V šempetrski bolnišnici dva zaposlena okužena z novo gripo - r Solkanska Livarna, podaljšan rok za vložitev pripomb Ta roka bo kovala svet oz. gledališko plesna predstava Johanna Kresnika, ki bo v Pliberku dvignila mnogo prahu / 10 Trst prižgal zeleno luč za plinovod Protest proti uplinjevalniku ^»r V ■l i-' i^^-n m. t...-- i l v 'S Primorski Naj se zaprejo in naj se zmenijo Dušan Udovič Dobra volja je tako rekoč glavni rezultat včerajšnjega srečanja premierjev Kosorjeve in Pahorja na Trakošcanu. Ni malo, če pomislimo, da je Ivo Sana-der še pred kratkim zapustil predsedstvo svoje vlade z nič kaj diplomatskim besednjakom, da ne rečemo kar grobim žuganjem Sloveniji. V takem vzdušju, ki je začelo dobivati neprijetne signale tudi že v odnosih med ljudmi Slovenije in Hrvaške, se je pač težko pogovarjati in reševati probleme. Zvedritev odnosov je zato lahko največ, kar je bilo mogoče pričakovati od včerajšnjega srečanja. Tako Slovenija kot Hrvaška imata sicer obilico razlogov, da čim prej premakneta reševanje mejnih vprašanj z mrtve točke. Slovenija se je s togim stališčem, ki je močno zožilo, če že ne povsem zaprlo prostor diplomatski aktivnosti, sama spravila v mrtvi kot, Hrvaška pa je s svojo bizantinsko politiko postavljanja sosede pred izvršena dejstva spor samo podžigala. Pred tem je moral dvigniti roke tudi evropski arbiter Olli Rehn in obe državi sta si na evropski ravni zapravi-Ii precej kredita. Katera več in katera manj, je čisti sofizem, brezpredmetno vprašanje. Pahorja je moral začeti skrbeti neuspeh takšne poIitike pred domačo in širšo javnostjo, saj je že problemov z gospodarsko krizo več kot dovoIj. Kosorjeva je na čeIu države, ki ji reaIno grozi gospodarski zIom. S hitro pobudo in kot prijazna gostiteIjica je morda hoteIa tudi dokazati, da ni »daljinsko vodena« od Sanader-ja, kot radi pravijo poznavaIci za-kulisja Banskih dvorov. Kakor-koIi že, tako v SIoveniji kot na Hrvaškem se krepi zavest - vsaj tako je upati - da z reševanjem mejnih sporov ni mogoče odIa-šati v nedogIed, kajti škoda je za obe državi očitna. Na včerajšnjem srečanju je biI še zIasti pomemben poudarek, da nova faza pogovorov med državama ne bo vseIej potekaIa pred očmi javnosti. Tudi to je treba vzeti kot signaI in upati, da se žeIita državi deIa Iotiti resno. Čim manj bo reklame, tem manj bo skomin, da bi vsaka od strani pri komuniciranju boIj škiIiIa na svoje javno mnenje (beri volivce) kot pa iskaIa rešitev probIema. V resnem načrtu seveda ni prostora za kakšne Jorase ali srborite savudrijske ribiče, rešitev mejnega spora je ob takih statistih vnaprej obsojena na neuspeh. Naj se pogajaIci nekam zaprejo in naj ne pridejo ven, dokIer se za nekaj koristnega ne zmenijo. dnevnik SOBOTA, 1. AVGUSTA 2009 Št. 181 (19.580) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € VARAŽDIN - Srečanje premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja na dvorcu Trakošcan Nov veter v odnosih med Slovenijo in Hrvaško Postavljen okvir za reševanje odprtih vprašanj še v tem letu POLITIKA - Obisk bivšega ministra v FJK Fassino: Slovenci lahko vedno računajo na Demokratsko stranko TRST - Piero Fassino, bivši minister in vodja stranke Levih demokratov, je včeraj v Furlaniji-Julijski krajini podprl Deboro Serracchiani (foto KROMA) za novo deželno tajnico Demokratske stran- ke. Fassino se je med obiskom na Tržaškem in na Goriškem srečal tudi s slovensko komponento Demokratske stranke in s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem. Igor Dolenc bo na Tržaškem koordiniral delo pristašev evroposlanke Ser-racchiani in tistih, ki za državnega tajnika DS podpirajo Daria Franceschinija. Na 3. strani VARAŽDIN - Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta na včerajšnjem prvem srečanju na dvorcu Trakošcan dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. To sta povedala v izjavi po uro in pol dolgem pogovoru. »Obstaja možnost, da še v letošnjem letu rešimo vprašanje, ki obremenjuje ta hip obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama,« je dejal Pahor. Na 2. strani V Trstu bodo tudi letos zaživeli Muzeji zvečer Na 6. strani Ponovno so se izrekli proti varianti Na 7. strani V Križu opera Gianni Schicchi z mladimi pevci Na 8. strani Na Goriškem ni denarja za protipožarne obhode Na 12. strani CIPE Vlada dodelila Siciliji štiri milijarde RIM - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je včeraj dodelil več kot 4 milijarde evrov za razvojne naložbe na Siciliji. Predsednik sicilske deželne vlade Lombardo in podtajnik pri predsedstvu vlade Micciche, ki sta v zadnjih dneh vodila protest proti vladni politiki, češ da je severnjaško usmerjena, sta izrazila zadovoljstvo. Gospodarski minister Tremonti (na sIiki) je potrdil, da vlada pripravlja »Marshallov plan« za jug, opozicija pa je do vsega tega kritična, češ da gre za dimno zaveso. Na 5. strani GOSPODARSTVO - Po nedokončnih podatkih zavoda Istat Italija v juliju z deflacijo, v Trstu pa cene še naprej rastejo RIM - Z julijem je tudi Italija zašla v deflacijo, potem ko se je območje evra s tem pojavom srečalo že junija. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat je inflacijska stopnja julija v Italiji padla na -0,1 odstotka, medtem ko se je v mesečni primerjavi znižala na -1,2 odstotka. Tako nizke inflacije Italija ni imela vse od septembra 1959, vendar so bili takrat časi popolnoma drugačni, saj je bila država na pragu največjega gospodarskega razmaha v svoji zgodovini. Trst se tudi po inflaciji razlikuje od ostalih vzorčnih mest v državi, saj so julija izmerili 0,9-odstotno letno in 0,2-od-stotno mesečno inflacijo. Na 5. in 7. strani 2 Sobota, 1. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / VARAŽDIN - Prvo srečanje premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja na dvorcu Trakošcan Odprta vprašanja med državama naj bi rešili še v letošnjem letu Srečanje v prijateljskem vzdušju uvod v novo fazo medsebojenga soočanja VARAŽDIN - Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta na včerajšnjem prvem srečanju na dvorcu Trakošcan dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. To sta povedala v izjavi po uro in pol dolgem pogovoru. »Obstaja možnost, da še v letošnjem letu rešimo vprašanje, ki obremenjuje ta hip obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama,« je dejal Pahor in dodal, sta s hrvaško pre-mierko in sodelavci »okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli«. Nekatera vprašanja ostajajo nerešena, vendar je tlakovana pot, »ki daje obema dovolj upanja, da bi letos prišli do rešitve, ki bo v nacionalnem interesu obeh držav in tudi v interesu EU za širitev na Zahodni Balkan«, je še dejal slovenski premier, ki se je pred pogovori delegacij s hrvaško kolegico na štiri oči sestal na pogovoru, ki je trajal dobre pol ure. Pahor je še menil, da bo z dobro voljo ter ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju omenjeno do konca leta mogoče doseči, tako da z optimizmom gleda v prihodnost in upa, da bo sodelovanje zunanjih ministrov in premierov v prihodnjih mesecih obrodilo sadove. Kosorjeva je bila s pogovori, ki jih je označila za odprte, konkretne in konstruktivne, zelo zadovoljna. Kot je dejala, so »našli pot, po kateri bomo šli, okvir«, saj sta se strani začeli dogovarjati o stvareh, ki so v interesu obeh držav. »Verjamem, da smo z današnjimi pogovori odprli novo stran pri reševanju trenutnih problemov in vprašanj,« je bila prepričana. V pogovoru je izpostavila strateški cilj Hrvaške, ki je končanje pogajanj z EU in vključitev v povezavo. Po njenih besedah si bodo vladi obeh držav in premiera v prihodnje prizadevali za dobrososedske odnose, saj gre za prijateljski državi, ki želita vložiti dodatne napore za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dodala, to delajo ne samo zaradi želje po vstopu Hrvaške v EU, ampak tudi «zaradi perspektive, ki jo na ta način gotovo odpiramo za države Jugovzhodne Ev-rope». Po pogovoru na štiri oči premierov sta se sestali delegaciji, v katerih sta bila tudi oba zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic. Pogovori so trajali pol ure dlje od napovedanega. Podrobnosti o dogovorjenem okviru premiera nista povedala, po njunih kratkih izjavah pa ni bilo niti novinarskih vprašanj, čeprav se je na dvorcu blizu meje s Slovenijo zbralo več kot 50 predstavnikov sedme sile iz Slovenije in Hrvaške. Premiera sta se sestala prvič, odkar je Kosorjeva po nepričakovanem odstopu Iva Sanaderja 7. julija nastopila položaj predsednice vlade. Gre tudi za njun prvi sestanek, potem ko so junija propadla polletna prizadevanja evropskega komisarja za širitev Olli-ja Rehna, da bi pomagal državama pri iskanju rešitve za vprašanje meje in s tem zastoja hrvaških pogajanj z EU, do katerega je prišlo zaradi prejudica v hrvaških pristopnih dokumentih. Bruselj in sedanje švedsko predsedstvo EU sta zatem Ljubljani in Zagrebu večkrat dala vedeti, da morata sedaj premisliti in se sama dogovoriti, kako naprej. Poslanka SD Darja Lavtižar Bebler je v izjavi za STA kot zelo dobro ocenila dejstvo, da sta se Pahor in Ko-sorjeva srečala že tako kmalu po nastopu položaja hrvaške premierke in Včerajšnje srečanje premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja na dvorcu Trakošcan je potekalo v vzdušju optimizma ansa izrazila upanje, da to pomeni, da si Ko-sorjeva «aktivno želi iskati možnosti za razrešitev problema med država-ma». Izjave premiera in premierke po srečanju je označila za spodbudne, strinjala pa se je s tem, da se pogovori med vladama v tej fazi umaknejo očem javnosti obeh držav. Poudarila je, da je Slovenija še vedno zainteresirana za vstop Hrvaške v EU, upa pa, da je enako na hrvaški strani, ki je po njenem sedaj na potezi. V imenu stranke Zares je srečanje komentiral Ivo Vajgl. Kot pozitivno je ocenil, da sta se premiera dogovorila o tem, da mora okvir za reševanje položaja, v katerem sta se znašli obe državi, vsebovati tako dogovor o nadaljevanju pogajanj o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, kakor tudi o rešitvi vprašanja o meji. «Jasno je, da teh dveh stvari danes ni več niti mogoče niti potrebno ločevati,» je dodal poslanec v Evropskem parlamentu (ALDE/Za-res). »Za vse nas, ki nismo bili na Tra-košcanu, velja, da lahko predvsem izrazimo zadovoljstvo, da je do tega, očitno bolj sproščenega, sestanka predsednikov vlad obeh držav prišlo in da je bilo to srečanje bolj podobno srečanju dobrih sosedov, kot smo bili doslej vajeni,» je še povedal Vajgl, ki je do nastopa mandata evropskega poslanca bil tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Dodaj je še, da je tudi zelo modro, da sta se premiera dogovorila, da bodo nadaljnja pogajanja in iskanje rešitev problemov potekala »brez pretiranega sodelovanja javnosti«. V stranki Desus so današnje srečanje med predsednikoma slovenske in hrvaške vlade pozdravili in menijo, da je potrebno, da se pogovori med Slovenijo in Hrvaško nadaljujejo, je za STA dejal predsednik Desusa Karl Erjavec. Izrazil je upanje, da bo srečanje prispevalo k zmanjšanju napetosti ter h krepitvi odnosov med državama. V SLS so prav tako pozdravili današnje srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade. »Prav je, da se pogovarjamo in poskušamo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe državi,« je v pisnem odzivu povedal vod- ja PS SLS Jakob Presečnik. Vendar pa, kot je opozoril, SLS pričakuje, da bo predsednik vlade »deloval v skladu s sklepom DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato«. Kot je poudaril Presečnik, ga veseli, da se pogovori o slovensko-hrva-ški meji nadaljujejo, saj je širitev EU na Zahodni Balkan tudi v interesu Slovenije. »Tudi v SLS si želimo čimprejšnje rešitve, ki pa mora biti v skladu z zavezujočim sklepom DZ, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi, ko so slovenski organi izvajali pristojnosti, med drugim tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom,« je sklenil Presečnik. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je medtem menil, da je bil današnji pogovor Pahorja in Kosorjeve »popolnoma brezplodno in nesmiselno dejanje«, saj se po njegovih besedah s Hrvati, ki »ne spoštujejo nobenih svojih načel, nimamo kaj pogovarjati«. Kot je dejal v izjavi za STA, bi bilo srečanje plodno le, če je Pahor med pogovorom odprl vprašanje izvedbe referenduma o enotni Primorski. Tega je v sredo predlagal Jelinčič. V SDS so za STA izrazili pričakovanje, da bo predsednik vlade Borut Pahor predsednike parlamentarnih strank obvestil o dogovoru na srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Ko-sor, takrat pa se bodo tudi najbrž odzvali. Iz LDS pa so sporočili, da danes ne bodo komentirali srečanja predsednice in predsednika vlad Hrvaške in Slovenije. (STA) VLADA RS Mariboru dodatna sredstva za EPK LJUBLJANA/MARIBOR - Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012 vlada prepoznava kot projekt, ki presega občinski pomen in ki je v javnem interesu države na področju kulture. Sklep je vlada sprejela na seji v četrtek, ministrico za kulturo pa pooblastila, da z mestno občino Maribor podpiše pogodbo o višini sredstev države in obveznostih občine za čas trajanja projekta. Vlada se je seznanila s pobudo mestne občine Maribor in partnerskih mestnih občin Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje, naj EPK opredeli kot projekt v javnem interesu države, javni zavod Narodni dom Maribor pa kot zavod, katerega dejavnost je tudi v javnem interesu države. Projekt Evropska prestolnica kulture 2012 je kot eden od prednostnih državnih kulturnih programov uvrščen v resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 20082011. Organizacijske in poslovne naloge pri pripravi in izvedbi kulturnih programov in projektov, ki bodo potekali v sklopu projekta EPK, bo opravljal kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor, so sklep vlade posredovali z vladnega urada za komuniciranje. Na podlagi 67. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo se mestni občini Maribor, ustanoviteljici javnega zavoda Narodni dom Maribor, za obdobje treh let v okviru sistema financiranja občin zagotovijo ustrezna dodatna sredstva za projekt EPK 2012. Natančna namembnost sredstev in obseg obveznosti občine bodo opredeljene s pogodbo na podlagi 93. člena tega zakona. Zadovoljstvo nad odločitvijo vlade je danes za STA izrazil tudi direktor Narodnega doma in vodja začasnega sekretariata EPK 2012 Vladimir Rukavina. Kot je dejal, je vlada s svojim sklepom tudi de facto priznala projekt kot nacionalni projekt in kot enega od možnih izhodov iz krize. O obsegu sredstev dodatnih sredstev, ki jih bodo prejeli na račun projekta, bi Rukavina za zdaj težko govoril, saj bo šlo za dogovor med državo, Mariborom ter partnerskimi mesti, predvideva pa, da bo približno takšen, kot je bil naveden v prijavi v Bruselj, ki ga je posredovalo ministrstvo za kulturo pred dvema letoma. (STA) KOROŠKA - Bernard Sadovnik (SKS) »Predstavniške organizacije Slovencev kažejo klavrno sliko v javnosti« CELOVEC - Politične predstavniške organizacije koroških Slovencev (ZSO, NSKS, SKS) trenutno kažejo »klavrno sliko« v javnosti. Zato je nujno potrebno, da se končno redno usedejo za skupno mizo in da najdejo skupni jezik v vseh bistvenih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je najbolj primerno pogovorno telo za redna srečanja Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), v katerem pa SKS (še) ni zastopan, je po seji upravnega odbora SKS sredi tega tedna vnovič poudaril njen predsednik Bernard Sadovnik. SKS zato tudi še naprej zahteva vključitev v Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Pri tem je Sadovnik opozoril, da Bernard Sadovnik takšno stališče zagovarja tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in da sta obe organizaciji v njunem uskla-jevalnem odboru tudi že sprejeli tozadeven sklep. Da SKS še vedno ni član KOKS-a, je odgovoren Narod- ni svet koroških Slovencev, ki slej ko prej blokira vključitev SKS v KOKS, je še pristavil Sadovnik. Kot je znano, je glavni argument NSKS proti članstvu SKS v KOKS-u, da Sadovnikova skupina ni predstavniška, še manj pa krovna organizacija koroških Slovencev. Zato je Koordinacijski odbor koroških Slovencev tudi še vedno usklajeval-no telo med Narodnim svetom koroških Slovencev in Zvezo Slovenskih organizacij, obe organizacij pa sta v njem paritetno zastopani s po tremi zastopniki. SKS od svoje ustanovitve leta 2003 vztrajno toda zaman zahteva svojo vključitev v KOKS, ker je proti NSKS. Ker pa v KOKS-u velja načelo soglasja, SKS tudi ne more postati član tega usklajevalnega telesa. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sobota, 1. avgusta 2009 3 DEMOKRATSKA STRANKA - Piero Fassino podpira Deboro Serracchiani »Ni pomembno od kod prihajamo, ampak kam gremo« Igor Dolenc tržaški koordinator kongresnih stališč evroposlanke in Franceschinija TRST - Ni važno od kod prihajamo, bistveno je kam gremo. To je dejansko politično geslo pisane skupine pristašev Demokratske stranke (bivših levih demokratov in Marjetice), ki za državnega tajnika podpirajo Daria Franceschinija, za deželno tajnico stranke pa Deboro Serracchiani. Njuni kandidaturi je včeraj podprl poslanec Piero Fassino, ki sta ga na obisku v Trstu, poleg evroposlanke iz Vidma, spremljala poslanca Ettore Rosato in Alessandro Maran. Fassino je prepričan, da si Franceschini zasluži ponovno zaupanje, ker je pod njegovim vodstvom stranka -kljub velikim težavam - dobila neko sozvočje z družbo. »Notranje strankarske zdrahe me ne zanimajo, zato upam, da se bo kongresno soočenje odvijalo na konkretnih političnih vprašanjih. Na osebne napade vsekakor ne bom odgovarjal,« je dejal Fassino na tiskovni konferenci v kavarni Tomma-seo. Na osebne napade, ki jo sicer bolijo, ne bo odgovarjala niti Serracchia-ni, ki je dala razumeti, da razmišlja o morebitni kandidaturi za predsednico Dežele. Volitve bodo sicer šele leta 2013 in do tedaj je treba skoraj na novo organizirati stranko in jo utrditi na teritoriju. Evropska poslanka je prepričana, da bo lahko dobra poslanka v Strasbourgu in obenem tudi deželna tajnica DS. Dvojna funkcija bo za Fassina velika prednost, saj bo lahko Ser-racchiani v evropski skupščini skrbe- Piero Fassino podpira kandidaturo Debore Serracchiani za deželno tajnico Demokratske stranke v FJK kroma la za uveljavitev mednarodne vloge FJK. V tržaški pokrajini bo Serracc-hianijeve in Franceschinijeve pristaše do oktobrskega kongresa vodil nekdanji deželni poslanec Igor Dolenc. Računa, da bodo Slovenci v DS množično podrli mlado evroposlanko, tako kot so množično in nad pričakovanji omogočili njeno izvolitev v Strasbourg. Stališče »Franceschini-Serracchiani« pod- pira tudi pokrajinski svetnik in vodja leve sredine v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese. Dolenc in Veronese sta bila med udeleženci včerajšnjega tržaškega srečanja s Fassinom. Za tajniško mesto v FJK se bodo potegovali v treh: Serracchiani, Vin-cenzo Martines in Anna Maria Carlo-ni. Beppino Englaro se je predsinoč-njim odpovedal tajniški kandidaturi, ker - kot je dejal - svoje trpke življenjske zgodbe noče mešati s politiko. Oče nesrečne Eluane je vsekakor napovedal, da bo na državni ravni za tajnika demokratov podprl Ignazia Marina, v FJK pa Carlonijevo. Slednja, ki je po poklicu zdravnica, je doma iz Ronk. Leta 2006 je v deželnem svetu prevzela mesto En-rica Gerghette, ki je odstopil iz skupščine po izvolitvi za predsednika goriške pokrajinske uprave. Fotografija ni bila prava V včerajšnjem dnevniku smo k članku o razstavi čipk v Dutovljah po pomoti objavili fotografijo, ki s člankom nima zveze. Gre namreč za fotografijo o bazovski sekciji kle-kljaric. Za pomoto se opravičujemo. Povečan promet ob koncu tedna SLOVENIJA - Povečan promet v juliju in avgustu je nekaj običajnega za večino evropskih držav. Še posebej tistih, kjer turizem velja za pomembnejšo dejavnost. Mednje sodi tudi Slovenija. Tako je mogoče gost promet in zastoje pričakovati skoraj vsak vikend, je zapisano na spletni strani Prometno-informa-cijskega centra (PIC) za državne ce-ste.Po informacijah PIC je trenutno zastoj pred koncem dolenjske avtoceste na Pluski (3,5 km) in naprej po hitri cesti proti Novemu mestu ter na gorenjski avtocesti pred priključkom Podtabor v smeri Jesenic. Zgoščen promet je na hitri cesti skozi Maribor med priključkom Ptujska cesta in krožiščem Pesnica v smeri Avstrije. Največji zastoji so na mejnih prehodih s Hrvaško - Sečovlje, Dragonja, Starod, Jelšane, Obrežje ter Gruškovje. Na mejnem prehodu Obrežje tovorna vozila pri izstopu iz države čakajo uro in 30 minut. Zaradi dela na avtocestah na Štajerskem je med Celjem (vzhod) in Dramljami zaprta polovica avtoceste proti Mariboru, tudi priključek Dramlje proti Mariboru. Na primorski avtocesti pa je med Senožečami in razcepom Nanos zaprt prehitevalni pas proti Kopru. Zaprt je priključek Nanos, zaprta je tudi hitra cesta Podnanos - Vrtojba med priključkom Vipava in koncem hitre ceste v Podnanosu. Promet je preusmerjen na vzporedno regionalno cesto. SESLJAN - Srečanje s Slovenci v DS, Pavšičem in Štoko Fassino: Slovenci lahko vedno računajo na podporo Demokratske stranke POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM SESLJAN - Piero Fassino zelo dobro pozna položaj slovenske manjšine in obenem odnose med Italijo in Slovenijo. To je dokazal tudi na včerajšnjem neformalnem srečanju s Slovenci v Demokratski stranki ter pozneje še na sestanku s predsednikoma Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Fassina so na srečanjih s Slovenci spremljali evroposlanka Debora Serracchiani in poslanca v italijanskem parlamentu Ettore Rosato in Ales-sandro Maran. V delegaciji slovenske komponente DS so bili Igor Dolenc, deželni koordinator Štefan Čok, goriški koordinator David Peterin, tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar in sovodenj-ska županja Alenka Florenin. Poslanec Fassino, ki v svoji stran- ki trenutno odgovarja za mednarodne odnose, je zelo od blizu spremljal parlamentarni in politični postopek za odobritev zaščitnega zakona. Zato ga je zanimalo kako poteka izvajanje tega zakona v spremenjenih političnih razmerah na državni in na lokalni ravni. Prišlo je tudi do izmenjave mnenj in stališč o odnosih med Italijo in Slovenijo in tudi o odnosih med Slovenijo in našo deželo, ki že nekaj časa »mirujejo«. Septembra bo v Ljubljani meddržavni ministrski vrh (vodila ga bosta zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Fratti-ni), nakar je napovedan obisk Boruta Pahorja v Rimu. S predsednikoma SSO in SKGZ je Fassino obravnaval vlogo krovnih organizacij in problematike, ki so neposredno vezane na finančno krizo manjšinskih Piero Fassino s predsednikoma manjšinskih krovnih organizacij Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem kroma kulturnih ustanov. Pavšič je dejal, da si je treba v tem našem prostoru prizadevati za premagovanje nesoglasij iz preteklosti in da se ustvari najboljše pogoje za pozitivno vlogo naše in italijanske manjšine v Istri. Glede finančnih podpor je predsednik SKGZ pozval Demokratsko stranko, naj si v Rimu prizadeva, da bo manjšina deležna enake finančne pomoči kot letos. Da se torej ne uresniči proračunsko predvidevanje za leto 2010, po katerem bi Rim za kar 1,5 milijona evrov zmanjšal prispevke Slovencem. Fassino je zagotovil, da Slovenci v Italiji lahko vedno računajo na vsestransko podporo Demokratske stranke. V evropskem parlamentu se lahko naslonijo na Deboro Serracchiani, ki tudi dobro pozna večjezično stvarnost Fur-lanije-Julijske krajine. Vzemite nas s seboj na počitnice! Po lanskem velikem uspehu se med naše bralke in bralce vrača Poletni fotutrip. Spet želimo videti posnetke z vaših počitnic: ker pa ne bi radi, da bi med počivanjem na domačem ležalniku, poležavanjem na plaži, plezanju po hribih, ali ogledom tujih prestolnic pozabili na nas, je tema letošnjega Fotoutripa ... Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Nato pojdite na spletno stran www.primorski.eu in izberite Fotografije bralcev: če niste še registrirani uporabnik naše spletne strani, storite to nemudoma ...kajti samo tako nam boste lahko posredovali svoj fotou-trip letošnjega poletja! Vaši posnetki pa bodo tako vidni vsem obiskovalcem svetovnega spleta. Dajte torej duška svoji fantaziji in fotografski žilici in pojdite ...Na počitnice s Primorskim! Kateri od dveh bo zmagal in ga prvi prebral? Slika je bila posneta na Piz la Ila (Badia) 4 Sobota, 1. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Zakaj Slovenija Ceraniju ne verjame Vojko Flegar / Resni vlagatelji na tuji trg ne prihajajo delat poslov tako, kot je to storil Pierpaolo Cerani, je po četrtkovi seji vlade izjavil slovenski gospodarski minister Matej Lahovnik. S tem je minister s položaju primerno taktnostjo povedal, da slovenska politika tržaškemu podjetniku, presenetljivemu »partnerju« Boška Šrota, uradno še vedno največjemu lastniku pijačarsko-medijsko-finančnega konglomerata Pivovarna Laško (in do prejšnjega tedna tudi njenemu prvemu menedžerju), ni naklonjena. Za Cera-nija, ki svojih velikopoteznih načrtov brez države, njenih skladov in bank, ne more izpeljati, to ni dobra novica. Na drugi strani Cerani, kot kažejo odzivi javnosti, ni bil dobra novica za Slovenijo. Razlogov za to je več in proti njim sam tržaški podjetnik ne more nič. Recimo proti dejstvu, da je sedež njegovih podjetij v Trstu, da je rojen v Gorici in živi v Celovcu; to so po vrsti mesta, ki jih slovenski kolektivni spomin hrani kot »slovensko pravico«, vzeto oziroma ne vrnjeno po drugi svetovni vojni. Kakšnega posebnega »zgodovinskega« ideološkega ali nacional(istič)nega naboja v vsem tem ni več, a če že morajo, potem tujim vlagateljem izjemno nenaklonjeni Slovenci z občutno manj godrnjanja sprejmejo avstralski, ameriški, angleški ali francoski kapital. Avstrijski in italijanski (iz malce drugačnih razlogov pa tudi hrvaški) ni zaželen, še zlasti ne, če posega po »družinski srebrnini«, torej podjetjih ali panogah, ki (velikokrat neutemeljeno, skregano z bruseljskimi pravili ali zaradi lastnih interesov tega ali onega slovenskega lobija) uživajo status »nacionalnega interesa«. V laški skupini, v katero je vstopil Cerani, sta takšni podjetji vsaj dve: največja slovenska trgovska veriga Mercator in največja časopisno-založ-niška hiša Delo (mnogi pa bi dodali še obe pivovarni, laško in ljubljansko, ter proizvajalca sadnih sokov Fructal in polnilnico mineralne vode Radenska). Še več, v minulih osmih letih je skupina iz Laškega tudi nastala pod pretvezo, da bo pod njeno streho pijačarska in časopisna industrija ostala v slovenskih rokah. Da bi se to zgodilo, so politiki vseh barv sprva v zakup vzeli celo naraščajoče zadolževanje Pivovarne Laško, to pa je navsezadnje »me-tastaziralo« do te mere, da so vsa podjetja v njej zadolžena za skupno več kot tri četrt milijarde evrov. Poleg tega, da je Cerani iz najbližje soseščine in »posega« po srebrnini, ga v očeh slovenske javnosti kajpak ni naredilo sprejemljivega niti to, da se za njim vlečejo repi »čudnih poslov« niti to, da se veliko giblje v krogih, za katere bi se prej kot konservativni dalo reči, da so nazadnjaški. Kot da vse to še ne bi bilo dovolj, pa je tudi Cerani sam izpustil komaj kakšno priložnost, da pregovorno slovensko sumničavost do tujega kapitala razpihne. Nekdo s tako velikim poslovnim »imperijem«, kakršnega ima Cerani, z napovedmi, recimo, da je pripravljen vložiti 350 milijonov evrov, pač »objektivno« ne more zbuditi zaupanja. Kvečjemu posmeh, kakršnega je tržaški podjetnik požel tudi z obljubo, da bo iz Radenske naredil svetovno blagovno znamko ali da se ne bo vmešaval v uredniško politiko časopisov, ker od njih pričakuje samo dobiček (ki ga svetovna časopisna industrija že nekaj let ne dela več in vprašanje, kdaj ga bo spet, saj njena kriza ni konjunkturna, ampak strukturna). Skupaj s Šrotom je Cerani zbudil nezaupanje tudi s številnimi protislovji, med katerimi velja omeniti predvsem tisto, koliko Šrotovega Kolonela je pravzaprav kupil. Zakaj je trajalo toliko časa, da sta se »posvečena v posel« uskladila pri 30 odstotkih, sprva pa govorila o popolnem prevzemu? Navsezadnje pa so tukaj še grožnje s tožbami zaradi škodovanja ugledu, s katerimi so Ceranijevi odvetniki nemudoma zagrozili nekaterim novinarjem oziroma slovenskim medijem in to po tistem, ko niti Šrot niti Cerani sama nekaj dni nista bila pripravljena povedati ničesar (razen Delu, katerega verodostojnost je v tem primeru še posebej vprašljiva). Nič čudnega pravzaprav, da vidijo ciniki tržaškega podjetnika predvsem kot pravega človeka za novo poglavje slovenske tranzicije, ki se v dobrem poldrugem desetletju lahko pohvali s komaj kakšnim transparentnim lastniškim prevzemom ali spoštovanjem pravil igre. In prav slednje je drugi odločilni razlog, zaradi katerega je Slovenija postala povsem nezanimiva za resne tuje vlagatelje. Na kratko rečeno: če so Slovenci leta 2002 iz ljubljanske pivovarne Union »odgnali« belgijsko nadnacionalko In-terbrew (danes Anheuser-Busch InBev) in dali prednost Pivovarni Laško, je dejstvo, da se za slednjo z vso njeno medtem »priposestvovano« skupino zanima samo Pierpaolo Cerani, zelo zgovorno. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor Marjanu Terpinu V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor in po dveh pisnih napadih name člana Izvršnega odbora Sveta Slovenskih organizacij Bernarda Spazzapana, se je v tretje oglasil Marjan Terpin. Pisal je Programskemu svetu RTV Slovenija, katerega član je in to pismo zasebne narave tudi objavil na straneh Primorskega dnevnika. Razumeti je, da ga je vodila neskončna želja, da bi me napadel in diskreditiral pred najširšim krogom ljudi. Da sem se odločila kandidirati na evropskih volitvah in to pri stranki levosre-dinskega tabora, je po Terpinovem prepričanju tako velik zločin, da ga je treba najstrožje kaznovati. In, če ne gre drugače, po mojem drugem in zadnjem odgovoru Bernardu Spazzapanu je to več kot očitno, je dober način tudi ta, da se mi očita pristranskost, neprofesionalno in nekorektno delo daleč za nazaj. Na Terpinovo pismo Programskemu svetu RTV in hkrati spoštovanim bralcem Primorskega dnevnika je težko odgovoriti, saj je v njem toliko iztrganih navedkov in prirejenih razlag, ki dokazujejo predvsem vso njegovo nenaklonjenost in nestrpnost do mene in mojega minulega novinarskega dela v zamejstvu. Še sreča, da je bil moj odgovor Bernardu Spazzapanu objavljen na straneh istega časopisa, da si lahko vsakdo znova prebere moj izvirni zapis in oceni pravi smisel vsebine. Pa vendar nekaj odgovorov Terpinu: seveda ima vso pravico ocenjevati moje delo, saj je to delo vedno in vsakokrat javno. Sprašujem, zakaj je s tako negativnimi ocenami čakal kar drugo desetletje? In katera so tista moja vprašljiva poročila v informativnih programih RTV? O poročanju s kongresa SKGZ in SSO sem že odgovorila, Terpin pa si je iz zapisanega izbral le tisto, kar mu je ugajalo in udaril zdaj, ko je začutil priložnost podpreti protizakonito ravnanje vodstva RTV proti meni. Seveda, ko zagledamo nekoga, ki je ranjen, mu je treba še hitro nasoliti rano in nameniti kakšno brco. Star refleks, ki razkriva marsikaj. Zaman sem v svojem odgovoru, ki služi Terpinu kot izhodišče za zlivanje gnojnice name, iskala moje »nestrpno nastopanje do vseh, ki si upajo iznesti pomisleke ali nezadovoljstvo z njenim poročanjem«. Preprosto, nestrpnost ni moja lastnost, ne osebna in ne profesionalna in niti Terpin je v vseh letih mojega novinarskega dela v zamejstvu ni mogel občutiti. Nasprotno! S korektnim in poštenim profesionalnim odnosom do vseh delov narodne skupnosti sem si prizadevala za ohranjanje njene celovitosti, proti sporom in delitvi. Mimogrede, kaj je Terpin naredil za to, da bi bilo sporov in delitev v manjšinski skupnosti manj? Pa zdrah, ki jih očita meni? Le kakšne zdrahe sem s tem, da sem vedno osvetlila vsaj dve, če ne tri plati medalje, sploh lahko povzročila?! Ponavljam, da o izbiri in objavi prispevkov v informativnem programu ne odloča novinar dopisnik, temveč uredniki v Ljubljani - tudi, kot gre za ezule, poviševanje cen bencina in še čem, kar Terpinu ne gre v nos. To mu, še posebej kot članu Programskega sveta, lahko tudi sami potrdijo. Očitek o skromnosti poročanja torej ne more veljati meni. Sicer pa je že ob lanskem enakem očitku v Programskem svetu RTV Slovenija slišal, da mora novinar dopisnik poročati o vsem, kar se dogaja v njegovem prostoru, torej tudi o ezulih in poviševanju cen bencina. Avtor napada name tudi poroča o »mojem neprimernem in napadalnem reagiranju« in o tem, »da sem presegla vse meje dostojan- stva« ter, če kdo želi, ponuja v dokaz tudi moje pismo. Še sreča, da so si bralci Primorskega dnevnika to pismo lahko že prebrali in se na svoje oči prepričali, koliko resnice je tudi v teh besedah. Skrbi ga tudi moja plača, najverjetneje zelo velika?! Plače v javnem zavodu so javne, torej tudi moja! Poskus zavajanja članov Programskega sveta in bralcev Primorskega dnevnika mu tako ne bo uspel! Ima pa Terpin v eni trditvi povsem prav! »V nobenem slovenskem krogu v Italiji me niso prosili in tudi ne vabili, naj kandidiram na evropskih volitvah in naj kot evropska poslanka naredim nekaj več zanje... « Drži, sama sem se odločila in te pravice si ne pustim vzeti. V iskreni želji, da bi kot evropska poslanka naredila kaj več zanje. Skrb za sočloveka, spoštovanje različnosti in pomoč tistim, ki so pomoči potrebni, so vrednote, ki so mi jih, poleg poštenosti, slovenska starša položila v zibelko. Mirjam Muženič P.S.: Hvala vsem, ki so mi po objavi Terpinovega pisma sporočili svojo podporo in solidarnost! SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrok in umetnost Poletje je mnogim priložnost za potovanja in obisk krajev, ki so znani po svojih zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. Včasih koga zanese tudi v ta ali oni muzej, ali galerijo. Lahko opaziš kar cele družine z otroki, ki pridno obiskujejo galerije in muzeje. Neka dobra znanka mi je pripovedovala o svojem obisku Pariza s hčerko, ki je takrat še bila na osnovni šoli. Še pred potovanjem ji je skušala približati umetniške predmete in slike, ki naj bi jih videli, vzbudila ji je zanimanje za to in ono podrobnost iz umetnikovega življenja in načina slikanja. To delo je tako dobro opravila,. Nekega dne je na mamino vprašanje, kam naj gresta, v Louvre ali Disneyland, deklica odločno ogovorila: „Louvre". Odločilnega pomena je bilo celotno predhodno mamino delo, ko je v hčerki vzbudila pravo mero radovednosti in pričakovanja. Če hočeš, da bo otrok rad zahajal v kulturne hrame, ni dovolj, da ga tja odpelješ, pač pa si moraš vzeti čas in ga za to, da ga tudi primerno pripraviš, spodbudiš, ga navdušiš in v njem vzbudiš zanimanje. Ne gre toliko za to, da boš kot umetnostni vodič že vse povedal vnaprej o umetniških delih, pač pa bolj za to, da boš v otroku vzbudil radovednost. Po pravilu, da iz praznega vrča nimaš kaj naliti v čaše, je jasno eno: če se sami starši ne zanimamo za umetnost (to velja tudi za ljubezen do branja), bomo tudi svoji otrokom umetnost težko približali. Če bo v prostem času naša največja radost obisk velikega trgovskega središča ali vedno in samo zabaviščni park in bomo za vse morebitne kulturne izkušnje prepuščali pobudo izključno šoli, to ne bo zadoščalo. Pa še nekaj je zelo pomembno: uvajati otroka v ogled galerij in muzejev postopoma in mu hkrati z radovednostjo za to, kar je razstavljeno, pomagati graditi pravi odnos, primerno obnašanje in zlasti zavest, da med obiskom ne sme motiti drugih obiskovalcev. Tako je najbolje, da so prvi obiski krajši in jih le postopoma časovno podaljšujemo. Kalifornijska pedagoginja za muzejsko umetnost Susan Hunn, ki je svojo službo opravljala več kot dvajset let, pravi, da moramo pri tem, ko namensko vodimo otroke v muzej ali na razstavo, najprej znati gledati z otrokovega zornega kota. Pomembnejši muzeji imajo urejene dejavnosti za otroke in njihove družine. Še več, nekateri dnevi v tednu so posebej posvečeni obiskom družin in otrok in takrat tudi vstopnine ni. Posebni pedagogi, ki vedo, kako vzbujati v otroku radovednost za razstavljena dela, vodijo male obiskovalce po muzeju ali galeriji. Hkrati pa priporočajo staršem, da so zraven in se pri tem učijo gledati na umetnost skozi otrokove oči. Ponekod imajo po galerijah in muzejih posebne oddelke, namenjene prav otrokom. V newyorškem muzeju za moderno umetnost MoMa posvečajo veliko pozornost otrokom zlasti poleti. Mnogi programi so usmerjeni v pristop, ki je potreben družinam, da člani skupaj gledajo in se pogovarjajo o umetnosti. Ta program usposablja ljudi vseh starosti in vseh izkustvenih stopenj na področju umetnosti, da skupaj uživajo ob umetniških delih. V munhenski Hiši umetnosti se npr. umetnostna pedagoginja Anne Leopold dnevno ukvarja z malimi obiskovalci. Tudi starše uči, kako naj bi samostojno gledali razstave in učili otroke obnašanja na takem posebnem javnem mestu. Prepričana je, da moraš otroku vsako umetnost narediti dostopno. Moderno umetnost lahko otroci dojemajo brez posebnih težav, saj mnogi moderni ustvarjalci uporabljajo pri svojih prikazih video posnetke, računalnike in predmete, ki jih otroci poznajo iz vsakdanjega življenja. Prav to otrokom olajša dojemanje. Ker umetnost spada k življenju, ni nič prezgodaj, če že mame s svojimi dojenčki prehodijo razstavne prostore, če si same to želijo. Zanimivejše in bolj napeto pa je, ko otrok že govori in izraža svoje občutke ter zastavlja vprašanja. Pristop k umetnosti je tudi stvar otrokovega osebnega razvoja. Kako torej voditi svojega otroka skozi razstavo, vrsto instalacij ali performasov? Munhenska umetnostna pedagoginja je prepričana, da za obisk gledališča ali muzeja ni potrebno že v naprej imeti določenega mnenja ali predstave, kakor tudi ne vnaprej določenih odzivov na to, kar boš videl: vsakdo doživlja to, kar vidi, na svoj način. Razstavljeno lahko pri nekom vzbuja presenečenje, pri drugem odpor. Vse je sprejemljivo. Zato je prav, da med obiskom pustimo otroke govoriti, namesto da bi jim vsiljevali vnaprejšnje razlage o tem, kar gledajo. Kot posebej zabavno igrico priporoča prof. Leopol-dova vprašanje „Kaj vidiš? Povej v tridesetih sekundah." Starši, ki so poskusili izvedeti v pol minute, kaj otrok misli o umetniškem predmetu, so največkrat bili prijetno presenečeni. Umetnost namreč uči otroka opazovati. Usmerja ga v boljše obravnavanje in urejanje premetov. Še pomembneje pa je, da postajajo otroci ob tem vse bolj sposobni svoja opažanja tudi konkretno opisati. To otroku tudi v življenju zelo pomaga. Jasno povedati svoje misli je zelo koristno, tudi za šolsko delo. V splošnem se po mnenju nemške umetnostne pedagoginje lahko otroci soočajo z mnogimi tematikami. Tudi z občutki samote in strahu, zlasti če so tak občutek že doživeli sami. Tako lahko vidijo, da imajo tudi drugi ljudje njihovim podobne občutke. Seveda je najboljše , če imajo otroci možnost, da se informirajo tudi pri vodičih ali pri osebah, ki jih spremljajo, kaj je na sliki prikazano. Kar se na razstavah prikazuje, ni vedno primerno za vse starosti. Zlasti za dela, ki se ukvarjajo s spolnostjo in s seboj prinašajo vrsto etičnih vprašanj, ki bi lahko obiskovalca čustveno ranila, je priporočljivo, da jih obiščemo, ko je otrok zanje dovolj zrel in star vsaj 15 ali 16 let. Pedagoginja Leopoldova omenja tudi čas, primeren za otrokovo ukvarjanje z umetnostjo. Sama pri svojih „igralno vodenih obiskih" osem- do desetletnih otrok po razstavah ne presega ene ure. Ta dolžina je primerna tudi za gledališke predstave: v tem času otroci še ohranjajo primerno pozornost. Starši pa seveda sami najbolje vedo, koliko pozornosti je sposoben njihov otrok. Pomembno je, da otrok ne doživlja slabih občutkov in nestrpnosti in da ohranja veselje do gledanja. Otrok naj zlasti ne občuti, da je na ogled prisiljen. Starši lahko po svojih izkušnjah s svojimi otroki opazijo, kdaj imajo ti obiska dovolj. Tudi starši, ki se posebej ne zanimajo za umetnost, v omenjeni Hiši umetnosti lahko veliko odnesejo od takih obiskov. Pravzaprav se pri svojih otrocih lahko učijo. Ne gre za to, da bodo vsi umetnostni kritiki, pač pa bolj za to, da bodo jemali umetnost kot nekaj povsem naravnega, potrebnega, kot nekaj sprehodu podobnega. Umetnost naj torej tako pri otroku kot pri starših ne stoji na piedestalu, pač pa naj postane del njihovega vsakdanjika. (jec) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. avgusta 2009 5 POLITIKA - Sklep medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) Vlada dodelila Siciliji več kot 4 milijarde evrov Lombardo in Micciche zadovoljna - Opozicija: Gre za farso, vlada je »izdala«jug RIM - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) je včeraj dodelil več kot 4 milijarde evrov za razvojne naložbe na Siciliji. Odobril je namreč njen deželni izvršilni načrt (PAR), s čimer bo Sicilija prejela 4,313 milijarde evrov iz Sklada za nerazvita območja (FAS). Kot je na seji CIPE povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, bodo tudi druge južne dežele prejele sredstva iz FAS, kakor hitro bodo predstavile svoje PAR in jih bo CIPE odobril. Tako naj bi se vlada ta čas že pogajala z deželo Apu-lijo. »Če bo stvar dozorela v kratkem, se bo CIPE sestal tudi sredi poletnih počitnic,« je pristavil premier. Sklep CIPE sta včeraj pozdravila predsednik deželne vlade Sicilije Raffaele Lombardo in podtajnik pri predsedstvu vlade Gianfranco Micciche, ki sta v zadnjih časih vodila protest južnih parlamentarcev proti vladni politiki, ki naj bi bila izrazito severnjaško usmerjena. Povedala sta, da je vlada zdaj z dejstvi dokazala, da ne namerava zanemarjati juga. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi gospodarski minister Giulio Tremonti. Dejal je, da je jug »nacionalno vprašanje«, ki ga je mogoče reševati le s izrednimi sredstvi. Vlada zato pripravlja poseben načrt, ki bi ga lahko poimenovali Marshallov načrt za jug. Načrt bo širokopotezen in srednje- oziroma dolgoročnega značaja, saj problema juga ni mo- goče rešiti v nekaj mesecih in niti v nekaj letih. Predvidena je tudi ustanovitev posebnega organa, ki bo vodil izvajanje tega načrta, pa tudi posebne banke za jug. Kot rečeno, sta bila Lombardo in Micciche zadovoljna z ukrepi in obvezami, ki jih je vlada sprejela v korist razvoja juga. Na časnikarsko vprašanje, ali bosta zdaj umaknila grožnjo o ustanovitvi Stranke juga, pa nista dala pozitivnega odgovora. »Stranka juga ostala Damoklejev meč,« je dejal Lombardo. V tej zvezi pa se je včeraj oglasila tudi opozicija. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini in odgovorni za jug pri stranki Sergio DAntoni sta dejala, da vlada z dodelitvijo sredstev iz FAS za Sicilijo »vleče ljudi za nos«. »Šlo je za dolžno dejanje, sicer pa bo denar razpoložljiv šele leta 2010,« sta poudarila. »Berlusconijeva vlada je v resnici izdala jug. V zadnjem letu je 35 milijard evrov, ki so bili namenjeni jugu, preusmerila v druge namene, pa naj bo za kritje ukinitve davka ICI na prvo hišo ali pa za po-potresno obnovo Abrucev,« sta pristavila. Podobno kritiko je iznesel načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donadi, ki je menil, da vlada premešča en in isti denar iz eno v drugo postavko, kot ji kaže politični interes, a da ima ta finančna čarovnija, kot vsaka laž, kratke noge. Gianfranco Miccichè in Raffaele Lombardo ansa MAFIJA - Kmalu nov proces? Z Borsellinom se bo ukvarjal tudi Rutellijev odbor Copasir RIM - Parlamentarni odbor, ki nadzoruje italijanske tajne službe, se želi posvetiti tudi »primeru Borsellino«. Tako je včeraj napovedal predsednik odbora Copasir Francesco Rutelli. »Pogovoril sem se z javnim tožilcem iz Caltanisette: obljubil je, da bo morebitne informacije na račun tajnih agentov in funkcionarjev posredoval odboru, « je dejal. Palermskega sodnika Paola Borsellina je, kot znano, 19. julija 1992 ubila bomba: v atentatu je umrlo tudi pet policijskih agentov, ki so skrbeli za njegovo varnost. Zaradi sodelovanja v atentatu je bilo obsojenih skoraj petdeset mafijcev, trije procesi pa niso razkrili vsega ozadja. Sedemnajst let kasneje se zato javno tožilstvo iz Caltanissette pripravlja na revizijo procesa. Na dan namreč prihajajo nova pričevanja, novi indici, ki bi morda lahko končno utemeljili dolgoletni sum: da so bile v Borsellinov umor vpletene italijanske tajne službe. Javni tožilci iz Calta-nissette naj bi na njihove vodilne organe že naslovili zahtevo po identificiranju ducata agentov, ki naj bi bili na Siciliji vpleteni v nečedne posle. In ravno o njih želi biti infor- Paolo Borsellino miran tudi parlamentarni odbor Copasir. Medtem je za senzacijo poskrbel Massimo Ciancimino, sin nekdanjega župana Don Vita, ki je izjavil, da je njegov pokojni oče sodeloval pri aretaciji mafijskega voditelja Riine. Vito Ciancimino naj bi namreč od mafijca Bernarda Provenzana prejel točno indikacijo, kje se skriva Salvatore Riina, informacijo pa naj bi nato posredoval poveljniku Mariu Moriju in kapitanu Giuseppeju De Donnu. Kar bi potrdilo sume, da se je država pogajala z mafijo, a tudi, da je bila Riinova aretacija posledica tega pogajanja ... GOSPODARSTVO - Zavod Istat Po evroobmočju v deflacijo tudi Italija RIM - Z ničelno inflacijo se je Italija v juliju vrnila na raven izpred pol stoletja, saj je za nižjo inflacijsko stopnjo treba nazaj v leto 1959. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat se je namreč julija stopnja inflacije znižala za 0,1 odstotka v primerjavi z enakim lanskim mesecem in za kar 1,2 odstotka v primerjavi z letošnjim junijem. Največjo mesečno rast so statistiki zabeležili pri poglavjih prevozi, rekreacija, prireditve in kultura (obe +0,4%) ter ostale dobrine in storitve (+0,2%). Negativno rast pa so zabeležili pri poglavjih stanovanje, voda, elektrika in goriva (-0,6%), živilski proizvodi in nealkoholne pijače (-0,4%) ter zdravstvene storitve in stroški za zdravje (-0,2%), medtem ko je ostal indeks poglavja obleka in obutev nespremenjen. V letni primerjavi pa so se najbolj podražili alkoholne pijače in tobačni izdelki (+2,8%), ostale dobrine in storitve (+2,6%) in izobraževanje (+2,2%). Če se ozremo za petdeset let nazaj, ko je bila inflacija prav tako na ničli, pa moramo ugotoviti, da je bila Italija takrat na pragu gospodarskega booma in ne v krizi kot danes. Takrat je povprečna delavska družina živela z okrog 47 tisoč lirami na mesec, danes pa znaša povprečni družinski dohodek 1100 evrov. Skodelica kave v baru je stala 50 lir, danes pa je treba zanjo odšteti približno dva tisoč nekdanjih lir. Medtem ko je namreč Italija zamenjala valuto in se uvrstila v krog držav z evrom, ki se srečujejo s podobno mrzlo inflacijo. Po podatkih Euro-stata je bila julija letna inflacijska stopnja v skupini evro šestnajsteri-ce minus 0,6-odstotna, kar pomeni, da je evroobmočje že drugič zapored (po juniju, ko je bila inflacijska stopnja -0,1-odstotna) zabeležilo deflacijo, medtem ko je bila maja njena stopnja ničelna. ZDRAVJE - Različni odzivi na odločitev agencije za zdravila AIFA Dovoljena uporaba tabletke za prekinitev nosečnosti, vendar v mejah zakona 194/1978 RIM - V Italiji je po novem dovoljena uporaba sporne tabletke za prekinitev nosečnosti RU486. Kot smo na kratko že zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, je agencija za zdravila AIFA, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravstvo, v noči na petek tabletko legalizirala, vendar pa jih bodo lahko uporabljali le zdravniki v bolnišnicah, medtem ko jih v lekarnah ne bodo prodajali. Tabletko, ki jo v mnogih državah poznajo po imenu mify-gene, pod katerim se prodaja, je poleg tega dovoljeno uporabiti le do sedmega tedna nosečnosti. Ponavadi se lahko sicer uporabi do desetega tedna nosečnosti. Uporaba v Italiji bo namreč dovoljena v okviru meja, ki jih predvideva zakon 194/1978 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Mi-fygene so sicer prvič začeli uporabljati leta 1988 v Franciji. Katoliška cerkev se je na legalizacijo RU486 odzvala z ogorčenjem. »Tabletka za prekinitev nosečnosti je zlo, škodi tudi zdravju žensk. Mnoge so umrle, potem ko so vzele to tabletko. Umor zarodka pomeni vzeti človeško življenje. Človekovo dostojanstvo je treba ščititi od spočetja do naravne smrti,« je v pogovoru za Corriere della Sera ocenil predsednik vatikanske Akademije za življenje, škof Rino Fisichella. Mifygene je povzročil razkol med strankami in med posameznimi politiki, tudi znotraj vladne večine. Eugenia Roc-cella, podsekretarka z ministrstva za zdravje, je bila tako kritična do odločitve AIFA, saj naj bi tabletka promovirala »ilegalne splave«, ki so povezani s številnimi tveganji. Od leta 1988 naj bi po svetu zaradi nje umrlo 29 žensk. Ministrica za mlade Giorgia Meloni je nasprotno odločitev inštituta pozdravila. Mifegyne po njenem ženski predvsem prihrani operacijo in nanj »ne smemo gledati ideološko«. Pozdravil jo je tudi vodja Demokratske stranke Dario Franceschini, saj RU486 po njegovem ženskam zagotavlja možnost splava z manj negativnimi posledicami, zato ni razloga, da bi bili proti njej. Od leta 2000je bila Italija poleg Portugalske in Irske še edina zahodnoevropska država, v kateri omenjena tabletka za prekinitev nosečnosti še ni bila dovoljena. EVRO 1,4138 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 31.7. 30.7. ameriški dolar 1,4138 1,4053 japonski jen kitajski juan 135,33 133,89 ruski rubel mniickn niniia 9,6592 44,5400 67,9500 9,6014 44,5060 67,8900 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti int 7,4461 0,85560 7,4453 0,85240 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,3358 8 7150 10,4515 8,7490 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,573 1,5317 25,581 1,5314 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi TAnnt 15,6466 266,53 15,6466 26831 1 1 la11! I lEi hLH IrStd.ft' F1ÜÜ L"H Ï.UIAYA S i ft KLCC nahmwkhahayno SMJTLVO tZAVïmiG .OTM laOffrVB&ttA .DEttJS ÎÇlïAT.Q * h KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z vsedržavnim Združenjem upokojencev - ANP, Konfederacijo kmetov Italije CIA štiridnevni izlet na praznik upokojencev v Turin, Arono in Albo, ki bo od 10. do 13. septembra. Cena izleta 300,00 evrov za osebo. Vpisovanje do ponedeljka, 10. avgusta, na sedežu KZ, tel. št. 040 - 362947. PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040-200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 10. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: in-fo@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Boljun-cu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM vinograd v Podlonjer-ju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM parkirni prostor v garaži Foro Ulpiano, prost s 1. septembrom. Tel. št. 347 - 8003883. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 - 3642225. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 048178066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 339-8243934. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šem-bijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. [H Osmice Ü3 Obvestila BI ŠAGRA NA PROSEKU Idanes ob 20.3 1. avgust Ples z ansamblom Souvenir 1 JUTRI ob 20.3 2. avgust Ples z ansamblom Mi Odprtje kioskov ob 18. uri KÛ dObrû zJloJate kioske ho FikrtMlt SHLiC^AIÏSJÎ] KUilî DU VIN O K-D, PFMMMUZKA VSTOE* PROST PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Ž. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040-420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Pore-ča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 339-8160558. Zveza cerkvenih pevskih zborov obvešča, da bo avtobus za seminar v Radencih odpeljal izpred Marij anišča na Opčinah JUTRI, 2.8. točno ob 14. URI, DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ri-cmanjih. Toplo vabljeni! GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmi-co. Tel. 040 - 299435. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Tel. 040 - 2296099 S Poslovni oglasi BAR IGOR V NABREŽINI organizira danes, 01. avgusta, z začetkom ob 20.30 večer "Glasba in zakuska" Igrala bo skupina GIULIAPELLIZZARIBALLABEN. NK F.C. PRIMORJE vabi na športni praznik na Proseku: danes, 1. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi do ponedeljka, 3. avgusta, na tradicionalno šagro v prebeneškem parku. Za ples bodo poskrbele skupine: Alter Ego, Modri Val, Venera in Happy Day. Čakajo vas odlične breskve z vinom. Vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA sporoča, da bo od ponedeljka, 3., do petka, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto od 3. do 21. avgusta. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 7., 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 04055273 ali 320-0488202. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti od 10. do 14. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 10. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nast-ja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Batti-stuta 338-3681964, Juren Igor 3356041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. sep- tembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globa-lizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. Prispevki V spomin na Ludmilo Pangos vd. Doljak in Marčelo Doglia daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Mileno Kocman vd. Caha-rija daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na ženo Marijo Vidali por. Ur-šič darujejo mož in sinova 200,00 evrov za KK Bor. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe darujejo Ilde, Tina in Tadeja 30,00 evrov za ŠD Kontovel. t Nenadoma nas je zapustil najin dragi oče Mario Leghissa (Mario Mato) Žalostno vest sporočajo sinova Andrej in Rajko z družinama, tete Paola, Lidia in Dora ter ostalo sorodstvo Od pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 3. avgusta, med 11. in 13. uro v ulici Costalunga. Datum pogreba z žaro bomo naknadno sporočili. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist ustanove Luchetta Ota D'Angelo Hro-vatin. Mavhinje, 1. avgusta 2009 Pogrebno podjetje San Giusto Lipa Ob smrti dragega Mariota izreka iskreno sožalje svojcem Jus Cerovlje Ob nenadni smrti dragega očeta Ma-riota Leghisse izreka Andreju, Rajku in ostalim sorodnikom občuteno sožalje ŠKD Cerovlje - Mavhinje Dragi Rajko, ob tragični smrti Maria Leghisse smo ti vsi ob strani. Timava 10 Sobota, 1. avgusta 2009 KULTURA / TOMIZZEV DUH Antifašistično , olivno olje 4 Milan Rakovac Joj, kako mi je danes lepo, sploh nič ne bom pisal, samo prepišem iz Dnevnika, kar pravi Ervin, da sva midva klepetala na Ižu, v Dalmaciji. »Tukaj oliv ne stisnejo takoj, ko so pobrane, ampak jih nekaj tednov močijo v morski vodi. Včasih jih pustijo po nekaj mesecev, tudi po vse leto. Moralo bi biti grozno, pa nekako ni. Rezultat je zanimiv, tako kot vsakič, ko se kršijo vsa pravila«, piše Ervin H.M., ampak ne iz Hiafe ali Isfa-hana, kot smo navajeni. Ervin je z družino bil na Ižu, jaz tudi, in sva klepetala na najino staro temo: kako naj naredimo slo-cro mirotvorno organizacijo in, seveda, tudi pripadajoče oborožene frakcije. Potem pa je subjekt zgodovinskega dialoga bil - brodet, brudet, brujet, brodetto (grergada, ka-landraka ..) ... Razprava IN SITU Ervin H.M. vs. Ratko Rokov: " 'Lani ste rekli...' (Ervin) 'To je bilo lani. Imel sem psa. Zdaj imam hobotnico.' Ampak to potem ni brodet. Ni tisti... ki so ga delali vaši predniki.' Za hip je postal in prekrižal roke. 'No. V resnici je tako, da sta dva brodeta. Eden je s sipo in psom. Ampak zanj moraš imeti psa'.« Nadaljuje Ervin: " 'Pa kaj bi ti rad?' me je v kavarni pri morju vprašal Milan Rakovac. V resnici so tam samo štiri bele plastične mize in luknja v zidu. 'Tukaj ne živijo jezuiti. Na otokih ne zdržiš z eno samo formulo. Vzameš vse, kar ti pride v roke. Pride pa bolj malo.' Letos novembra bo istrski pisatelj star sedemdeset let. Zjutraj pijeva kavo in pljuvava v morje. Čital je Globus, v katerem so na štirih straneh špekulirali o vojaških razrešitvah sloven-sko-hrvaškega spora, in psoval v očarljivih kombinacijah sorodstvenih vezi in človeških organov. Jaz sem imel v naročju knjigo Bryana Mealerja o modernem Kongu. Rekel sem mu, da sem iskal parametre skupnega kulturnega prostora med Novo Gorico in otoško srednjo Dalmacijo. Brodet se mi je zdel dobro in preprosto izhodišče. Zdaj je razvodenel v mineštro. 'A,' se je razživel. 'Naš enotni kulturni prostor bi rad? Poglej čez tisto staro katrco brez registracije. Tam je spomenik partizanom z rdečo zvezdo in tabla ubitih. V naslednji vasi je še lepši spomenik. Leto 1941. Na otoku je tisoč petsto prebivalcev. Ante Pavelic Dalmacijo proda Mussoliniju. Na otok pride italijanska vojska, da rekvirira olje. Skojevci naredijo luknje v sode, zlijejo olje v morje, zasežejo barko. Petsto ljudi odpeljejo v taborišča, tristo jih gre v partizane. Sto se jih nikoli ne vrne. Antifašizem je moj in tvoj skupni kulturni prostor.' In potem kako je že v 11. stoletju papež iz Rima poslal nekega Dal- matinca v Damask po arabske prevode grških filozofov, medtem ko je planiral križarske vojne, o Mahniču v Gorici in liberalih v Trstu, o ruskih carjih, ki so sanjali izhod na topla morja, in amaterskih lingvistih z Jadrana, ki so pisali slovarje slovenskega jezika. In o glagolici, ki seže v kontinentalno primorsko. 'To je področje protislovnih odločitev. Če ne bi bilo istrske divizije, dalmatinskega korpusa in IX. korpusa, Tito ne bi imel partizanov. Ampak tukaj vse pride po dvoje. Na vašem primorskem si imel rdeče in bele partizane, to veš?' 'E, e... Za rdeče sem slišal.' 'Bili so tudi beli, ki so rekli: 'Boj proti okupaciji da, Titini pa nismo. Nočemo revolucije.' Rdeči so jih sto izdali Italijanom, tristo pa ustrelili. To je naš enotni kulturni prostor. V Zadru pa na državni praznik upora proti okupatorju župan noče položiti venca na spomenik padlim, ker je na njem rdeča zvezda.' Rakovac je mojster hitrih preskokov, vendar se je zdelo res čudno, da se Hrvati in Slovenci pričkajo. To sta dva lepa bratska naroda. Ampak. 'Jaz sem na počitnicah, Milan. Za brodet sem te vprašal.' 'Pa saj to ti govorim. Odvisno koga vprašaš. Eni dajo sipo in psa, eni spečejo skuše, eni dajo osliča. To je ribiška kultura. Dobro ribo se proda, iz poceni ribe pa doma nekaj narediš s tistim, kar najdeš po hiši, in iz tega narediš mit. Oljčno olje, kakšna čebula in paradižnik sta vedno pri roki. Vsak ti svojo revščino proda kot edino zveličavno. Tako in tako nihče ne govori z nikomer. Za kontinentalce tukaj živijo lenuhi, tukaj pa imajo vsakega, ki je od drugod, za Vlaha in torej lopova, prevaranta in tatu. Enkrat sem .' 'Prav, prav.' 'Kaj je prav?' 'Sprejmem, da je Mediteran fleksibilna kultura in da je vse prav. Temu z veseljem pripadam.' Pomolčal je in vrtel škatlo cigaret na mizi. 'Vse seveda ni fleksibilno,' je sklenil. Trije stari gospodje v kratkih hlačah z ocufanimi slamniki na glavah so odobravajoče prikimali. 'Edini brodet, ki kaj velja, je iz ugorja in škarpene, vse drugo je šmir.' 'Kaj si zdaj ti jezuit?' 'Ne. Vem kaj je dobro.'...« My dear I-Ejč-eM; pišeš boljše kot jaz, a to ni mogoče, in zdaj bova skupaj napisala knjigo; štiri roke, dva jezika, ena knjiga! »Prav«! Ampak beli partizani so bili Italijani in špije tudi, ne poznam bele slovenske partizane! »Prav!« I ni »neki Dalmatinec«, ampak Herman Dalmatin je bija Istri-jan i prvi naš filozof, 12. stoletje! A ta bot so okol Zagreba in Ljubljane še živeli v močvirju, prav? »Prav« ... Pri Sanjah izšla dopolnjena izdaja romana Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom Založba Sanje je do konca poletja ponudila še tri dela - nov primer kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka, ki ga je pod naslovom Tanek led napisal Avgust Demšar, novo in dopolnjeno izdajo alpinističnega romana Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom in Snežno deželo japonskega klasika Yasunarija Kawabate.Tanek led je po prvencu Olje na balkonu (2007) in Retrospektivi (2008) tretji detektivski roman Avgusta Demšarja - to je psevdonim -, ki si je zadal, da napiše prvi slovenski ciklični detektivski roman. V tretji knjigi se Vrenko z ekipo sreča z dvoumnostjo: za prometno nesrečo, v kateri izgubi življenje šolska psihologinja, se izkaže, da sploh ni bila nesreča, kar je šele napoved nadaljnjih smrti. Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič, ki je znan tudi kot novinar in alpinist, je roman Biseri pod snegom prvič objavil leta 1992. V romanu Jelinčič opisuje mednarodno odpravo Alpe Adria na Everest, ki jo je leta 1990 organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst. Opis himalajske odprave je pri Jelinčiču večkrat pretveza za opisovanje občutkov in ljudi v izrednih razmerah. Jelinčič meni, da je vsa njegova literatura »zelo nostalgična«, saj da on »močno občuti minevanje časa«. Pisatelj čuti nujo, da čas čim bolj zapolni, zato mu en dan potovanja odtehta 100 puhlih dni. Pisatelja gora, izpraznjena ljudi, ne zanima. Kamen se, tako Jelinčič, ne spreminja, kar pa vsekakor ne velja za človekovo dušo. Kawabata (1899-1972) je leta 1968 postal prvi japonski pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Snežno deželo je iz japonščine prevedel Iztok Ilc, ki je opozoril, da Kawabata ni bil le občudovalec tradicije, temveč tudi avantgardist svojega časa. Ilc je spremno besedo naslovil: Ya-sunari Kawabata - občudovalec tradicije, iskalec novosti. (STA) KOROŠKA - V Kulturnem domu Pliberk Nacizem, grozodejstva, upor v gledališko plesni predstavi Režiser in koreograf predstave Ta roka bo kovala svet je Johann Kresnik Prizor iz gledališko plesne predstave Ta roka bo kovala svet Mestece Pliberk na južnem Koroškem je v zadnjih mesecih zaradi Evropske razstave z naslovom Moč slike - vizije božanskega postalo pravi magnet za ljubitelje kulture in umetnosti. Toda ne le razstava v muzeju slovitega Wer-nerja Berga o avstrijski likovni umetnosti 20. stoletja, tudi spremljevalni program je nadvse privlačen, zanimiv - in tudi provokativen. Npr. gledališka plesna produkcija Ta roka bo kovala svet - Auf uns kommt es an v režiji svetovno znanega koreografa Johanna Kresnika, ki bo zagotovo dvignila mnogo prahu: Tema je nacizem, njegova grozodejstva, upor in usoda tistih, ki totalitarnemu režimu niso bili pogodu. Izhodišče predstave, katere premiera bo 6. avgusta v Kulturnem domu v Pliberku, je zgodba o avstrijskem dramatiku Juri Soyferju, ki so ga nacisti zaradi političnega prepričanja in judovskega porekla ob začetku druge svetovne vojne 23. junija 1938 prepeljali najprej v koncentracijsko taborišče Dachau ter ga nato premestili v taborišče Buchenwald, kjer je leta 1939 umrl za tifusom, star komaj 26 let. Na predstavitvi projekta je koreograf in režiser Kresnik poudaril, da je v trenutku, ko je stopil na oder Kulturnega doma, pustil Pliberk in okolico zunaj in ustvarja prav tako, kot bi delal v dunajskem Burgteatru. Zgodba sama pa da bo imela opravka tudi s politično situacijo na južnem Koroškem. »Območje tukaj ni nastalo čisto brez nacionalsocializma in partizanstva. Zato sem tudi izbral zgodbo o po- membnem pisatelju, ki je zelo mlad umrl v koncentracijskem taborišču. Gre torej za nacionalsocializem, veliko bo spominjalo tudi na dogodke tukaj in na situacije, ki nas še čakajo. Mislim, da so pričakovanja prebivalcev na južnem Koroškem previsoka ali napačna. Nisem prišel, da bi uprizoril ljudsko igro. Ne bom spremenil svojega režijskega pristopa, temveč bom uresničil tisto, kar sem si zamislil. Pri tem se ne bom oziral na nikogar, ne na prebivalce, ne na Pliberk ali na kogarkoli drugega«, je dejal režiser in koreograf Kresnik, ki se je rodil in doraščal nedaleč od Pliberka v Šmarjeti na Komlju in ki prvič ustvarja v svoji ožji domovini. Svojo umetniško pot je Johann Kresnik začel v Gradcu, kjer se je učil za orodjarja, hkrati pa je delal kot statist pri Združenih odrih in začel z igralsko in plesno izobrazbo. Po lastnih podatkih se mu klasični balet ni zdel več sodoben. Vzgojen z marksističnimi ideali, se je zanimal predvsem za radikalno gledališče 60-tih let prejšnjega stoletja in je skušal te bolj odprte oblike prenesti na plesni oder. Leta 1967 je napisal koreografijo za svojo prvo predstavo, ki je že imela v sebi področja, ki se vedno spet pojavljajo v Kresnikovih uprizoritvah - to so blaznost, jeza, prestopanje meja in smrt. Kresnik velja za pionirja in izumitelja »koreografskega« gledališča, v katerem plesalci tudi pojejo in govorijo besedilo. Njegove uprizoritve vseskozi merijo na provokacijo in na razbitje običajne plesne estetike. Tudi predstava v Pliberku bo za gledalce kot tudi za igralce zelo zahtevna in deloma tudi težko prebavljiva. Tako so se med pripravami nekateri že začeli spraševati, ali bodo gledalci v razmeroma konzervativnem okolju zdržali deloma zelo šokantne in drastične gledališke oprijeme in prikaze. Vodja gledališko plesnega projekta v Pliberku je Zdravko Haderlap, dra-matsko osnovo za predstavo pa je napisal nemški avtor in dramaturg Christoph Klimke, ki že več let sodeluje s Kresnikom. Uglasbitev pesmi in scenska glasba sta delo v Pliberku rojenega jazzovskega glasbenika in komponista Karlheinza Miklina. Za scenografijo in kostumografijo pa odgovarja Reinhard Taurer, ki ga na Koroškem poznajo predvsem po njegovi zelo atmosferični, skorajda pravljični odrski opremi pri produkcijah gledališča k.l.a.s. na gradu v Vobrah pri Velikovcu. Kot glavnega igralca za produkcijo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu v kooperaciji z mestno občino Pliberk pa je bilo mogoče pridobiti Andreasa Seiferta, člana igralske družine Berliner Ensemble. Vsi ostali akterji so amaterski igralci iz južne Koroške. Po premieri 6. avgusta so nadaljnje predstave na sporedu še 7., 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta 2009. Vse v Kulturnem domu Pliberk z začetkom ob 19.30 uri. Rezervacija kart je možno pri Slovenski prosvetni zvezi (spz@slo.at) ali po spletni strani www.kultura.at (I.L./mk) FILMSKI FESTIVAL - Od danes do prihodnjega petka Italijanski filmi v Rovinju Na ogled najnovejša italijanska produkcija - Med gosti tudi Igor Gergolet s filmom o azbestu ITALY —■_ V Rovinj se vrača italijanski filmski festival, ki ga že devetič prirejajo italijanska federacija filmskih krožkov, tržaški krožek Lumiere, italijanska skupnost iz Rovinja in druge ustanove. V tamkajšnjem multimedijskem centru in v kinu Gandusio bodo od danes do petka, 7. avgusta, zavrteli številne filme, v prvi vrsti najnovejšo italijansko filmsko produkcijo. Na ogled bosta tako tudi celove-čerca Come Dio comanda, ki ga je Gabriele Salvatores posnel v Fur-laniji, in Diverso da chi?, ki je bil posnet v Trstu. Posebna pozornost bo posvečena tudi zgodovinskim temam. Storia di un confine je dokumentarec Giampaola Penca o zahodni meji, Meduse - Storie di uomini sul fondo pa film o pozabljeni zgodbi: o podmornici, ki je pred Puljem utonila med drugo svetovno vojno. Protagonist letošnje retrospektive je režiser Luigi Comen-cini: njegov Pane, amore e fantasia bo nocoj ob 18. uri uvedel festival. Sledilo bo predvajanje najnovejšega filma goriškega režiserja Ivana Gergoleta, Polvere, ki je posvečen žrtvam azbesta. / SVET IRAK - Britanske enote so bile po številu druge največje Velika Britanija in Avstralija zaključili umik svojih vojakov V nizu napadov ob mošejah v Bagdadu pa je bilo včeraj več mrtvih in ranjenih Eksplozija v bagdadski četrti Šab je zahtevala najmanj 20 mrtvih in 35 ranjenih ansa ŠPANIJA - Eta dokazala, da je še vedno zmožna napasti Na Mallorci pogreb ubitih policistov Policija išče šesterico osumljencev BAGDAD - Velika Britanija in Avstralija sta včeraj uradno zaključili umik svojih vojakov iz Iraka. Ti so v tej državi delovali od začetka ameriške invazije leta 2003. Zadnji britanski vojaki so Irak v skladu s posebnim sporazumom, ki sta ga državi podpisali lani, zapustili ta teden. Njihov mandat se je uradno iztekel včeraj, je povedal tiskovni predstavnik britanskega veleposlaništva v Bagdadu. Neurejena sicer ostaja prisotnost manjšega kontingenta britanskih vojakov v Iraku. Slednjega sestavlja okoli 100 vojakov, ki naj bi skrbeli za urjenje iraške mornarice. Ker iraški parlament še ni potrdil novega sporazuma med Veliko Britanijo in Irakom, ki bi tem vojakom dovolil ostati v državi tudi po današnjem izteku njihovega mandata, je Velika Britanija vojake začasno premestila v Kuvajt. Iraški parlament se bo po poletnih počitnicah znova sestal septembra. Britanske enote so bile po številu druge največje v Iraku. Na vrhuncu bojnih operacij, ki so vodile v strmoglavljenje režima Sadama Huseina, je imel London v Iraku 46.000 vojakov. Od začetka invazije je bilo v tej državi ubitih 179 britanskih vojakov. 12 zadnjih avstralskih vojakov pa je Bagdad zapustilo v torek, je sporočil avstralski vojaški poveljnik na Bližnjem vzhodu Mark Kelly. Avstralski kontingent v Iraku je bil tretji po velikosti in je štel največ 2000 vojakov. V Iraku bo sicer ostalo okoli 100 vojakov z oklepniki, ki varujejo avstralsko veleposlaništvo ter gibanje diplomatov in predstavnikov oblasti v iraški prestolnici. Ti bodo v državi ostali, dokler ne bodo sprejeti ločeni diplomatski sporazumi. V bližini treh šiitskih mošej v Bagdadu pa je včeraj eksplodiralo več bomb, pri čemer je bilo po navedbah iraških varnostnih virov ubitih najmanj 27 ljudi, ki so se udeležili petkovih molitev, najmanj 55 pa je bilo ranjenih. Najhujši napad se je zgodil v četrti Šab na severu iraške prestolnice, kjer je na parkirišču tamkajšnje šiitske mošeje eksplodiral avtomobil bomba. Pri tem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, 35 pa jih je bilo ranjenih. Po poročanju AFP je ta mo-šeja priljubljeno zbirališče privržencev ši-itskega klerika Moktade al Sadra. Skoraj istočasno sta odjeknili dve eksploziji ob šiitski mošeji blizu mostu Dijala na jugu Bagdada, pri čemer so bili ubiti štirje verniki, sedem pa jih je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala tudi v bližini mošeje na vzhodu Bagdada. Ubit je bil vernik, šest pa jih je bilo ranjenih. (STA) PALMA DE MALLORCA - Na španski Mallorci so se včeraj s pogrebom in spominsko slovesnostjo poslovili od v četrtek ubitih policistov. Pogreba se je med drugimi udeležil tudi španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Za napad so oblasti okrivile baskovsko separatistično organizacijo Eta, ki je prav včeraj obeležila 50. obletnico delovanja. Poleg Zapatera in nekaterih ministrov so se pogrebne slovesnosti v katedrali v Palmi de Mallorci udeležili tudi opozicijski voditelj Mariano Rajoy in španski princ Filip s soprogo Letizio. Dva člana Civilne garde, 28-letni Carlos Saenz de Tejada Garcia in 27-le-tni Diego Salva Lesaun, sta umrla v četrtek, ko je pod njunim službenim avtomobilom, parkiranim pred policijsko postajo v obmorskem mestu Palmanova, eksplodirala bomba. Do napada je prišlo dan potem, ko je bilo v eksploziji avtomobila bombe v mestu Burgos na severu Španije ranjenih več kot 60 ljudi. Oblasti so za oba napada že okri- vile separatistično organizacijo Eta, ki obeležuje 50-letnico delovanja. Organizacija, ki je od začetka svoje nasilne kampanje za neodvisno baskovsko državo ubila že več kot 825 ljudi, je imela sicer po pisanju spletne izdaje španskega časnika El Mundo Palmanovo na Mal-lorci že dlje časa na muhi. Kot poroča časnik, so člani Ete že lani zbirali obsežne podatke o obeh policijskih postajah v Palmanovi. Dokumente o tem so oblasti zasegle med racijo v enem izmed štabov Ete v okolici Bilbaa. Policija je včeraj objavila fotografije šestih osumljencev, ki so pred dnevi prišli v Španijo iz Francije. Če se izkaže, da za napadoma res stoji Eta, bi bilo to v nasprotju s trditvami vlade, da je skupina močno oslabljena po obsežnih policijskih akcijah proti njej, ki so jih v zadnjih letih izvedli v Španiji in Franciji. V luči 50. obletnice organizacije je sicer Zapatero v četrtek sporočil, da bodo varnostne sile ves čas na najvišji stopnji pripravljenosti. (STA) Premier Zapatero na pogrebu ansa Sobota, 1. avgusta 2009 Gospodarstvo ZDA okreva hitreje od predvidenega WASHINGTON - Ameriško gospodarstvo se je v letošnjem drugem četrtletju na letni ravni skrčilo za en odstotek, kaže prva ocena o bruto domačem proizvodu (BDP), ki jo je včeraj objavilo ameriško ministrstvo za trgovino. To po mnenju analitikov kaže na umirjanje najgloblje recesije v tem največjem gospodarstvu na svetu po drugi svetovni vojni. Analitiki iz zasebnega sektorja so namreč za drugo četrtletje napovedovali globlji, 1,5-odstoten padec, še v prvem četrtletju pa so ZDA po revidiranih podatkih zabeležile 6,4-od-stotno skrčenje gospodarstva. V zadnjem lanskem četrtletju se je ameriški BDP zmanjšal za 5,4 odstotka. Endeavour uspešno pristal na Floridi HOUSTON - Ameriški raketoplan Endeavour je včeraj uspešno pristal v vesoljskem centru Kennedy na Floridi in tako zaključil 16-dnevno misijo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Posadko Endeavourja je sestavljalo sedem astronavtov iz ZDA, Kanade in Japonske. Na Floridi so pristali nekaj minut pred 17. uro po srednjeevropskem času. Predstavniki Nase so se sprva bali, da bodo morali vrnitev ra-ketoplana zaradi slabega vremena v bližini vesoljskega centra na Floridi preložiti, vendar pa se je vreme nato izboljšalo. Astronavta Christopher Cassidy in Tom Marshburn sta v okviru misije na ISS zamenjala štiri 170 kilogramov težke zastarele baterije na enem izmed najstarejših solarnih kril, ki ISS 350 kilometrov nad Zemljo napajajo z elektriko. Med enim izmed vesoljskih sprehodov so astronavti dokončali tudi japonski laboratorij Kibo in nanj namestili različno opremo. Na protivladnih protestih v Moskvi več aretiranih MOSKVA - V Moskvi je bilo pred začetkom protesta proti politiki premiera Vladimirja Putina, za katerega oblasti niso izdale dovoljenja, včeraj aretiranih najmanj 47 ljudi. Policija je med drugim aretirala tudi opozicijskega politika Edvarda Limonova, je poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzela nemška tiskovna agencija dpa. Protesta bi se moralo udeležiti okoli 200 ljudi in 50 novinarjev, je sporočil tiskovni predstavnik moskovske policije. Organizatorji protesta so policijo obtožili izkoriščanja svojih pooblastil, nakazali pa so tudi, da nameravajo avgusta pripraviti še več protestov. Borec za človekove pravice Lev Pono-marev pa je ravnanje velikega števila pripadnikov varnostnih sil označil za "popolnoma nesorazmerno". (STA) ZDA - Potem ko je policist zaradi nesporazuma aretiral profesorja, kar je Obama označil za »neumno« Obama in Biden v Beli hiši na pivu z belim policistom in temnopoltim profesorjem WASHINGTON - Ameriški predsednik Ba-rack Obama je v četrtek v Beli hiši na pivu gostil temnopoltega profesorja s Harvarda Henryja Louisa Ga-tesa mlajšega in belega policista Jamesa Crowleyja, ki ga sredi julija aretiral na njegovem domu zaradi nesporazuma in prenapetosti. Aretacija in razprava o rasizmu, ki ji je sledila, je zasenčila celo projekt velike zdravstvene reforme, še posebej, ko je Obama na novinarski konferenci izrazil mnenje, da je policija ravnala "neumno". Da bi pomiril duhove, je Obama oba udeleženca drame povabil na pivo. Pridružil se je tudi podpredsednik ZDA Joe Biden. Obama si je privoščil pivo Bud Light, Gates je srkal Sam Adams Light, Crowley Blue Moon in Biden Buckler. Za srečanje ob pivu v Beli hiši je vladalo veliko zanimanje medijev, ki so dogodek poimenovali vrh ob pivu. Obama je pred tem povedal, da ne gre za noben vrh, ampak le pivo ob koncu dneva ter priložnost, da prisluhnemo drug drugemu. Novinarji so imeli le 30 sekund časa za fotografiranje dogodka na terasi Rožnega vrta Bele hiše, priložnosti za novinarska vprašanja ni bilo. Crowley je po srečanju dejal, da je bil pogovor vljuden in produktiven ter da se bosta z Gatesom še srečala, vendar brez piva. Crowley je tudi dejal, da se ni nihče nikomur Z leve: Joe Biden, Henry Louis Gates, James Crowley in Barack Obama ansa opravičeval. Zahtev po opravičilu sicer pred pivskim druženjem ni manjkalo. Policijska združenja in republikanci zahtevajo, da se opraviči Obama, Gates in njegovi zagovorniki zahtevajo opravičilo policista Crowleyja. "Strinjali smo se, da gremo naprej. Kar se je zgodilo, je, da sta se dva gospoda strinjala, da se ne strinjata glede določenega vprašanja. Nismo porabili veliko časa na preteklosti, ampak smo govorili o prihodnosti," je dejal Crowley po sreča- nju, za katerega se je zaradi napetega ozračja nekaj časa mislilo, da ga ne bo. Gates je po srečanju dejal, da bo celotna izkušnja priložnost, da se vsi skupaj iz tega nekaj naučijo in da se bosta morala s Crowleyjem posvetiti dviganju zavesti o nevarnostih za policiste in strahu temnopoltih Američanov pred rasnim profiliranjem. Crowley je Gatesa aretiral 16. julija, ko se je profesor vrnil s poti na Kitajskem in ni mogel takoj odpreti vrat svoje hiše v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts. Mimoidoča ženska je poklicala policijo zaradi suma vloma in Crowley je profesorja skušal legitimirati. Gates se je razburil in policista obtožil, da tega ne bo počel, če bi šlo za belca, vendar pa je le pokazal dokumente. Nato je vztrajno zahteval od policista, da mu pove ime in številko značke, dokler temu ni prekipelo in ga je aretiral zaradi neprimernega obnašanja. Gatesa so hitro izpustili na prosto, mesto Cambridge pa je izrazilo obžalovanje zaradi dogodka. Obama je nato na novinarski konferenci dejal, da je policija ravnala neumno. Večina Američanov misli, da se je njihov predsednik z izjavo o neumnem postopku policije prenaglil. Anketa centra Pew kaže, da se 41 odstotkov vprašanih ne strinja z Oba-mo, le 29 odstotkov pa se jih strinja. (STA) / SVET Sobota, 1. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu NOVA GORICA - Ukrepi proti virusu nove gripe v šempetrski bolnišnici Franca Derganca Prepoved obiskov ostaja, obolela tudi dva zaposlena Širjenje bolezni zaenkrat blago, zdravstveno stanje obolelih ne vzbuja skrbi Prepoved obiskov v šempetrski bolnišnici dr. Franca Derganca, ki so jo zaradi povečanega števila oseb, okuženih z novim virusom gripe na območju Nove Gorice, uvedli prejšnjo soboto, bo veljala vsaj še prihodnji teden, je včeraj povedal direktor bolnišnice Silvan Saksida. V šempetrski bolnišnici sta namreč obolela tudi dva izmed zaposlenih. »Na četrtkovem sestanku s predstojniki vseh služb smo sklenili, da prepoved ostaja v veljavi vsaj do konca prihodnjega tedna, ko bomo ponovno proučili situacijo,« je povedal Saksida. Po podatkih, ki jih je bolnišnici posredoval regijski epidemio-log, se je na širšem območju Nove Gorice rahlo povečalo število obolelih za novim virusom gripe, saj jih je trenutno okoli 100, a vsi niso klinično potrjeni. Poleg tega sta v bolnišnici za novo gripo zbolela tudi dva izmed zaposlenih, ki sta bili v stiku z obolelimi osebami, zato so še dodatno previdni. »Delavca so ustrezno oskrbeli, njuna okužba je klinično potrjena, dobila pa sta tudi zdravila,« je pojasnil Saksida in povedal, da med okoli 400 hospitaliziranimi bolniki doslej niso zaznali obolelih za virusom nove gripe, kar kaže, da je preventivni ukrep prepovedi obiskov v bolnišnici ustrezen. »Verjamem, da bodo svojci to razumeli. Prepoved je v korist bolnikov,« je poudaril Saksida. O preklicu prepovedi se bodo tako znova odločali v četrtek, ko bodo situacijo znova pregledali, je še povedal direktor šempetrske bolnišnice. Širjenje nove gripe je po njegovih besedah zaenkrat blago, a poleti otroci ne obi- Šempetrska bolnišnica bumbaca skujejo šol, odsotni pa so tudi študenti. Kot znano, se je sredi julija iz Grčije vrnila skupina novogoriških dijakov, pri katerih so potrdili prisotnost virusa nove gripe. Po podatkih nacionalnega re- ferenčnega laboratorija za influenco Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji do četrtka skupaj potrjenih 124 primerov okužbe, medtem ko je bilo 541 vzorcev negativnih. (sta) TRŽIČ - Gripa Prvi primer v goriški pokrajini Tudi na območju goriške pokrajine so obravnavali prvi primer okužbe z virusom nove gripe A-H1N1. Zbolel je 13-letni deček iz tržiškega mesta okrožja, čigar zdravstveno stanje sicer ne vzbuja nikakršnih skrbi. 13-letnik je gripo staknil med študijskim izletom na otoku Malta. Domov se je vrnil okrog 20. julija, v naslednjih dneh pa je kazal prve znake bolezni. Starši so takoj poskrbeli za zdravniško pomoč, vendar se je izkazalo, da ho-spitalizacija ni bila potrebna. Dečka tako niso sprejeli na zdravljenje v bolnišnico, pač pa je ostal na oskrbi doma. Po zdravljenju z zdravili so mu priporočili še sedem dni počitka na domu, tako da bi bilo okrevanje popolno. Deček je kazal simptome, ki so podobni navadni gripi. Imel je povišano telesno temperaturo -okrog 38 stopinj, glavobol in splošno slabo počutje. Skupno so doslej v Furlaniji-Julijski krajini našteli 45 primerov nove gripe. Noben bolnik ni kazal posebno hudih simptomov, zato pa so se na deželi odločili, da ne bodo opravljali analiz vseh novih obolelih, pač pa samo v hujših primerih, ki jih doslej k sreči niso še obravnavali. GORICA - Gasilci opozarjajo na pomanjkanje finančnih sredstev Za protipožarne obhode ni denarja »Lani in predlanskim sta bili dve vozili stalno pripravljeni za odhod na gašenje - Letos tako hitrih posegov ne uspemo zagotoviti« Gasilci med letošnjim poletjem ne bodo opravljali protipožarnih obhodov, saj zanje niso prejeli finančnih sredstev. Na to opozarja sindikalist iz vrst CGIL, sicer gasilec iz goriške enote Renato Chit-taro, ki pravi, da se je dežela izneverila obljubi izpred treh let. »Pred tremi leti je dežela podpisala z gasilci protokol o sodelovanju, na podlagi katerega je zagotovila 1.500.000 za triletno opravljanje protipožarnih obhodov po vsem območju Furlanije-Julijske krajine. Denar je bil namenjen nakupu novih vozil in usposabljanju gasilcev, seveda pa tudi kritju nadur, ki bi jih gasilci opravili med protipožarnimi obhodi,« razlaga Chit-taro in opozarja, da za letošnje leto niso še prejeli predvidenih finančnih sredstev in zaradi splošne gospodarske krize jih predvidoma tudi ne bodo. Zaradi visokih temperatur in dima gašenje požarov zahteva od gasilcev velik fizični napor altran »Na podlagi dogovora o protipožarnih obhodih smo lani in predlanskim vedno imeli na razpolago dve vozili in nekaj gasilcev, ki so bili štiriindvajset ur na dan pripravljeni za gašenje požarov. Seveda so se ukvarjali tudi s preventivo in s terenci so vozili po najbolj ogroženih območjih Krasa in Brd, tako da so marsikateri požar pogasili, preden so se ognjeni zublji razpasli na širše območje,« pojasnjuje Chittaro in poudarja, da so bili protipožarni obhodi izredno koristni, saj so bili gasilci takoj na prizorišču požara. »Prostovoljci, čigar delo je vsekakor hvalevredno, tako hitrih posegov ne uspejo zagotoviti, saj so zaposleni in imajo druge obveznosti, zaradi katerih potrebujejo več časa za prihod do pogorišča,« razlaga Chit- taro in pravi, da je dežela dolžna gasilcem še 20 odstotkov zneska, ki bi ga morali dobiti lani. »Ker še čakamo tudi na denar za posege in nadure, ki smo jih opravili v L'Aquili in celo po lanskem neurju v Gradežu, smo se odločili, da brez finančnega kritja, med letošnjim poletjem ne bomo opravljali protipožarnih obhodov,« pojasnjuje Chittaro. Čeprav pogosto delajo v zelo težkih in nevarnih pogojih, po njegovih besedah gasilci prejemajo mesečno plačo okrog 1.300 evrov, vsaka nadura pa velja samo 8,60 evrov. »Zato smo naveličani, da nas vlečejo za nos,« poudarja Chit-taro in opozarja, da so gasilci pripravljeni na poseg štiriindvajset ur na dan vse dni v letu. Sindikalist iz vrst CGIL še navaja, da so lani in predlanskim med protipožarnimi obhodi vzpostavili dobro sodelovanju z gozdno stražo, spoznali so teritorij in njegove kritične točke. Nabranih izkušenj letos ne bodo mogli izkoristiti, čeprav Chittaro vsekakor poudarja, da bodo gasilci še naprej gasili požare. »Vendar ne bomo imeli ekip, ki bodo stalno pripravljene na odhod na gašenje. Če bomo posredovali za prometno nesrečo, za odkrito streho, za katerikoli drug poseg in ne bo zadostnega števila gasilcev, se bodo morale ekipe vrniti v kasarno, vzeti primerno opremo in se komaj zatem odpraviti na gašenje. To seveda zahteva več časa, kot da bi bili že pripravljeni na odhod ali pa bi celo požar zasledili med obhodom in bi torej že bili pripravljeni na njegovo gašenje,« zaključuje Chittaro. (dr) NOVA GORICA Vodenje Hita prevzema Podobnik Vodenje Hita z avgustom prevzema Drago Podobnik, ki bo na mestu predsednika uprave zamenjal Nika Trošta. Njegova glavna naloga bo sanacija poslovanja, saj je no-vogoriško podjetje lansko leto končalo v milijonskih rdečih številkah, v letošnjih prvih petih mesecih pa pridelalo okoli 1,4 milijona evrov izgube. Podobnik, ki od sredine julija ne vodi več novogoriškega zasebnega igralnega salona Princess, pogodba s Casinojem Portorož pa mu je potekla včeraj, je napovedal, da bo ukrepe za izboljšanje poslovanja Hita po oceni stanja pripravil do sredine septembra. Na prvem mestu bo obvladovanje stroškov, saj »ocenjuje, da se stroški ne obvladujejo v zadovoljivi meri«, odpuščanje zaposlenih pa Podobnik vidi kot zadnjega v nizu ukrepov. Pri tem mu bosta kot člana uprave pomagala Stojan Pliberšek, ki je v družbi Hit doslej pokrival področje ekonomike in financ, in delavski direktor Marjan Zahar. Hi-tova uprava sicer ostaja nepopolna, saj bodo tretjega člana, zadolženega predvsem za tehnično področje, na Podobnikov predlog nadzorniki predvidoma imenovali konec avgusta. Podobnik se o tem pogovarja tako s kandidati iz kot izven Hita. Ob prevzemu petletnega vodenja Hita se bo Podobnik s Troštom najprej dogovoril za primopredajo poslov. Takrat se bosta tudi dogovorila, ali bo Trošt ostal v Hitu. »Tudi o tem se bova pogovorila. Kot mi je znano, mu njegova pogodba to omogoča, pogodba pa je za to, da se jo drži,« je pojasnil Podobnik, ki je prepričan, da je nekatere spremembe igralniške zakonodaje nujno sprejeti še letos, saj naj bi Hit plačeval preveč davkov. Kot je znano je Trošt, ki je Hit vodil od 21. marca 2006, ko je zamenjal razrešenega Branka Tomažiča, z mesta predsednika uprave Hita odstopil 8. aprila, in sicer je odstop ponudil zaradi nastalih razmer v družbi, predvsem zaradi poslovanja in zato, ker uprava že nekaj časa ni popolna. Njegov odstop so nadzorniki, med katere so bili na marčevski skupščini imenovani Marko Jaklič, Andrej Miška in Irena Uršič - zamenjali so Viktorja Barago, Mirka Brulca in Rajka Hareja -, sprejeli. Nadzorni svet, katerega vodenje je prevzel Jaklič, je novega prvega moža Hita sklenil poiskati z javnim razpisom, ki ga je objavil 11. aprila. Prijavilo se je kar 19 kandidatov, izmed katerih so nadzorniki izbrali pet najprimernejših in z njimi maja opravili razgovore. Takrat so se začele pojavljati govorice, da naj bi nekateri kandidati s sindikati podpisali dogovor o sodelovanju, v postopek pa naj bi se vključila SD, kar so v največji vladni stranki zanikali. Nadzorniki so 19. maja nato le izbrali predsednika uprave Hita, a ker se ni strinjal z načinom imenovanja, je Jaklič odstopil. Zahteval je namreč soglasno potrditev novega prvega moža novogoriškega igralni-škega podjetja, sam pa Podobnika ni podprl. Vodenje nadzornega sveta je kot njegov namestnik prevzel predstavnik lokalnih skupnosti Miška. Ta je skupaj s preostalimi člani nadzornega sveta mesec dni s Podobnikom usklajeval pogodbo - predvsem konkurenčno klavzulo in obdobje po preteku pogodbe - in jo naposled 17. junija tudi uskladil. Že pred tem je minister za gospodarstvo Matej La-hovnik opozoril, češ da prvi mož Hita ne sme staviti le na igralništvo. Podobnik zato od ministra pričakuje javno opravičilo. Domnevne nepravilnosti pri imenovanju predsednika uprave Hita je po anonimni prijavi pod drobnogled vzela tudi pro-tikorupcijska komisija; osredotočila se je predvsem na sporazume, ki so jih potencialni kandidati podpisovali s predstavniki sindikatov, in na nosilce javnih funkcij, ki vplivajo na odločitve nadzornega sveta in predstavljajo konflikt interesov. V novogoriškem odboru SD so namigovanja, češ da so vplivali na izbiro novega predsednika uprave Hita zavrnili kot »neargumentirane in neresnične«. »Sum je vsekakor potrebno raziskati,« je v zvezi s tem povedal Matej Golob Mat-zele, ki je med Hitovimi nadzorniki nadomestil Jakliča in bil 17. julija izvoljen za predsednika nadzornega sveta. (sta) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. avgusta 2009 13 GORICA - Delegacije goriške uprave včeraj na slovenskem ministrstvu za okolje Livarna, podaljšan rok za vložitev pripomb Goriška občina ima čas do 12. septembra - Za novo peč potreben dodaten postopek Delegacija goriške občine se je včeraj vrnila iz Ljubljane zadovoljna, saj so predstavniki slovenskega ministrstva za okolje pokazali veliko dovzetnost za težave, ki jih povzroča - zlasti v Svetogorski četrti - solkanska Livarna. V imenu slovenskega ministrstva za okolje je odgovorna za postopke za okoljska dovoljenja Vesna Kolar Pla-ninšič poudarila, da Livarna bo morala spoštovati vse predpise o onesnaževanju okolja, saj drugače ne bo dobila zelene luči za obratovanje. Ob tem je funkcionarka slovenskega ministrstva za okolje zagotovila, da bodo z analizami vsekakor nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, tako da bo obrat še naprej pod nadzorom, kar se tiče zračnega onesnaževanja. Med srečanjem so ugodili nekaterim zahtevam in prošnjam, ki jih je predstavil goriški občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi - poleg njega so v Ljubljano odpotovali še vodja tiskovnega urada goriške občine Stefano Cosma, predsednik občinske sve- ŠEMPETER - Iskra Odpuščajo 245 delavcev V šempetrski družbi Iskra Avtoelektri-ka, ki se je ob začetku finančne krize znašla v precejšnjih težavah, saj so se jim naročila tako rekoč čez noč zmanjšala za 40 odstotkov, bodo danes začeli uresničevati že dolgo napovedovano in načrtovano potezo. 245 zaposlenim bodo poslali odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Ker se je v družbi 27. julija začel kolektivni dopust, ki bo trajal vse do 14. avgusta, bodo tisti zaposleni, ki so jih na podlagi programa o reševanju presežnih delavcev uvrstili na seznam odvečnih, odločbe o prenehanju delovnega razmerja prejeli kar s priporočeno pošto. Glede na to, da so v Iskri Avtoelektriki vse, ki bodo morali družbo zapustiti, o tem obvestili že pred več kot mesecem dni, da bi imeli tako možnost iskanja nove zaposlitve oziroma dovolj časa za pripravo na novonastale razmere, večjih šokov in razburjanja med delavci, ki bodo prejeli odpoved, ne gre pričakovati, pojavlja pa se vprašanje, ali bo ta ukrep dovolj, ali bodo potrebna nova odpuščanja. Erik Panjtar, ki je v podjetju Iskra Av-toelektrika zadolžen za stike z javnostmi, nam je v zvezi z odpuščanjem kar z dopusta po telefonu pojasnil, da bodo odločbam o prenehanju delovnega razmerja sledili še odpovedni roki, ki so različno dolgi, od enega pa do petih mesecev. V avgustu in septembru bodo v šempetrski družbi obdržali skrajšani, 36-urni delovnik in za desetino nižje plače, kaj bo jeseni, ko bo družba dobila tudi novo vodstvo, saj odhaja dosedanji dolgoletni predsednik uprave Iskre Avtoelektrika Aleš Nemec v pokoj, pa ostaja zaenkrat neznanka. (nn) tniške komisije za okolje Dario Obiz-zi in funkcionar okoljskega urada. Slovensko ministrstvo za okolje bo tako podaljšalo do 12. septembra rok za vložitev opomb v okviru postopka za okoljsko dovoljenje za obratovanje Livarne, prihodnji teden pa bodo njegovi funkcionarji posredovali italijanskemu veleposlaništvu v Ljubljani vso doslej razpoložljivo dokumentacijo o solkanskem obratu. Ob tem so se dogovorili, da bo slovensko ministrstvo posredovalo novo gradivo v angleškem jeziku, zaradi česar bo lahko njegovo prebiranje na italijanski strani hitrejše. Predstavniki slovenskega ministrstva so goriške sogovornike opozorili, da goriška občina do 20. avgusta lahko izjavi, ali namerava sodelovati pri postopku, ki je potreben za zamenjavo peči v Livarni. Solkanski obrat je namreč kupil novo peč, ki bi proizvodnjo tovarne povečala za 40 odstotkov. Del Sordi je v zvezi z novo pečjo poudaril, da so naložbe v novo tehnologijo nedvomno dobrodošle, vendar je Solkanska Livarna bumbaca izrazil bojazen, da bi novost povzročila še večje onesnaževanje. Predstavniki slovenskega ministrstva za okolje so Del Sordija pomirili, češ da je za začetek obratovanja nove peči predviden postopek, v okviru katerega bo ugotovljen njen učinek na okolje. Livarna bo namreč za uporabo peči morala pridobiti novo okoljsko dovoljenje za obratovanje, s katerim bo zagotovljeno spoštovanje predpisov o zračnem onesnaževanju. Po srečanju na ministrstvu je goriška delegacija obiskala italijanskega veleposlanika v Ljubljani Alessandra Pietromarchija, s katerim so se pogovorili o nadaljnjih korakih, ki jih nameravajo opraviti v okviru postopka za okoljsko dovoljenje za obratovanje Livarne. Funkcionarka ministrstva za okolje je bila sicer na tekočem tudi, kar se tiče problematike Korna. Povedala je, da hočejo težave rešiti čim prej, in sicer tudi s črpanjem evropskih sredstev v sodelovanju z občinama Gorica in Nova Gorica. (dr) PODGORA Zahtevajo greznice in nove pločnike Podgorski rajonski svet je na svojem četrtkovem zasedanju sestavil seznam javnih del za tri-letje 2010-2012. Rajonski svetniki poudarjajo, da so dela pre-potrebna, zato pa pozivajo goriško občino naj jih čim prej uresniči. Na vrhu seznama je gradnja greznic v ulici Brigata Cuneo, kjer je treba prenoviti tudi pločnike. Le-ti so potrebni obnove tudi v ulici Attems, medtem ko je treba razširiti cesto in zgraditi povsem nov pločnik ob ovinku pred križiščem za v Grojno. V tunelu Baruzzi je treba postaviti jeklene panoje, ki bi preprečili padanje ometa, medtem ko pod hribom Kalvarija so nujno potrebni kanali za odtočne vode. Med nakazanimi prioritetami so tudi širitev vaškega pokopališča, gradnja manjšega nogometnega igrišča za treninge, prenova slačilnic in asfaltiranje parkirišča pred nogometnim igriščem. Po besedah podgorskega rajonskega predsednika Walter-ja Bandlja v Grojni že od leta 2000 čakajo na javno razsvetljavo, medtem ko v Podgori zahtevajo gradnjo parkirišča v ulici IV Novembre, in sicer pri hišni številki 29, kjer je nameščena avtobusna postaja. V ulici Brigata Cuneo je potreben nov podporni zid ob pobočju ob cesti, ulice Grappate in Cotonificio ter tunel Baruzzi pa je treba na novo asfaltirati. Nazadnje je treba zgraditi nov jašek pri poslopju vodovoda na Kalvariji. Premalo bolničarjev V goriškem centru za duševne bolezni je zaposlenih premalo bolničarjev. Na kronično pomanjkanje osebja opozarjajo pokrajinska tajništva sindikatov FP-CGIL, CISL-FPS, UIL-FPL in NURSID, ki poudarjajo, da je zaradi smrti ene izmed bolničark položaj še toliko težji. V organiku je predvidenih šest bolničarjev več, sicer pa sindikalisti razlagajo, da je poleti stiska še toliko bolj občutena zaradi dopustov, saj zaposleni morajo opravljati daljše izmene. Pred kratkim so sicer centru za duševne bolezni dodelili enega bolničarja, v kratkem bodo še enega, vendar to ni nikakor dovolj, opozarjajo sindikalisti. »Pozabljivec naj odstopi« Načelniki vseh opozicijskih občinskih svetniških skupin iz Gorice opozarjajo, da je odbor župana Ettoreja Ro-molija zelo »pozabljiv«. »Trgovinska zbornica je novembra lani dala na razpolago 68.000 evrov za razvoj turističnih in trgovskih dejavnosti, vendar občinski odbor je pozabil vložiti prošnjo za koriščenje prispevka,« opozarjajo načelniki svetniških skupin in poudarjajo, da velik del krivde nosi podžupan Fabio Gentile, ki goriško občino predstavlja v upravnem odboru sklada za razvoj Gorice. »Ker je v vseh teh mesecih spal, naj s spanjem nadaljuje doma in naj odstopi z mesta podžupana,« zaključujejo načelniki svetniških skupin Federico Portelli, Andrea Bellavite, Donatella Gironcoli, Livio Banchini, Franco Zotti, Andrea Alberti in Bernardo De Santis. Čoln sredi morja Osebje luške kapetanije iz Tržiča je v četrtek zvečer nudilo pomoč moškemu, ki se s svojim čolnom zaradi okvare motorja ni uspel vrniti v pristanišče. Moški je klical na telefonsko številko 1530, nato pa so ga s patruljnim čolnom našli in povlekli do tržiškega pristanišča. Perunčič namesto Cigoja Slovenska vlada je včeraj razrešila Štefana Cigoja iz članstva v svetu SNG Nova Gorica. Cigoj je namreč 7. maja letos podal odstopno izjavo. Vlada je na predlog mestne občine Nova Gorica kot nadomestnega predstavnika v svetu zavoda do konca mandata tega organa imenovala Vladimirja Peruničiča. (sta) NOVA GORICA - Julija v bazenu našteli 9 tisoč obiskovalcev Osvežitev in rekreacija Cene ugodnejše kot v drugih kopališčih - Med gosti tudi številni plavalci rekreativci iz Gorice Kot je včeraj povedal Uroš Jug, direktor novogo-riškega športnega zavoda, ki upravlja z mestnim kopališčem, je letošnji obisk bazena v športnem parku približno tak kot v lanskem letu. »Zaradi obnovitvenih del in menjave filtrirne mase smo bazen odprli nekoliko kasneje kot lani oziroma 21. junija, in da smo imeli lani v juniju 5.000 obiskovalcev, letos pa le slabih tisoč, pri čemer gre zahvala za to tudi slabemu vremenu. Julijski obisk je precej boljši. Lani smo imeli v juliju okrog 9.500 obiskovalcev, letos pa jih bo, tako kaže, okrog 9.000, s tem da se je pravo poletje začelo šele 10., 12. julija. Glede na vremenske razmere lahko rečem, da smo z obiskom kar zadovoljni,« je pojasnil Jug. Povedal je še, da kakšnih večjih novosti v bazenu letos ne ponujajo, kot zanimivost pa je poudaril letošnje priprave nekaterih najboljših plavalcev »delfinašev« na svetu pred svetovnim prvenstvom v Rimu, kjer je Milorad Čavič, ki je skupaj s Petrom Mankočem in še nekaterimi drugimi velemojstri treniral v Novi Gorici, osvojil zlato medaljo. Pojasnil je še, da si Novo Gorico zaradi ugodne klime in primernih kapacitet za priprave že tradicionalno izbirajo različne državne plavalne reprezentance, tako močne skupine plavalcev kot letos, pa v mestu še ni bilo. V zvezi s cenami je povedal, da so jih po treh let mirovanja nekoliko dvignili, tako da odrasla oseba za celodnevni obisk kopališča plača 4,50 evrov, kar je še vedno bistveno ugodneje kot na primer v Ljubljani, kjer je treba po Jugovih besedah za obisk kopališča oziroma bazena odšteti 6,50 oziroma 7 evrov. Zaradi nižjih cen kot v goriškem bazenu prihaja v novogoriškega tudi precej Italijanov in zamejcev. Po zagotovilih vodje reševalcev v novogoriškem bazenu Aleksandra Vecchieta predstavljajo gostje iz Gorice od deset do dvajset odstotkov vseh obiskovalcev, pri čemer je posebej izpostavil, da med nji- Novogoriški bazen foto n.n. mi prevladujejo rekreativni plavalci, ki jih je med No-vogoričani bistveno manj. »Rekreativce z druge strani meje k nam pritegne predvsem rekreativna vstopnica oziroma možnost desetih enournih obiskov za 35 evrov. Takšne ponudbe v bazenu onkraj meje nimajo. Veliko Goričanov prihaja tudi na nočno kopanje med 20. in 22. uro, ko se v osvetljenem bazenu zbere med 30 in 40 ljudi, pretežno rekreativnih plavalcev,« je še povedal Vecc-hiet. O samem obisku je pojasnil, da kopališče dnevno obišče okrog tristo ljudi, prevladuje pa mladina. Najbolj se kopališče napolni po 15. uri. »Sicer je pa tako, da se obisk povečuje sorazmerno z vročino, po vsaki nevihti pa se drastično zmanjša, kar kaže na to, da je bolj malo Novogoričanov, ki hodijo v bazen zaradi plavanja samega,« je še povedal in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da reševalcem v letošnji sezoni še ni bilo treba posredovati zaradi kakršnekoli nesreče. Šest reševalcev ima tako največ dela s kontrolo in vzdrževanjem reda. Na kopališču, ki je odprto vsak dan od 10. do 18. ure (od 8. do 10. ure in od 18. do 20. ure potekajo treningi za organizirane skupine), je tudi okrepčevalnica s hrano in pijačo. Kakšnih preventivnih ukrepov zaradi pojava okužbe z virusom nove gripe niso uvedli, saj se jim zaenkrat to ne zdi potrebno. Do kdaj bo kopališče letos odprto, je odvisno od vremena, običajno pa svoja vrata zapre okrog 15 oziroma 20. septembra. (nn) 1 4 Sobota, 1. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Trg sv. Antona Kosti odslej na pokopališču Na splošnem pokopališču v Gorici so včeraj pokopali kosti, ki so jih pred dnevi našli med gradbenimi deli na trgu sv. Antona. Stare so bile vsaj šesto let, našli pa so jih na kraju, kjer je do 14. sto- Kosti so postavili v tri jeklene zaboje bumbaca letja stala cerkev, ki so jo potem porušili. Na trgu sv. Antona je kosti blagoslovil duhovniku Sinuhe Marotta, zatem pa so jih spravili v tri kovinske zaboje in jih prepeljali na splošno pokopališče. RONKE - Festival Lutke brez meja V Ronkah se pričenja prireditev Agosto Ronchese, v okviru katere bo tudi letos potekal festival Puf - Lutke brez meja, ki ga prirejata združenji Alce iz Italije in Lutkarnica iz Slovenije v sodelovanju z ronškim društvom Pro Loco. Lutke brez meja bodo nudile osem različnih prireditev. Danes ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru med trgom Concordia in dvorano Palaroller uvodni nastop žonglera Rodriga Morgantija, lutkovne predstave pa se bodo nadaljevale do 10. avgusta. Jutri ob 21. uri bo nastopila Allegra Brigata, v torek, 4. avgusta, pa žongler Cristiano Marin, ki bo občinstvo skušal presenetiti z raznimi ekshibicijami z ognjem in milnimi mehurčki. V sredo, 5. avgusta, bo na vrsti skupina Aprisogni z zgodbo »Trije prašički«. V četrtek, 6. avgusta, bo nastopil Stefano Locati, žongler, ki bo izvedel več zahtevnih trikov. Med te spadajo istočasno vrtenje treh nogometnih žog na svojih rokah, razni triki z ognjenimi predmeti in ohranjanje ravnotežja na enem samem kolesu na treh metrih višine. V soboto, 8. avgusta, in v ponedeljek, 10. avgusta, bodo spet na potezi lutke. V okviru avgustovskih večerov bo v ponedeljek, 3. avgusta, v Rom-janu nastopila skupina akrobatov na trapezu Sinakt. (av) GRADEZ Filmi na otoku Anfora V Gradežu bo od 5. do 13. avgusta potekal filmski festival Laguna Movies. Posebna filmska večera na otoku Anfora prirejajo v soboto, 8. avgusta, in v četrtek, 13. avgusta. Prvi večer bodo predvajali dokumentarec novinarja Pietra Spirita »L'esplorazione ai tempi dell'effetto serra« in film Wer-nerja Herzoga »Incontri alla fine del mondo«. Drugemu večeru bo naslov »Ti ho sprecato per allegria (ma adesso ti rigenero)« in ga bo vodil Massimo Cirri iz radijske oddaje Caterpillar. Ladja, ki bo udeležence večerov peljala na otok Anfora, bo odplula z mestnega pristana ob 19. uri; na voljo bodo vina iz Čedada in okolice. Za udeležbo je potrebna rezervacija na telefonskih številkah 0431-82929 in 048182347. Informacije so na voljo na spletni strani www.lagunamovies.com. NOVA GORICA Čez vikend poostren nadzor prometa Z novogoriške policijske uprave so sporočili, da so v torek, 28. julija, na območju policijskih postaj Nova Gorica in Šempeter pri Gorici izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na uporabi varnostnih pasov. Več patrulj je na manjšem območju ustavilo 161 voznikov motornih vozil. 40-im voznikom je bila zaradi kršitev cestno-pro-metnih predpisov izrečena globa na kraju kršitve, zoper enega voznika je bil podan obdolžilni predlog, sedem pa jih je bilo zaradi manjših prekrškov zgolj opozorjenih. Med omenjenimi kršitvami se jih je kar 35 nanašalo na neuporabo varnostnih pasov, policisti pa so izrekli globo tudi trem voznikom, ki so med vožnjo telefonirali. Petnajst voznikov je opravilo tudi alkotest, a tovrstne kršitve tokrat niso bile ugotovljene. Novogori-ški policisti opozarjajo tudi na pričetek počitnic v Italiji, zaradi česar se v času vikenda pričakuje povečan promet tudi na območju novogoriške policijske uprave, še posebej na relacijah Nova Go-rica-Tolmin-Bovec in Nova Gorica-Idrija-Godovič. Policijske patrulje bodo v teh dneh, tako kot ob vseh drugih vikendih v času turistične sezone s posebnimi prometnimi patruljami intenzivno nadzirale promet na cestah. (nn) GORICA Jutri zaprtje razstave Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice je še danes in jutri odprta likovna razstava »Quegli anni cin-quanta«. Na ogled dela, ki so jih naslikali Luigi Spazzapan, Afro, Giuseppe Santomaso, Emilio Vedova, Felice Casorati, Antonio Donghi, Mino Maccari, Marcello Masche-rini, Enrico Prampolini in drugi umetniki. Danes ob 17. uri in jutri ob 11. in ob 17. uri bodo potekali vodeni ogledi razstave. Informacije so na voljo na spletni strani www.fondazionecarigo.it in na telefonski številki 0481-537111. Razstavo so pripravili Giuliano Bon, Elisa Plesnicar in Elena Vidoz v sodelovanju z ustanovo Comunicarte. Razstavljena likovna dela prihajajo iz zbirke Giletti, iz muzeja Revolet-ta in iz zbirke Tržaške univerze. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 18.00 - 21.10 »Crossing Over«. Dvorana 3: 18.15 - 21.15 »Gran Torino«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 20.40 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 - 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »I love Radio Rock«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Fortapasc«. il Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Kromberk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 0038653359811). V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do 17. avgusta na ogled fotografska razstava Giglio-le Colausig in Tullia Marege z naslovom »Elaborazioni«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici poteka do sobote, 29. avgusta, prodajna razstava »Stampantica Estate 2009« od torka do sobote med 8.30 in 12.30 in med 15.30 do 19.30. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU je na ogled likovna razstava Silve Stantič Prinčič z naslovom Moji pogledi« danes, 1. avgusta, ter od torka, 11., do sobote, 15. avgusta, med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro; zaprto od 2. do 9. avgusta. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinità«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V BARU »LA CICCHETTERIA« v ul. Petrarca 1 v Gorici do 17. avgusta na ogled razstava fotografskega materiala iz publikacije »Architettura goriziana negli anni del Liberty«. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 31. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro na ogled razstava Sonce miru 2009, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom. Na razstavi sodelujejo trije afriški likovni umetniki Ade, Mikà in Mali. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 6. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. Koncerti Kam po bencin g |z|et. Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A □ Obvestila MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Štarancanu koncert Maurizia Me-neguza (trobenta). DVORNA GLASBA 2009: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču koncert »La Guerre« skupine Accademia del Ricercatore iz Tu-rina. ŽENSKI PEVSKI ZBOR iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prireja orgelski koncert v nedeljo, 9. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Bu-tkovič iz Tržiča in Eva Dolinšek iz Mirna. Koncert je vključen v praznovanja farnega zavetnika. NOTE V MESTU 2009: v sredo, 19. avgusta, ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brusso-lo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Madonini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 11. uri v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo 6 v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice za učno osebje slovenskih šol na Goriškem. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. septembra, enodnevni izlet na Koroško; informacije v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (380-4203829). PD VRH SV. MIHAELA organizira v ponedeljek, 10. avgusta, celodnevni izlet v Tržič (Slovenija) z ogledom spominskega parka koncentracijskega taborišča na Ljubelju. Informacije pri Nerini, tel. št. 333-1706760. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Do zasedbe razpoložljivih prostorov na avtobusu vpisujejo Sa-verij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi 51 int., tel. 0481531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, e-pošta in-fo@slovik.org). URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta poletna delavnica za otroke od 6. do 11. leta starosti. Prijave 21. avgusta, v jutranjih urah. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od 3. do 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaradi počitnic zaprt od 5. do 31. avgusta. Za morebitne informacije lahko kličete na tel. št. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-390688 (Saverij R.). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta do 12. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 3346989857, Fulvio Battistuta 3383681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Bruno Ma-laroda iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. / PRIREDITVE Sobota, 1. avgusta 2009 1 5 IZOLA - Septembra Letos se bo zgodil peti filmski festival Kino Otok Kino Otok bo po lanskem premoru letos spet preplavil Izolo in le dočakal peto obletnico. »Posebnost jubilejne izdaje je, da festival sploh bo. Pogrešali smo ga in samo to, da ga spe-ljemo je veliko slavje,« je dejala nova direktorica festivala Lorena Pavlič. Festival se vrača v znanem paketu, obeta se tudi kakšna novost. Najopaznejša noviteta letošnjega Kina Otok je, da bo festival namesto maja letos Manziolijev trg, svetilnik, kino Odeon, Kulturni dom in druga prizorišča po Izoli oživel med 10. in 14. septembrom. Pavličeva meni, da je zamik v »poz-nopoletni čas« zelo pomemben, in morda nekoliko bolj ugoden za študente, ki zaključujejo izpite, vsem obiskovalcem pa nudi zadnje užitke v družbi filma ob morju pred jesensko-zimskimi obveznostmi. Nespremenjene ostajajo programske smernice festivala, katerega vodilo je že od samega začetka povezovanje - tako s sorodnimi mednarodnimi filmskimi festivali kot tudi regionalno. Povezovanje je prav tako ključ za približevanje filma ljudem, je še dodala Pavličeva. V tem primeru se film pojavi kot sredstvo za posredovanje določenih vrednot ter razmišljanj o današnjem svetu in sistemu. Kino Otok v slovenski in širši regijski prostor prinaša skrbno izbrano selekcijo filmov kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope, uspešen pa je tudi pri povezovanju s sorodnimi festivali v Sloveniji in tujini. Med večjimi festivali, s katerimi je vzpostavil stik, velja omeniti filmski festival v Innsbrucku. Mesti Izola in Innsbruck sta še posebej povezani, tako da se bo izolske prireditve tudi letos udeležil direktor tamkajšnjega mednarodnega filmskega festivala Helmut Groschup, v Izolo pa prihajajo tu- di kolegi s pomembnejših festivalov v širši regiji, na primer s sarajevskega. Pavličeva meni, da ima festival zelo velik potencial in da lahko postane regijsko močen. Letos se posebej obrača na Furlanijo Julijsko krajino. Kot je povedala nova direktorica festivala, so okrepili sodelovanje z mednarodnim festivalom Nagrada Sergio Ami-dei, na katerem so nedavno predstavili Kino Otok. V program letošnjega Otoka bodo uvrstili tudi film s tega priznanega goriškega festivala. Približno enaki ostajajo tudi mednarodni programski svet festivala in festivalske sekcije. Največja enigma je festivalski program, Pavličeva pa prav tako ni želela razkriti imen gostov, ki bodo v skladu s tradicijo predstavili svoje filme. Namignila je le, da jih bo okoli 15. STA je uspelo izvedeti še, da bo, glede na rast zanimanja za dokumentarni film, letos na programu več filmov tega žanra. V sklopu Silvanova filmska šola, za katero je poskrbel Vlado Škafar, pa se bodo ob jubileju poklonili velikanoma slovenskega filma, Matjažu Klopčiču in Franciju Slaku, ter prikazali starejše filme Draga Parove-la. Filme je v tekmovalni program uvrstila »najodmevnejša festivalska okrepitev« - Tiziana Finzi, za katero so organizatorji zapisali, da se »Kino Otoku z njeno pomočjo odpirajo nova vrata v mednarodnem filmskem svetu«. Za pestrost programa so poskrbeli tudi že omenjeni Pavličeva, Groschup in Škafar ter Olaf Möller, Cis Bierinckx, Neil Young in Koen Van Daele. Poudarek letošnjega Kina Otok bo na kinematografijah Latinske Amerike. V sklopu Videa na plaži bodo organizatorji ponovno dodelili prostor kratkim filmom, ki so jih ustvarjalci do 30. julija prijavili na poziv festivala, v goste festivala prihaja Animateka s programom za najmlajše Slon, organizirana pa bo tudi delavnica Vesela kamera. Velika zagata odpadle lanske izdaje Kina Otok je bilo pridobivanje sredstev za izvedbo festivala. Letos organizatorji niso imeli tovrstnih težav. Vrednost letošnjega Otoka je 100.000 evrov, je za STA dejala Pavličeva. Od tega so organizatorji preko razpisov od Filmskega sklada RS prejeli 20.000 evrov, od izolske občine pa 45.000 evrov. Ostala sredstva so pridobili od sponzorjev. Med podporniki je Pavličeva posebej omenila družbo MasterCard, »ki je dejansko razumela pomembnost festivala in njegove težnje po povezovanju«. Pavličeva je poudarila, da izpeljava podobnih festivalov v tujini znaša med 200.000 in 300.000 evrov ali še več. Festivalska ekipa bo torej tudi letos festival postavila na noge s skromnimi sredstvi, a zato s toliko več entuziazma in ob nepogrešljivi pomoči 150 prostovoljcev. Tudi to je ena od odlik Kina Otok, ki se pri pripravah festivala povezuje z lokalnimi društvi in skuša k sodelovanju privabiti čim več mladih, ki bi si radi pridobili določene izkušnje na področju filma. Velik pomen pri pripravah festivala ima seveda občina Izola, tako Pavličeva, »saj skupaj, preko festivala, ponesemo ime Izole v svet«. Uvertura v Kino Otok bo na vrsti že prihodnji teden, ko bodo v izolskemu kinu Odeon med 5. in 9. avgustom prikazali izbor petih filmov s prvih štirih festivalov: Babica režiserke Lidije Bobrove, Pri stricu Idrizu v režiji Pje-ra Žalice, Santiagovi dnevi Josueja Mendeza, Češke sanje v režiji Filipa Remunde in Vita Klusaka ter Polno ali prazno Abolfazla Jalila. (STA) BLED - Festival Okarina Današnji začetek pripada Šavrinskim godcem Okarina ni le ljudsko glasbilo, ob tem imenu zlasti na Gorenjskem takoj pomislijo na festival, ki na Bledu vsako leto druži domačine in turiste, lačne izvirne ljudske glasbe in petja najrazličnejših narodov in narodnosti. Danes ga bodo v 19. izdajo popeljali Šavrinski godci, sledil bo nastop kubanske zasedbe Orquesta Reve. Letošnji etno festival Okarina bo potekal ta konec tedna in nato še prihodnji teden od četrtka do nedelje. Umetniški vodja Leo Ličof je na šest koncertnih večerov, vsi bodo v Zdraviliškem parku z začetkom ob 20.30, vstop je prost, povabil devet skupin različnih žanrov: »Za vsakega nekaj, od vseh stvari pa najboljše«, kot je poudaril za STA. Glasbeniki prihajajo s Kube, iz BiH, Italije, Kanade, Škotske, Istre, ZDA, Brazilije in Slovenije. Vsak večer bo zanimiv po svoje, že uvodni pa bo po Ličofovem mnenju pomenil enega od vrhuncev po zaslugi kubanske skupine Orquesta Reve, ki glasbeno kulturo tega otoka v Srednji Ameriki manifestira s sintezo kubanske charange in sloga charangus. Koncert legendarne zasedbe, po vsem svetu znane tudi pod imenom El Charangon, bodo uvedli ljudski pevci in godci iz ša-vrinskih vasi, ki pojejo in igrajo na domače izvirne ljudske instrumente, kot so se nekoč oglašali v ljudski glasbi Slovenske Istre. Nedeljski večer bodo zaznamovale sevdalinke in argentinski tango. Prvim, tradicionalnim bosanskim ljubezenskim pesmim, se posveča slovensko-bosanska naveza Sedef, glasbo iz dežele Astorja Piaz-zolle pa bosta na njenih najbolj reprezentativnih instrumentih, kitari in bandeonu, predstavila italijanska glasbenika Cesare Chiacchiaretta in Gianpaolo Bandini. Po tridnevnem premoru bo na Okarini v četrtek, 6. avgusta, gostovala kanadska skupina Le Vent du Nord s tradicionalno quebeško glasbo. Poslušalci lahko, kot je mogoče izvedeti na spletni strani organizatorja, Zavoda za kulturo Bled, pričakujejo »živahne pesmi in napeve, ki skrivajo vedro glasbo«; njihovi »fluidni« aranžmaji in vokalne harmonije so plod glasbenikov samih. V petek, 7. avgusta, bo sledil skok na drug konec sveta - na Škotsko s skupino Wolfstone, ki sama sebe opredeljuje za rock skupino, ki v svojem repertoarju uporablja dude, piščalke in gosli. Tradicionalno glasbo škotskega višavja namreč podlaga z rockom in verjetno prav zaradi tega uspe prepričati občudovalce različnih glasbenih zvrsti. Pred njo bo na tradicionalnih afriških instrumentih zaigral Amadou Diarra iz Burkine Fasa. Prihodnja sobota je rezervirana za Eileen Rose, v Bostonu rojeno kantavtorko in njeno skupino, ki bo predstavila simbiozo rocka in v živo redkeje slišanega countryja. Pred tem bosta brata Ostojic iz Poreča preigravala stare viže italijanske manjšine, ki jih še vedno prepevajo po istrskih vaseh in konobah, ter tradicionalne dalmatinske pesmi. Prav za konec, 9. avgusta, pa so prihranili še en vrhunec. Delček brazilske duše bo na Bled prinesel ansambel Orquestra do Fuba, zavezan forro glasbi. Zvrst iz revnih kmetijskih severovzhodnih brazilskih pokrajin Nordeste v svojih pretežno ljubezenskih besedilih opisuje romance, ljubosumnosti, nostalgije ipd. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V soboto, 8. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Atmosfere d'avanspettacolo«. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Predstava gledališke skupine »Proposte tea-trali« z delom »A piedi nudi nel parco«. V ponedeljek, 10. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Operetta operetta«. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 1. in jutri, 2. avgusta ob 21.00 / Festival rock. V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.00 / Koncert skupine Rio. V torek, 4. avgusta ob 21.00 / Punto Ze-lig. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00 / Koncert: Bandomat. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Drummeria. V torek, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio dello spettacolo«. V sredo, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. Trg Hortis V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.00 / Glasbeni spektakel: »Stari italijanski jazz«. V sredo, 5. avgusta ob 21.00 / Koncert: Stati alternati. MILJE Trg Marconi Danes, 1. avgusta ob 21.00 / Koncert: Nastopata Patrizia Liquidara in Hotel Rif. V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.00 / Koncert miljske mestne godbe na pihala. REPNIČ Kamnolom V ponedeljek, 3. avgusta ob 21.00 / V okviru glasbenega festivala "Med zvoki krajev" bo nastopila skupina Roberto Janata & Modern Ensemble. Vstop prost. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo v soboto, 8. avgusta ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« Danes, 1. avgusta, Praprot / Rock večer; Big Foot Mama (Slovenija); The Grinders (Italija);Just Burning (Italija), vstop prost. Jutri, 2. avgusta, Praprot / Narodnoza-bavni večer: Laško fest z narodnoza-bavno skupino Oberkrainer Power in Denisa Novata. V četrtek, 6. avgusta, Kamnolom Rep-nič - Večer dalmatinske glasbe; koncert dalmatinske Klape Leut iz Zadra. _SLOVENIJA_ MIREN - OPATJE SELO Na gmajni pod Cerjem Danes, 1. in jutri, 2. avgusta do 12.00 / E.C.O.soundSYSTEM festival. Tridnevni festival elektronske glasbe. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 3. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Klavirski kvintet Kontrasti. V torek, 4. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Tomaž Lorenz - violina in Alenka Šček Lorenz - klavir. V sredo, 5. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Baročni koncert z orkestrom Concerto de' Cavalieri, ki ga vodi Marcello Di Lisa. V četrtek, 6. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Luis Meireles - flavta in Maria Jose Souza guedes -klavir. V torek, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križ-potjih kultur in časa, Hortus Musicus. V sredo, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balža-lorsky - violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi tri- je afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je do 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob sobotah ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija:do 2. avgusta je odprta slikarska razstava slikarke samoukinje Emilije Erbežnik. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / SVET Sobota, 1. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu PLAVANJE - Svetovno prvenstvo v Rimu V ospredju dvoboj med Čavicem in Phelpsom Srb dvakrat najboljši in z novim svetovnim rekordom na 100 m delfin - Italijanka Filippi v finalu ••• OB ROBU Svetla koža bolj plovna Tega, kar se v bazenu ne vidi, je črna polt. V dopoldanskih urah res nastopajo tudi plavalci in plavalke iz Afrike, v popoldanskem sporedu pa temnopoltih ni. Majhna izjema je bila Francozinja Malia Metella, ki je v polfinalu na 100 m prosto žal izpadla. Gre za manjšo prilagodljivost temnopoltih do vodnih športov ali za obliko rasizma? Izključimo klasične afriške države, ki nastopajo na folklorni ravni. Vzemimo vpoštev predvsem ZDA, Francijo in Veliko Britanijo, ki se v bolj odmevnih športnih zvrsteh (nogomet, atletika) naslanjajo v zelo veliki ali pretežni meri na svoje temnopolte državljane. V rasnem razločevanju je najprej koža tista, ki ene razlikuje od drugih. V ZDA si do pred nekaj desetletij črnci niso upali v bazene, ker bi takoj pritegnili nase sovražne poglede. Najmanj! Iz te zgodovinske resnice je nastala tradicija. Tudi v Franciji so bili priseljenci iz kolonij največ tretji razred in njihov vstop v bazene bi bil škandal. Isto velja za britanske otoke. Kaj reči o Braziliji? Vrhunski nogomet igrajo predvsem temnopolti, brazilski plavalci pa so beli. In tako pri nogometu kot pri plavanju so brazilski navijači vedno belci, kajti črnci nimajo sredstev, da bi sledili svojim ekipam. Vzemimo Kubo, pojem rasne enakopravnosti. Pa ni tako. Tudi tam temnopolti manj zahajajo v bazene (katerih sicer ni veliko, ker je na voljo morje), očitno tudi v športne ne, sicer bi športna razvitost tega otoka brez dvoma beležila prisotnost na velikih odrih. Vse izhaja iz tiste starodavne bojazni pred sovražnostjo belcev. Zelo lepe uspehe beleži Južna Afrika, pojem krutega rasizma do pred 15 leti. Nikjer nimajo temnopoltega tekmovalca, kajti obiskovanje bazena, ki je navadno drag objekt, materialno ni dostopno gospodarsko šibkejšemu sloju ljudi, poleg tega pa bi se tudi v novipo-litični stvarnosti črnopolti domačin v njem počutil nerodno. Ozrimo se na kraje, ki so nam bližji. Rusi so seveda belci, nekdanja Sovjetska zveza pa je vsebovala od Azijcev do Turkov. Iz srednjeazijskih republik ni nikoli prišel kak dober plavalec. Tam je vode komaj za pitje, kaj šele za bazene. Na SP nastopajo vse nove republike, težko pa se med njihovimi udeleženci zasledi plavalca ali plavalko, ki bi ne imeli popolnoma ruska imena. Tudi tam je v stoletju nastala neka mržnja do tistega, ki ni bilo popolnoma belo in je povzročala nelagodje, če se je pojavilo v bazenu. Bruno Križman VČERAJ NA SP: moški, 4 x 200 m prosto, moški: 1. ZDA (Phelps, Berens, Walters, Lochte) 6:58,55 (SR); 2. Rusija (Lobincev, Polišuk, Isotov, Suhorukov) 6:59,15 (ER); 3. Avstralija (Monk, Hurley, D'Orsogna, Murphy) 7:01,65; 4. Japonska 7:02,26; 5. Nemčija 7:03,19; 6. Italija 7:03,48; 7. Velika Britanija 7:05,67; 8. Južnoafriška republika 7:08,51; 200 m prsno: 1. D. Gyurta (Mad) 2:07,64 (ER); 2. E. Shanteau (ZDA) 2:07,65; 3. C. Sprenger (Avs) in G. Titenis (Lit) 2:07,80; 5. B. Rickard (Avs) 2:08,23; 6. E. Giorgetti (Ita) 2:08,86; 7. H. Barbosa (Bra) 2:09,35; 8. L. Facci (Ita) 2:10,26; 200 m hrbtno: 1. A. Peirsol (ZDA) 1:51,92 (SR); 2. R. Irie (Jap) 1:52,51; 3. R. Lochte (ZDA) 1:53,82; 4. A. Vjačanin (Rus) 1:54,75; 5. A. Wildeboer (Špa) 1:54,92; 6. S. Donec (Rus) 1:55,36; 7. R. Kawecki (Pol) 1:55,60; 8. G. Du Rand (JAR) 1:56,63; ženske, 100 m prosto: 1. B. Steffen (Nem) 52,07 (SR); 2. F. Halsall (VBr) 52,87; 3. L. Trickett (Avs) 52,93; 4. A. Weir (ZDA) 53,12; 5. D. Vollmer (ZDA) 53,30; 6. R. Kromowidjojo (Niz) 53,37; 7. J. Ottesen (Dan) 53,70; 8. E. Verraszto (Mad) 53,92; 200 m prsno: 1. N. Higl (Srb) 2:21,62 (ER); 2. A. Pierse (Kan) 2:21,84; 3. M. Jukic (Avt) 2:21,97; 4. R. Soni (ZDA) 2:22,15; 5. R. Kaneto (Jap) 2:23,03; 6. N. Tamura (Jap) 2:23,12; 7. M. McCabe (Kan) 2:23,36; 8. J. Höstman (Šve) 2:23,62. Srb Milorad Čavič je bil hitrejši od Američana Michaela Phelpsa ansa BREZ FINALA Sara Isakovic ni zadovoljna RIM - Dobitnica srebrne olimpijske medalje v Rimu Sara Isakovic se je s 14. mestom štafete 4x200 metrov prosto poslovila od nastopov na letošnjem SP. Realno je ocenila, da s prvenstvom, ko je prvič po letu 2005 na velikem tekmovanju ostala brez uvrstitve v finale, ne sme biti zadovoljna. Polfinale na 200 prosto je za dobitnico olimpijske medalje v tej disciplini seveda premalo, da bi Isakoviceva sezono, v kateri je med drugim z univerzo Berkeley osvojila prvenstvo NCAA in zlato medaljo na univerzijadi v Beogradu, ocenila kot pozitivno. Sklepni del sezone, ko je opravila priprave pri svojem dolgoletnem trenerju Mihu Potočniku, pa je bil vendarle pozitiven in krivulja izidov se je v zadnjem hipu močno obrnila navzgor. »Vem, da sem v tem trenutku sposobna za dosežek okrog 1:56,5, če bi se vse lepo izšlo, a v polfinalu tega nisem pokazala. Je kar je, a poškodbe in bolezni so naredile svoje, predvsem pa sem imela premalo startov, da bi razvila pravo hitrost. Mislim, da tako malo startov v življenju še nisem imela.« Isakoviceva se je ob oceni letošnjega prvenstva že ozrla tudi naprej. »So vzponi in padci. To je sestavni del športa. Upam, da sem se po tej prvi sezoni privadila na spremembe v življenju in da bo šlo zdaj navzgor. Naslednji veliki dogodek, kjer bom pokazala pravo pripravljenost, bo evropsko prvenstvo prihodnje leto v Budimpešti.« RIM - Ena od poslastic včerajšnjega plavalnega dne v večnem mestu je bil dvoboj med Srbom Miloradom Čavicem in Američanom Michaelom Phelpsom. Svetovna rekorderja sta se pomerila v disciplini 100 m delfin: šlo je za revanšo iz Pekinga, kjer so kamere pokazale, da je bil olimpijski prvak Srb, ure pa, da je zmagal Phelps. Oba sta zmagala v jutranjem predtekmo-vanju in v polfinalnih skupinah, obakrat pa je bil hitrejši Srb: Čavic je v polfinalu odplaval nov svetovni rekord (50,01) in izzval Phelp-sa pred današnjim finalom. Američan je v drugi skupini sicer zmagal, a plaval »le« 50,48. Čavic na tem prvenstvu plava z najnovejšimi kopalkami, Phelps pa z istimi kot lani v Pekingu, zaradi česar naj bi bil Američan v podrejenem položaju. Srb je prepričan, da bi ga premagal v kateremkoli primeru, in mu je tako pred polfinalom ponudil, da mu kupi hitre kopalke, kakršne ima tudi sam. V isti disciplini je tekmoval tudi Slovenec Peter Mankoč je z 11. časom (51,49) ostal brez finala. Svetovno znamko sta včeraj izboljšala v finalnih odločitvah še Nemka Britta Steffen na 100 m prosto (51,07) in Američan Aaron Peirsol na 200 hrbtno (1:51,92). Na 200 m prsno je senzacionalno slavila 22-letna Srbkinja Nadja Higl pred svetovno rekorderko Annamay Pierse in Mirno Jukic. Ameriška štafeta 4 x 200 prosto v postavi Phelps, Berens, Walters in Lochte je s svetovnim rekordom (6:58,55) ugnala Ruse in Avstralce. Italijani v postavi Brembilla, Ma-glia, Belotti in Magnini so bili v finalu šesti. V italijanskem taboru je v ospredje stopila ponovno Alessia Filippi, ki se je s četrtim časom uvrstila v današnji finale na 800 m. V finalu 200 m prsno sta »azzurra« ostala brez kolajn: Giorgetti je bil 6., Facci pa 8. Zmagal je Madžar Gyurta s časom 2:07,64. VATERPOLO - Ženske, finale: Kanada - ZDA 6:7; za 3. mesto: Rusija - Grčija 10:9; za 5. mesto: Nizozemska - Avstralija 12:11; za 7. mesto: Madžarska - Španija 11:6. DANES (od 18.00): 50 m prosto moški, 800 m prosto ženske, 50 m delfin ženske, 200 m hrbtno ženske; vaterpolo, finale (21.00): Srbija - Španija; za 3. mesto (16.00): Hrvaška - ZDA. DOPING Tudi letošnji Tour de France ni bil »čist« LOZANA - 29-letni Španec Mikel Astarloza, ki je zmagal v 16. etapi letošnje kolesarske dirke po Franciji, je bil pozitiven (EPO) na nenapovedanem dopinškem testu 26. junija, osem dni pred začetkom Toura, in je zato začasno suspendiran. CONTADOR - Dvakratni zmagovalec kolesarske dirke po Franciji Španec Alberto Contador je zavrnil podaljšanje pogodbe s ka-zahstanskim moštvom Astana. Astano bodo po koncu sezone zapustili tudi Lance Armstrong, s katerim se nista ravno razumela, Levi Leipheimer, Chris Horner in Jani Brajko-vič, ki naj bi se preselili k ameriškemu moštvu Radio Schack. UNION OLIMPIJA - Košarkarski klub Union Olimpija je sklenil triletno pogodbo s poljskim reprezentantom Pawelom Kikowskim (1,93 m, letnik 1986), ki lahko igra na položaju branilca strelca ali krila. V prejšnji sezoni je Kikowski za poljsko ekipo Kot-wica Kolobrzeg. SMRT- Po dolgotrajni bolezni je v 77. letu umrl nekdanji angleški nogometni re-prezentant in tudi reprezentančni selektor Bobby Robson. V svoji reprezentančni karieri je odigral 20 tekem, v katerih je dosegel štiri gole. Na trenerski klopi je Anglijo vodil od leta 1982 do leta 1990. PANUCCI K PARMI - Po Valeriju Bo-žinovu se je povratnik v elitno konkurenco italijanskega nogometa, moštvo Parme, okrepilo še s 36-letnim Cristianom Panuccijem. 1. SNL - Sinoči: Olimpija - Rudar Velenje 0:1, Domžale - Hit Gorica 1:4. SLANA GLOBA - Adrian Mutu bo moral svojemu nekdanjemu klubu Chel-seaju plačati 17,2 milijona evrov odškodnine. Chelsea je oktobra 2004 z Romunom prekinil pogodbo zaradi igralčevega uživanja kokaina in od njega zahteval plačilo odškodnine. ODBOJKA Seznam 14 igralcev, a na igrišču le v dvanajstih Do začetka evropskega odbojkarskega prvenstva v Turčiji manjka nekaj več kot mesec dni. Do ponedeljka, 3. avgusta bodo morale odbojkarske reprezentance predstaviti evropski zvezi CEV seznam 22 vpoklicanih igralcev, istočasno pa bodo morale sporočiti, ali želijo nastopati na EP (septembra v Turčiji) s 14 ali 12 igralci. V primeru, da bi reprezentance izbrale seznam s 14 igralci, bodo morale le-te vključevati dva libera. Za vsako tekmo pa bo moral selektor izbrati 12 igralcev, dva izmed vpoklicanih pa bosta morali ekipi sledili iz tribun. NOGOMET - Predstavili abonmajsko kampanijo Triestine Nižje cene na tribunah, v dveh pa je še ugodnejše TRST - Včeraj so na sedežu Triestine predstavili abonmajsko kampanijo. Plakat z nogometno žogo na travnati površini na Velikem trgu bo od danes privabljal nogometne navdušence na stadion Rocco na ogled tekem B-lige. Pri sestavi letošnje ponudbe je vodstvo tržaškega B-ligaša upoštevalo želje starih abonentov in tudi splošno finančno stanje. Prav zato so cene abonmajev znižane, uvedli pa so tudi zanimivo pobudo »Uživaj v dveh«. Gre za cenovno zelo ugodno varianto: če stari abonent privabi novega, bo cena za oba ugodnejša kot bi sicer bila. Tako na primer bo na stranski tribuni Furlan »stari« abo-nent plačal 100 evrov, novi pa 120 evrov. Kdor ne bo izkoristil te ponudbe, bo abonma plačal 120 evrov. Novi abonenti (brez »starega abonenta«) pa bodo morali odšteti 150 evrov. Tudi letos so abonmaje po znižani ceni namenjeni starejšim (over 60), ženskam, under 18 in under 14 ter osebam s posebnimi potrebami, ne bo pa več popustov za družinske abonmaje. Brezplačen vstop pa bodo imeli vsi brezposelni. Nasploh so cene abonmajev v primerjavi z lansko sezono nižje, povišane pa so edinole cene tribune VIP, ki je namenjena uglednim gostom in političnim predstavnikom. Letošnji abonma stane 1.500 evrov. »Tisti, ki se bodo odločili za tak znesek, bodo izkazali splošno zanimanje za klub in njegovo bodočnost,« so povedali na predstavitvi abonmajske kampanije. Abonma in sedež bo možno potrditi le od 3. do 13. avgusta. Tudi letos vključuje abonma 20 tekem: abonenti bodo za eno tekmo (vodstvo Triestine še ni določilo kroga) morali doplačati standardno vstopnico. CENA ABONMAJEV ZA SEZONO 2009/2010 STRANSKA TRIBUNA FURLAN: polna cena 150 evrov, stari abonenti* 120, »uživaj v dveh« 100; over 60 in ženske 90 evrov, stari abonenti* 75, »uživaj v dveh« 70, under 18 40 evrov, stari abonenti* 35, »uživaj v dveh« 25. TRIBUNA COLAUSSI: polna cena 240 evrov, stari abonenti* 200, »uživaj v dveh« 150; over 60 in ženske 140 evrov, stari abonenti* 120, »uživaj v dveh« 100, under 18 50 evrov, stari abonenti* 40, »uživaj v dveh« 30. TRIBUNA PASINATI: polna cena 280 evrov, stari abo-nenti* 230, »uživaj v dveh« 200; over 60 in ženske 170 evrov, stari abonenti* 130, »uživaj v dveh« 120, under 18 60 evrov, stari abonenti* 50, »uživaj v dveh« 40. Under 14 10 evrov na vseh tribunah. (* cena velja tudi za nove abonente ponudbe »uživaj v dveh«; cena »uživaj v dveh« velja za stare abonente, ki bodo privabili novega abonenta) DRŽAVNI POKAL - V tretjem krogu državnega pokala B-lige naj bi Triestina (v primeru zmage v drugem krogu) igrala v Cagliariju. Včeraj pa je klub sporočil, da bodo po vsej verjetnosti tekmo odigrali na Roccu, in sicer 16. avgusta ob 20.00. Cene vstopnic za tekme državnega pokala bo klub sporočil v naslednjih dneh. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. avgusta 2009 17 ODBOJKA - Trener Zoran Jerončič na final sixu svetovne lige v Beogradu »Marš na Drinu«, srbska mentaliteta in Eden najbolj očarljivih finalov doslej - »Azzurri« ne spadajo več v svetovni vrh • •• »Vsakič, ko so bili srbski odbojkarji v težavah, je 22.000 glava množica vstala in zapela udarniško "Marš na Drinu'. Takrat so se domači odbojkarji prebudili in zaustavili Brazilce. To je bilo očarljivo.« Srbsko navdušenje in mentaliteta je povsem omamila odbojkarskega strokovnjaka Zorana Jerončiča, ki se je prejšnji teden že desetič (šestič zapored) mudil na finalu odbojkarske svetovne lige v Beogradu. V finalnem obračunu je Brazilija šele po petih nizih premagala domače od-bojkarje in si tako zagotovila osmi naslov lige. »S čustvenega vidika je bila izkušnja v Beogradu enkratna in ena najlepših. Ob organizaciji me je očarala tudi navdušenje navijačev,« je pristavil Jerončič. Že prvi dan finala so organizatorji Final sixa pokazali kanček njihove tipične mentalitete: »Pred uvodno tekmo Final sixa med domačimi igralci in olimpijskim prvakom ZDA so organizatorji povabili na igrišče in nagradili vse srbske reprezentante in vodstvo, ki so v Sydneju leta 2000 osvojili zlato olimpijsko kolajno. Najbrž so želeli pokazati, da so tudi oni stopili na najvišjo stopničko, prav tako kot ZDA lani v Pekingu.« Svetovna liga pa še zdaleč ni več to, kar je nekdaj bila. »Gre v bistvu za poskusno obdobje pred kakim pomembnejšim dogodkom. Lani so ekipe na tekmah svetovne lige pilile formo pred olimpijskimi igrami, letos pa so se reprezentance pripravljale na celinska prvenstva (septembra bo EP v Turčiji, op. a.). Naslednje leto bo po world league svetovno prvenstvo v Italiji,« je pojasnil trener goriške Olympie. »Reprezentance izkoristijo turnir za uvajanje novih igralcev, trenerjev in postavitev. Nivo igranja je vsekakor visok, ni pa najboljši možen. Vsaka ekipa ima še določene rezerve.« V Beogradu so slovenskega trenerja presenetil tudi nekateri rosno mladi od-bojkarji, ki se že uveljavljajo v svetovnem vrhu. Nedvomno sodi mednje kubanski odbojkar Leon, 201 cm, ki je včeraj šele dopolnil 16 let. Kapetan Kube pa je 22-letni Simon, ki že peto leto nastopa v članski izbrani vrsti. Med finalisti je z mlado postavo igrala tudi Argentina, ki se je presenetljivo uvrstila v finale. V kvalifikacijski skupini je igrala s Srbijo, Francijo in Korejo. Prvi poraženec finalne faze pa je bila Rusija, ki je bila glavni favorit za prvo mesto. Po gladki zmagi proti olimpijskim prvakom ZDA so varovanci italijanskega trenerja Bagnolija izgubili s 3:0 proti Braziliji: »Fizično so boljši od Brazilcev, imajo pa težave psihološke narave. Treniranje takih igralcev je kar težavno: to je razlagal že Matej (Černic, op.a.), ko je igral v Rusiji.« Čeprav je bila 22.000 glava publika pravi šesti mož finala, je domačim igralcem v odločilnem petem nizu zmanjkalo nekaj moči. Jerončič je z ostalimi trenerji, ki so si ogledali finale, ugotavljal, da je Srbija odlična ekipa, ki pa ima prešibkega krilnega napadalca. »To je bilo usodno za poraz. Obenem pa imajo Srbi kratko klop, Brazilci pa imajo skoraj enakovredne menjave. Povedali so mi, da se na se-lekcijskih treningih v Braziliji zbere od »Azzurri«, s katerimi igrata tudi naša najboljša odbojkarja Matej Černic in Loris Mama, se v finalno fazo šestih najboljših reprezentanc niso uvrstili. Kljub ekipnem neuspehu je Jerončič pohvalil nastope obeh Goričanov. Matej (na sliki) je bil odličen, Loris pa se razvija v enega najboljših liberov ne le v Evropi 4.000 do 5.000 mladih odbojkarjev iz treh največjih mest,« je povedal Jerončič in nadaljeval: »Srbe pa krasi zagrizenost: vsakič opažam, kako se srbski reprezentan-ti, ko igrajo v izbrani vrsti, prelevijo in so neustavljivi. Zanimivo pa je, da nekateri sploh nimajo še zagotovljenega mesta v kakem klubu.« Kaj pa »azzurri«? »Menim, da tačas italijanska izbrana vrsta ne sodi v svetovni vrh. Pri »azzurrih« je opazna generacijska zamenjava. Obenem pa je prioriteta Anastasija evropsko prvenstvo in svetovno prvenstvo v Italiji naslednje leto,« je potrdil Jerončič. »Vsekakor pa je ekipa brez Feia in Cisolle šibka. Vsekakor pa bo do generacijskih zamenjav prišlo tudi v drugih ekipah, tako da se bodo vloge reprezentanc tudi zamenjale.« Naša slovenska odbojkarja je trener iz Kanala pohvalil: »Matej je bil v vseh tekmah odličen. Čeprav je v napadu šibek, so bili njegovi udarci prava uganka za nasprotnike. Loris pa se razvija v enega najboljših liberov ne samo v Evropi. Njihova moč se je pokazala tudi v rezultatih: ko je Anastasi na igrišče poslal kar štiri Slovane - ob Mateju in Lorisu še Laska in Tra-vico - so »azzurri« osvojili 5 zaporednih zmag.« Oba slovenska odbojkarja ostajata na seznamu reprezentantov tudi pred evropskim prvenstvom, ki bo septembra HOKEJ NA LEDU Aquile FVG za uvod proti Bocnu Hokejski prvoligaš na ledu Aquile Generali FVG iz Tablje bo že četrto sezono zapored igral v najvišjem državnem prvenstvu. Aquile, ki svoje domače tekme igrajo v tabeljski športni palači PalaVuerich, bodo v prvem krogu, 26. septembra, igrale proti v gosteh proti državnim prvakom iz Bocna. V drugem krogu (1. oktobra), doma v Tablji, pa proti Cortini. Regularni del sezone bo končal 2. marca. Finalne tekme pa bodo od 10. do 24. aprila. »STARS ON ICE« V TABLJI - V soboto, 8. avgusta, bo v tabeljski športi palači gostoval nekdanji svetovni, olimpijski in evropski prvak, ukrajinski drsalec na ledu Viktor Petrenko. Poleg Petrenka bodo nastopili še Rusa Fiona Zaldua in Dimitri Šukanov, Oleksij Polišuk, Robert Cording, Italijan Paolo Bacchini, Poljaka Lukasz Ro-zycki, Lucie Krausova, Nicky Rigby, Alicia Cavanaugh in Karel Necola. Za vstopnice lahko pokličete na 042890693 (Pro Loco Tablja-Pontebba). HOKEJ NA ROLERJIH, NOVO DRUŠTVO - Openski Polet in tržaška Ede-ra imata v tržaški pokrajini še enega konkurenta. V Trstu so namreč ustanovili novo društvo, Tergeste, ki se bo ukvarjalo s hokejem na rolerjih. □ Obvestila v Turčiji. Leta 2005 so bili »azzurri« prvaki, letos pa bo naskok na katerokoli kolajno težak. Italija bo v kvalifikacijski skupini igrala tudi z Rusijo in Bolgarijo. Veronika Sossa KK BOR in ZSŠDI prirejata od nedelje, 30.8., do nedelje, 6. 9., košarkarski kamp v kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji letnikov od 1991 do 2001. Info in prijave na tel. št. 3391788940 (Stojan Corbatti) in 3383764446 (Robi Jakomin). NOGOMET - V Doberdobu so predstavili domačo ekipo Ambiciozna Mladost Aldo Todde: Borili se bomo za napredovanje v 2. AL - Letos 40-letnica društva V sredo zvečer so v Doberdobu predstavili nogometno ekipo Mladosti, ki bo šesto sezono zapored nastopala v najnižji deželni 3. amaterski ligi. »Načrti so letos ambiciozni, saj bi želeli napredovati v 2. AL. Ekipa je na papirju solidna,« pravi novi športni vodja Aldo Todde. Nogometaše je pozdravil predsednik Ivan Pahor, ki je poudaril, da doberdobsko društvo letos proslavlja 40-letnico delovanja. V Doberdobu bodo okroglo obletnico društva praznovali 11. in 12. septem- bra. Ekipo bo tretjo sezono zapored treniral Fabio Sambo. Mladost bo priprave začela 17. avgusta. V deželnem pokalu bo Mladost v prvem krogu, 30. avgusta, prosta. Rdeče-modri bodo v 2. krogu igrali v gosteh proti Pro Far-ri, nato pa bodo doma gostili Poggio. Prvenstvo se bo začelo 20. septembra. MLADOST 2009-10 - Vratarja: Peter Custrin (letnik 1987), Jurij De-vetak (1989); obramba: Štefan Bati-stič (1988), Alessandro Kobal (1965), Emanuel Radetič (1988), Carlos Zor- Nogometaši doberdobske Mladosti na sredini predstavitvi bumbaca zin (1984), Enrico Zorzin (1980); sredina: Simone Bressan (1987), Dimi-tri Ferletič (1980), Stefano Gobbo (1977), Marco Salapete (1990), Alessandro Vitturelli (1970), Marko Zot-ti (1970); napad: Martin Bagon (1981), Dimitri Bensa (1986), Roberto De Meio (1980), Emiliano De-marchi (1978), Danijel Ferlez (1988), Domenico Gagliano (1982). Trener: Fabio Sambo; športni vodja: Aldo Todde; spremljevalci: Ezio Bressan, Erik Laurenčič, Marco Padovan. SPOMIN - Bojan Pavletič Človek, ki je zapustil globoko sled Tekmovalna ekipa SPDT v Črnem vrhu okoli leta 1950. Od desne Bojan Pavletič, Gorazd Vesel, alpinist in himalajec Sandi Blažina, sedaj bivajoč v Kopru, in Mitja Volčič S tem skromnim prispevkom bi želel osvetliti lik Bojana Pavletiča z manj znane plati. V najini mladosti sva zahajala v Julijce, taborila pri Bledu in se udeleževala tekmovanj, ki jih je Slovensko planinsko društvo v Trstu, v slalomu in tekih, prirejalo v Cima Sapada in v Črnem vrhu nad Idriji. Kot za toliko drugih dejavnosti, ob njegovi smrti opisanih v dveh obsežnih člankih v PD, je tudi ideja za ustanovitev dveh pomorskih jadralnih klubov, Sirene kot mestnega kluba in Čupe v Sesljanu, prišla z njegove strani. Ustanovitelji Čupe to dobro vedo. Osebe, ki so kazale posluh za takšno specifično in pomembno športno dejavnost, je nagovarjal k delu in jim prinesel materiale, kako postopek pravno izpeljati. Športna dejavnost v najširšem pomenu besede je ena redkih, ki je preživela več kot polstoletno burno razdobje, v času, ko jih je toliko drugih odpovedalo. Vsako društvo, ki kaj da nase, je hvaležno človeku, ki je zanj naredil nekaj trajno dobrega. V tem smislu sem že pred časom predlagal Čupi, naj bi eno izmed svojih regatposvetila spominu Ni-kota Kosmine, ki je bil glavni dejavnik pri ustanovitvi Čupe in zgraditvi pomolov za priveze, s čimer je utemeljil našo zgodovinsko prisotnost pri morju in na njem. Toliko bolj bi moralo, po moji presoji, veljati to načelo za našo zamejsko srenjo. V povojnem razdobju je dala bolj malo sinov, ki bi na svojih področjih zapustili tako globoko sled, kot jo je v telesni kulturi zapustil Bojan Pav-letič. Zato predlagam, da bi našli način, kako mu na najboljprime-ren način trajno izkazovati hvaležnost za njegov delež pri ohranjanju in razvijanju celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Gorazd Vesel 18 Sobota, l. avgusta 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat poročala o javnem shodu, ki ga je sklical državni poslanec dr. Rybar. »Naše mase so tudi to pot dokazale, kako živo v njih je zanimanje za javne dogodke - dokazalo je naše ljudstvo zopet svojo politično zrelost. Vzlic okol-nosti, da sedanji letni čas nikakor ni ugoden za take shode v zaprtih lokalih, je bila udeležba velika in je občinstvo napolnilo dvorano; in vzlic tropi-čni vročini, ki je vladala v dvorani, je ljudstvo naj-pazneje sledilo izvajanjem govornika do zadnjega. Nikdo se ni maknil iz dvorane, da-si je dr. Ry-bar govoril dobro uro in pol. S kakim intenzivnim zanimanjem in umevanjem so ljudje sledili go-vornikovemu opisovanju dogodkov, ki so povzročili zaključenje državnega zbora, sliki, ki jo je podal o položaju naostalem po zaključenju za nas Slovane, in o postopanju, za katero se moramo odločiti, da bo rešitev sedanje akutne krize za avstrijske Slovane ugodna. O tem so pričali razni mej-klici in pa viharno odobravanje, vsakokrat, ko je govornik črtal karakteristiko naših sovražnikov in pa sedanjega vladnega sistema. Orkani odobravanja pa so pretresali dvorano, ko je govornik na podlogi kričečih dejstev dokazoval, da proti tej vladi moramo biti vsi - brez ozira na domače razmere - složni v najostreji opoziciji in da moramo proti tej vladi voditi boj z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Posebno pažnjo je seveda govornik obrnil obstrukciji, ki je zaustavila parlamentarno delovanje. Objektivno je presojal njih, ki so vodili obstrukcijo ter navajal razloge, ki so tak boj opravičevali. Na zaključku mu je občinstvo viharno pritrjevalo in je bila soglasno sprejeta resolucija. Pripomnimo še, da je temu impozantnemu shodu predsedoval deželni poslanec in svetovalec gospod Štefan Ferluga, ki ga je občinstvo najsimpatične-je pozdravilo.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V ladjedelnici Sv. Marka, točneje v delavnici 5b, so ponovno suspendirali skupino varilcev in kovačev. Gre za delavnico, ki je odvisna od delavnice št. 5 Tovarne strojev, v kateri pa delajo delavci v dveh izmenah po dvanajst ur. »Zaradi tega se delavci sprašujejo, zakaj ne premestijo teh suspendiranih delavcev v delavnico v Tovarni strojev, kjer bi lahko uvedli tri izmene po osem ur ter zaposlili tako tudi te delavce. Krivično je namreč, da morajo delati nekateri delavci številne nadure, medtem ko so drugi brez dela. Sploh pa se položaj v obratih CRDA zadnje čase vedno bolj slabša, in sicer sproti kakor gredo dela za prejšnja naročila proti koncu, novih naročil pa še ni. V ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in v Tržaškem arzenalu je že okrog tisoč delavcev izven produkcije. Zaradi tega dobivajo mnogo manj plače, kar ne prizadene le njih samih in njihovih družin, marveč tudi gospodarstvo sploh. Poleg tega pa je slab položaj tudi v manjših ladjedelnicah in kovinskih podjetjih, kar se vse odraža na tržaškem gospodarstvu. Zato bi bil že skrajni čas, da bi pohiteli z obljubljenim naročilom dveh 35.000 tonskih prekooceanskih potniških ladij, s čimer bi bila kriza za daljši čas rešena. Po vladnih obljubah bi morali graditi eno ladjo v ladjedelnici Sv. Marka, drugo pa v ladjedelnici v Tržiču. Toda doslej ni glede tega še nič konkretnega, tako da so se morali zganiti celo demokristjani, ki so zadnjič na medpokrajinskem sestanku v Trstu poudarili nujnost novih naročil in obnove naprav v podjetjih IRI. Prav tako pa je treba poskrbeti tudi za popravilo ladij v Tržaškem arzenalu, ki je utrpel precejšnjo škodo tudi zaradi stavke pomorščakov, to je zaradi treme brodarjev. Prav tako železarna ILVA ni mnogo na boljšem; nujno je, da se naprave obnovijo, sicer bo železarna obsojena na počasno hiranje. FILMI PO TV Sobota, 1. avgusta, canale 5, ob 23.35 I soliti ignoti Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori Celovečerec iz leta 1958, v katerem lahko občudujemo najvidnejša predstavnika italijanske kinematografije zadnjih petdesetih let, ki se nam tokrat predstavita skupaj, se ironočno loteva pustolovščine skupine obupanih prijateljev, ki se prelevijo v enkratne roparje... Ponedeljek, 3. avgusta, Rai 3, ob 00.20 Serendipity ^//iUW^r Režija: Peter Chelsom Igrajo: John Cusack, Kate Beckinsale in Jeremy Pi-ven Takrat, ko si neko stvar najmanj pričakujemo, imamo največ moanosti, da se v resnici zgodi. V znamenju tega prepričanja je Chelsom posnel ljubezensko zgodbo, ki se odvija v New Yorku. Sara in Jonathan sta zaročena a njuna zveza se nepričakovano pretrga. Precej let kasneje, se povsem slučajno spet srečata in to ravno v trenutku, ko naj bi se Johnatan poročil z drugim dekletom, Sara pa šla aiveti s svojim novim partnerjem. Tako, v znamenju naključja predvsem pa življenjske usode se naposled njuni načrti izjalovijo in se seveda preusmerijo drugam. Torek, 4. avgusta, rete 4, ob 00.10 Profondo rosso Režija: Dario Argento Igrajo: David Hemmings, Daria Nicolodi, Clara Calamai In Macha Meril Film, ki je najbra največji uspeh Argentove fil-mografije je zgodba o pianistu, ki nehote prisostvuje umoru. S pomočjo izkušene novinarke se kar sam posveti iskovanju storilca, a pri tem ima dokaj nesrečno roko. Vsakogar, ki bi mu rad pomagal, ga v kratkem umorijo. Ob Gaslinijevi glasbeni kulisi, ki jo izvaja skupina Goblin, in posebnih efektih izkušenega Carla Rambaldija, izstopa predvsem občutek strahu in napetosti, ki ju je Argentovo delo iz leta 1975 še kako prepričljivo pokazalo. Sreda, 5. avgusta, rete 4, ob 16.25 Un maledetto imbroglio Režija: Pietro Germi Igrajo: Pietro Germi, Claudia Cardinale in Nino Castelnuovo Po knjigi Quer pasticciaccio brutto di via Merula-na Carla Emilia Gadde, je Germi leta 1960 posnel celovečerec v katerem nastopa še zelo mlada Claudia Cardinale. Zgodba pripoveduje o inšpektorju Ingravallu, ki raziskuje podrobnosti stanovanjskega vloma, a se kajkmalu zave, da je ob ropu prišlo tudi do umora. Četrtek, 6. avgusta, Slo 1, ob 20.10 Delo osvobaja Režija: Damjan Kozole Igrajo: Peter Musevski, Nataša Barbara Gračner, Lara Djurica in Manca Dorrer Strojni mehanik Peter ostane ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo brez sluabe. Ko izve, da ga aena vara, zahteva ločitev. Videti je, da ni izhoda, njegovo brezperspektivno aivljenje poteka ob vsakdanjem obiskovanju zavoda za zaposlovanje in lokalnega bifeja. Peter pa nekega dne pred blokom zagleda prestrašene sosede. Izve, da v kleti uhaja plin, da gasilcev ni, in da lahko pride do eksplozije. Brez premišljevanja steče v stavbo in uspe zapreti glavni ventil. Sosedje ga navdu?eno pričakajo, upravnik pa mu ponudi sluabo hišnika. Prek oglasa spozna tudi mlado Primorko Ines... Petek, 7. avgusta, canale 5, ob 23.20 American Gigolo Režija: Paul Schrader Igrajo: Richard Gere, Lauren Hutton in Hector Eli-zondo Celovečerec, ki je zapečatil Richarda Gera za pravega sex-symbola, pripoveduje o mladem in prikupnem Julianu, ki je po poklicu žigolo. Zabava in kratkoča-sje ženskih družic ga večkrat dokaj drago staneta, saj ga osumijo okrutnega umora. Julian je povsem nedolžen, vseeno pa nima dovolj dokazov, da bi to svojo nekrivdo tudi obelodanil. V pomoč mu priskoči, kdo drugega, če ne ženska, ki se seveda vanj tudi noro zaljubi in je zato pripravljena na vse... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO MINISTRSKI SVET, VLADA CERKVENO PREKIfTSTVO FOTO KROMA NAUK O NARAVOSLOVNIH VEDAH AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY RIMSKI CESAR, KI JE RAZDEJAL JERUZALEM PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU S KAMPOM PRVO MESTO NAŠ SINDIKALIST KNEIPP NAJMANJŠE ŠTEVILO MESTO V FRANCIJI PODROČJE POD MONGOLSKIM VLADARJEM ENOTA ZA MERJENJE ELEKTRIČNE NAPETOSTI KRONIKA, LETOPIS NAŠA VAS NA GORIŠKEM LENNONOVA VDOVA MOŠKI PEVSKI GLAS MED TENORJEM IN BASOM MADŽAR (STAR.) LAHKOTNA IGRICA SLOVENSKA IGRALKA ... RINA RAMON NOVARRO ORGAN VIDA ROJSTVO MLADIČA PRI ŽIVALIH ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA ŽIVČNE BOLEZNI PREBIVALKA ANTIČNE LJUBLJANE ARABSKA PODROČJA REKA V RUSIJI, IZLIVA SE V KARSKO MORJE STAR SLOVAN PREPREKA, BARIERA BERI PRIMORSKI DNEVNIK MINERALNA VODA Z RAZ-STOPLJENO SOLJO AKTIVIST NOB KEM. ZNAK ZA NATRIJ JAPONSKA LETALSKA DRUŽBA JOLE NAMOR OSTRIVEC SLOVENSKI BALETNI PLESALEC OTRIN POLOŽAJ, SITUACIJA PRISTANIŠČE V MAROKU ŠPANSKI KOLESAR SVILEN TRAK ZA VISOKA ODLIKOVANJA NAJVIŠJE PRVENSTVO ANATOLIJ KARPOV LJUBLJANSKA PRODAJNA GALERIJA REKA V ŠVICI OBREŽNO JEZERCE PRILJUBLJENA SORODNICA FIGURA, PODOBA LATNIK (REDKO) ČLOVEK S TELESNO OKVARO NIKOLA TESLA FRANCOSKI PESNIK (MICHEL) NEIZVIRNOST, NEPRISTNOST ALBERT CAMUS SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ) ČAS, KI JE MINIL NEKD. ITAL. SMUČAR KDOR VEUKO VE MESTO PRI NEAPLJU SPROSTITEV (ORIG.) ANTON AŠKERC ODPADNIK, IZDAJALEC AZIJSKA RASTLINA Z UŽITNIMI PLODOVI KOLUMBOVA JADRNICA VELIKO FINSKO JEZERO GRŠKA ČRKA BEOTIJEC NARKOTIČNO SREDSTVO, HLAPLJIVA TEKOČINA DEL KMEČKEGA VOZA CANKARJEV ROMAN REKA KOZAKOV VLADO NOVAK MICHELANGELO ANTONIONI PRITOK LJUBLJANICE "NAŠ" CIVIDALE ADA NEGRI VALENTIN ASMUS ITALIJANSKI SLIKAR LANGELLA KAZALNI ZAIMEK BOLGARSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (GEORGI) PRAVICA UGOVORA VOJAK NA OKLEPNEM BOJNEM VOZILU TISOČ KILOGRAMOV HRVAŠKI NAFTNI KONCERN NAŠA ČASNIKARKA PERTOT MEHKA BELA KOVINA, KOSITER AXIUS NA VRHU PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK OKROGLO ŠTEVILO VEZNIK PEZDIR SLOVARČEK - ARAJETA = španski kolesar • ATANASOV = bolgarski skladatelj * EKART = slovenski igralec • ELVIRO = italijanski slikar Langella • INARI = finsko jezero • LEIRIS = francoski pesnik • TAZ = reka v Rusiji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat - Z vetrom v jadrih 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 7.00 9.15 10.10 11.00 11.45 12.35 13.30 14.00 15.40 17.00 17.10 17.40 17.45 18.50 20.00 20.35 21.20 23.25 Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica Estate Aktualno: Settegiorni Nan.: Un ciclone in convento Nan.: Lady Cop Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore Nan.: La signora in giallo 23.20 Dnevnik Aktualno: Lineablu Dok.: Gli occhi del leopardo Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: A Sua immagine Dnevnik L.I.S. Nan.: L'ispettore Derrick Kviz: Reazione a catena Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Film: Vogliamo essere amici? (kom., Indija, r. K. Kohli, i. R. Muk- herjee, H. Roshan) Aktualno: Premio Louis Braille 2009 Rai Due 6.00 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.35 Aktualno: L'avvocato risponde, sledi Inconscio e magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Qualitaliadop 13.25 Aktualno: Sereno variabile estate 14.00 Film: Quel lupo mannaro di mio marito (kom., ZDA, '07, i. M. Ash-ton) 15.30 Nan.: L'Africa nel cuore 16.15 Nan.: Streghe 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.55 Šport: Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: Storm Cell - Pericolo dal cielo (akc., ZDA, '08, r. S.R.Monroe, i. M. Rogers) 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 23.55 Tg2 Eat Parade 0.10 Aktualno.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie ^ Rai Tre 12.00 14.00 15.00 18.55 19.00 20.00 20.20 21.05 23.00 23.20 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - Kratke vesti Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: Er piu - Storia d'amore e di coltello (kom., It., '71, r. S. Corbucci, i. A. Celentano, C. Mori) Deželni dnevnik Film: Gungster Story (det., ZDA, '67, r. A. Penn, i. W. Beatty, F. Du-naway, G. Hackman, M.J.Pollard) Rete 4 15.00 16.05 17.55 18.55 19.35 21.10 23.10 8.35 9.55 10.45 13.00 13.40 14.10 15.05 16.40 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente Nan.: Nonno Felice Nan.: Magnum P. I. Variete: Stasera a teatro Nan.: I segreti del vulcano Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Cuochi senza frontiere Nan.: Distretto di polizia 5 Dnevnik in vremenska napoved Film: Perry Mason - Assassinio in diretta (det., ZDA '86, i. R. Burr) Dnevnik - kratke vesti in morkse vesti Nan.: Psych Dok.: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Nikita Nan.: Criminla Intent Nan.: Shark i Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Film: Due madri per Eero (kom., Fin./Šved., '05, r. K. Haro, i. T. Ma- janiemi, M. Lundqvist) 11.40, 0.55 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti Film: I sublimi segreti delle Ya-Ya Sisters (kom., ZDA, '02, r. C. Khou-ri, i. E. Burstyn) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Belli dentro Film: Un matrimonio impossibile (dram., ZDA, '71, r. G. Maccowan, i. P. Duke) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Il Giudice Mastrangelo Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Scherzi a parte Film: Gli insoliti ignoti (kom., It., '02, r. A. Grimaldi, i. V. Mastandrea, M. Giallini) Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.25 7.00 7.50 10.45 11.50 12.25 13.40 14.05 15.00 16.05 17.00 17.55 18.30 19.00 19.30 21.10 23.05 1.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Cleopatra 2525 Risanke Nan.: Perche a me? Nan.: Aliens in America Dnevnik in športne vesti Nan.: Le regole dell'amore Film: French for Beginners (kom., Fr., '06, r. C. Ditter, i. F. Goske) 0.00 Dnevnik - kratke in morske vesti Film: L'isola del tesoro e il mistero della pietra magica (pust., N.Z., '04, 1. K. Adams) 20.00, 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Give Me Five Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Air Buddies - Cinque cuccioli alla riscossa (kom., '06, r. R. Vince, i. S. Pearce, T. Wright) Film: Il topolino Marty e la fabbri- ca di perle (fant., Arg./Šp., '06, r. J.P.Buscarini) Film: Monster Ark - La profezia (fant., i. R. O'Connor, T. DeKay) Aktualno: Poker1mania 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.10 Aktualno: Speciale Mila camp 2009 13.45 Klasična glasba 14.00 Qui Cortina 14.10 Aktualno: Hard Trek 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarci o naravi 16.20 Super Sea 17.00 Risanke 19.00 1.00 Aktualno: Rotocalco Adnkro-nos 19.20 Dok.: Castelli e manieri 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevni 20.35 Talk Show: Incontri al caffe de La Versiliana 22.30 Film: Giuro che ti amo (kom., '86, r.-i. N. DAngelo, i. R. Olivieri) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti 7.30 Film: Lo sai che i papaveri (kom., It., '52, i. W. Chiari) 9.40 Nan.: Il tocco di un angelo 10.45 Film: Ponzio Pilato (zgod., It., '62) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: New Tricks 14.00 Nan.: Hustle - I signori della truffa 16.00 Film: Mia moglie è una pazza assassina? (kom., ZDA, '93, r. T. Schlamme, i. M. Myers) 18.00 Film: E' arrivato mio fratello (kom., It., '85, r. F. Castellano, Pipolo, i. R. Pozzetto) 20.00 1.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Doctorology 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Film: Chi protegge il testimone (det., ZDA, '87, r. R. Scott, i. T. Be-renger, M. Rogers) |r Slovenija 1 6.15 7.00 7.25 7.45 8.20 8.35 8.50 9.40 10.45 12.00 13.00 7.00 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Marocco 8.00 Aktualno: Sotto i cieli del mondo 8.55 14.45 Šport: Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim ^ Tele 4 7.00 S.3S, 13.30, 16.4S, 19.30, 23.00 Dnevnik Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke (pon.) Iz popotne torbe (pon.) Risanka Zlatko Zakladko (pon.) Film: Prvak (pon.) Kviz: Male sive celice (pon.) Kino Kekec: Poletje z selikom Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.40 Risanke 14.15 Film: Ati s štirimi (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.30 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.00 Z Damjanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Na prvi pogled 22.05 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.30 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.05 Film: Kako so dekleta preživela poletje 2.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 1.8.1991 (t Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 8.10 Skozi čas 8.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 1.8.1991 8.50 Mednarodna obzorja (pon.) 10.05 Circom Regional 10.35 Minute za...Oddaja Tv Koper (pon.) 11.05 Dok. serija: Uganke Svetega pisma (pon.) 12.00 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 13.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 17.55 Rim: Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos) 20.00 Državno prvenstvo v odbojki na Mivki (prenos) 21.30 Festival novih skladb - Fens 2009 23.00 Alpe Donava Jadran: Alpe brez meja 23.30 Nad.: David Nolande (pon.) 0.20 Koncert: Chemical Brothers 1.20 Nad.: Številke 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Arhivski posnetki 15.10 Dok. odd.: Dolina Soče, od izliva do izvira 16.05 Avtomobilizem 16.20 Globus 16.50 Vesolje je ... 17.25 Zoom - mladi in film 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Jutri je nedelja 19.35 Mlad. odd.: Ciak junior 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z ... 21.15 Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim 23.15 Koncert prijateljstva Adriatic Ensemble Tv Primorka 9.00 12.00, 1.00 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka (pon.) 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.00 Kultura 18.30 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski tednik (pon.) 21.30 Splitski festival 2009 23.10 Film: Ubežnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 9.40 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 9.45 Praznik breskev v Prvačini; 10.00 Opasilo v Hotični; 11.00 Glasovanje za Osebnost primorske meseca julija 2009; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Slovensko nogometno prvenstvo v živo; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 1. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA «i» 1010 HELSINKI - „Eo STOCKHOLM '■11/17° 12/22 O K0BENHAVN 13/23 O _ - .. - AMSTERDAM -»' ° 11/21 BERLIN 14/26 O A O PARIZ 14/24 OBRUSELJ 9/22 15 ŽENEVA 14/26 O MILAN o 24/30 DUNAJ 19/30 O LJUBLJANA ° 17/31 MOSKVA 15/26 ° O KIJEV 20/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 21/32 <5 O SOFIJA SKOPJE O 18/31 J6/34 „„ATENE " v r^^-23/33 ^ 1010 C Nad našo deželo bo ta konec tedna prevladoval topel an- Nad južno Evropo in Sredozemljem je šibko območje vi- ticiklon. V ponedeljek pa pričakuwjemo atlantsko fronto. sokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam zelo topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.33 Dolžina dneva 14.55 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.51 in zatone ob 1.11 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Po nekaterih nižinah bo popoldne počutje nekoliko poslabšala velika toplotna obremenitev. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 25,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.45 najnižje -47 cm, ob 9.36 najvišje 22 cm, ob 14.50 najnižje -1 cm, ob 20.17 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.19 najnižje -52 cm, ob 9.59 najvišje 27 cm, ob 15.27 najnižje -7 cm, ob 21.01 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 26 2000 m . . .. .....13 21 2500 m . . . . .....10 16 2864 m..... ....... 8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC ^Sončno bo in vroče ter po nižinah soparno. Začel bo pihati Jutri bo sončno in vroče ter po nižinah soparno. Začel b^ jugozahodni veter, ob morju šibek jugo. pihati jugozahodni veter, ob morju šibek jugo. GRČIJA - Turistična pobuda v noči 6. avgusta Antične znamenitosti ob polni luni za vse romantike ATENE - Grčija bo ob prihodnji polni luni, 6. avgusta, vsem romantikom ponudila, da preživijo noč na ali v kateri od antičnih znamenitosti. Kot je v četrtek sporočilo ministrstvo za kulturo, bodo 81 antičnim znamenitostim, tudi Akropoli, ki je zaščitni znak Aten, v noči s četrtka na petek podaljšali odpiralni čas do 01.30. Vstop bo prost, fotografiranje z bliskavico pa strogo prepovedano. Noč ob avgustovski polni luni velja v Grčiji že od starega veka za magičen čas. V 43 znamenitostih, med drugim na gradu v Solunu in v Mystrasu blizu Šparte, bo ob tem zazvenela tudi glasba. Na Akropoli in v Pozejdonovem templju pri rtu Sounion v vzhodnih Atenah pa bo, nasprotno, vladala popolna tišina, je poročal grški radio. "Na teh mestih je treba omogočiti, da lahko ljudje v soju polne lune neovirano meditirajo," je dejal radijski komentator. Obiskovalci bodo tega dne v znamenitosti lahko začeli vstopati ob 19. uri. (STA) RAZISKAVA - Po zakonih evolucije Lepši spol postaja vse lepši LONDON - V evolucijski lepotni tekmi ženske, poznane kot lepši spol, postopoma postajajo vse lepše, ugotavlja nedavna raziskava univerze v Helsinkih. Lepše ženske imajo namreč ponavadi več otrok kot manj privlačne ženske, večji delež teh otrok pa so deklice. Ko enkrat odrastejo, so prav tako privlačne in vzorec se ponavlja. Po mnenju znanstvenikov so ženske prav zaradi tega ponavljajočega vzorca z leti postajale vse lepše, moški pa očitno ne postajajo nič privlačnejši od svojih jamskih prednikov, je v spletni izdaji pisal britanski Daily Mail. Kljub temu pa psihologi menijo, da ženske postajajo vse lepše tudi zaradi truda, ki ga vlagajo v svoj izgled, danes pa imajo za to na volj tudi veliko več sredstev kot kdajkoli poprej. V raziskavi je Markus Jokela z univerze v Helsinkih uporabil ameriške podatke iz štirih desetletij življenja 1244 žensk in 997 moških. Njihovo privlačnost so ocenjevali prek fotografij, posnetih med raziskavo, ki je obenem tudi zabeležila število njihovih otrok. Raziskovalci so ugotovili, da so imele privlačne ženske 16 odstotkov več otrok, zelo privlačne pa šest odstotkov več otrok kot manj privlačne ženske. Po drugi strani pa so ugotovili tudi, da so imeli najmanj privlačni moški 13 odstotkov otrok manj kot ostali moški. Raziskovalci so poleg tega dokazali tudi, da je pri lepših ljudeh kar za 36 odstotkov večja možnost, da bo njihov prvorojenec hčerka in ne sin. Psičko po devetih letih našli 2000 km od doma SYDNEY - Psičko z imenom Muffy, ki je pred devetimi leti izginila z dvorišča svojih lastnikov v avstralskem Brisbaneu, so nedavno našli na dvorišču neke druge hiše v Melbourneu 2000 kilometrov proč. Inšpektorji društva proti mučenju živali so belo psičko našli po naključju, ko so v Melbourneu preiskovali domneven primer mučenja živali. Muffy je ležala na kosu kartona pred hišo, s pomočjo mi-kročipa v njenem ušesu pa so izsledili njeno lastnico. Nato je trajalo nekaj dni, da so z lastnico navezali stik, saj so se v času, odkar je psička izginila, telefonske številke že spremenile. Lastnico je klic društva proti mučenju živali presenetil, kljub temu pa je po opisu takoj prepoznala svojo ljubljenko. "Bilo je povsem nepričakovano. Mislila sem, da je že zdavnaj ni več," je dejala. Povedala je še, da je njena hčerka, ki je danes stara 17 let, Muffy dobila pred devetimi leti za darilo za rojstni dan, in da zdaj, ko ve, da še živi, komaj čaka, da jo spet vidi. Lastniki hiše, pred katero so našli psičko, so povedali, da so žival pred kakim letom dni našli na ulici v Melbourneu. Kje je preživela osem let in kako je prišla iz Brisbanea, pa ostaja uganka. Papež bo pel in molil tudi na glasbenem albumu LONDON - Glas papeža Benedikta XVI. se bo kmalu pojavil na glasbenem albumu verskih pesmi, molitev in klasične glasbe, ki bo izšel še pred božičem, so sporočili iz britanske glasbene založbe Geffen Records. 82-letni papež bo spregovoril in zapel v latinščini, italijanščini, portugalščini, francoščini in nemščini. Na albumu, ki bo na prodajne police prišel 30. novembra, bodo na voljo za poslušanje litanije, molitve in osem originalnih stvaritev klasične glasbe. Papeža bo spremljal zbor filharmonične akademije iz Rima, klasične skladbe pa bo posnel britanski kraljevi filharmonični orkester. O vrednosti dogovora sicer ni nič znanega, denar, ki bo zbran s prodajo albumov, pa bo šel za glasbeno izobrazbo otrok, ki sicer za to ne bi imeli možnosti, po vsem svetu. "Presrečni smo, da je papež Benedikt XVI. pokazal svoje spoštovanje in dal temu projektu poseben blagoslov. Počaščeni smo, da smo partnerji pri tem zgodovinskem albumu," je dejal predsednik družbe Geffen Colin Barlow. (STA)