Socialna varnost, človeški odnosi
V današnjih zaostrenlh gospodarsklh razmerah se verjetno nismo zavedall, da se bo družbenoekonom-sklpoložaj starejših občanov in invalidov kljub valori-zacljam tako skokovito poslabšal. To je eden od poudarkov s sedme seje občinske konference SZDL Ljubljana Center, kl se je sestala v ponedeljek 24. Junlja. Beseda fe tekla o Izvajanju zakona o pokojnln-akem In Invalidskem zavarovanju. Na konferenci so razrešlll dosedanjega sekretarja Janka Rednaka, kl /e odšel na drugo dolžnost In namesto njega Izvolill Borlsa Traunška, predsednlka KK SZDL Ledlna.
Iz uvodne besede Ksenije Prežejj o pokojninskem zava-rovaryu povzemamo, da je po-trebno proučiti in nemudoma uveljaviti dodatne možnosti za združevanje sredstev za sa-nacijo položaja upokojencev. Ni normalno, da je socialno ogrožen občan, ki je 35 ali 40 let združeval delo. V naši ob-čini živi skoraj ena četrtina občanov, ki jih prištevamo med starejše, kar pomeni, da morarno temu vprašanju po-svetiti še posebno pozornost. Ne smemo se ustaviti samo pri vprašanju vse manj vred-nih pokojnin ampak se mora-mo ukvarjati tudi s standar-dom starejših občanov, mož-nostjo izrabe njihovega pro-stega časa, vprašanjem social-no zdravstvene problematike in drugo.
Dušan Semolič je ob vsem
tem opozoril, da ne gre le za
razreševanje materialnega po-
.. ložaja upokojencev - q kate-
rem sicer nihče ne dvomi, da je najpomembnejši - pač pa da gre tudi za ustvarjenje hu-manih medsebojnih odnosov v družbi. Gre za odnos, ki ga mora imeti mlada generacija do starejših občanov, ki se ka-že po eni strani v pripravlje-nosti, da jim priskoči v vsa-kem trenutku na pomoč, po drugi strani pa v vsakdaiyih srečanjih, pri katerih odigra največkrat odločilno vlogo že ena sama dobra beseda.
Konferenca je povzela pred-loge in pripombe, ki so jih po-dale krajevne konference SZDL in sklenila predlagati pristojnim organom v repu-bliki nasledrye rešitve:
Vsak delavec bi moral imeti rešen svoj stanovanjski pro-blem Še pred odhodorn v po-koj. Delovni kolektivi bi mo-rali svoje upokojence še na-prej vkjjučevati v svojo dejav-nost; priskočili naj bi na po-moč v času letnih dopustov,
kadar imajo redno zaposleni delavci bolniško, kadar so razne »špice« in podobno. Upokojence naj bi vključevali tudi v sindikalno in drugo družbenopolitično dejavnost. Pokojnine bi morali obvezno uskaljevati z rastom OD. V delovnih organizacijah, kjer morajo delavci delati nadure, naj se tudi ta zaslužek št^je v maso OD; od te mase naj se plačujejo prispevki za social-no zavarovanje in s tem naj se obenem dviguje masa za obračun pokojnine. Proučiti moramo možost, da se sred-stva na žiro računih obrestu-jejo. Na seji so tudi podprli predlog, naj bi prispevke za gradnjo domov za ostarele ob-čane odvajali do leta 1990 in ne le do leta 1985, kot je bilo prvotno dogovoijeno.
Za tekoče usklajevai^je po-kojnin se je zavzela tudi Bože-na Ostrovršnik, ki pa je opo-zorila, da ima le ena tretjina vseh sedanjih upokojencev polno delovno dobo. Tudi to je eden od izvorov za nizke pokojnine. Sicer pa je pred nami predlog republiške kon-ference SZDL, naj bi izraču-navali pokojninsko osnovo na podlagi zadnjega leta delovne dobe. To sicer pomeni veli-kanska dodatna sredstva in ugotoviti moramo, kako jih bomo lahko zagotovili.       N. I.