitno deževno vreme. Zemlja je že prepojena. L»e, tina dobro kaže, posebno sadje. Potrebno je samo se suho sončno vreme. sem mož, a za moža gotovo ne more biti zanimivo podariti stari ženi biserno ogrlico ... Ce si pa mislim tako ogrlico na vašem vratu, je to seveda nekaj čisto drugega... Sicer se pa da o tem govoriti. Govorila sta o tem. In Čez nekaj časa je imelo dekle biserno ogrlico, svoj grad, vilo in mnogo drugih stvari. Imela je pa še nekaj drugega: starega prijatelja, ki ga ni ljubila in ki ga je morala trpeti. Brez radosti je božala svojo krasno ogrlico in ni bila srečna v svojem gradu v Touraine. In ko se je pripravljala na odhod v svojo vilo na Rivijeri, kjer je ni čakala sreča, niti veselje do življenja, je naenkrat odkrila, da je ljubezen edino bogastvo, vredno, da hrepenimo po njem. In pomislila je: moja teta Anais je to vedela. In ko je shranila one tri nakaznice na dnu skrivnega predalčka, ni storila tega zato, da bi jih bila hotela nekega dne predložiti v izplačilo, temveč zato, ker jih je hotela vedno znova čitati. V njenih očeh to niso bile zadolžnice, temveč — ljubavna pisma in spomini. Naročajte, cltafte in Urite »Slovenska Narod«! Državni športni znak Po zgledu drugih držav bomo tudi pri nas dobili športni znak kot nagrado za vsestransko športno usposobljenost Naši Sokoli na zletu bolgarskih Junakov Vse župe naj pošljejo prijave Savezu SKJ do 1. junija človek bo lahko živel do 2000 let Tako trdi holandski učenjak prof. de Lampl, ki dela zanimive poskuse na živalih Holandski učenjak prof. de Lampl pravi, da bo kmalu mogoče podaljšati človeško življenje tudi do 2.000 let. Človek se bo moral dati vsakih 50 let pomladiti po njegovi metodi. Ta metoda potrjuje domneve A. Carrela, ki je trdil, da bo mogoče podaljšati človeško življenje s pomočjo mraza. Prof. de Lampl je ugotovil, da so se v polarnih krajih zmrznjena trupla raziskovalcev mnogo let po smrti ohranila povsem nedotaknjena. To ga je privedlo na misel ohraniti človeka skoraj zmrznjenega, da bi živel samo animalnu življenje in da bi se mogli njegovi organi odpočiti in preroditi. Treba je bilo najti snov. ki bi ohranila telo pri življenju pod zelo nizko temperaturo. Sestavil je vitaprolongin. ekstrakt iz žlez mladih krav, ki je zn žal telesno toploto živali do ničle. Injekcije vitaprolon-gina je imela za posledico, da je nastopilo mirno spanje, namesto da bi bila žival zmrznjena in poginila. Uspavane živali so se potem prebudile osveženo in okrepčane. Najprej je imel holandski učenjak zamrz- njene živali v tem stanju čez noč, potem je pa postopoma podaljševal dobo svojih poskusov do enega tedna in končno celo na en mesec. Treba je bilo samo še preizkusiti to metodo na človeku. Za poskus se je ponudila gdč. Brooggova. stara nad 30 let. Imela je razrvane živce, bolna jetra, slabo srce in tudi zelo slabe ledvice. Učenjaku je dajala, da nima kaj izgubit., tudi če bi se poskus izjalovil. Najprej je dobila narKozo, potem pa injekcije vitaprolongina. Potem jo je učenjak namazal z solno raztopino .n položil v nekakšno ledenico, podobno stekleni krsti. Tam je jelo njeno dihanje pojemati obraz je izgubil barvo, temperatura je padla in Brooggova je otrpnila kakor živali, ki zimo prespe. Spala je brez sna pod nadzorstvom profesorja in njegovih asistentov skozi 42 dni. Čim je pa profesor ustavil lotok mrzlega zraka, se je jelo življenje počasi vračati v njene ude. čez 24 ur je že lahko sedela in čez dva dni je odšla iz laboratorija povsem pomlajena. Brooggova pravi, da se ji je vr- nilo zdravje in da se počuti kakor znova rojena. Profesor trdi, da bi lahko ležal človek v tem stanju tudi 10 let brez škodljivih posledic. Njegovi poskusi bodo pa zaenkrat omejeni samo na živali. Njegova teorija sloni na spoznanju, da si zamrznjeno telo odpočije od možganov, kajti po dr. Ca* re-lu je vzrok smrti delovanje možganov. Smrt je cena, ki jo plačamo zato. ker imamo možgane. To spoznanje se ujema tudi z naziranjem češkega biologa dr. Ružičke. da se bo pomlajevanje posrečilo šele takrat, ko bo odkrit način, kako pomladiti možgane. Upanje je. da se bo dalo človeško življenje podaljšati, pravi dr. Carrel. Toda če bi prišlo tako daleč, da bi živel človek 2.000 let. bi nastal za človeštvo kot celoto zelo kočljiv položaj. Pojavili bi se uradniki, ki bi imeli 1.200 službenih let in mladim uradnikom bi odgovarjali po uradih: Obžalujemo, nobenega prostega mesta ni. Pridite takole čez 1.000 let. morda se bo dotlej kaj Izpraznilo. Amerika je bila do L1783 angleška kolonija Nekaj zgodovinskih reminiscenc ob potovanju angleškega kralja in kraljice v Ameriko Nekaj nad 300 let bo tega, odkar je od-piula iz Plvmoutha jadrnica Mavfloer, na kateri je bilo 100 potnikov. To je bila manjša jadrnica, vendar je pa njena štiri mesece trajajoča vožnja po morju zapisana v zgodovini kot ena najvažnejših voženj čez Atlantik po prvi Kolumbovi plovbi. Tistega dne. ko se je od zibala iz ply-mouthskega pristanišča ni prišlo nikomur na misel, da vozi ta jadrnica zgodovino, bodočnost celega sveta. Puritanci, ki so se takrat selili iz Anglije v Ameriko, bežeč pred versko nestrpnostjo, so postali nosilci njenega razmaha in njene odločitve, boriti se za strmoglavljenje angleške uprave. Zato so zdaj njihovi potomci ameriška družabna aristokracija. Oni dan je odplula iz Portsmoutha druga ladja, ki pomeni njena plovba do obale Novega sveta svojevrsten zgodovinski mejnik. Na njenih jamborih so vihgrale v vetru štiri zastave, ko je odplula iz pristanišča, blesteče bela liki galeb na širno morje pod sinje nebo: bela zastava miru in kraljevska standarta. ladja lorda admirala in končno zastava družbe, ki ji ta parnik pripada. Empress of Australia, 21.000 tonski parnik je odpeljal v Ameriko najuglednejšega gosta v njeni zgodovini — angleškega kralja in kraljico. Zakaj je Anglija izgubila Ameriko Čudno naključje je, da je vprav kralj Jurij prvi angleški kralj, ki stopi na tla Združenih držav. Kralj Jurij III. sedanji angleški vladar šestega tega imena, je bil tisti, ki je izgubil Ameriko zaradi malenkostne in ozkosrčne politike. Drugače bi bila morda Amerika še zdaj če ne kolonija pa vsaj največji dominion angleškega imperija. Leta 1763, ob koncu sedemletne vojne s Francijo, je imela Anglija Kanado in vso vzhodno ameriško obalo. V desetih sledečih letih je izgubila svojo najdragocenejšo državo s tovorom čaja. S soglasjem kralja Jurija III. je izžemal White-hall iz novega ozemlja pretirano visoke davke. Američani so temu ugovarjali, da Bilo bi nekoliko pretirano nazivati takratni Beli dom palača, saj je bila slavna dvorana East Room, kjer bo zdaj državni ples. na katerem pokaže angleška kraljica svojo najlepšo toaleto, še pralnica. Največji del dvorane je zavzemala sušilnica, kjer je obešala rodbinsko perilo gospa Adamsova. ki je bila prva dama Združenih držav. Njen mož je bil prezident od leta 1825 do 1829. V tej bivši pralnici in sušilnici bo zdaj največji ples, kar jih pozna ameriška zgodovina, tu bo zbrana najvišja ameriška in angleška gospoda. Kaj vse se je izpremenilo Zdaj seveda se je zelo mnogo izpremenilo. Izpremembe se poznajo na vseh straneh. Potomci puritancev z jadrnice Mayflo- fe<*-Si wer niso več bojeviti osvajalci kolonizatori i, temveč družabna smetana, del ameriške družbe, ki ima po svojem poreklu nedvomno pravico, da se uvrsti v Social Register, godhajski almanah Združenih držav. Prezident Abraham Lincoln, ki je odprl socialne modernizacije Amerike z odpravo suženjstva, je zgodovinski spomin. Kralj Jurij bo med svojim bivanjem v Belem domu spal v njegovi spalnici. Prezident najbogatejše države na svetu ima seveda mnogo višjo življenjsko raven, nego njegovi nekdanji skromni predniki. Bivša pralnica in sušilnica se je izpreme-nila v razkošno dvorano, za perilo dobiva prezident iz državne blagajne 5000 dolarjev letno, kuhinjo so pa nedavno preuredili in opremili, da je lahko zdaj preziden-tova soproga ponosna na njo, ker so znašali stroški 100.000 dolarjev. Ce hoče an^ gleški kralj dostojno nastopati v Ameriki to ni pravično, da bi prispevali tako visok delež za potrebe države, kjer niti v vladi niti v parlamentu niso imeli zastopstva. Nezadovoljstvo je izbruhnilo v obliki upora, ko je Anglija v decembru 1773 odredila novo carino na čaj, uvažan v Ameriko. Ko je potem prispela v Boston ladja s tovorom čaja, so ga pometali ogorčeni Američani v morje. Ta incident so obravnavale angleške oblasti tako nerodno, da je sledila 4. julija 1776 proglasitev ameriške neodvisnosti, ki jo je morala Anglija po sedmih letih brezuspešne vojne v avgustu 1783 priznati. Toda še dolgo ni bilo med staro matično deželo in državo, nastalo iz njene bivše kolonije, ozračje tako prijateljsko, da bi se predstavnik svetovnega imperija odločil stopiti kot gost na ozemlje Združenih držav. Nekoč so se celo njegovi vojaki pojavili v glavnem mestu Združenih držav na vojnem pohodu in Beli dom kjer bo zdaj kralj Jurij VI kot gost se mora zahvaliti za svoje ime prav posledicam tega malo prijateljskega obiska. Kako je nastalo ime „Beli dom" Bilo je med Napoleonovimi vojnami-Anglija je pritiskala na korziškega osvajalca in hotela ga je uničiti z blokado. Zato je smatrala za sovražni akt proti sebi vsak trgovski stik s Francijo ali z deželami, ki jim je dal Napoleon odvisno vlado. Zato so angleške ladje dve leti preganjale po morjih ameriške ladje. Združene države si namreč niso dale vzeti pravice svobodne trgovine in svobodne plovbe. Leta 1814 so se izkrcali v Ameriki angleški vojaki v rdečih bluzah, mahnili so jo na Washington in zažgali prezidentov sedež Palača je pogorela, od nje so ostale samo stene. Ko so jo potem znova gradili po požaru, niso podrli teh sten, temveč samo belo prepleskali, da bi zabrisali sledove tega požara. In prezident Theodore Roo-sevelt je ovekovečil to zunanjost prezi-dentskega sedeža z njegovim oficijelnim nazivom Beli dom / ttM ttnJR -if mora vzet! s seboj vse, kar v ta namen potrebuje. Iz Buckinghamske palače sta vzela angleški kralj in kraljica 50 ton prtljage, (pet manjših vagonov). Kraljica sama ima 40 velikih kovčegov samih oblek. Radovednost Američank in njihova vroča želja presenetiti angleško kraljico na plesu v Belem domu z enako toaleto, kakor jo bo nosila ona, je zahtevala posebne ukrepe, ko je londonska policija zvedela, da preži v Londonu najmanj 20 dobro plačanih modnih vohunk na skrivnosti kraljičinih kovčegov. Vlomljeno je bilo v modni atelje, kjer so pripravljali kraljici obleke, ki jih je vzela s seboj na pot v Ameriko. Toalete, risbe in kroji so bili spravljeni pozneje vsaj ponoči vedno v bančnem t resoru in tako se bo morda vendarle posrečilo angleški kraljici presenetiti dolarske princese in vojvodinje. ki pa bi lahko pripadale njenemu dvoru — da ni bilo nekoč tistega nesrečnega tovora čaja. Vse okrašeno, vse novo V zapadni Kanadi, kjer so sprejeli angleškega kralja in kraljico / največjimi svečanostmi, je zavladala pred njunim prihodom prava dolarska mrzlica. Ne samo vla da in razni slavnostni odbor;, temveč tudi dsime v Montrcalu. Qucbccu in Toro-nru so potrosile mnogo denarja, da se dostojno pripravijo na sprejem visokih gostov. Raje je šlo samo za okrasitev mest in / morali delati noč in dan, da 90 pravočasno naredili žaketc dostojanstvenikom, ki so do zadnjega trenutka upali, da jim bedo zadostovali stari žaketi. Končno so pa le spo znali, da v starih ža-ketih nc bi »do mogli stopiti pred visoka gosta. Priprave v Washingtonu 1 udi \ Rt 'cm domu. prezidentovem sedežu v NVashingtonu. se pridno pripravljajo na obisk angleškega kralja in kraljice. Pre-zidentova soprogu pomerja obleke. Id jrh bo nosia. ko bo stanova'a v Belem domrtu kraljica Elizabeta Spretne roke najboljših ameriških šivilj so naredile gospe Roose-vcltovi veliko večerno toaleto iz sifona, ki je brez rokavov in dopolnjena z velikim plaščem, narejenim iz 230 kožic aljaškega hermelina. Za slavnostno večerjo ima pripravljeno eno samo toaleto z gladko krep-dešinasto bluzo z dolgimi širokimi rakavi in krilom, pošitim z belimi in rdečimi zvezdami. Bluza in krilo s>ta zvezana z modrim usnjenim pasom, tako da odgovarja celota zastavi Združenih držav. Xa angleškem poslaništvu so že dovršili obširne priprave za veliko garden par-ty. ki jo prirede med bivanjem visokih gostov v \Vashingtonu in na katero je povabljenih 1300 Gostov. Med gosti so člani ameriške vlade. Precejšnje razočaranje je v \Vashingtonu povzročila vest, da na tej svečanosti ne bo- veljal ceremoniel Belega doma, temveč angleškega dvora. Američani ne bodo mogli stisniti roke angleškemu kralju in kraljici. Avtomobilski rekordi so dragi Doseči nov avtomobilski rekord, ni sa5 mo stvar osebnega poguma in tehnične te_ meljitosti. temveč tudi važno finančno vprašanje. Angleški rekorder John Cobb, ki hoče v avgustu prekositi dosedanji hitrostni rekord, je izračunal, da ga bo ve5 ljalo to 14.000 funtov šterlingov. to je v našem denarju že celo premoženje. Avto mora biti v ta namen posebej konstruiran in veljal bo 10.000 funtov. Prevoz avtomo. bfla s sedmimi šoferji-mehaniki iz Anglije v severoameriško državo Uttach bo veljal okrog- 2.500 funtov, najemnina hišice, kjer bodo stanovali, ureditev dirkalne proge, honorarji uradnim merilcem časa in dru5 gtm oficijelnim osebnostim 500 funtov, prehrana šoferja in posadke pa 250 funtov. V našem denarju je to okrog 330.000 din. To je torej zelo drag izlet. Najbrž bi ne bil mogoč, če bi vsaj deloma ne krile viso. Idh stroškov razne tvrdke, ki so interesi-rane na svetovnih rekordih, ker gre za učinkovito propagando njihovih avtomobilov ali pogonskih sredstev. Slepar v vlogi lorda V Budimpešti so aretirali nedavno sleparja, ki se je izdajal za angleškega lorda, pa je postala policija nanj pozorna, ker se ji je zdel sumljiv. Mož se je pečal s tihotapstvom valut in pomagal je spravljati denar v inozemstvo. Nekaj mesecev je od tega, ko se je pojavil v Budimpešti tujec z mnogimi kovčegi. Nastanil se je v enem najlepšem hotelu in se izdajal za lorda Ham p tona. Bil je stalen gost nočnih lokalov, kjer je kavalirsko plačeval ne samo za svoje prijatelje, temveč pogosto za vse goste, čeprav so njegovo radodarnost navadno hvaležno odklanjali. Pozneje se je preselil iz hotela v palačo nekega madžarskega plemiča, ki jo je bil vzel v najem. Večkrat je Imel povabljene goste in vsakemu je pripravil po gostiji se darilo. Včasih se je zbralo pri njem nad 60 gostov. Ljudje so govorili, da je to bogat Anglež, ki se je preselil v veselo madžarsko prestolnico, da bi mogel tam zapravljati svoje veliko premoženje. Policija je bila pa nezaupljiva in obrnila se je na London, da bi dobila informacije. Londonska policija je odgovorila, da sicer ne pozna lorda Hamptona, da je pa spoznala po priloženi fotografiji sleparja, ki ima njegove fotografije z odtisi prstov v arhivu. Lažni lord je bil aretiran prav ko so se jeli zbirati povabljeni gostje v njegovh krasno opremljenih salonih. Policija je ugotovila, da se je mož preživljal s tem kar je zaslužil pri tihotapstvu valut. Večji del zaslužka je ostal v njegovih rokah in zato je lahko razkošno živel. Sara Shercova večna sta listka Njena zgodba se sliši v brezobzirnem Hollyvvoodu kot pravljica V slavnostnih prostorih družbe Universal so praznoval oni dan 20 letnico, ki je privabila ves Holiy\vood. Najslavnejše zvezde so prisostvovale proslavi, da bi stisnile roko skromni, od ganotja jokajoči ženi. Vsi ravnatelji filmske družbe so bili navzoči, da so ji izročili ček. glaseč se na visok znesek, pre.'st. jniki, prijatelji in kolegi so ji prinesli cele kupe daril in rož. To počastitev je slavljenka v resnici zaslužila, saj ni bilo že 20 let nobenega filma družbe Universal. v katerem bi ne bila nastopila. In skozi 20 let ni bilo nobenega filma, v katerem bi se omenjalo njeno ime. Zato je tudi nihče ne pozna in da ni bilo 20 letnice bi se morda še zdaj ne govorilo o Sari Shereovi. Sla bi bila dalje skozi življenje povsem neznana, čeprav se je pojavila na tisočerih posnetkih in v mnogih filmih kot večna sta-tistka. Pred 20 leti se rie Sara Shercova proslavila ne z izredno igralsko umetnostjo, temveč z junaštvom, ki bi jo bilo malone veljalo glavo. V marcu 1919. so v ateljejih družbe Universal filmali Med delom je nastal kratek stik. vnele so se dekoracije, zatulile so sirene in tedaj je nekdo kriknil: »Za boga — v strižnici so filmi!« Vse delo bi bilo uničeno, če bi bili že izdelani filmski trakovi postali žrtev Pred Piccardom Prof. Piceard. ki se je pred leti kot prvi dvignil v stratosfero, je obrnil zdaj svojo pozornost na morsko globino. Potopiti se hoče mnogo globlje, kakor se je Beebe in sicer zopet v hermetično zaprti kovinasti obli. kakor se je dvignil v zračne višave. Zanimanje za stratosferne polete se je nekako poleglo. Morda so bili predragi, pa tudi preveč nevarni. Toda že davno pred Piccardom in njegovimi nasledniki je bila dosežena višina, ki vzbuja še zdaj občudovanje, zlasti če pomislimo, da je bik) to leta 1862. Takrat sta se dvignila v zračne višave CoxweH in Glai-sher. Hemry Tracey Coxwell je bil rojen 2. marca 1819 v \Voukmaimu v Rotchestru. Prvotno je bil zobozdravnik. Kmahi se je pa jel zanimati za zrakoplovstvo. Da bi se njegovi svojci ne bali, je nastopal na. zrakoplovnih poskusih pod imenom Wells. Izdajal je list »The Balloon, or Aeros tatic Magazine«. Pozneje je poceni kupil balon »Svlph« in z njim je propagiral po Evropi zrakoplovstvo. Baje je bil tudi v Pragi. Slutil je pomen zrakoplovstva za vojsko. Delal je poskuse, kako oi se dalo iz balona metati razstrelivo. Vodil je tudi zrakoplovne poskuse angleške armade. Najvažnejši so pa njegovi uspehi, ki jih je dosegel leta 1862 z angleškim meteorologom J. Glaisherom. Dvignila cta se z balonom 11000 m viseko. Coxweil je bil ves prem ražen, Glaisher se je pa onesvestil. Komaj sta se srečno vrnila na zemljo. Stratosferni baloni to se pozneje dvignili mnogo višje, so pa tudi mnogo popolnejši. Imajo zaprte gondole in ves balon je prilagođen svojemu namenu. Tem večjega pomena je torej Coxwell-Glaishe-rov polet iz 1. 1862. Pet žrtev ženi to van j-skega sleparja Curiška policija zasleduje sleparja, ki ima baje na v uši] pet umorov, v idilični vili ob Luganskem jezeru je bilo pet možitve željnih deklet in vse so z doto vred izginile. Mladi zasebnik Hans Eggener je najel vilo in objavljal oglase, da posreduje v zadevah zakonskih zvez. Dekleta, ki so se prijavljale, je sprejemal v svojo vilo, toda seboj so morale prinesti tudi doto in toliko denarja, da so lahko plačale hrano in stanovanje. Navzlic svarilom se najde pov=od še dovolj naivnih deklet, ki nasedajo takim sleparjem. Povabilo je dobila tuda Julie Haeet Cha-betova. ki je takoj odpotovala in vzela s seboj 30000 frankov. Pozneje so jo ljudje videli na sprehodu z dozdevnim Eggener. jem. s katerim sta se vozila zvečer tudi po jezeru. V začetku aprila je pa Chaber-tova izginila. Njena sestra je po dolgem čakanju pisala Eggener ju, nag pošlje dekle domov. Eggener je odgovoril, da je ftmahi prišel na to, da se z Julio ne bosta dobro razumela m da jo je poslal domov. Baje jo je spremil celo na kolodvor v Basni in Julija mu je dala pred odhodom 22 tisoč frankov. Dekle je pa brez sledu mgimlo. Policija je pa ugotovila, da jo nI n*6e videl niti na ktolodvoru. mitij kje drugje. Ugotovila je tudi, da se Eggener ne piše tako, temveč Charles Sealer. Poli. caja je preiskala vilo in jezero, pa ni našla še nobenih sledov za slepar je vim i žrtvami. požara. Uničeni bi bili pa tudi ateljeji. Sara Shercova je slišala obupni krik. Planila je v strižnico. pograbila filme in odhitela z njimi ven. Pretila ji je smrtna nevarnost, kaiti omotana je bila s filmskimi trakovi kakor s kačami, okrog nje so švigale iskre, filmi se pa vnamejo zelo radi. Šestkrat je tekla tja in nazaj, dokler ni rešila vseh filmov. Ko so požar pogasili, se je onesvestila v naročje generalnega ravnatelja Universala. ki jo je dal t ako i prenesti v svojo pisarno, kjer je sklenil 7. njo najčudovitejšo pogodbo, kar so jih kdaj sklenili v Hollywoodu. Sara Shercova ie dobila dosmrtno pravico zahtevati zase vloge statistke. Skozi celih 20 let izpolnjuje družba Universal to pogodbo in Sara Shercova v teh letih še nikoli ni pozabila poslužiti se svoje pravice. Nihče v Hollywoodu se ne more pohvaliti s tako dolgo službeno dobo kakor ona Sara Shercova je igrala manjše in večje vloge. Nikoli pa ni silila naprej, ker je zelo skromna in dobro pozna svoje sposobnosti, v očeh režiserjev je najboljša statistika, kakršno si sploh morejo misliti in nikoli si ne dovoli nobene vrtoglavosti. Je zelo priljubljena in sama pravi, da je zelo srečna, v brezobzirnem Holivuoodu se sliši zgodba večne statistke kot pravljica. Iz Trbovelj — Velikodušen dar. Nedavno so bili v Trbovljah kurjači državnih železnic iz Maribora, ki so organizirani v Humanitarnem in kulturnem udruženju železničarjev, Maribor. Ogledali so si rudniške naprave in življenje v naši dolini. Pri tej priliki so zbrali 300.— din, in jih podaril tukajšnjemu Društvu za varstvo otrok in mladinsko skrb, ki se plemenitim darovalcem najlepše zahvaljuje. — Nov vozni red na železnici je zelo zboljsal prometne zveze na vse strani. Zlasti pa so Trbovlje mnogo pridobile z uvedbo postanka dveh brzovlakov na tukajšnji postaji, za katero ugodnost so se Trbovelj-čani dolga leta zaman borili. Tako bo po novem voznem redu od 15. t. m. dalje postajal na tukajšnji postaji jutranji brzo-vlak proti Ljubljani ob 6.47. proti Mariboru pa bo postajal v Trbovljah brzo vla k, ki pride iz Ljubljane ponoči ob 22.54. Ugodnost pomeni tudi uvedba osebnega vlaka ob 5.33 zjutraj, dočim bo vozil naslednji osebni vlak proti Ljubljani tričetrt ure pozneje, t. j. ob 6.17. V smeri proti Zida-nemu mostu je ostal vozni red v splošnem nespremenjen in je tudi že doslej popolnoma odgovarjal. Uvedba novih vlakov, zlasti pa uvedba postajanja brzovlaka v Trbovljah pomeni za tukajšnje gospodarske kroge veliko pridobitev in so Trbovelj-čani za to ugodnost železniški upravi zelo hvaležni. — Ustanovitev podpornega fonda za onemogle delavce. Tukajšnja občina opozarja prebivalstvo na Pravilnik o ustanovitvi in uporabi podpornega fonda za onemogle delavce pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Iz tega fonda zamore jo dobiti podpore: 1) onemogli delavci in delavke, ki so bili od 1. julija 1925 dalje najmanj 250 tednov zavarovani za bolezen pri OUZD in zaradi onemoglosti ne izvršujejo pridobitnega, dela in 2) delavci ali delavke, ki so stri 70 let, pa so bih 1. julija 1925 najmanj 500 tednov prijavljeni in zavarovani pri OUZD. Podporo pa morejo dobiti le, če so na podporo navezani, če torej nimajo nobenega premoženja in nobenih svojcev, ki bi jih morali preživljati po zakonu. Posebej opozarja občina: prošnje za podporo morejo vložiti tudi oni, ki že dalj časa niso bili zavarovani pri OUZD za bolezen, pa so bili od 1. julija 1925 dalje vsaj 250 ari 500 tednov zavarovani. Tiskovine, ki se dobe pri poslovalnicah OUZD in pri tuk. občini, je predložiti izpolnjene s priloženim uradnim potrdilom o imovinskem stanju prosilca, OUZD v Ljubljani najkasneje do 1. julija 1939. Natančnejša pojasnila daj«1 socialno-politični urad občine Trbovlje. Iz škofje Loke — V Ljubljano odveden. V zaporih škofjeloškega sodišča so imeli te dni nekega moškega, ki ga dolže hudih moralnih zablod. Moški se je spozabi jal del j časa in grešil. Odvedli so ga v Ljubljano, kjer mu bodo krojih nadaljnjo usodo. — Sprejemni izpit za vpis v prvi razred na drž. realni gimnaziji kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju bo 23. junija ob 8. uri. K izpitu bodo pripuščeni učenci, ki so dovršili četrti razred brez slabe ocene in imajo v vedenju najmanj dobro. Z rojstnim listom morajo dokazati, da so dovršili 10 do 13 let. Prijava učenca se izvrši s prošnjo (prijavo!), izpričevalom o dovršenem četrtem razredu in krstnim listom. Prijave (dobe se pri gimnazijskem slugi), kolkovane z 10 din, se oddajo ravnateljtvu gimnazije do 22. junija. — žalostna slika zakonskega življenja Orožnikom je bil javljen izredno žalosten primer zakonskega življenja, ki ga imajo nekje v Poljanski dolini. Mož, star 38 let, se ne razume s svojo ženo in obratno. Pred dnevi je mož zopet znašal svojo nestrpnost nad ženo. Pretep je zavzel tak obseg, da niti sosedje niso mogli tega gledati. Vdrli so v hišo in s silo preprečili žalostne prizore, žena z dveletnim detetom je zbežala te hiae k sosedu. V vsem pa imajo pri hiši štiri otročičke, stare 7, 5, 4 in 2 leti. Zakonca dolžita drug drugega najrazličnejših dejanj, predvsem pa seveda živi v večnem strahu deca, zaradi česar bodo bržčas posegle vmes oblasti. Gre za bodočnost otrok. — Izkaz po*!ov pri okrajnem "odisču v škof ji Loki: Civilno pravnih zadev se je obravnavalo 309, prekrškov 9, zločinov 123, prestopkov 308, izvršilnih zadev je bilo 853, zapuščinskih stvari 296, varstvenih zadev 92, aemljeknjižnih zadev pa je bilo 1071. »SLOVENSKI NAROD«; sobota, to. maja iwa. Stran 7 Ženska lepota skozi stoletja žene so bile ie v starih časih iskra, U je rigala talent in genij moškega 2ena je bila možu vecfcno inspirator. Na. I slikarji posvetijo z vsemi zmožnostmi. Fo- I njoUca, se vedno zamišlja kot žena v vduševala ga je za ustvarjanja, ki so ope- ■ tografije Se ni, zato pa eo poklicani sli- crnih oči z vzhodnim hrepenenjem in vate njeno lepoto v besedah, mannoru ali sliki. Made, neznatne žene. o' katerih ne bi svet nikoli nič vedel, so postale slavne, kajti njihov lik je ovekovečen v kiparstvu ali poeziji, pa naj so bile brez družabnega položaja, često kurtizane, delavke, prodajalke. Ničesar ne bi mogel mož ustvariti brez žene. Njen vpliv opazimo v vsaki ustvaritvi in najlepše spomine nase so zapustile one žene, ki so se znale zavedati svojega velikega vpliva na moškega in bile iskra, ki je vžgala njegov talent in genij. Mož je namreč ustvarjal ^kozi ljubezen, strast, bolečino in razočaranje. Nekateri so nam dali najlepša dela v ljuba vnem zanosu, drugi spet so postali slavni zaradi bolečine, ki so jo trpeli in ki jim jo je zadala žena... Oboževane žene. ki so ovekove-čene v skulpturi ah portretih, imajo vselej na svojem liku oreol ljubezni in tisto božansko lepoto, ki jo je videl na ženskem telesu zaljubljeni umetnik. Grkinja Grške kiparje so vzpodbujale hetere. Tiste žene, ki so obsipavale moške z ljubeznijo, so postale v marmorju boginje, s katerimi so krasili božje hiše in narod se jim je prihajal klanjat. V grškem kiparstvu je žena harmonična, močna, mirna in dostojanstvena. Tako je tudi njeno življenje doma in skoro še bolj doma kot v družbi. Na grškem kiparstvu se čuti vpliv plesa, gledališča in atletike. Moški so atleti, žene pa poetične malo misterijozne. z nadčloveško lepoto, ki tako blago deluje. Njihov obraz izraža veličasten mir. kot da se nteo znale razjeziti in da so z re-si^Ti^cijo prenašale vse težave, celo moževo nezvestobo, ker je pač tako moralo biti. V strukturi njihovega telesa moremo jasr.o opaziti, da so ustvarjene za materinstvo in nobeno utesnjevalno sredfetvjo jim ni kvarilo prirodne harmonije. Tcda na ustnicah jim igra čutnost, senzuelnost. kar je značilno za južnjakinje, dozorevajoče Milojevo grško Venero. Kako lepa in sočna so ji usta! To je žena. ki je živela pred davnimi stoletji in vendar ne bo njena lepota nikoli umrla, še danes iščemo nge-no lepoto in po preživelih ^modernih Venerah-«: jegulja.'te in kačje linije, si je moški spet poželel polnejših oblik. Italijanka Renesansa je ustvarila v slikarstvu najlepšo ženo. Ker so portreti v modi. se jim karji-umetniki, da obvarujejo lepoto, moč in bogastvo. Vladarji so meceni slikarjev. Bogate nagrade jim delijo in nekateri so samo v vladarjevi službi. Portreti so cela zgodovina in vsak stremi za tem, da izrazi to, kar je najlepše na ženi. Rembrand-t se navdušuje za notranje življenje žene. katerega izraz so oči. Ti-ziana pa bolj privlačuje ženina ženskost, bujni zlati lasje in lepota mladega telesa. Italijanski slikarji so ustvarjali portrete ra plačano, saj ima tudi obrtnik svoje obveznosti. Glede davkov je nastopilo demo olajšanje, zato so se pa povečale avtonomne doki ade, ki so odločno previsoke. V najnovejšem času je uveden tudi prometni davek, ki pomeni za obrtnika hud gospodarski pritisk. Silno breme pomenijo za obrtnika tudi socijalne dajatve. Kar se tiče javnih del, bi morala biti ta dostopna tudi manjšim obrtnikom. V veliko oporo obrtniškemu stanu je njegov denarni zavod ^Zanatska banka kraljevine Jugoslavije«, pri kateri se bo v juniju obrestna mera še bolj znižala. Obrtniškemu društvu se je v pretekli poslovni dobi zgodila velika krivica z razpustom Vajeniškega doma. zavoda, ki je bil ustvarjen z največjim idealizmom in bil tako tudi voden. Zaveden obrtnik mora čitati v prvi vrsti strokovno stanovsko čti-vo, ki ga pri nas predstavlja ^Obrtniški vestnih. List, ki je dobro urejevan, je treba še bolj razširiti. Za predsednikom je podal izčrpno tajniško poročilo g. Ferdo Tušar, Id je naglasa!, da se Obrtniško društvo iz leta v leto bori za pravice svojega članstva in za zaščito ljubljanskega obrtništva vobče. Obrtniško društvo je tudi sicer moralno upravičeno zahtveti uvel javi jen je obrtniških interesov, saj je najmočnejše prostovoljno društvo v krogu članic »Zveze obrtniških društev za dravsko banovino« in šteje nad 480 članov. V društvu so zastopane potom članov prav vse obrtniške stroke. Vsi pripadniki teh posameznih strok imajo enake težnje in to je skrb. da se zaščitijo pred visoko davčno obremenitvijo In da si pridobe dela, ki naj bi jim zagotovilo vsaj n a j skromne j šo eksistenco, ze če bi društvo svojega članstva ne podprlo v nobenem drugem pogledu, bi lahko z zadoščenjem gledalo na svoje koristno delovanje. Na sestankih v pretekli poslsovni dobi so se obravnavale važne društvene zadeve. Ko je šlo v gotovih trenutkih za obstoj društvenih ustanov in za uveljavljanje društvenega programa ter dela, ustvarjenega z velikimi moralnimi in fizičnimi žrtvami članstva, se je zlasti odlikoval agilni odbor. Ehmštvo si je v svojem programu in v okviru svojega dela napisalo tudi svoj socijalni program in podprlo onemogle ter obubožane obrtnike ter njihove svojce. V tem času so bile pokrenjene tudi akcije, da se zboljša poslovanje »Zanatske banke«, ki je bila društvu vedno z informacijami ali drugače na razpolago, da afirmira velik pomen tega zavoda za slovensko obrtniško gospodarstvo. Vse delo, opravljeno po potrebi in nujnosti prilik, je nemogoče popisati v kratkem pregledu. Obrtništvo je po svojem društvu odločno zahtevalo končno veljavno zaščito v pogledu našega obrtnega gospodarstva. Na izredno pobudo in željo članstva Obrtniškega društva je sklicala »Zveza obrtniških društev« letos v februarju širšo sejo, na kateri se je razpravljalo o že izdanem osnutku starostnega zavarovanja obrtnikov. Društvo je tudi letos izdalo že splošno uvedeni Obrtniški koledar in tudi sicer s predsednikom na čelu zastavilo vse moči za stanovski tisk. V ta namen je bila izdana tudi knjiga »Umetnostna obrt«, katere avtor je tovariš g. Jože Karlovšek. Knjiga, je izvirno delo in je priporočljivo, da si jo sleherni nabavi. Dobi se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani. Iz poročila blagajnika g. Miroslava TJr-basa izhaja, da je znašalo premoženje Obrtniškega društva v 1.1937 din 3878 din in ob koncu preteklega leta 7115 din. Za nadzorni odbor je poročal g. Rajko Turk, ki je predlagal odboru za njegovo vestno delo pohvalo in razrešnico, kar je bilo sprejeto s toplim priznanjem. Po sprejetju proračuna za bodoče poslovno leto in določitvi letne članarine, ki ostane kakor popre je 24 din, so sledile po 5 minutnem odmoru volitve novega odbora. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen vedno agilni in v zarjo in od dne do dne in da velja, kakor pravi Oton Župančič, za vsako novo generacijo da »v nove zarje ji hlepe oči«. Kraljeva umetnost je bila in je iskatelj-ska. Ob vsaki razstavi nam je pokazal novo stran svoje tvornosti, nov izraz svojega gesla: Poduhovljenje materije. Svojih del ni po dvakrat razstavil Produktivnost svo jega talenta se druži s fizično energijo, ogromnim trudom in požrtvovalnostjo, z zvestobo svojemu idealu. Malo je žel gmot. nega uspeha v 20. letih svojega udejstvo-vanja. Ako smemo ob tej jubilejni razstavi povedati odkrito besedo, bo tale: Ni se lovil France Kralj za modnimi uspehi, še manj za gmotnimi. Brez ozira na levo in ! desno je hodil naprej po poti svojega umet- t niškega poslanstva, a svojo pot je vedno iskal na slovenskih tleh, iz skritih shramb slovenske duše je zajemal in dajal. Mnogi motivi na jubilejni razstavi so za Franceta Kralja, ki je iskal vedno le v domačem religioznem in kmetskem življenju, nekaj presenetljivega. To je ciklus italijanskih pokrajin. France je odhajal mnogo let na oddih v Italijo in tako se mu je takorekoč mimogrede nabrala snov za to razstavo. Sla po umetniškem udejstvova-nju je umetniku izvabila te podobe, ki pred stavljajo lepo in dragoceno obogatitev umetniškega inventarja našega naroda. Dr. France Štele je zapisal v katalogu o Francetu Kralju med drugim tole: Pred 20 leti se je v zarjo narodne svobode pojavil pred nami France Kralj kot umetnik. Kje je tisti naš mladostno prekucuški Kralj že danes? Spomin na tiste spomladansko sveže dni, ko je kot prvi med nami razvil zastavo poduhovljene umetnosti, je še vedno živ, dasi se le prepogosto čuti, da se je del naše javnosti zakrknil proti njemu. Rojen je bil kot sin kmeta, ki je še kot mlad pastir rezljal tudi »bogke«, dne 26. 9. 1. 1595. v Zagorici v Dobrepoljah na Dolenjskem. Od očetovih bogkov vzbujena želja ga je gnala po umetniškem poklicu v svet, najprvo na umetno obrtno šolo v Ljubi jaru (1907—1912). Nato je bil eno leto v delavnici za cerkveno umetnost, ko je podal na Dunaj, kjer je z vojnim presledkom študiral na akademiji kiparstva od 1913—1919. L 1919-20 je študiral še slikarstvo na akademiji v Pragi. Od 1920. dalje živi stalno v Ljubljani, kjer se z vso ljubeznijo izčrpno posveča kiparstvu in slikarstvu in obenem vodi našo umetnostno šolo kiparski atelje na Srednji tehnični šoli. France Kralj je to pot razstavil 100 del, med temi največ slik iz potovanja po Italiji v letih 1934—39. Nedelja, 21. maja. 8: Vesel jutranji pozdrav (plošče). 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 8.45: Verski govor (Jože Jagodic). 9: Napovedi, poročila. 9.15: Kitarski trio (Pred Stanko, Privšek Josip, Slovnik Maks; vmes solistične točke na ploščah). 10.30: Plošče. 11: Prenos slovesnosti ob Prešernovem rojstnem domu v Vrbi. 12: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 13: Napovedi. 13.20: Pevski zbor »Sava« in tenor-saksofon (g. Nerat Zoran). Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure. 17: Kmet. ura-': Izbor in pridelovanje fižola (inž. Mi-kuš). 17.30: Radijski orkester. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Gasilstvo — narodna organizacija (Pavel Japelj iz Ljubljane). 19.50: Prenos šmamic iz trnovske cerkve. 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sopran solo: Elza Bucha 1, radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Veselo rajanje (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 22. maja. 12: Mojstri harmonike (/plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi 18 Zdravniška ura: O psih opatij i (dr. B. Magajma). 18-20: Korošci poj o (plošče). 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Ideal človeka-junaka v naši narodni poeziji (dr. Vinko Vitezica iz Beograda.). 1950: Zanimivosti. 20: Koncert komornega tria (Francka Omikova, Cenda šedlbauer. M. Lipovsek). 20.45: Citraške točke (plošče). 21.15: Iz jugoslovanskih oper (radijski orkester). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Zbor čitalnice iz diske. Konec ob 23. uri. Torek, Z3. maja. 11: šolska ura-: Obisk v tovarni čokolade »Grič«, dialog v obliki reportaže. 12: Zvoki ie češke (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: V bratskem zagrgla-ju (radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Klavirski koncert, Silva Hrašovec. 18.40: Človeški Upi in značaji (prof. E. Boje). 19: Napovedi, poročila. 19-30: Nac. ura: Ohranjevanje narodnih običajev, nošenj in arhitekture (dr. Miroslav Stojadinovič iz Beograda). 19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah član Nar. gledališča). 20: šalja. pin poje (plošče). 20.20: Fr. Oelestin: Roža, komedija (izvajajo člani radijske igr. ■MaaMBMBHaaaag------ II n- -i- družine). 22.15: Zvoki v oddih lradijski orkester). Konec ob 23. uri. Sred«, 24. maja. 12: Godbe na pihala (plošče). 12: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: šramel štirje fantje«. 14: Napovedi. 18: Mladinska ura; a) Jezik naijdražja dota (prof. Fr. Vodnik); b) Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). 18.40: Podlaga za odmero posrednih in neposrednih davkov (davč. uprav. Voljč Štefan). 19: Napo/vedi. poročila. — 19.30: Nac. ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti; II. del (Edvard Canič, publ. iz Zagreba). 19.50: Prirodopi ni kotiček (prof. Fr. Pengov). 20: Wurliške orgle (plošče). 20.15: Prenos iz Za.greba: Koncert Hrvatskega obrtnega pevskega, društva »Jug«. 22: Napovedi, por-čPa. — 2215: Kvartet mandolin. Konec ob 23. urL četrtek, 25. maja. 12: Bolgarska lahka glasba (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Kmečki trio. 14: Napovedi. 18: Svet v pesmi (Radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nsic. ura: Predavanje Sokola kralj. Jugoslavije. 19.50: De. set minut zabave. 20: Terce t Stritar poje ob spremi je van ju harmonike (Stanko Avgust). 20.45: Karel Hinko Macha: Maj, spominski večer (uvodna beseda, recitacije). 21.30: Cesar Franck: Simfonija v d-molu (plešče). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). Konec ob 23. urL Petek-, 26. m»ja 11: šolska ura: Pokrajinska odda*j a iz Tržiča. Izvajajo učenci osnovne šole, vodi Ivan Stopar. 12: Tz naših logov in ga»-jev (plešče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Skovani iki sipo red radijskega orkestra, 14: Napovedi. 18: 2eoska ura: Vrtnarstvo (Lojzka Blatnik). 18 20: Poljske narodne (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. 1930: Nac. ura: Medsebojni vpliv ljudske in cerkvene glasbe pri pravoslav-nih Srbih (Petar Konjovič iz Beograda). 19.50: O tehničnem nastopu gasilcev na stadionu (Jože Rupnik). 20: Plošče. 20.15: Prenos iz Londona: Beethoven: Maša v D-duru. Solistka: Zinka Kunčeva. zbor Britanske radijske družbe, dirigeaat Artur Toscanini. 22: Napovedi, poročila. 22.20: Angleške plošče. 22.50: E?iperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Konec ob 23. uri. 27 je postati resnična iskrena prijateljica te žene, ki ji je izkazovala tako veliko usluga Nekega dne je pa vendarle zmagala v nji čista ženska radovednost. — Kakšno je tvoje pravo mnenje o gospe ben Gamma Derry? ga je vprašala, ko sta bila sama. Derek ni takoj odgovoril. Zdelo se je, da razmišlja. Končno je pa dejal: — Mislim, da je precej lepa — seveda je ta lepota čisto posebne vrste. Njego vglas pri teh besedah je kazal, da to ni tista vrste lepote, ki bi mu bila všeč. Nič drugega ni bilo v njegovih besedah, vsaj Fenella ni mogla razbrati iz njih nič drugega. Ni pa opazila, da so se mu prsti lahno tresli, ko si je prižigal cigareto. — Zdi se mi, da je gospod Kent nima preveč rad, je nadaljevala. — To je čuden mož, je odgovoril Derek. Tudi mene nima rad. — Oh ne Derrv, s teboj je vedno tako prijazen, je odgovorila malone ogorčena Toda v globini svojega srca je vedela, da govori Derek Ellison resnico. Kako čudno je to, je pomislila. Človek ima lahko rad dva človeka in onadva imata rada njega, pa si vendar medsebojno stojita nasproti. Bilo je marsikaj, kar je občudovala na Kentu. Zasačila se je, da si to ponavlja in da vztraja na besedi »občudovati...« Toda takoj si je pregnala Davida Kenta iz glave. A to je storila v zadnjem času že prepogosto. To je bila postala malone že njena navada. Toda nikoli ji ni bilo to povsem lahko vsaj ne tako kakor bi bila želela. Bili so trenutki, ko se je David Kent kakor proti njeni volji vtihotapil v njene misli in z njimi se je vtihotapil spomin na njegove roke, s katerimi jo je takrat objemal in na njegov glas šepetajoč tiste besede, ki so neprestano odmevale v njenem spominu. — Dragica moja... ubogo moje dekle... Zakaj je izgovoril takrat te besede s takim glasom? je razmišljala. To je bflo vprašanje, ki si je nanj takoj odgovorila. To je bilo vendar samo ob sebi umevno — razburilo ga je, ko jo je našel napol onesveščeno. Fenella Graveva je pa vendar le vedela, da si zaman prizadeva varati se s tem, kajti zadnje dni je bilo v očeh Davida Kenta nekaj, kar je hotel morda prikriti, pa si je pogosto zaman prizadeval storiti to. Bilo je nekaj kar je vznemirjalo Fenello — in kar jo je tudi navdajalo s strahom. Fenella Graveva se je namreč neprestano spominjala tarnajočega, pri tem pa grozečega glasu starega marabuta, ki ji je priklical v spomin ukaz mrtve in jo svaril naj nikar ne dovoli, da bi jo živi ljudje nagovarjali k uporu, kajti kakor je dejal, ta marabut, iz tega bi nastalo veliko zlo za njo in za nje. Nekega večera so bili v Modri vili Fenella, Derek Kent in Vanda ben Gamma jim je sporočila, da je dobila vest od svojega moža. Arudi — je dejala — se je že prepričal, da je izslediti Zoro in pripeljati jo nazaj zelo težka naloga, kajti njegov brat Hus-sein, ki je lahko kot šejk vsega plemena krat k ri- bi mu vrnil dekle, je dal Zoro odpeljati daleč v puščavo, kjer jo skriva. Toda Arudi ima svoje pristaše med temi barbari, je nadaljevala Vanda — a Hussein med njimi ni posebno priljubljen. Prej ali slej bo Arudi dosegel svoj cilj, čeprav bi nikakor ne bila presenečena, če bi se izcimil iz tega strašen spopad med obema bratoma. Vem pa prav dobro, da se Arudi ne bo vrnil brez Zore, čeprav bi jo moral iskati vse življenje. Ne morete si misliti, kako vztrajni in žilavi so ti Arabci, kadar si kaj vtepo v glavo. In tako mi preti nevarnost, da bom morala do smrti živeti tu sama kot slamnata vdova. Hvala bogu imam še vas in upam, da boste tako prijazni in mi pomagali prenašati to mojo osamljenost. Nasmehnila se jim je. Fenella, ki se je tisti hip sklonila, da bi pobožala velikega belega mačka, ki je predel pri njenih nogah, ni opazila njenega smehljaja. David Kent je pavidel, da je ta smehljaj hitro ušel k Ellisonu in videl je tudi, da sta se Derek in Vanda za hip pogledala naravnost v oči. Njegova bistra dojemljivost mu je tisti hip povedala, da je med obema nekakšno tajno sporazumevanje in čeprav to Še ni povsem določno sporazumevanje, vsaj tako ne, da bi se dalo povedati z besedami. Menda sta slutila, da ju gleda, ker sta oba naenkrat odvrnila pogled in Kent je opazil, da je Ellisonov zagoreli obraz naenkrat oblila rdečica. Vanda je planila pokonci. Danes je tu zeio vroče. Pojdem raje na vrt Nocoj lepo sije luna. Pojdimo zopet enkrat otroci in pojdimo se slepe miši. Igrali se bomo v dvoje. Gospod Ellison in jaz se malo odklonil zahtevo svojega mlajšega brata, da skrijeva nrv?, vidva naju pa morata najti. Stran S »SLOVENSKI NAROD«, »obota. 90. maja 1939. Stev. 114 Nekaj misli o aturi Mala matura ne more dokazati določenega predpisanega znanja niti osebnih sposobnosti mladoletnika ali celo nedoletnika LJUBLJANA, 20. maja. Vsi tisti, ki smo dovraiu p.ca i. lv^h oicj nje šole, se vprašujemo, čemu naj služi nižji tečajni izpit ah mala matura. Mi te male mature nismo polagali m smo kljub temu aovršili breunjo šolo in po^ož.li višji tečajni izpit, ki nam je omogoč.l vpis na visoke šole, ali pa smo po službah brez male mature, ne da bi se kdo nad tem kaj spod tikal. Kdor je prej uovrš.i 4. razred gimnazije, se je avtomatično vpisal v 5 razred, ne da bi bilo treba zato se Kak poseben izpit. Z dovršenim 4. razredom gimnazije so dijaki lahko prestopili na učiteljišče, v kadetno šolo, na trgovske šole in v vse službe, ki so zahtevale vsaj 4 razrede srednje šole. Nekateri zavodi so celo sprejemali ćetrtošolce tudi z nezadostnim redom iz določenih predmetov. Za vse te prestope in službe ni bilo treba nikake male mature in vsi t: dijaki so se pozneje pri študiju in v službah dobro izkazali, mnogi pa imajo znanje dveh fakultet orez male mature. Mala matura ne more dokazati določenega predpisanega znanja Ji ne osebne sposobnosti mladoletnika ali celo nedoletnika. Spričevalo o nižjem tečajnem izpitu le dokazuje, da ga je dijak sicer opravil, toda s tem nista še daleč dokazana učenčeva osebna sposobnost in njegovo pravo znanje. Vsi, ki smo dovršili srednje šole, najbolje vemo, kako se izpiti opravljajo, kaj vse igra veliko ali celo odločilno vlogo, kaj so v resnici znali posamezni dijaki, in da so uspehi pri polaganju izpita lahko precej različni od pravega učenčevega znanja in prave njegove sposobnosti. Učitelji mislijo sicer drugače, da namreč vedno pravo zadenejo in da z izpitom spoznajo naravno inteligenco in pridobljeno znanje posameznega dijaka. Večina dijakov je pa nasprotnega mnenja. Iz dijaških skušenj vemo, da dijaki prej spoznajo profesorjevo osebnost, njegove vrline in šibkosti, kakor profesorji svoje dijaki. Za vse to imajo bivši dijaki veliko dokazov, ne da bi se bilo treba povrhu Še sklicevati na zgodovino slovenskih mož. ki so se izkazali zaslužni za slovenski narod in to proti pričakovanju ali celo volji svojih bivših učiteljev. Zgodi se lahko, da mora polagati nižji tečajni izpit dijak z dobrim uspehom, ki ima mnogo več znanja, kakor njegov tovariš, ki je dosegel v spričevalu po srečnem naključju prav dober uspeh in ki je zato prost polaganja tega izpita. V kvalifikaciji se profesor lahko zmoti ker je človek, In dokler se ne bo uvedel poseben način kontrole s strani višjih stopenj, kakor je uveden zoper sodbe sodišč in odločbe upravnih oblasti, in dokler ne bo mogoče profesorja kontrolirati tako. kakor se lahko kontrolira sodnik, državni občinski ali banovinski uradnik v njegovem delovanju, ali inženjer, če je napravil pravilno most. cesto, zgradbo ali železnico, do takrat ne bo njegova objektivnost kvalificiranja vsestransko dokazana. Sodnik je trdno prepričan, da pravilno sodi, toda druga stopnja mu sodbo spremeni, ker je prav tako trdno prepričana, da je prvi sodnik napačno sodil. Končno pa pride še lahko tretja stopnja, ki dokaže prvi in drugi stopnji, da nobena ni imela prav. Isto velja o odločbah upravnih oblasti. Quot ca-pila tot sententiae! Le profesor ima še danes v sebi vse glave in vse misli in vse sodbe. Res. velikanska odgovornost! Vprašajmo dijake, k. so morali polagati malo maturo in one. katerim je ni bile treba polagati, pa vam bodo oboji priznali, da med obojimi ni v znanju skoraj nobene razlike. Seveda je vse to znanje po večin, le kratkotrajno, če n. pr. vprašate moža, ki je absolviral dve fakulteti, da pove kak grški aor:st, ne bo imel po navadi o tem niti pojma več četudi je imel v grščin; nekdaj večkrat odlično, pod pogojem seveda, da se ni posvetil klasični filologiji. Dajmo pa profesorju grščine ali francoščine kako trigonometrično nalogo, jo bo rešil prav tako odlično, kakor jaz nalogo iz grške slovnice! Ti predmeti se sicer ne izprašujejo pri mali maturi, s tem hočem le povedati da je vse znanje, v kolikor se mu človek pozneje v življenju ne posveti ali ga ne zanima več. kratkotrajno. S tem pa hočem dokazati, da je tudi mala matura odveč, da je to brezpo-trebno delo in odvisna muka in skrb dijakov, staršev in profesorjev. Kaj more vedeti ali razumeti 14 ali 15 letni dijak ? Torej v dobi, ko še ni telesno in duševno razvit! Nekaj se pri tej brez-potrebni kontroli dijaštva ne upošteva, da se nekateri duševno razvijejo že s 14. letom, drugi pa mogoče šele z osemnajstim. Ti poslednji so v žlvljenski praksi pozneje po navadi mnogo vestnejši in boljši delavci, kakor prvi. Opazujem svoje neposredne in bližnje sošolce po uspehih v srednji šoli in na visokih šolah po starosti in po njihovi današnji praksi ter prihajam do zaključka, da uspehi, pravila in metode na srednjih šolah ne držijo in da se je vsaj s 50% v življenju vse obrnilo na glavo. Zato je tudi mala matura kot zahteva in pogoj za vpis v kak višji razred ali za preston na drugo višjo srednjo šolo brez-potrebna. V tretji in četrti šoli že sam diiak ve. ali bo sposoben za nadaljni študij, in ne glede na to. ne dokaže opravljeni nižii tečajni izpit te sposobnosti. V pol uri ne more profesor prekontrolirati dija-kovega znanja, kajti kdor je opravil ducat izpitov dobro ve. kaj pomeni sreča in kaj smola. Na drugi strani pa je polaganje tega izpita združeno z velikim brez-potrebnim (Vlom profesorjev in dijakov, z zapravljanjem učnega časa v četrtem in v drugih razredih z vel;k;mi skrbmi in telesnimi mukami doraščaioče mladine, kateri ti duševni in telesni napori več škodujejo, kakor kor*st5io in tudi s stroški. Zato naj se misli na to. da se ta brez-potrebni balast v veliko veselje dijaštva in DTofesorlev čimoreje po zakoniti poti odpravi Malo maturo pa nai nadomestijo razredi 7, manj učene' in večje število profesorjev! Dokler na ne bo to mogoče, naj profesorii od srede maia do srede "Junija ponavliaio z učenci učno snov tretjega in četrtega razreda. Z brezitieiornim letalom od Višnje gore do Ljubljane Nepričakovan in reJek uspeh mladega jadralca, name njenega na letalski miting v Krškem Ljubljana. 20. maja V četrtek je z ljubljanskega letališča odletel eden izmed brezmotornih pilotov v aerozapregi, da bi v Krškem pokazal na letalskem dnevu Aerokluba akrobacije brez motornega letala. Motorno letalo ga je potegnilo na 2200 m in nato so vzeli smer proti Krškemu. Vse je bilo v najlepšem redu. Toda nad Višno goro je bil zrak zaradi toplega solnčnega dneva tako razburkan, da je brezmotomi pilot le 9 težavo letel v pravilni višini in oddaljenosti za motornim letalom. Sunki so postajali vedno močnejši in nenadoma je moral pilot odklopiti žico, s katero je privezano brezmo-torno letalo za motorno. Motorni pilot je nekaj časa opazoval jadralno letalo, ki je v krogih letalo proti terenu, pripravnemu za pristanek. Nato pa se je motorno letalo vrnilo na letališče V Ljubljano, kjer je vzel pilot bencina in se je vrnil, da bi pogledal, kje mu ie pristal tovariš brezmotomi letalec. Lahko si pa mislimo njegov strah, ko se je vrnil nad Višnjo goro in ko je videl, da ni nikjer brezmotornega letala. Iskal ga je malone dve uri. krožeč nad kraji v bližini Višnje gore. a vse zaman. Ko mu je začelo primanjkovati bencina, se je vrnil na letališče. Tu pa ga je čakalo že novo presenečenje. — Pred hangarjem je namreč stalo brezmotorno letalo, a zraven njega pilot. Vprašal ga je, kako se je vrnil in ta mu je jel pripovedovati: »Videč, da je vrv utrgana, sem si najpreje poiskal prostor za pristanek, že sem si mislil, da bom moral čakati do drugega dne v Višnji gori, kajti moji tovariši so bili vsi na letalskem dnevu v Krškem in bi me lahko prišli iskat šele naslednji dan z avtomobilom. Ko sem tako krožil, sem začutil močno dvigajočo strujo in tedaj sem sklenil poskusiti vrniti se v Ljubljano. Začel sem krožiti in sem dosegel višino 2200 m. Tedaj pa od oblaka do oblaka in že sem zagledal ljubljansko letališče. V drsalnem poletu sem ga dosegel in pristal pred civi'nim hangarjem.« S tem poletom je mladi letalec dosegel pogoj za srebrni »C« izpit, ki je eden najtežjih brezmotornih izpitov. Tako so bili vsi zadovoljni razen gledalcev v Krškem ki so zaman pričakovali brezmotorno letalo. Ljudje na Grosupljem, v Višnji gori In bližnih krajih so opazovali obe letali v zračnih višavah in dolgo niso mogli verjeti, da je eno brezmotorno. sele ko je ostalo samo in ko se ni slišalo običajno brnenje propelerja so spoznali, da je letalo brezmotorno. Krožilo je visoko v zraku kakor velika ptica. Posebno lepo se je videlo njegovo kroženje s Polževega. Tujskoprometni tečaji Maribor, 19. maja V četrtek, dne 25. maja se vrši v Slovenskih Konjicah enodnevni tujskoprometni tečaj v organizaciji Tujskoprometnega odseka pri tamošnji občini. Enak tečaj se vrši v petek, dne 26. maja v Mozirju v izvedbi tamošnjega Tujskoprometnega društva. Oba tečaja prireja kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskopro-metno zvezo »Putnikom« v Mariboru. Ti tečaji so brezplačni in obsegajo predavanja O stanju, pomenu in potrebah tujskega prometa, o turistični propagandi, o polepšan ju zunanjega lica tujskoprometnih krajev, o higieni v tujskoprometnih krajih in o aktualnih nalogah pri pospeševanju turizma. Med predavanji se bodo predvajali poučni filmi. Predavanja se vršijo določenega dne od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure, tako da je tudi zunanjim interesentom omogočena udeležba na tečaju. Namen tečaja je. da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnostih in o merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je našim turističnim krajem prinesel že toliko gospodarskih koristi. Zato bi bilo želeti, da se tujskoprometnih tečajev v Slovenskih Konjicah in v Mozirju udeležijo iz bližnje in daljne okolice vsi oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo ravno od tujskega prometa znatne gospodarske koristi. — Za udeležbo na omenjenih tečajih daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila radevolje Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode-Grad, tel. 21-22. Iz Ljutomera — Dovolj dežja. Zadnje dni smo dobili dovolj dežja, ki je napojil vlage žejno zemljo. Za dežjem je nastopilo tudi zelo hladno vreme, ponekod je bila tudi manjša slana, ki pa ni napravila večje škode. Sedaj imajo vse kulture dovolj dežja, potrebno je le lepo in toplo vreme, ki bi naj nadoknadilo to, kar je prejšnja suša zadržala, predvsem pri travnikih, ki imajo zelo majhno in redko travo. — Gradbena sezona. Gradbena sezona našega mesta je že več let na eni in isti višini, to je, da se zelo malo gradi in mesto se ne veča niti se ne razvija, kakor bi se moralo, zlasti še, če ga primerjamo z drugimi podeželskimi mesti. To je pač v skladu z dejstvom, da je potrebno čim manj konkurence v vseh gospodarskih panogah, ko pa gre za druge večje ustanove, pa se tudi ne znamo dovolj držati, da bi se nam tu aH tam dalo kaj več. Okrožno sodišče, na katerega smo toliko časa računali, je spodletelo, o bolnici, ki bi bila vsej širši okolici potrebna, pa je tudi vse utihnilo. Kaj, ko bi se vsaj to nujno vprašanje, ki bi bilo v korist vsemu prebivalstvu sreza, premaknilo z mrtve točke. Tako bi lahko za Ljutomer beležili vsaj malenkosten napredek, ki bi nekoliko zdramil Ljutomer iz sedanje zaspanosti. Mnogo je pri tem potrebne gospodarske iniciativnosti, ki jo je v Ljutomeru v zadnjih letih edini pokazal pokojni Sršenov Franček, ki je postavil na prometnem kraju reprezentativno stavbo s svojim hotelom. Naj bi mu vsaj delno sledili drugi in tudi gospodarski krogi. — Dovoljenje za usnjarsko industrijo. Minister za trgovino in industrijo je dovolil g. Martinušiču v Ljutomeru izvrševanje usnjarske industrije. — Premestitev. Premeščena sta kancli-sta Anton Sorec iz Ljutomera v Maribor in Andrej Simonka iz Maribora v Ljutomer. Iz Litije — Sadna letina kaže izredno lepo. V našem okolišu bomo imeli češenj na pretek, seveda pa nas opehari za pridelek lahko še toča. Pri nas je letos še nismo imeli, pač pa je toča napravila nekaj škode v okolici Jesenja in še dalje v moravsko smer. Ledeni možje so za nami in zdaj hite gospodinje sadit že pozno zelenjavo. Zmanjkalo je sadik za pozno zelje in ohrovt. Nekaterim vrtnarjem, ki pripravljajo sadike za prodajo, ni zraslo toliko sadik, da bi zadovoljili stalne odjemalce. — Prvoobhajančki in ledeni možje. Leden jaki Pankracij, Bonifacij in Servacij so stresali obilo moče. Zaradi deževja so bili najmlaiši * ''°r' '-: — »»' - - * * obhajilu, ob izlet na Brezje pri smatnem. Slovesnost je motu uez t^o uu iz cerkve. Tedaj je priskočil na pomoč g. Dolinar, ki si je nabavil nov avtobus in je prepeljal z njim vso mladež v šolo, kjer so jim priredili zakusko. — 6e ei. slovenski film v Ameriki. 26. marca so v sloven&K: šou v Chicagu predvajali film, ki ima več posnetkov tudi v barvah: parada v Zagiebu, kmečka svatba s »šrango*. kmetijska šola na Grmu, gospodinjska sola v Mah Loki, itd. Posebno lepo so prikazani Bohinj, slap Savice. Šmartno pri Krar.ju, Vrhnika. Borovnica. Julijske Alpe, dalmatinsko obrežje c*i Sušaka do Kotora. Potem nas film povede v Prago na zadnji sokolski zlet, na Dunaj z znamenitim gradom Schonbrunnom, v Budimpešto. Graz Innsbruk in dalje v Nemčijo. Film sta posnela lansko leto gg. Anton Wence» i7 Chicaga in dr. Andrevv Furlan iz VVaukegana. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. mbcJOLJODODGOCOa H I B M M H 3DDDrXOTrTTTTr"ir)DDLi za kuhinje trna najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje linoleja. LiitoleJ Cenjene dame opozarjam na svoje skrbno izbrane žare* inro rinnnmrjrjx!rm RAzno Rpseda 50 pai lave* pJulijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T prvovrstnih koles NAUMANN iN REST A FRIZERSKI SALON KOSEC Miklošičeva 18, priporoča trajno in vse moderne frizure. 1590 KLIŠEJE ENO VECMIVNE JUGOGIAFIKA SEMENA prava erfurtska, uradno preizkušena, dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo na bi ež je št 3 Podružnica: Tvrševa c 51 Stojnica: Nabrežje 20 septembra PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1 T- PREVZAMEM ZASTOPSTVO manufakturne pletilne m galanterijske stroke proti proviziji za meste Novi Sad — kovic Marko - Novi Sad, Skerličeva 13. 1648 MALINOVEC onsten naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi aa malo in veliko v lekarni dr G PiCCOLl Ljubljana nasproti cNebotičnikac. PRODAM Beseda 50 par. davek posebei Naimaniši znesek « Din NAJCENEJŠE KURIVO so suhi bukovi parketni odpadki Dobijo se pri Vertačniku. Jenkova 7. 1636 OGLAŠUJ ,SLOV. NARODA**! NA,KLW£J>I IZDATKU I.a ČEŠNJE sveže, trde, kg din 4.50 in 5.— v košarah po 30 in 50 kg — franko voznina — razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla. 1630 _______ zelo poceni spalnico in kuhinjo. Trnovski Pristan 16. i«50 LETA OREHOVA JEOKCA In cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, Ljubljana židovska ul. 6- 29 T SLADKO SENO vrtno, lepo. suho, proda Drnovšek Ivan, Žlebe, Medvode. 1562 POSEST Beseda 50 paz. davek posebej Vaiman^šl -nesek * Din TRGOVSKA HIŠA v kateri se nahaja tudi gostilna lporabna lahko tudi za mesarijo ali pekarijo in sploh vsako obrt je naprodaj iz proste roke v trgu na Dolenjskem tik farne cerkve. Naprodaj takoj zaradi družinskih razmer. Tozadevna pojasnila daje Gospodarska pisarna KLAVS, Ribnica na Dolenjskem, proti priložitvi znamke za odgovor. 1633 TRGOVSKO HIŠO enonadstropno z jako dobro vpeljano trgovino mešanega blaga z dvema izložbama radi selitve takoj prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna«. 1541 NOVOZTDANA HIŠA 13% donosna (10.800 din letno) v industrijskem predmestju — prodani za din 56.000 gotovine, 30.000 vknjižbe, in še 3 hiše po 30.000 do 45.000 din. Informacije: Postržin, Pobrezje, Gosposvetska 56, Maribor. 42/M. KUPIM ri^seoa oo fjaj javen puseoei Vaim?»nifti znesek 8 Din VALJCNIKOV par komadov iz trde litine kupim. Ponudbe na Ivan Prešern, tov. Kranj. 1632 TURBINO-GENERATOR na parni ali Diesel pogon, 400 do 600 HP, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo lista pod »Dobro ohranjen«. 1587 Beseda 50 par. davek posebej. NaimarnSi znesek * Din ŠIVILJ. POMOČNICA ALI SOBARICA stara 10 let, pridna in poštena, želi službo takoj. Naslov poštno ležeče št. 24, Crna pri Pre-valjah. 1649 FANT STAR 24 LET priden, trezen in posten, osem let v službi slikarske obrti, vajen delati vsa v to stroko spadajoča dela. želi premeniti službo. Sem pa brez pomočniškega spričevala. Ponudbe na Herman Ventorini. Pesje pri Velenju. 1634 SODARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Peter Krušič — Videm-Krško. 1608 TRGOVEC ~ vsestransko izvežban želi primerne službe Ponudbe na upravo lista pod »Pošten«. 1542 PEKOVSKEGA VAJENCA 14—16 let starega, za takojšen nastop, iščem. — Vsa oskrba v hiši. Intihar Ivan, Nova vas pri Rakeku. 1647 VSAKI OSEBI aH družim nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor Orožnova 6. Celje. Slomškov trg l. — Pletilnica — razpošlljalnica. 22/M. SOBE B**»eca 50 par. davek posebej. NijmaniSi znesek 9 Din LEPO OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam s 1. junijem v bližini gor. kolodvora Naslov pove uprava lista 1631 POUK Bi.rfe«.iu OO t>''bej, NaimanjAi znesek v Din Prihodnji prikrojevalm tečaj za vsa damska oblačila se bo vršil OD 1. DO 24. JUNIJA 10.19. Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni šolj TEODOR KUNC, Ljubljana, Aleksandrova »11. Za pismen odgovor priložite znamko. Halo! Halo! Ce hočeš dobre čevapčiče in ražnjiče dobiti — moraš v restavracijo »ROŽNA DOLINA« priti. Vsako nedeljo odojak in jagtlje na r:ižnJu- Razna sortirana vina. — Lep senčnat vrt. Dve balinišči. Točno in solidno tam postrežejo te pridno! Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano. Za cenjeni obisk se priporoča Stavko Gačnik restavracija Rožna dolina44 — Mam Jtrosld vozlčlrj najnovejših modelov motorji, trieUdH PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BAT JEL MARIBOR. LJUBLJANA, KariovUca cesta 4 — Aleksandrova OllA GUM . ? •REIZKUŠENA ZAHTEVANA NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA |a NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj novela, modni pregled, norica ls fHmalra smotra« nagradili natečaji UPRAVA: Ljobljana, Knafljeva liesečnn naročnina samo 12-— HALO! HALO! Ne pozabite vsi poeetiti danes in jutri RESTAVRACIJO »LLOYD« — Sv« i>etra c« 7 kjer se točijo prvovrstna šibeniška vina iz lastnega vinograda, belo, črno, opolo din 10.—, dingač 12.—, vugava 12.—. Senčnat vrt, vsak čas mrzla in gorka jedila, morske ribe, čevapčiči, ražnjiči. Priporoča se B U J A S Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Navoda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Urejuje Josip Zupan« // Za »Narodno tiskamo" Fran Jaran // Za upravo in inseratni cM Usta Oton Christof U Vsi v Ljubljani HHI_____i^S