206. številka. Trst, v soboto dne 12 septembra 1903, Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24- K, za pol leia 12 E. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične : evilke po 6 stot. /3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moči Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oelasi itd., se računajo po posodbi, — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi problem, ki je v vseh časih provzročal mnngo skrbi diletantom vnanje politike v Italji: vprašanje morja Adrijanskega. Ni misl.ti, da ne bi konvul-zija tega slovanskega naseljenja, ki je med nsjštevilnej:mi na balkanskem poluotoku, ime a velikega odziva na vsa druga naseljenja tja do me;nikov Istre. Torej je izdttae važnosti tudi za nas (Italijane), ako vprašanje morja Adrijanskega motrimo z nekrov do esencijalnih načel umetnosti. Slovanska naseljenja na balkanskem poluotoku se nahajajo v takih od noša j h in potrebujejo vseh teh stvari. Kdo jim more pr:hiteti na pomoč in jim nuditi to široko civilizatorno podporo? Jasno je: ali Avstrija (ali potom Avstrije Nemč ja, kateri je prva le orodje v mnogih stvareh), ali pa Italija! Rusija, ki bi bila, naravno, po sorodnosti jezika in plemena po- klicana, da je učiteljica tem priprostim po- Politični Ijedelskim naseljenjem, je preoddaljena in , , 1 j . k t * V Trsto, 11. septembra 1903. ima ona sama se premlado kulturo, iz tega 1 Sledi, da se morajo Nemci in Italij» ni boriti! Važna državnozborska dopolnilna mej seboj za primat na delu v povspeševau-e ' Visoko je pluio valovje volilnega evropeiziranja slovanskih naseljenj na bal- gibanja za državnozborBko dopolnilno volitev, kanskem poluotoku in boriti Be dosledno tudi za velike gospodarske in moralne sadove tega primata. To je problem morja Adrijanskega. In f »rmuliran tako obseza velik naroden interes, katerega i naperi al etična rei.orika pomaga le zatemnjevati, mesto da bi ga razjašnjevala pred vestjo naroda italijanskega. Tu je vprašanje, da-H bodo naši industrijalci mogli srečno boriti se na balkanskih tržiščih proti drug m in izlasti proti nemškim ? Če slovanska plemena na balkanskem poluotoku po trebujejo kakega rokodelca nenavadne vednosti, odličnega zdravnika, znamenitega in-ženerja, velikega obrtnika: ali ga bodo iskala na Dunaju, ali v Berolinu, ali pa v R mu ali Milanu ? Aii naj se mladeniči, katerim ne zadostujejo viši učni zavodi v lastnih deželah, odločijo za obiskovanje nein-šk h atenejev, ali pa naj zopet krenejo na pot naš h starih studij, nekdaj slavnih naših kozmopolitičnih šol za mladeniče vsacega jezika in vseh krajev, sedaj bornih in propadajočih kopij po tujih zavodih, nesposobnih, da bi ustvarjale narodno kulturo, ki bi se mogla širiti na zunaj?! Gre torej tu za obširno in veliko borbo, ki. more donesti lepih vspehov in v kateri je nemalo verjetnosti, da zmagamo, ako se bomo znali zavzeti spretno in z ognjem. Vem, da se je v Italiji v obče med mnoge razširilo prepričanje, da Italijane in Slovane ločuje globoko sovražtvo in da se nahajajo isti v objemu smrtnega dvoboja na drugi obali morja Adrijanskega. Naravno, da se je avstrijska vlada, ki favorizuje Nemce in vidi v Italijanih m< gočne bodoče morebitne konkurente, poslužila, kolikor je bolj mogla, hujskanja enih proti drugim. Marsikatera nesloga se je porodila, marši Kateri prepiri bo na vstali, a vse to bo gledali, da povečajo oni, katerim je to šlo v prilog. No, tu gre za prehodne intermezze senkundarne važnosti. Ali bodo mogle mržnje, ki eo navstale, re3 biti močneje nego vseobča koriBf, nego veča Bličnost v svojstvih, nego tradicije minolosti, na katero ne bo težko oživeti epominov v skupnem interesu?! (Zvršetek piide.) ki se je izvršila predvčerajšnjim v volilni skupini Pardubice-Hrudin na Češkem. Nasprotniki kar niso mogli skrivati svoje radosti na silnem navalu, ki ga je mcrala odbijati mladočeška stranka v tej skupini. — Govorili so že z vso gotovostjo, da mladočeška stranka izgubi mandat skupine in da je ta poraz nevarljivo znamenje nje bližnjega propada. Izid predvčerajšnje volitve jih je malce drugače poučil. Dosedaj je zastopal to skupino Mladočeh Udržal, ki pa je odložil mandat. Vidć pa zmešnjavo, ki je navstala, je Udržal storil uslugo svoji stranki s tem, da je zopet kandidiral in jej je pripomogel do lepega vspeha na predvčerajšnji volitvi. Od doš.ih 3302 volilcev je dobil Udržal 231G glasov, kakih tisoč glasov več, nego nasprotni kandidat (agrarec). Kar se tiče torej poloma v mladočeški stranki, bodo morali p. n. gospodje nemški škodoželjneži še nekoliko potrpeti. »Čisti« na deln. V dunajskih novinah čitamo nastopno brzojavko iz Zadra, oddano dne 9. septembra : »Na zborovanju, obiskovanem od 40 zaupnikov hrvatske »čiste« stranke prava, j e bil odklonjen predlog poslanca dr.a Maj-strov.ćj, da bi se stranka izjavila solidarno s stranko prava v kralje vini Hrvatski. Vsprejet pa je bil predlog posl. Prodana, da ima dalmatinska »čista« stranka prava nadalje obstati pod tem imenom, dokler ne revidira poseben odsek program od leta 1894. Valed te divergence v nazorih med udeležniki na konferenci ni prišlo do ni kakega sklepa. Načelnik posvetovanja, dr. Marinkov.ć, je odločen, da se umakne, ako ne izstopijo nekateri vplivni členi stranke«. Tu brzojavka govori cele knjige o hrvatskih »čistih«. Govori, kako prav je imela praška »Politike, ko je rekla te di.'. na uvodnem mestu, da »čista< stranka prava pod vodstvom dr.a Franka slabi delovanje opozicije, da se »čisti« love za raznimi utopijami, ki so praktično neizvedljive; da je politika »čistih« otročje najivna ; da isti govore vedno o veliki, nezavisni Hrvatski, a ne mislijo, da najprej treba ustvariti ugodne pogoje za raz voj naroda ; da je Frank vzlic storjenim skle- PODLISTEK. 4 Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Ti naporni prizori so Julijo tako zavzeli, da je zgrabila nevede očetovo roko ter mu nehote izražala svoje misli z večjim ali manjšim pritiskom svojih prstov. Ko je le še malo manjkalo, da ni pal Viktor raz konja, se je obesila še bolj na očetovo roko, kakor bi bila sama v nevarnosti, da pade. Starec je opazoval s skrbnim in bolestnim nemirom hčerino upalo obličje in v vedno bolj se na-birajoČih gubah njegovega obraza so se izražala čutstva usmiljenja, ljubosumnosti in obžalovanja. Ko so mu pa nenavaden lesk Julijinih očij, njen vsklik in krčevito gibanje njenih prstov docela izdali tajno ljubezen, je vidno prča koval žalestne pr.hodnjosti, kajti njegovo obličje se je grozeče nagu bančilo. V tem trenotku je Julijina duša takore-koč prešla v častnikovo. Ko je zapazil starček Aiglemonta, ki je prihajajoč menjal z Julijo sporazumne peglede, ga je vznemirila misel, še mučnejša od prejšnjih. Njene solzne oči in sjena polt so pričali o nenavadni razburje- nosti. Na to je peljal oče hčerko hitro v Tuilerijski vrt. »Ali oče«, je rekla »v Carrouselu so še polki, ki bodo manevrirali«. »Ne draga hčerka, vse čete že odhajajo«. »Mislim, da se motite, oče. Gospod de Aiglemont jim je moral prinesti povelje, da se začno pomikati«. »Toda hčerka, jaz trpim :n nočem dalje ostati«. Julija bi bila očetu gotovo verjela, ko bi bila obrnila pogled na njegovo lice, čez katero je šinil otožen izraz očetovske skrbi. »Ali zelo trpita ?« je vprašala ravnodušno vsled velike zamišljenosti. »Mi niso-li dnevi že šteti ?« je odvrnil starec. »Ali me hočete Že zopet žalostiti, ker mi vedno govorite o svoji smrti ? Tako sem bila radostna ! opustite vendar svoje neprijetne in črne misli.« »Toda«, je vskliknil oče vzdihnivsi, »razvajeno dete. najboljša Brca so včasih zelo neusmiljena. Ali ni mar to nič, če vam Žrtvujemo Bvoje življenje, če vedno mislimo le na vas, če skrbimo za vaše blagostanje, če žrtvujemo svoja nagnenja vašim voljam, če vas obožavamo, ter vam damo celo B\ojo kri ? Ah da, vse to poslušate le z nebriinostjo ! Človek bi moral biti vsemogočen, če bi si hotel dobiti vaše smehljaje in vašo ljubezen. Nazadnje pa pride še kdo drug, kak ljubimec ali soprog ter nam iztrga vaša srca«. S začudenjem je pogledala Julija očeta, ki jo je počasi stopajoč zrl s turobnimi pogledi. »Vi deca«, je nadaljeval, »se skrivate celo pred nami očeti, toda morda pred seboj samimi....« »Kaj ste govorili sedaj, dragi oče ?« »Meni se zdi, Julija, da skrivaš nekaj pred menoj. Ti ljubiš«, je nadaljeval starec, videč, kako je zalila hčerin obraz rudeČica. »Ah, upal sem, da ostaneš svojemu staremu očetu zvesta do Bmrti: želel sem te imeti pri sebi srečno in cvetočo, tako, kakoršna si bila ravnokar. Ko še nisem vedel za tvojo ljubezen, bi se lahko upal zate mirne prihodnjesti. A zdaj je nemogoče, da upam zate srečnega življenja ; kajti ti ljubiš polkovnika bolj nego bratranca. O tem ne morem nič dvomiti.« »Zakaj bi mi pa bilo prepovedano njega ljubiti ?« je vskliknila z živahno radovednostjo. »Draga Julija, ti bi me tako ne umela«, je odvrnil vzdihnivži oče. »Vsejedno mi odgovorite«, je rekla s kljubovalno kretnjo. »No torej, poslušaj me hčerka! Mlada pam na ujedinjajočem zborovanju izjavil, da se «0 držal tradicij svoje stranke ; da je pozdraviti z zadovoljstvom, da je kones koaliciji tako nasprotnih si elementov in da bo odslej možno očitno nastopati proti škodljivim tendencam čiste stranke prava; da bo opozicija, osvobojena od »čiste« stranke prava, ovirajoče vsako praktično delovanje, mogla z vso silo zastopati gospodarske in narodne zahteve naroda! »Politik« zaključuje : »Voditelj »diste« stranke prava, poslanec dr. Frank pa bo — najet od grofa Kliuena in prevzet od grofa Pejacsevicsa — moral uvideti, da je ponesrečila njegova naloga, da bi oviral opozicijo na praktičnem delovanju in hujskal proti Srbom!« Tako karakteristiko smo čitali v »Politik« o delovanju dra. Franka in njegovih »čistih«. V eni prihodnjih številk hočemo posneti uničevalno sodbo, ki jo je napisal dr. A. Radi<5 v spljetskem »Jedinstvu«. A vprašati treba voditelje vseh hrvatskih strank: kedaj se zavedo svoje najnuj-neje rodoljubne dolžnosti, — ki je ta, da postavijo skupni narodni interes nad vho frakcijske interese v toliko, da pridno koncentriran bojkot dra. Franka, kijev toli važnih časih kakor klin v živem mesu hrvatskega naroda?! Kriza na Ogrskem je sedaj v stanju popolnega mirovanja, ako izvzamemo novinarje, ki si z ugibanjem belijo lase po novinah, ker vendar ne bi hoteli, da bi svet prišel na grešno misel, da tudi oni nič ne vedo. Drastičen izgled popolne desorijenta-cije pri vseh novinah daje n. pr. dejstvo, da vesti, ki jo je včeraj lancirala v svet ogrska oficijozna korespondenčna pisarna, danes odločno oporekajo od druge, istotako ofici-jozne strani. To je bila namreč vest, s katero je menda hotela prvoimenovana pisarna prinesti nekoliko luči v temno brezupnost Bituvacije. Tolažila je, da ne bo trajalo dolgo, ko se cesar povrne v Budimpešto; to da se zgodi takoj po obisku nemškega cesarja, torej se v tem mesecu. Ta skromna lučica je komaj 24 ur oživljala politično si-tuvacijo. »Pester Lcyd«, ta zaupnik vsaKe madjarske vlade, je, ki je ugasnil brlečo lučico, rekši, da povrnitev vladarja v Budimpešto je odvisna od parlamentariške mirovne akcije, kar bi se glasilo bolj domaČe : dekleta si pogosto naslikajo v mislih plemenite, Čarobne podobe in idealne postave, ter Bi skujejo čudovite nazore o moških, o čutstvih in o svetu. Vse popolnosti, o katerih so sanjarile, pa nedolžno pripisujejo kakemu značajnemu možu, ter mu zaupajo. V možu, katerega so Bi izvolile, ljubijo ta izmišljeni stvor, toda pozneje, ko ni več časa iztrgati se nesreči, se spremeni goljfiva zunanjost, katero so same olepšale, njih prvi idol v zoperno okostje. Julija, raje bi videl, da se zaljubiš v starca, nego da ljubiš polkovnika. Ah, ko bi se mogla videti v življenju po preteku desetih let, bi zdaj verjela moji izkušnji. Jaz poznam Viktorja. Njegova veselost je veselost brez duhovitosti, veseloBt vojašnice. On je nenadarjen in razsipen. On je mož, katerega je vstvarilo nebo zato, da se štirikrat na dan najč, da spi, da ljubi vsako žensko, ki mu pride ravno pod roko in da se dvobojuje. On ne zna živeti. Njegovo dobro srce ga morda pripravi do tega, da kacemu nesrečnežu ali tovarišu podari svojo denarnico. On je dobrega srca, a on je lahkomiseln, a ajegovo srce nima tiste nežnosti, ki more povzročiti žensko srečo, a on je ne-vednež, sebičnež ... in takih je mnogo. »Ne glede na to, dragi oče, mora vendar imeti precej duhovitosti in zmožnosti, ker je postal polkovnik«. (Pride še.) Bolgarija V Eukainogradu, kjer pre-bva sedaj bolgarski knez Ferdinand, odre dile bo se jako stroge varnostne priprave za osebo kneza. Jedni trdijo, da se je priš o na sled zaroti proti knezu, drugi pa, da hcce vlada terorizirati kneza s tem, da mu prikazuje Btrahove atentata. Iz garnizije v Varni odposlale so se vojaške čete v Euksinograd. Hrana in vse, kar se splob prinaša v grad, se najvestneje pregleduje. I-stotako se na-tanjČno pregledujejo in preiskujejo vse osebe, ki dohajajo v grad. Položaj je veleresen in popolnoma opravičuje take odredbe. Največja nevarnost izhaja iz zagrizenega boja, ki se bije med knezom in cankovc*. Knez je odpustil iz državnih služb vse tiste uradnike, ki so na eumu, da pripadajo Cinkovi stranki. Isti sedaj neusmiljeno napadajo kneza v svojih glasiiih in posebno radi tega, ker je razpustil sobranje. parlamentarne stranke, /jedintte se za take pogoje miru, katerim bom mogel pritrditi tudi j z, vladar — in potem pridem v Bn-dimpešx>! I stota ko je s trdo roko porušil rahlo nado vladni »Magvar Nemzet«, ki izjavlja, da ni nič gotovega, kedaj se ceaar povrne v Budimpešto. Po takem ee more v hipu le o tem govoriti kakor o gotovi stvar., da cesar ne pojde tako hitro v Budimpešto in se kriza re=t utegne zavleei tja v oktober. Tudi energ čno nastopanje nemadjarskih no-vin. izlssti slovaških n romunskih, gotovo ne ostane brez vpliva na to Joče sk!epe vladanje. Odločnost teh pa prihaja od todi, ker e u ti j o, da ob svojih »narodnih zahtevah« ne mislijo Madjari toliko na lo5enje o i Avstrije, nego da bi zadobili še večo moč v udušenje narodnosti na Ogrskem. Poljaki na Nemškem Predvčerajšnjem vršil se je v Poznanju v pruski Po.jski shod delegatov poljskega deželnega komiteja pczoanj=ke dežele. Na istem sa je sklenilo sogksio, da se ustanovi poljska volilna organizacija za vso Nemčijo. Sedež centralnega vodstva te organizacije bo v Poznanju. Potovanje ruskega carja V ItaUjoJ profdaor ua državnem gimnaziju v Trstu, se Vodja rovoiucijonarne frakcije italijanskih je porogil predvčerajšnjim v Ribnici z go-socijaiistov, Henrik Kerri, v svojem glasilu, i 8p cf, Amalijo Logar. Najiskreneje rimskem »Avantiju« strastno napada fran- ge8titke! eozkega BOcij*iističnega voditelja Jauič?a ter! „ . . , . . , „ . - i • », .. , j. rT,J .. . _ Mestni STet. Sinoči je imel nas mestni lasna stcijal st čna voditelja Turattija in hr- . . , , , . .. . . . , . svet javno sejo pod predsednistvom župana, rera, koji pripadajo evoiucijonistični siruji ter j ^ Sandr'nellija obsojajo namerovane sco jaiiatične demon- ' ^ , *„ , . ... . . , J Zupan, dr. Sandrinelli spominjal se je najprej smrti bivšega mestnega svetovalca, vit. Petra Avgusta Pazze in potem zdravnika dr. Nino de Alimonda, kateri je zapustil tržaški občini 230.000 kron pod pogojem, da se iste porabijo za dobrodelno ustanovo, kateri se ima nadeti ime pokojnikovega očeta, Melhiora Petra pl. Alimonda. Župan je na to sporočil, da je tudi pokojnikova udova podarila mestu 10.000 kron za ustanovo na korist jednemu tržaškemu dijaku, ki se posveti medicinskim študijam na kakem vseučilišču. Mestni svet je obe svoti s hvaležnostjo Tržaške vesti, Poroka. G. dr. I. M e r h ar, c. kr. stracije proti carju Nikolaju o njegovem prihodu v Rim. Ferri naznanja potem, da se je razšel tajni odbor za prireditev teh demonstracij in se nadomestil s tozadevnim javnim odborom. Prirtdijo da se parlamentarne demonstracije, pr-obči te poseben manifest, katerega podpišejo po? anci skrajne levice, priredijo se javne ljadeke manifestne je žvižganjem ; poleg tega bodo protestirali socijalistieni občinski z a stopi, priredijo se protestni shodi, priobčijo se ljudski spisi in izvesijo zastave z žalovalnimi znak*. Dogodki v Srbiji. Predainoči ▼ " uredn nih novosti«. Aretirali bo se še iz med onih Častnikov, ki so podpisali spomenico, zabtevajoco od^tavljenje na umoru kralja Aleksandra udeleženih častnikov. Zna- so se t> i j , , , ... , vspreiel in Bttlenil, aa S9 izpolnijo pogoji pok. i>eietEgradu ponavljale demonstracije pred 1 J , . j . I- i- - m-r . Al monde in njegove vdove ter da se ime eJn »tvorna »Nar dnega Usta« m »večer- , , J , , , , 1 — -1 ---------- men aobro- ek t i P^* Alimonda vpiše delnike naše občine. Preko dopisa predsedništva javnega protestnega shoda proti pridržanju dosluženih vo- , A . ...... iakov še nadalje v vojaški službi, obdržanega Ciino je. da v tej spomenici ni buo nobene J 1 Al i' kralju Petru sovražne besede, marveč se je m' V go9tl nl * SrsPP° 1 uva« istemu celo izražala udanost. Nadejati se je, da vsa stvar ne bo imel* zlih posledic ter da Be ugodno reši. Vesti iz Bslegagrada zatrjajo, da kralj Peter želi, da se čim prej sestane nova zbora ca ter da se ustanovi stroga parlamentarna vlade. Vodja zmernih radifcalcev, Nikolaj Pas:(5, nova°J* izdal je na srbske radikalce pr« g as, v ka- goatilni »Al grsppo šel je mestni svet ca dnevni red, ;ker je deželni odbor že T. t. m. storil to, kar se je zahtevalo v tem dopisu, odposlal namreč spomenico giede odpuščenja doslužen:h vojakov ministerskeicu predsedniku. Meetai svet je potem izvršil več ime- Italijansko noinstro o razpravi CV terem rravi, da je radikalna stranka dosegla sani Vedenje tržaškega novinstva s >Pic-skoraj vse zahteve svojega programa. Sedaj colom« na čelu povodom razprave Cosani je da sa morajo dosežene svoboščine v narodu zo?et v eklatanten izgled, kake vrste je to utrditi in mora stranka sedaj zmernejše na- novinstvo, iz katerega jed.neg* velik del tr-stopati za dosego še ostal h točk svojega laškega občinstva dobiva pouk o javnih atva-programa. Pasi tako J€ vedao- Vedenju izvestnega tr-cedoniji. Pas 6 se nadeja, da bodo v novi "škega novinstva je direktiva taka-le: Ako skupščini imeli zmerni radikalci večino. more to novinstvo kakov dogodek — pa bil Ustaja na Balkann. — Iz turških tako malenkosten — izkoriščati sebi in virov se poroča, da so turške čete v sand- ^ fitranki v Prid o2^111« političnemu, na-žakatu Kirk Kilise popolnoma zatrle ustajo, rodnemu nasprotniku na škodo: tedaj ga raz-! tudi iz ozemlja med Vasiliko in Midijo da Pričuje, razplinja, veča, multiplicira in poten-so se odgnale ustaške čžte. Druge vesti iz ' cira do Prvega gorostasa; če pa je nasprotno, 1 Carigrada pa zatrjujejo, da eo vsa uradna če 8e Je kaJ' kar t3mu novinstvu in poročila o turških zmagah silno pretirana, njegovi stranki ni prijetno, potem pa stvar Zatrjevalo se je n. pr., da je v Smilevem ~ Pa bila še tako važna ~ aSi zmanjšuje, padlo kakih 100 u stade v, a turške cele so omalovažuje, dividira, anatomizira, zavija, da, za p-eni le le — s pušk. Kje so torej ostale postaja, zdrobljena v prah, nejasna, neraz-! puške 92 ubitih Bolgarov ? Konzularna p .'»rodila zatrjajo soglasno, da je bilo t bitoljskem vilajetu uničenih kakih 80 do 100 vasi. Predainoči je na železničn: progi med postajama Ćobankoj in Kojsemedid v drino-poljskem vilajetu eksplodiralo več bomb. O času ^eksplozije ni bilo v obližju nobenega vlaka. C. k. korespondenčnej pisarni poročajo iz Chicaga v Zjedinjenib državah, da tamkaj naseljeni Maced<>nci nabirajo dobrovoljni polk, katerega namerujejo pod poveljništvom biv-šega bolgarskega poročnika odpos*ati v Ma-cedonijo. Poveljnik francozke sredozemske vojne eskadre je dobil nalog, naj pripravi štiri vojoe ladije za ekspedicijo v Turčijo v obrambo tamkaj naseljenih francozkih državljanov. ločna ; ali pa se naravnost zatajuje; ali pa se celo falzifikuje tako drzno, da p. n. — igno-rantje verujejo bolj nego v Boga v nebesih, da Be je zgodilo ravno nasprotno od tega nego se je v rasnici zgoddo. Pa bilo tako ali tako : slavna publika, ki čita le izvestao tržiško novinstvo, ne izve resnice nikdar! Rabili smo besedo ignorant;e. Da, da : ignoranca občinstva omogoča neše tržaške razmere. V ignoranci velikega dela občinstva o z i r o m na vse javne stvari in v lahkovernosti, kije naravna posledica ravno iz te ignorance, je steber, na katerem v glavnem sloni moč v Trstu gospodovalne stranke. Tržaško novinstvo iz vestne barve ve dobro, kaj dela, ko zistematično vzgaja in ohranja ignoranco med tržaškem prebivalstvom. Tip takega novinstva je »Piccolo«. Naj že poroča o stvareh, ki so mu ljube, ali o dogodkih, ki so mu neljubi : vedno se izogiblje resnice in se plazi okoli Dje po zavit h poteh — strankarske tendencije. Tej taktiki je sledil v bogati meri tudi povodom afere Cosani, ozirorra razprave radi volilskih sleparij. Vse je biia tendencija. Najvažneje momente je zatajeval ali pa zasukaval, malenkostne okolno et', ako so se dale zlorabljati na korist stranki, ki je faktično sedela na zatožni klopi, je razkazoval o3ten-tativno in kričaje; na razpravi sodelujoče oseba, ki mu niso bile ljube, je izpostavljal smeš nosti itd. itd... sploh je bila pisava v »Pic-coIu< taka, da morajo biti p. n. ignoranti uverjeni sedaj bolj nego kedaj : da je v Tr3tu gospodujoča stranka najpošfceneja, najkorekt neja in najlojalneja stranka, kolikor jih je na tem božjem svetu, in da je Trst pravi Eldorado: osebne in volilne svobode, zakonitosti volitev in polit'čoe morale !! S kratka: »Piccolo« ee je povspel na višek falzifieiranja dejstev ! Izvršil je najgo- ■ ro*tasnejo falzifikac jo. Mogel je to, ker pozna i svoje občinstvo. Najžaloatneje pa je to, da mora ravno to občinstvo samo drago plačevati velike troske svoje lastne ignorance. »Hrvatskemu pravu t. Kakor se utopljenec lovi za vnako slamico, tako se je »Hrvatsko pravo« krčevito obesilo na nemilo pomoti v itnenUj ki se je pripetila našemu bo-trudniku — Hrvatu — ko je pisal malo karakteristiko o razmerju med »čistimi« in madjaronskim zistemom na Hrvatskem. »Hrv. pravo« se lovi za eno ime, dočim bi mu bila dolžnost, da se drži dejstev, o katerih nismo pisali samo mi, nego vse drugo hrvatsko pošteno narodno novinstvo v Banovini in izven nje, potem praški listi, dunajska »In-fjrmatioi« in nekateri drugi dunajski listi! Ta fakta naj uniči »Hrvatsko pravo«, ako more ! Kajti : verba volant, fdeta manent. A ker vemo, da ne more izpodbiti teh dejstev, ostaja v veljavi sodba, ki smo jo n> pisali o njem, to je: da zastruplja opozicijo na Hrvatskem in da je v glave o zapreko vsakemu konsolidira nju političnega življenja in izlasti toli potrebnemu ujedinjenju vseh poštenih opozicijonalnih elementov na Hrvatskem. — Tako je in nič drugače — pa [naj »Hrvatsko pravo« psuje dalje kolikor loče ! That is the question our dear Mr. Ober-žd Frank! Po dolgem boju — zmaga. Tržaški mestni magistrat bije ljut boj J proti vspreje-manju novih občanov. Vkljub temu boju pa mora dati, kar zakon zapoveduje. Podpisani 3e je boril dve leti, 6 mesecev in 22 dni, predno je postal Tržačan. Kdor vstraja — zmaga ! Fran Kravo s. Domovinska pravica finančnih stražnikov. V nekem posebnem slučaju je c. kr. ministerstvo za notranje fetvari odločilo, da imajo stalno nameščeni finančni stražuiki do-j movinsko pravico v kraju, kjer bo v službi, j Ta odlok utemeljil se je s tem, da ima finančni stražnik nedvomno značaj državnega uslužbenca. In vedno on ! V Ljubljani so ustano-' vili Nemci — kakor sm > javili že parkrat — »delavsko« društvo »Trutzburg«. Tudi to smo že povdarjali, da že ime samo pravi, kake cilje bo zasledovalo to nazovi delavsko društvo! To bo enostavno izzivalno društvo ! Najbolji dokaz temu je, da so na ustanovno slavnost prihiteli v Ljubljano tudi celjski izzivači in pa da je doposlal svoj brzojavni pozdrav tudi znani emiser velikonemškega gibanja, predobro znani c. k. poštni uradnik Pogatschnig. »Grazer Tagespost« poroča vsaj, da je iz Trsta brzoj a vil g. Pogatschnig. Nam pa ni znan v Trstu noben drugi Pogatschnig velikonemški agitator, nego mož, na katerega mislimo. In v našem domnevanju nas posebno podpira dejstvo, da vsa minolost tega moža, izlasti pa vzrok, raJi katerega je bil premeščen v Trst, priča, da je ze!<5 nagnen za take pozdrave ! Kedaj bo konec ?! Še ni minolo 14 dnij, kar smo bili objavili, da je tržaški magistrat iznašel novo pretvezo za zavlačevanje izdajanja dekretov o domovinski pravici. Da pa ne bo mislil kdo, da je kaka krivda na naši strani, hočemo povedati, kako se je ta Btvar vršila. Urad političnega društva »Edinost«, kakor tudi posamični slovenski reku-rent", bo vlagali na namestništvu prizive v stvari bolniških stroškov. Vlada pa ni oddala vseh teh prizivov na magistrat, ampak je čakala na rešitev upravnega sodišča, kamor se je bil magistrat pritožil. Ko je to sodišče zavrnilo magistratove pritožbe, je vlada vsa naše in druge prizive doposlala magistratu, čemur se je magistrat uprl b čem, da se je pri težil na minieteratvo, češ, da so bili re-kurzi vloženi prepozno. Magistrat pa ni imel, kakor že povedano, ni kake pravne podlage za to svoje postopanje, ker novi zakon o doinovinBtvu no govori nič o ča3U, v katerem ee mora stranka pritožiti. Magistrat je torej gotov, da mu ta priziv ne pomore — ali časa si pa vendar pridobiva. Zavlačevanje je edini namen in to je magistrat dosegel ! Sadaj je ta slavni magistrat začel vračati prošnje z izgovorom, da so domovnice prestare. Tudi domovuica, izdana leta 1897., je že — prestara ! To bo same šikane, katerih bo magistrat iztikal Š3 celo kopo, ako Be ta nesrečni zakon ne spopoini, oziroma ako vladni organi ne stopijo na prate njim, ki se jih že preveč časa poslužujejo. Mi bi želeli le vedeti, koliko časa je »domovnica« veljavna? Na tukajšnjem c. k. namestništvu nismo mogli izvedeti tega, ker gospoda menda sami ne znajo. Posebni vlak v Dolino odide ob vsakem vremenu. Občinstvo naj se ne daje motiti, ako bi slučajno ob času odhoda ne bil« ravno najlepša vreme. Saj sedaj še ni čas za stalno slabo vreme. — Kedor je torej namenil, da poleti na lepo in velepomembno slavnost v Dolini, naj se niker ne plaši kake male meglice. Opozarjamo še enkrat, da se liatki za posebni vlak prodajajo v uradu »Delavskega podpornega društva« vse do jutri opoludne. Od ene ure naprej pa ee bodo prodajali na kolodvoru pri sv. Andreju. Slavnost v Dolin!. Oni, ki se udeleže dopoludanske slavnosti in žele udeležiti so tudi opoludanskega banketa, so uljudno na-prošeni, naj se oglase jutri pri odboru bralno pevskega društva »Vodnik« v Dolini vsaj do 10. ure predpoludne. V Devin ! Peveko društvo »Danica« b Kontovelja naznanja, da despe v Devin z zabavnim vlakom, ki odhaja iz Tista ob 2. uri popol. Jutranje slavnost: v Devinu sa udeleži gotovo veliko š:evilo Tržačanov in okoličanov in sploh vsi oni, ki ne pojdejo na slavnost v Dolino. Pomenljiva in zanimiva je sicar jutrišnja slavnost v Dolini, pa tudi slavnost v Devinu je važna po svojem naznanjenem namenu, in po3ebno še radi tega, ker se bo vršila n:t vele važni eksponirani postojanki jadranskega obrežja, po kateri grabljivo stezajo svoja roko naši nasprotniki. Jutri torej vsi v Davin in v Dolino ! Saj nas bo lahko veliko na obeh krajih! Otroški vrtec t Bojanu se odpra v sredo dna 1(5. t. m. Vpisovanje ee bo vršilo v nedeljo dne 13 , v ponedeljek dne 14. in v torek dne 15. septembra od ure do 11. predpoludne. Otroci, spremljani po stariših ali njih namestnikih, morajo saboj prinesti a) krstni list, b) spričevalo o cep jenih kozah, in c) zdravniško spričevalo, da imajo zdrave 0gi. — Vodstvo. Otroški vrtec v Rocolu. Iz Rooola nam javljajo, da se bo vpisovanje v tamošnji otroški vrtec vršilo dne 14., 15. in 16. septembra od 9. ure zjutraj pa do poludne. Kocolčani! Vpišite svoje otročiče v ta otroški vrtec! Ne puščajte jih po ce3tah, kjer ae uee toliko slabega, dočim jim je v vrtcu zagotovljeno najbolje varstvo in poštena vzgoja ! Razpisana služba. Redarstveno ravnateljstvo razpisuje službo pristava na ravnateljstvu redarstvenih pomožnih uradov v IX. plačilnem razredu, eventuvelno, ako bi bil povišan na to mesto kateri Biužbujočih uradnikov, služba redaratvenega oficijala v X., oziroma kaccelista v XI. plačilnem razredu. V slučaju, da ne bo imenovan kateri aktivnih ali kvijeeciranih uradnikov, bodo imeli upravičeni, dosluženi in popolnoma vspesob-Ijeni podčastniki prednost pred drugimi prosilci. Prosilci morajo dokazati svojo šolako naobražbo, poznavanje pisarniške in manipu-lacijske s užbe, poznavanje deželnih jezikov, korektno ročno pisavo. Prošnje je uložiti do 4. oktobra na predsedništvu redaratvenega ravnateljstva v Trstu. Popravek. V razpisu s'užbe učiteljice-vrtnarice v Nabrežini, objavljenem dne 5. t. m. v našem listu, se je urinila neka pomota in sicer Be ima vlagati prošnje za omenjeno službo do 20. septembra t. 1. in ne do 26. septembra t. L, kar je raz vid ao tudi dane§ iz oglasi na tretji strani. Vremenski vestnih. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.8, ob 2. uri popoludne 26.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7o3.3 — Danes plima ob 1.36 predp. in ob 11.48 pop.; oseka ob 5.57 predpoludne in ob 6 54. popoludne. Vesti i z ostala Primors&s x z okna je padel včeraj zjutraj 10 letni F. Kuzina, ein zi darja A. K uzina iz Srednje Šicfi e ia scjr iz druzega nadstropja bise et. 35 v istej vasi. O padcu za je z glavo ravno na neki kamen in obležal nezavesten na tleh. Pre^e?li so ga na njegovo posteljo ter mu podelili prvo pomoč, na kar so poklicali zdravnika dr. Karaba ča iz M lj. Isti je dečka obvezal ia ga dal prepeljati v tr žasko mestno bolnišnico. X Občinske Tolitve v Kopru. Včeraj zjutraj z i pričele so se v Kopru občinske volitve v tretjem volilnem razredu in so bili izvoljeni kandidati vladajoče stranke. Pojavila se je na volitvah tudi neka nasprotna stranka, ki je oddala glasovnice samo jednemu kandidatu vladajoče strante. X Veselica telovadnega društva -Solkanski Sokol« v Solkanu. Dne 27. septembra t. I. priredi telovadno društvo »Solkanski Sokol« veselico z javno telovadb) (in sicer proste vaje in telovadbo na orodju) in petjem. Po petju bo svobodna zabava in ples. Na to veselico so vabljena v?a društva, ona društva pa, katera nameravajo sodelovati na vcsalic", so naprosen«, da to naznanijo čim prej telovadnemu društvu, da jih bo možno pravočasno uvrstiti v program. »Solkanski Sokol« je dobil šš le pred 2 mesecema svoje telovadno orodje od znane tvrdke Vindvš iz Prage in nastopi sedaj prvikrat javno in s cer s približno 40 telovadci na prostih vajah in jedno vrsto na orcdju. Na'ančaeji program sa naznani pozneje, vabila se razpoć'jejo prihodnji teden. Odbor. X Otroški vrtec v Nabrežini. Pišejo nara ; Dae 1. oktobra t. L odpre tukajšnja občina na lastne stroške javen otroški vrtec. Ta vrtec je tukaj res zeI6 potreben. Mnogi slovenski stanši eo pošiljali doslej svoje male otročice v italijanska L?gino šolo v sv. Križu. Zdaj ne bo več treba tega. Nese vrlo pevsko društvo darovalo je zopet 88 K 18 st. kakor preostanek veselice dne 25. in 26. julija t. 1. za otroški vrtec. Gosp. M. Kante, c. kr. okr. šolski nadzornik, daroval je v ta namen 10 K. Srčaa hvala ! — Denar je naložen v hranilnici v Nabrežini. X Morskesa volka so opazili te dni zunaj pristan šsa reškega. Tako je prijavil reškemu pristan š*nemu kap tanatu gospodar nekega italijanskega trabakelna. Morski vo'k je bil dolg 6-^7 metrov. Vesti iz Kranjske, * Pomanjkanje učiteljev na Kranj skem. Na Kranjske o je razpisanih na deželi pet uč teljskih mest, a ni ni enega kompetenta! Kakove posledice za ljudsko šoL-tvo in za izobrazbo naroda morejo navstati. ako l>odo nadaljevale take žalostne razmere?! Težso bo odgovarjal pred sadnim stolom splošne narodne koristi oni, ki je — kriv ! * V Ribnici blagoslove jutri gasinli dom. Gasilno društvo priredi ob tej priliki veselico in skupen obed. * Iz katoliško narodne stranke na Kranjskem. V »Slovencu« čitamo, da je dvorni svetnik i a ravnokar izvoijeni državni poslanec Fran Šuklje izvoljen podpredsednikom vodstva katoliško-narodne stranke. V »Slov. Narodu« čitamo, da mislita deželna poslanca te stranke, dr. Janko Brejc in Mejač odložiti svoja mandata. na 15. t. m. »Vahtarčnemu« uredniku so se začele tresti hlačice in moledoval je in moledoval, da se je končno stvar poravnala, kakor piše zadnja »vahtarca«, v kateri se preklicuje vsp, kar se je svoj Čas trdilo o g. vikarju Gorišku. — Vidite jih, takšni so ti celjsk? ncmčurj' ! Najprej opravljajo, da se kar kadi, na človeku ne najdejo niti pifiice dobre. Slovenec je vse. samo ne pošten človek, kajti pri njih je poštenjak le nemčur ! ! Lažejo, obrekujejo, kradejo čast itd. itd., ali končno, ko j.h primete pred sodnijo, plazijo toliko čara po trebuhu pred vami in prosijo, da vas končno prepričajo, da ee zadovoljite s preklicom v »vahtarici«. Takšni so ti ljudje! Ali razžalite jih vi, pa boste videli, kedaj ee poravnajo z vami. N.kdar ! Tirali vas bodo pred sodišče in naj ee zgodi z vami, kar hoče, ali s prekli.'oaa se ne bodo zadovoljili nikdar. Nemčurska poštenost, kaj hočemo. — Kmetje na Spodnjem Štajerskem se oborožujejo. Kmetje v Loki in Zuzmu in po tamošnji okolici se oborožujejo, ker se je tam nastanila jako nevarna roparska dru hal, ki že dlje časa vznemirja vso okolico, ne da bi jo mogli zasač'ti. Da se zavarujejo za vsak blučdj so se odloči tamošnji kmetje za oLoroženje in bo v ta namen nakupili preko 100 samokresov in druzega orožja. »Latouche Reville« in »Du Chavla«. Prva j jj{Q|Y) V OOPICO je odplnla sinoči, druga se jej pridruži naj-i in romarjem na Sv. Groro brže v Siri, kjer dobiti ladiji potrebne in-strukc j<\ priporoča se v sredi mesta ležeča IV Škrat" je danes izšel in prinaša zanimivo berilo ter lepe slike, Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOONiK. Lastnik konsorcij iista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trat'. Lepa mebilirana soba s prostim vhodom se odda takoj. Ob enem tudi mala sobica primerna za delavca. Več se poizve v tiskarni »Edinost«. xxnnx» mxxuš&x*x& H Svoji k svojim! J g ZALOGA g na Travniku (tik cerkve) ?iazza granDe. Elegantna oprema. Najboljša kava. Velika zber le pristnih likerjev in desertnih vin. Tazlični časopisi. Trije biljardi iz najboljše tvornice St. Martin v Parizu. Sestanek potnikov in kupčevalcev. Telefon. Jvavarnar Filip Pečenko. 30 malih stanovanj z2 kukinjo se takoj odda v ulici lndustria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, L nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot se pohištva« dobro poznana Vesti iz Koroške. -J- Breškaras pogorela. Iz Saiiheia nad Pliberkom poročajo >Sloveneu« : V sredo zvečer ob 8. uri je pogorela cela Breškavas razun dveh hiš. Radi velike suse in pomanjkanja vode je v kratkem času pogorelo okoli 20 poslopij. Ogenj je menda nastal na nekem skednju vsled nepazljivosti nekega pijanca. -j- Smrt t peči. Iz Btjtišča na Ker. poročajo : Ponesrečil je rudar Simen Sni- gic. Delal je pri peči, kj-r se topi železna B . ruda. Da bi nekaj popravil, je zlezel P° i AlBkScMluBr L6VI MlUZl lestvi, a pri tem je oslabel in padel v peč, kjer so ga nssli mrtvega. M tovarne miiarste zairuge y Gorici (Soltau) ^ vpisane zadrugo z omejenim poroštvom ^^ H prej ^siton Čemigoj || S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarto) jg fj st. 1. hiša Marenzi. 2 H NajTečla tovarna piiišt?a pnmorste dežele, g XSolidnost zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 3 tenc-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobco, sa- ^ dernl sestav. Konkurenčna ceno. H W Album pob&iteT brezplačen, H Tovarna pohištva Razne vesti. Dogodki na Hrvatskem. Skoro >e bj pred sodnim stolom v Belo v aru obdržavala razprava proti prvi skupini kr:Ž3vaikili obtožencev, od katerih ae enajst~>rica ee vedno nahaja v preiskovalnem zaporu. Veeb obtožencev skupaj je 116. Branil jih bo dr. De-renč n. Obtožnice proti stanovnikom drugih krajev okraja križevaškega, ni3o še izgotovljene, a se izgotovijo te dni. >Ohz3r« pravi, da bo obtoženih nad 1000 ljudij ! Ako pride torej samo iz enega okraja nad 1200 ljudij na zatožno klop, pomenja to, da je obtožen ve3 narod tega okraja, kajti razun žen in otrok ostane 'e malokdo doma- A sedaj se oglaša mučno vprašanje : kako je prišlo, česa je obtožen, in k d o j e kriv, da je obtožen ta nsrod ? Kdor žali pojasnila, naj se izvoli obrniti do gr< fa Khuea Hedervarvja, do slavne družbe hrvatskih izdajic v madjarenskem taboru in do njihovih — »čistih« zaveznikov in sokrivcev! Spomin na katastrofo na vojaških vajah pri Bileku. Pešpoiku št. 12 eo pripadali, kakor znano, tisti vojaki, ki so na maršu proti Bileku padli kakor žrtve nesposobnosti, neprevidne s ti in trdosrčnosti nekaterih vo jaških poveljnikov. Te dni je dešei ta polk na povratku z vojašsih vaj, zopet v Bilek. Na ukaz novega polkovega zapovednika se je polk postavil pred vojaškim pokopališčem Vsi častniki so morali stopiti pred fronto in novi poveljnik je imel do njih nagovor, na našajoči se na žalostni dogodek. Na to je bilo izdano povelje »k molitvi« in polkovnik je položil krasen ven^c na grob nesrečnih žrtev. ulica Tesa št, 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Pavel Grastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belcje. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ijre, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošee u medene od 25 in 33 cm, še3tvogaloe ploaSe od 20 in 25 cm po K 2— □«». \ Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne i boji nikake konkurence bo lisi glede cene ali ! kakovosti blaga. I Vesti iz Štajerske. — X«?m>ki klevetniki. V »Domovini* čitamo : Meseca majnika je prinesla celjska »vahtarca« vest »Nesramno odiranje romarjev«, v kateri je napadala vikarja celjske Župne cerkve, gospoda Ivana Goriška, češ, da je romarje, ki so potovali s posebnim vlakom na Brezje na uprav židovski način odri za okroglo svotico 3000 kron. Gospod Goiisek e tožil. Porotna razprava je bila že določena Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilusrtovan cenik brezplačno ln franko. Hermangiid Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašcene. V enci j od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanasti! ploščati za spomenike, j Najnižje konkurenčne cene. Sodar prodaja veliko partijo novih in rabljenih sodov od 30 do 900 litrov. Ulica dei jV&o-reri št. 101 v Hojanu. | Fran Anionič lampo Belvedere 10. Telefon 1617. Nova prodajalnica jestvin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spa da jo čili pre din etov. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. > a j fine j si sal a ml. Velika zaloga vin y buteljkah, piva, likerjev in lineraM voia. Postrežba na dom. ===== Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurta.M St. 1277 Ha%pis Z dnem 20. septembra tudi službe za učiteljico-vrtnarico na sejmu v Kopru. Brzojavna poročila. Knera t Marže J ju. PARIZ 12. (B.) Listi javljajo iz Mar-zelja, da so se pripet'li tri novi slučaji bolezni, podobne kugi. Dve dotičnih oaeb sti stanovali v s35edatvu fabrike za kartonažo v > ) > ? > > Na tisoče tu- in inozemskih zdravnikov je preskušalo in priporočajo Lovacrinovo vodo za lase pri pomanjkljivi rašči lasij in brade, slaUi rašči ženskih lasij, pri odpadanju lasij itd To oznanilo je velikevažnosti za vsa kepa, bodi moškega ali žensko, ki so uporabljali brez ^pelia do^edaj mnogoštevilnih mazil za |>ov--pe^evanje rasti lasem. Noeem prifrovarjati drurim sred-tvom. toda smelo ."zasrotovljam. da je .Loiarrin* najvspe^ueji. [Isti se pripravlja vedno po znamenitem predpisu in dohajajo mi dan za dnevom na stotine priznaluili pisem. »kaj dni po uporabi zaesejo rasti la^je ter ra-tejo toliko časa. dokler se ne naprav • zdrava, polna rasa z naravnimi iu ukorcninjei nimi la-nii. Razveli tesra pa ludi ne odpadejo-lasje. ki so ^e pospeševali z uporabo ..Lova-rrine**. Smelo trdim, da bi lahko napolnil vsak« stran tejra easopi-a edi'io le sč spričevali. ki *em jih dobil v zadnjih ti mescih. „Lotacriu*4 deluje v tako kratkem času, kakor ee le misl ti more. Najprej se kažrjomali, toda že ukoreninje i lasjč, kateri »e potem razvijejo kukor pri zdravem in mladem človek j. ..Lotaerin" se uporablja ob o«eb vseh druž-binih razre lov in od obet stanov in vsake starosti. Zabranjuje izpadanje lasij, odpravlja Juščine, daje predčasno osivelim lasem njih prvotno naravno barva, odpravlja srben e, povspe^uje raSčo obrvij, trepalnic, bra Je. kakor tudi na goli glavi. Cena veliki stekl-nici ..Lovmerime*-, ki M V' '/Č. v ^ v- i ■ t. . . zadošča za več mesecev, K 5.—, 3 steklenice K 12._, 6 steklenic K 20.—. Razpošilja proti povzetju ali predplačilu zaloga za Evropo : M. Feith, Dunaj, VI-, Mariahilferstrasse 45. Zalege v Tr^tu : Ludvik Nag' lschmid; na del elo in drobno v mirodilnici v ulici Seba »tiano Št. 1.; Hektor Zernitz. ulica štadion St. 2.; Josip Zigon, ulica Caserma §L 8.; Agencija Zullin, Corso št. 21.; Ivan Angeli, ulica Canale 5t» 5-; Ivan Cillia, Mat. Maichin. Hratje Zernitz, mirodilnićaiji, A. Paautta. uL fieppa 14. L JT >f Andrej Kalan = čevljarski mojster =: se je preselil ¥ M ¥ « M ¥ ¥ M « M < -K ¥ ¥ * * * M ^ M M tf M •K Odlikovana tovarna na vorlno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva U t Mira pri iionci. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. =>*= Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejJih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. - Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesia: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti muli dnevni odškodnini svoje tri polje-; delske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico t ulico Comrnerciale štev. 7, II. d. stop. 2.iin tri^ za ml;vaenje in ^^enje Pše- ------niee, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Ob enemoima za oddati dve lepi mo- ; se ]zve bilirani s )>i. Najemnina po dogovoru njene vj|e pri upravi zgoraj ome- \ova trgovina usnja z zalogo potrebščin za čevljarje Alberta JVlichellitsch via Arcata št. 4. (nasproti drogeriji Huber). Dobro blago za ugodne cene. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in pelje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. 2sB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vei predmeti tudi na mesečne obroke. Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli „PRI ANGELJU" Ljubljana, Dunajska cesta. krepča maiokrvne, nervozne in slabotne osebel LEKARJA Piccoli - ja v Ljubljani. Dobiva sevlekamah 3 r Mnop taja! do 1000 brDn na mesee zanio-rejo častno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas užik). Natančneje pod „Reell 107"' na Annonce.i - Abthe lung tles MERCUft, Stuttgart, liergstr. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (via Ginliani 11) — BARKOVLJE (zraven potopa® Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi ln Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. v Sjdih po 50 in 100 kl£. razpošilja po raj- nižji c^n; ANDREJ JEBAČIN. Štepanji-vas pri Ljubljani, z i dobro blago se jamci. Zelje fcislo Pol Uterska steklenica velja 2 K. Zunajna naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se pošlje znesek po poštnem povzetju. Tudi se prodaja v vseh lekarnah v Trstu Istri, Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K. 2'40 steklenica. SUŠE LJUDSKA. POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nad str v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se od vsace^a če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 5l/a°/0 (Jraduje vsaki dan od y. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razvea nedelj in praznikov. itaije Iran. M leta 1900. Kron 1,203.503 Poštno-bran. račna št?. 831.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&č&ni akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja ▼me rent, zastavnih pisem, prijoritet, komune'r »h obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Pr o znese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje tn divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E+kampt in intranno menic, ff^ Bor*ng naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet a čeki in nakaznicami.