342
Novičar iz domačih in tujih dežel
Z Dunaja. — Včeraj (v torek) se je začel državni zbor; mnogo poslancev ni še bilo pričujočih,
—   Novo ministerstvo še ni gotovo; pripoveduje se, da ga dosedanji finančni minister baron Pretiš sestavlja deloma iz nekaterih prejšnjih, deloma iz novincev, ki jih dobi po dogovoru s poslanci državnega zbora, — po takem tedaj le nekatera nova imena, sistema vladna ostane pa stara. Cehi menda o tem položaji ne pridejo v državni zbor. Dunajski časnik „Fortuna" piše, da knez Auersperg, bivši ministerstva predsednik, utegne postati predsednik najvišega računovodstva z 20.000 gld. letne plače. Lepi denarci!
—   V lastnoročnem pismu do kneza Auersperga cesar s zahvalo priznava, da se je tako hitro in natanko iz Bosne domu razpustil tisti del armade, ki ondi ni več potreben, in ukazuje ministru, naj ljudstvu, čegar sinovi so šli na boj zoper Turka, pa tudi županstvom in ces. uradom, ki so sodelovali pri mobilizaciji, izreče toplo cesarjevo zahvalo.
— Pričkanje med knezom Auerspergom in graškim časnikom „Tagespost", kije svetu razglasil tiste umazane reči, ki smo jih zadnjič objavili, kako je Dunajsko ministerstvo nekaterim časnikom z bankovci usta mašilo in nekatere poslance z dragim denarjem podkupilo, da so glasovali za novo pogodbo z Ogri, postaja čedalje bolj interesantno. Knez Auersperg je
namreč dr. Rechbauerju, predsedniku Dunajske posla-niške zbornice, poslal pismo, v katerem trdi, da n i res, da bi bil on kedaj tako govoril, kakor „Tagesp." piše; dr. Svoboda, vrednik „Tagesposte" pa, ne len, je potem tudi kar naravnost onemu predsedniku pisal, da je do pičice vse resnično, kar je „Tagespost" iz govora kneza Auersperga 18. avgusta svetu odkrila in da on in pa gosp. Syz, predsednik Leykam-Josefsthalske delniške družbe, sta pripravljena, pred vsako sodnijo in tudi pred državnim zborom to potrditi. No, to je pač grdo perilo, katero pred svetom pereta zdaj predsednik Dunajskega ministerstva in pa dr. Svoboda, vrednik „Tagespošte" p. t. renegat češki — oba pa brambovca sedanjega liberalizma, za katerega nimamo druge besede kot: ,,libera nos, Domine"!
Iz Budapesta. — Ogerski državni zbor se je pričel 20. dne t. m. V članku „iz Ljubljane" smo povedali nekoliko, kakošen je bil začetek tega zborovanja. Kako se vendar Magjar zliže z Magjarom, ki je „duh enega duha" in „meso enega mesa", vidi se iz tega, da pred malo dnevi še „prokleti" Koloman Tisza, ministerstva predsednik, prišedši v liberalni klub, je bil s živahnimi eljen-klici sprejet. To je znamenje, da je črne oblake nad glavo njegovo zopet razpihal drug veter, kakor takrat, ko se je krpala nova nagodba Avatro-ogerska.
Iz Zagreba* — Adresa do Njegovega veličanstva kralja, ki jo je Hrvatski zbor vkljub ugovorom bana in vkljub grožnjam Magjarskim skoro enoglasno (le 7 glasov bilo je protivnih) sklenil, je res klasično pismo, ki stoji na vrhuncu sedanje politične situacije. Jedro njena je to, da pravo rešitev zasedene Bosne in Hercegovine išče v tem, da se organizacija teh dežel vredi z organizmom Dalmacije, Hrvatske in Slavonije in da Hrvatska, Dalmacija in Slavonija postanejo, kar so tro-jedna kraljevina z vojaško Granico in Reko vred. — Ni po takem čuda, da so pravi „Hollenlarm" pričeli Magjari, ko so culi to pismo do kralja.
Iz Bosne in Hercegovine. Turčija se še zdaj noče podati v svojo osodo in nikakor ne verjeti tega, da v Evropi ni več prostora za-njo. Bila je ce!6 tako predrzna, da je okoli Evropskih vlad podala okrožnico, v kateri toži Avstrijo zavoljo velikih grozovitosti, ki jih njeni vojaki v Bosni uganjajo. Ta okrožnica pa je imela ves drug vspeh, nego ga je nameravala Turčija; zbudila je namreč povsod nevoljo, ker je očitna laž. — Zasedba je za letos menda končana, ker so naši vzeli že vse trdnjave in prebivalcem po večem pobrali tudi orožje, katerega je bilo povsod dosti nakopičenega. Po zimi bode že mir, al kaj bo spomladi, se še ne ve. — Vojaki so se že jeli vračati domu, kar jih namreč ne potrebujejo doli; vendar ostane čez zimo še okoli 100.000 mož tam. — Zavoljo trdovratnosti Turčije tudi Rusi ne gredo še spred Carigrada in mogoče je ceI6, da zasedejo mesto, ker Turki se ne drže Berolinske pogodbe in so jeli zopet vojno nabirati. Tudi Grki dobivajo čedalje veči pogum in se pomikajo proti severu. Vse to kaže, da Turčiji vendar bije zadnja ura. — Črnogorci nočejo še izpustiti Turških vjetnikov, dokler Tur* čija ne spolni popolnoma Berolinske pogodbe, kar se tiče določb o Crnigori. — Angleži ne bodo mogli zdaj več pomagati Turčiji, ker bodo imeii sami vojsko z Afganistanom v Aziji. Tam so se namreč prebivalci uprli, ker so jih Angleži ravno tako drli, kakor prej Turki kristijane.    Tako na svetu še ne bo kmalu miru.