138. številka Ljubljana, v ponedeljek 20. junija. XXV. leto, 1892. lahaja vsak dan iveier, iaimfii nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogtrske dežele in vse leto lf> gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., sa jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. aa Četrt leta. — Za taje def ele toliko vefi, kolikor poštnina snaša. Za otnanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oananilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah st. Vi, Uprav nistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 našem političnem položaji. v. Ali so mogli, ali so smeli slovenski poslanci odobriti izjavo prof. Šukljeja z oziroiu na notranjo politiko? Nego vzlic temu ukrepu, da, celo prav iz ukrepa samega je vidno, da je govoril dr. Laginja resnico, ko je trdil, da niso vsi slovenski poslanci pooblastili prof. Šukljeja k njegovi izjavi, storjeni dne 12.'januvarija, on torej ni bil tako srečen, da bi bil govoril v sporazumljenji z vso skupino slovenskih poslancev. Da vidimo, jeli imel dr. Laginja prav, ko je trdil, da vsi slovenski poslanci niso niti mogli, niti smeli pooblastiti prof. Šukljeja na tako izjavo, makari tudi na račun mira ne, ker se tudi v iz-vestnem miru hira in umira, ker ne morejo odobriti sistema, po katerem se vlada, niti političnih zvez, katere je sklenila monarhija — in da bode slovenski narod pri bodočih volitvah pokazal, da ni za takšen mir, niti za takšen sistem vladanja, niti za takšne politične zveze. Prof. Šukljeja je ta trditev še bolj spekla nego li prva. Če prav ni, kliče on, imela njegova izjava na nobeno stran nič žaljivega, čeprav ni bila kar nič izživljajoča, čeprav je ž njo v najskromnejši obliki izrazil nazor slovenskih poslancev o politični strani pogodeb, vzlic temu je šel dr. Laginja dalje, — t. j. ni samo trdil, da Šuklje ni bil pooblaščen od vseh slovenskih poslancev, da se je tako izjavil, nego izrekel je nekaj besedij, s katerimi poživlja z ene strani naš narod in naše volilce, z druge strani pa grozi našim „slovenskim poslancem". Na to popravlja on stvarno, da poznajo „slovenski poslanci" svoje dolžnosti proti narodu in proti monarhiji, katera jedina jim jamči obstanek, za to se ne boje nikakeršne grožnje, nego bodo z mirno zavestjo in čistimi rokami stopili v borbo, uverjeni, da bode narod vedel, kje so njega pravi in razumni prijatelji. Vsakdo vidi, da ni gospod Šuklje s tem ničesar popravil. On nikjer ni rekel, da popravlja, on samo trdi: da poznajo „slovenski poslanciu svoje dolžnosti, da se ne boje grožnje in da bodo z mirno vestjo in s čistimi rokami (to je posebno karakteristično, ker dr. Laginja ni rekel ni besedice o mirni ali nemirni vesti, o čistih, ali nečistih rokah, a prof. Šukljeju se je vender potrebno zdelo govoriti o mirni vesti in čistih rokah, tako da nam nehote na misel hodi francoski pregovor: „(jut s'escuse, s'accuse,) stopili v volilsko borbo in da so uverjeni, da bode slovenski narod vedel, kje so mu pravi in razumni prijatelji. S tem je g. Šuklje naravnost sebe in nekatere svojih tovarišev označil kot prave in razumne prijatelje slovenskega naroda — a tudi od drugod se ve, da se on in ti nekateri njegovih tovarišev tako vedejo, kakor da so vzeli v zakup ves razum in kakor da razen njih ne more biti nihče pravi prijatelj slovenskega naroda. O tem ne bodemo na široko razpravljali, navedli bodemo samo besede dveh mož, (jeden je iz slovenskega, drugi iz hrvatskega dela domovine naše,) dveh za narod in za monarhijo zaslužnih mož. Jeden, ki se je izkazal na bojnem polji, rekel je o govoru dra. Laginje: „Tako treba govoriti, ne pa tako kakor prof. Šuklje! — in najstrožje je obsodil politiko monarhije proti Nemčiji in Italiji. Drugi je rekel doslovno tole: »Ves govor dra. Laginje (pri razpravi o trgovinskih pogodbah) je krasen, osobito uvod in koneo. Oligosal je politike nad seboj in okolu sebe, pokazal je, kakšen je in kako sploh misli, zgodi se karkoli. Bolje je molčati in sploh ne biti v državnem zboru nego on-gaviti tako kakor Šuklje. Mogoče, da se bo proti nam ravnalo brezobzirneje, uspeha pa ne bo. Dolgo tako ne more trajati. Še iskali nas bodo, a da bi samo kimali, zato nas ne bodo dobili. Vredno je opomniti prof. Šukljeja tudi na ono, kar je v državnem zboru on sam rekel dne 14. novembra 1891, torej samo dva meseca prej; tedaj je samega sebe in to, kar je govoril dne 19. januvarija, pobil, kajti tedaj trdil je sam vse to, kar ga je v govoru dra. Laginje razžalilo. Sicer naj pa izreče sodbo narod slovenski kadar bode na to pozvan, izreče naj jo po svojem prepričanji in po svoji vesti, nt* da bi uplivala nanj samohvala, spletke in terorizem, kakor se je to go-godilo zlasti pri prvi volitvi prof. Šukljeja. Naj nam g. Šuklje ne zameri, če rečemo, da ni bil niti sam prepričan o tem, kar je rekel, da namreč njogova izjava ni bila žaljiv a niti i z-zivljajoča. Žaljiva je bila in morala je užaliti poslance, kateri tudi slovenski narod zastopajo in katerih ni vprašal za pooblaščenje, da se izjavi tako, kakor se je izjavil — žaljiva je bila prav zato, ker jih ni vprašal; izživljajoča pa je bila zato, ker je bila dijametralno protivna njihovemu čustvu in njihovemu prepričanji, morala je torej izzvati protiizjavo, naj on govori kolikor hoče, da je „v najskromnejši obliki" izrazil nazor „slovenskih poslancev" o politični strani pogodeb. Kdor pozna prof. Šukljeja, a toliko se bo morda poznal tudi sam, tisti ve, da „skromnost" ni osobita njegova lastnost, narobe, da je v vsem njegovem značaju in vedenju nekaj, kar je naravnost nasprotje skromnosti. Mi mu tega ne zamerimo, zakaj značaj je značaj, a v politiki more lastnost, protivna skromnosti, več koristiti, kakor pa skromnost sama — samo to bi mu povedali na uho , naj te lastnosti ne rabi zoper svoje tovariše, zoper slovenske poslance, ampak zoper tiste, kateri krate narodu slovenskemu prirodna, zgodovinska in zakonita prava, rabi naj jo samo v hasen tega naroda. Skromno ali ne skromno g. Šuklje je rekel v „popolnem razumljenji z vso skupino slovenskih poslancev", da slovenski narod in njegovi zastopniki odobravajo politični sistem, po katerem se vlada, da se ne protivijo obstoječim političnim zvezam, da pa tega ne store iz narodnostnih simpatij ampak radi ohranitve miru. In na to je podal dr. Laginja protiizjavo, da namreč on in nekateri tovariši ne odobravajo sedanjega političnega sistema niti obstoječih političnih zvez, pa bilo tudi na račun mira, ker je mir, v katerem se hira in umira, a vojna, v kateri se ne umira. Ali je upravičena ta protiizjava dra. Laginje? Na to naj odgovarjajo slovenski poslanci sami. Kanonik Kiun govoril je v državnem zboru v seji dne" (J. novembra 1801 pri razpravi o na-učnem ministerstvu, in sicer pri naslovu „srednje šole". Rekel je, da se mora dotakniti stvarij, o katerih se je že opetovano govorilo v državnem zboru ; priznava, da ni ugodno slušati stvarij, katere so bile že povedane, a še neugodneje pa je LISTEK. „Menzura". Izvirna humoreska. „Kaj boS za mano hodil, Klobuček po strani nosil.'4 (Narodna.) Gospod Sigi Zeisel je imel pri svojem porodu izredno srečo. Za očeta je dobit jednega najbogatejših Duuajčauov, posestnika krasne palače ob „Ringu." V šoli je tiral mladi SigiBmund čudovito vztrajno konservativno politiko ; razreda, v katerem se je jedenkrat vgnezdil, ni zlepa zapustil. Tako se je srečno preril do tercije, ko so mu jele poganjati prve brke. Težkoče grškega jezika pripravile so ga nekega lepega dne na misel, da si zaman prizadeva postati učenjak; očetu je odkritosrčno razodel, da po svojem preverjenji ne bo dosegel nikdar doktorskega klobuka, češ, ker se mu zdi vsako učenje tako zelo, zelo dolgočasno. Od tedaj bo ne mu začele vesele urice. Stari mu |e sicer plačeval drage privatne učitelje, veuder Sigi se nikakor ni hotel popeti na višo stopinjo človeške izobrazbe. Kadar je bilo priti kakemu docentu, mladega Zeisela običajno ni bilo doma ; tako se je v kratkem izuebil tudi vseh „privatnih sitnosti j'. Zagonetka življenja ni imela zanj nobene trpkosti. Primerno druščino si je kmalu našel in pridno dajal peticam vetrove. Njegovo znanje, njegovo duševno obzorje oBtalo je vedno jednako; zanimal se je \t, kje se najboljše je in pije, kje so najprijetnejše zabave, kje najdraži konji in psi, kje najlepša dekleta. Skratka, Sigi Zeisel je bil popoln kavalir. Govoril je skozi nos in hodil posvetu kot .gigerl". V širokih hlačah plaval je po „Ringu" in „Kiirntb-nerstrasse"; v kratki, mahadravi suknji, v dolgih čevljih, z malim klobučkom, z debelo cigaro, z upognjenimi koleni, krivim hrbtom iu topim pogledom je hodil srca lomit, kakor se je izražal. Kar ga je najbolj značilo kot gigerla, to je bil njegov obraz, na katerem si zamao iskal sledi kake inteligence. Pred kratkim se je bil preselil oberst Bronu-heim s svojo hčerko na Dunaj. Stari Zeisel je bil znan z oberstom in tako se je zgodilo, da je mladi Sigi, skraja prijazno povabljen, pozneje stalen gost, z vajeno akurateso vzplamtel za lepo Kl/.o. Klza ni vročega plamena niti gasila, niti netila, ker se ji je zdel mladi gospod Zeisel — odkrito bodi povedano — v njegovem kostimu in s svojimi čudnimi alirami presmešen. Pokazal se ji je kot gigerl v svoji popolnosti, iu ona se je presrčno smejala. Gotovo ji je ugajal, kitko tudi ne! Takšen kavalir! Od tistega dne so zrasle njegove hlače v neskončno širjavo, suknja se je skrčila, čevlji potegnili so se v smelih potezah, klobuček pa bo je reduciral na minimum in palica solidnemu kolu ni bila nepodobna. Poteze topega obraza aosil je skreražene v tako neusmiljeno dolgočasne gube, da so ljudje kar gledali za njim. Njegov prijatelj Rudolf mu je sicer povedal, da se mu zdi Bmešen in mu svetoval, naj vsaj nekoliko pojenja, če ne, pride še na psihijatriški oddelek. Toda potencirano gigerle se za to ni dosti zmenilo, češ, da sem Elzi všeč. K njej zahajal je vedno češće ter ji pel, govoriti o njih; on pa mora govoriti, da bi se ne reklo, da se je opustilo prvotne zakonite tirjatve. Pripoveduje, kako se je že večkrat zahtevala ustanovitev slovenskih paralelk v Celji, Gorici in Trstu ; ponovitev nižje gimnazije v Kranji in ustanovitev višje hrvatske gimnazije v Pazinu. Ako šolska uprava tega ne bode skoro storila, sodilo se bode, da se slovenskemu narodu meri z drugo mero, kakor nemškemu; vlada je v raznih prilikah obljubovala ustreči tem zakonitim zahtevam Slovencev in Hrvatov, storila pa ni ničesar, vidi se celo, da kani zmanjšati nekaj onega malega, kar je dovolila prejšnja naučna uprava. Ravnanje te uprave je takšno, da mora v ljudstvu vzbuditi nezadovoljnost in je prisiliti na odpor; in če še vedno ni miru in sporazumljenja mej narodi, zadeva odgovornost zato večinoma naučno upravo. — Ta šolska uprava je naučno ministerstvo, del parlamentarne Dunajske vlade. Naučni minister je bil navzočen, kadar so se oglašali slovenski poslanci, ali na vse pritožbe in tirjatve ni se mu videlo umestno ali potrebno odgovoriti le besedico, docim jh odgovarjal na najneznatnejše pritožbe poslancev drugih narodov in izjavljal, kaj je vlada storila primernega, da zadovolji zastopnike teh drugih narodov. On je s tem molče potrdil, da se vlada ne meni za pritožbe slovenskih poslancev, tla ob ljubu je izpolniti pravične in zakonite zahteve Slovencev in Hrvatov, ali da ne stori ničesar v izvršitev teh obljub, da meri Slovanom, zlasti Slovencem in Hrvatom z drugo mero kakor Nemcem, da jej ni mari za umirjenje in sporazum-Ijenje mej narodi — vse to pa dela, kakor drugače niti misliti ni — sistematično. (Dalje prih.) Politični razgled. \ofraiij4* dežele. V Ljubljani, 20 junija. Shod notran jeavstrijske nemške »trunke. Poskus gospodov dr. Foregger in Kraus zje-diuiti obe nemški stranki m je zapeljati v akcijo zoper ministerstvo Taafteovo, se je korenito ponesrečil, k čemur je slučajna ali prav tema strankama dobro došla bolezen grofa Taaftea veliko pripomogla. Toliko je gotovo, da ne mislita ti dve stranki ničesar pozitivnega storiti; če se bodeta sploh združili za kakov vkupni korak, ne bodeta storili drugega uičesar, kakor grofa Taarlea v prijateljskem pogovoru razložili veliki pomen zadnjih administrativnih koncesij za — nemške mandate. Kazali bodo na veliko vznemirjenost nemškega naroda v Alpah, kazali na naaprotstva mej volilci in poslanci in prosili garancij zato, da ne bode vlada liberalnih in nacijonalnih mandatov več v nevarnost spravljala. — Tudi .vznemirjenost" ki se je nastala mej sodelavci liberalnih listov bila je le umetna. Gospode že dolgo niso zadovoljni z delovanjem parlamentarnih svojih zastopnikov, žs dolgo so z jezo in zavistjo gledali, kako praktikujejo gospodje poslanci regulacijo svoje valute in da bi je prisilili izvrševati svoje poslanske dolžnosti, ne pa sanfo streči ministrom, ukrenili so sklicati ihod notranjeav-striJBkih Nemcev. Liberalna stranka pa neče o tem shodu ničesar vedeti, samo prijatelj Dumreicher, dični slovenožder, prišel bode v Gradec jokat z dr. Steiuvvendorjem, jokat zato, ker gineva upliv Waserjev. Oficijelno pa shoda ne bode sklicali niti člani nacijonalue frakcije niti kako veliko politično društvo, samo nekateri zasebniki, a najodličnejši Graški nactjonalci, kakor Derschatta in drugi se kadar je mogel, jednakomerno pesem o svoji ljubezni. Ker je izgubila polkovnikova hčerka v zgodnji mladosti mater ter se navadila zgodaj samostojnosti, sprejemala je večkrat obiske neslanega čeatilca sama. Papa se to ni prav nič čudno zdelo; vedel je, da bo njegova Elza znala ravnati z vsakomur tako, da bo ostal v mejah dostojnosti. Kar se tiče Zeisela, mu je že večkrat eklatantno pokazala, da ne mara Čisto, prav čisto nič zanj. Vsak drugi človek bi bil opazil, koliko je ura bila, gigerle pa si je razlagalo vse njene besede v svoj prid in oblegalo krasno dekle vedno hujše. „Eeb, ljubim vas, gospodična Elza", javkal je. „Prav, prav, če že drugače ni mogoče, le,tf smeje se ona. „Ljubim vas I" vzdihne znova. .Moj Bog, kolikokrat ste mi to že zatrjevali. Vi me dolgočasite 1M pNočete verjeti da vas ljubim, ceh, ako mi ne verjamete, se ustrelim!" „()! No, saj verjamem. Streljati se je baje nevarno." upirajo vBakeršnemu shodu, ker se boje blamaže. Z neke strani predlagalo se je, povabiti na ta shod tudi klerikalne poslance štajerske. Prav radovedni smo, bodoli ti prišli na shod ali pa spoznali nastavljeno jim zanjko — če se bode sploh vršil projektovani ta shod, kar pa še oi gotovo, kajti .vznemirjenost" pojema vidno, zlasti zato, ker Nemci sami ne vedo, k čemu so prav za prav vznemirjeni in v čem se jim je kaka krivica zgodila. Prav način, kako so Nemci dajali duška tej svoji vznemirjenosti, prav to nam je osvetlilo z bengalično lučjo, da je ta stranka izgubila že davno vse politične ideale, da se kompletuje iz političnih gusarjev in „streberjev". Valutni odsek. V zadnji seji valutnega odseka dognala bo je zopet velevažna točka dotičnih predlog; odsek je odobril od vlado predlagano relacijo, po kateri je goldinar vreden 2 franka 19 centimetrov. Naaprotstva zaradi relacije bila so jako velika; Poljak Abrahamovvicz je nasvetoval relacijo 2 frankov 5 centimov, poslanec trgovinske zbornice pa relacijo 16 odstotkov. Kakor že rečeno, obveljala je vladna predlogu, zgolj iz oportunitete, ker je ta relacija nenaravna, umetno narejena, ker bode v korist Mad-jarom nam pa v očitno škodo. — Na predlog po slanca E i m a določil je valutni odsek, da bodi ime novemu zlatemu denarju .deželni zlati" in upati je, da bode vlada privolila premeniti napis na denarjih tako, da bode izražen tudi cesarjev naslov bolj popolnoma — Nemški liberalci glasujejo le nejevoljno za vladne predloge; volilci je silijo, naj zahtevajo za svoje glasove mastnih političnih koncesij. Ker pa so liberalci to priliko zamudili in se angaževali za vladne predloge — si ne morejo pomoči iz škripcev. Tragikomičen položaj! Dragi njske prlklade, Vsled ukrepa gospodske zbornice, da v dravinjske priklade ni razdeliti več kakor pol milijona goldinarjev, stavil je budgetnt odsek poslanske zbornice nasvet, naj se voli posebna komisija, v kateri bodeta zastopani obe zbornici in ta komisija naj ukrene koliko je razdeliti mej uradnike. Umevno je, da bode obveljala manjša svota; kajti vlada v tem oziru nikakor neče odnehati. Mazpust Zagrebškega mestnega zbora* „Obzor" od sobote piše: „Vrhovni načelnik Zagrebški gosp. Sieber pozval je za ponedeljek ob 11. uri zjutraj skupščino mestnega zastopa, v kateri se bode proglasil odpis dež. vlade, s katerim se rapušča zastopstvo mesta Zagreba. Sodeč po tem, da goip. Sieber marljivo proučava volilske listine, mogol bi on biti vladni poverjenik, drugi zopet mislijo, da bi ta čast doletela g. Czernkoviča, ali velikega župana g. KovaČeviČa ali podžupana gospoda Čuvaja. Negotovost trajala bode v ostalem samo do ponedeljka." V nanje države. Srbske razmere. Smrt regenta Proti«'-1 prouzročila je velike bomatije. Sedanje regentstvo bilo je vseskozi prott-radikalno; Ristič in Belimsrkovič sta liberalca ven in ven, Protič pa je bil naprednjak, in to je bil prvi uzrok vsem razprtijam mej regentstvom in radikalno vlado. Po zakonu voli naslednika umrlemu regentu skupšč na, prvič ko se snide in sicer z navadno absolutno veČino glasov. Po sedanjih dispozicijah sešla se bode skupščina šele meseca novembra. Ker je večina radikalna, je gotovo, da bode izvoljen radikalen regent. Zlasti trije kandidatje so, o katerih se govori, da se potezajo za to sluznico, ki nosi na leto 60-000 frankov: ministerski predsednik Pasič, poslanik v Carigradu general Sava Gruić in državni svetnik dr. Dokič, bivši odgojitelj kraljev. Največ upanja ima dr. Dokič, kajti ne samo, da je mej radikalno stranko jako čislan kot čist značaj in nesebičen poštenjak, on je tudi priljubljen narodu iu mlademu kralju. — Radikalni krogi se .Da mi le verjamete. Vera, upanje, ljubezen! Ljubim Vas in nikdo mi ne more braniti." „Gotovo ne, nikdor. Prosim, le naprej, da capo." „Gospodična, vi se norčujete in jaz živim in mrem za vas! V motne valove Dunava skočim na vaše povelje, raz Štefanov stolp se vržem na vaš migljaj, dinamitno patronu si pritisnem na srce, ako mi velite, vse, vse za vas." Sigi je pozabil v svoji navdušenosti celo lako-niškega zloga gigerlov. „GoBpod Zeisel, vi postajate sentimentalni! Dajva, pomeniva se kaj pametnega!" Pametnega se pa Sigi ni vedel nič pomenkovati; malo pomisli in reče: .Milostiva moja, še nekaj! Kakšen bi moral biti mož, ki bi vam ugajal?" .Plemenitega srca in krepkega, moškega značaja." .Nič drugega?' .Kaj hočete še. Še tega jim zvečine nedostaje. Prej kakor drugekrati se je gigerle poslovilo, poljubivši mladi dami mehko ročico. (Dalje prib.) potezajo zato, da bi vlada čim prej mogoče sklicala skupščino v kratko izredno zasedanje, da se ta stvar reši. Morilci JBelčeva pred sodiščem. Petnajst mesecev je tega, kar je bil minister Belcev v Sofiji zavratno umorjen, te dni pa se je začela pred vojnim sodiščem kazenska obravnava proti osemnajstim Bolgarom, založenim, da so se zarotili, da so hoteli umoriti kneza in šiloma vlado premeniti Mej zatoionci je tudi bivši minister Petku Karavelov. Sodniki so samo taki možje, ki so že dokazali, da so poslušno orodje Stambulova in zato je gotovo, da bodo obsojeni in kar najstrožje kaznovani vsi, proti katerim se bode le najmanjša stva-rica dognala JPotovanje kralfa italijanskega* Nemški in italijanski listi pišejo jako obširno o potovanji kralja Umberta v Potsdam „11 Diritto" pravi, da je narod hvaležen Nemcem, ker se pripravljajo za sijajni v sprejem kralja, tolaži pa Francoze, naj se ne hudujejo, ker Savojska rodbina ni nikdar ničesar naklepala proti Franciji. „Opinione" piše: Kraljevo potovanje ni drugega kakor navaden obisk, kateri ne bode na evropski položal kar nič uplival, kateri se pa s smotri italijanske politike ujema tako kakor s tradicijami obeh dinastij. Dopisi. Iz jtteiiglMn, 18. junija. [Izv. dop.] (Naših gasilcev občeval ni jezik.) Dolgo časa niste slišali od naše strani nobenega glasu, kakor bi spali smrtno spanje. Tudi sedaj morda moj dopis ne bode vsem ugajal. Odpihal nam je mrzli sever železuičnd postajo daleč tje k Jurišam, a to nič ne de. Mi živimo vender ter tudi napredujemo, kakor bodete sami izprevideli. Brez društva ni živ* ljeua, mislili smo si Mengšani ter smo Bi v kratkem času ustanovili troje, namreč: bralno društev, katoliško bralno ter gasiloo društvo. Ni mi namen opisovati delavnost tega ali onega društva, vsa imajo blag namen Nekaj pa je pri gasilnem društvu, česar nemorem odobravati in še marsikdo ne, to je namreč nemška .komando", katero društvo nežno goji, odkar se je rodilo. Mengšani, kolikor vi nemščino pri gasilnem društvu negujete, preseda že poštenim &Nemcem, da se po vsej pravici iz vas norčujejo, ker dobro vedo, koliko in kako ste jo vešči. Pri procesiji bv. Reš-njega telesa zapovedovalo se je zopet v blaženi nemščini v pričo stotine slovenskega občinatva, a na to — zaigrala je godba, obstoječa iz domačih fantov koračnico „Naprej zastava Slava". Kaj ne, gospod urednik, to se vjema?! Srce mora boleti slebarnega rodoljuba, ko sliši pri društvu, pri kojem so sinovi poštenih slovenskih mater, materinščino za-metavati ter tujko negovati. S tem si gotovo ne bodete naklonili slovenskih društvev. Zatorej mengiški možje in veljaki, kateri imate upljivno besedo: Odpravite to Črno marogo! Iz Radovljiškega okraja, 19. junija. [Izv. dop.] (Občni zbor učiteljskegadruštva). Pričakoval sem, da se bode kdo spretnejši od mene oglasil in popisal občni zbor tukajšnjega učiteljskega društva, kateri se je vršil dne 2. t. m. v šolskem poslopji v Lescah. Ker se to ni zgodilo, primoran sem storiti to sam. — Zborovanja se je vdeležilo 13 učiteljev in učiteljice. Predsednik g. M. Kovšca pozdravil je navzočnike in opominjal k složnosti ter vspodbujal k vzajemnem delovanju v korist šolstvu, učiteljstvu in milemu narodu. Predsednikov nagovor bil je vsprejet z odobrenjem. Na tu je poročal društveni tajnik g. Ig. Rozman o društvenem delovanji in omenim, da društvo v preteklem letu ni tako uspešno delovalo, nego prednje leto; tega pa ni krivo učiteljstvu, ampak razmere. Iz njegovega poročila Brno zvedeli, da je društvo nameravalo in tudi Že sklenilo v teku minulega leta napraviti dva koncerta šolstvu v korist, a vsled bolezni pevovodje in nekaterih drugih neugodnosti morala sta izostati. Dalje, da je društvo imelo 1 izvanredni občni zbor, odbor pa 4 seje, da šteje društvo sedaj 1 častnega, 24 pravih in 18 podpornih članov. Društveni blagajnik K. Simon poročal je o društvenem imetji. S poročilom je bil kmalu gotov; društvo nima dolga, a blagajnica je prazna, pač pa je še več društvenikov z letnino na dolgu. K poročilu blagajnika oglasil se je g- Turk in predlagal, da se v prihodnje društvena letnina v smislu društvenih pravil točno odrajtuje. Ta predlog se soglasno vsprejme, poročilo blagajnikovo pa se vzame na znanje. Za pregledovalce društvenih računov sta bili izvoljeni učiteljici gdč. Dona ti in Vurner. Gosp. H. Podkrajšek poročal je o .Praktični porabi vzbočenega zemljevida" jako spretno in dovršeno. Kazal nam je pot, po kateri je učence dovesti do tega, da razumejo in 2najo čitati zemljevide. Vse to, kar je navel v svojem poročilu, pojasnjeval je .potem praktično na vzbočenem zemljevidu in z risanjem na šolski deski. — To poročilo bilo je z občno pohvalo vsprejeto. Gosp Simon predaval je o „Šolski mladini in poštni hranilnici", hoteč pokazati, kako je mladino privesti do štedljivosti in varčnosti ter odvračati od zapravljivosti. posebno od sladkosnedoBti in igre. Tudi njegovo poročilo bilo je s pohvalo vsprejeto. V odbor so bili voljeni gg.: K. Simon, H. Podkrajšek, Jan. Pianecki, M. Kovšca in Ig. Rozman. Kot delegati v .Zavezo" pa gg. : M. Kovšca, H. Podkrajšek, Jos. Žirovnik, Jan. Vreaec in gdč. Antonija Okorn, kateri so se zborovanja .Zaveze" tudi udeležili. Po zborovanji zahvali se predsednik gg. poročevalcem za poročila ter zaključi zborovanje s trikratnim .Slava"-klicem presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. kot prvemu in najvišjemu zaščitniku šolstva. Domače stvari. — (.Matica Slovenska.") Upravni odbor „Matice Slovenske" je imel preteklo soboto kratko posvetovanje, da se konečno dogovori o važnejših predmetih za občni zbur. Ta se bo vršil, kakor je bilo že naznanjeno, v sredo dno 22. t. m. ob 1/a5. uri popoludne v mestni dvorani in opozarjajo se nanj še jedenkrat društveniki, da bo udeležba tem častnejša. Ker se približuje konec šolskega leta, sklenilo se je pri tem razgovoru tudi, da bodi naslednja odborova seja po občnem zboru takoj v četrtek 23. t. m., ob Šestih popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu v koštituiranje odbora in tudi v ta namen, da se rešijo nujnejše stvari, katere so po predsedništvu naznanjene bile odbornikom. — (Procesiji sv. Rešnjega telesa) v mestni župi pri sv. Jakobu in v frančiškanski župi zvršili sta se o najlepšem vremenu. Komaj je bila procesija pri sv. Jakobu vrnila se v cerkev, nastala je huda nevihta. Belo oblečenih deklet je bilo na stotine, posebno mnogo pa elegantnih v v črno svilo oblečenih žen In deklet s pečami in dragocenimi pasi. Vsako procesijo je spremljala stotnija domačega pešpolka in oddelek godbe. Pri sv. Jakobu vzbujal je novi baldahin iz bele svile, bogato z zlatom pretkan, občno pozornost. Ljudstva je bilo na tisoče po vseh ulicah. — (Osobne vesti.) Okrajni glavar g. Franc Kankovskv premeščen je iz Brežic v Maribor. Vodstvo okrajnega glavarstva v Brežicah je prevzel začasno okrajni komisar gosp. Adolf Rotondi d' Arailza. — Pravni praktikant pri okrožnem sodišči v Olji g. Rajko Jordan imenovan je avskultantom za Štajersko. — Pristav okrožnega sodišča v Celji g. Karol Marti nak imenovan je okrajnim sodnikom v Sevnici. — Kancelist okrajnega sodišča v Vo« loškem g. Iv. Erjavec je premeščen v Cirkno. — Poštna komisarja g. Nik. Dudan in g. Joaip G in s v Trstu imenovana Bta tajnikoma pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. — (Odlikovanje.) Poveljnik domobranskega batalijona v Ljubljani major g. Iv. Wodniansky, dobil je viteški križec Franc Jožeiovega reda. — (Konfiskacija.) Državno pravništvo zaplenilo je sobotno številko .Rodoljuba" zaradi dopisa z Reke, v katerem je govor o izgredih oger-skih honvedov. — (.Glasbene Matice") moški zbor ima svoje pevske vaje jutri, v torek, zvečer ob 8. uri in ženski zbor v četrtek 23. t. m. zvečer ob 8. uri v Knežjem dvorci. Vadilo so bode v pevanji za izlet odbranih pesnij in zato so naprošeni gospodje in dame, da se polnoštevilno udeleže vaj. — (Vodstvo muzejskega društva) opozarja člane, da bode jutri (v torek) zvečer ob 7. uri v ltudoltiuumu društveni občni zbor in vabi k obilni udeležbi. — (Sokolski večer) v spomin Franu Levstiku vršil se je preteklo soboto prav dostojno. Vrt FerlinČeve restavracije „pri Zvezdi" bil je okrašen z narodnimi zastavami in lampijoni in poln odličnega občinstva. V jedrnatih besedah pozdravil je podstarosta brat dr. Triller navzoče in poudarjal Levstikovo neustrašeno narodno odločnost in njegov križev pot v boji za resnico in za vzvišene ideje. V odločnosti naj ga posnema .Sokol". Govor je bil vsprejet z občnim odobravanjem. PevBko društvo .Ljubljana" sodelovalo je iz prijaznosti z večjim oddelkom pevcev in izvajalo prav dobro razne zbore in čveteroapeve; bariton-solo v pesmi .Oblakom" pel je g. Baje. Vse pevske producije vzbujale so splošno zadovoljnost. Odbornik brat Jos. N o 11 i zahvalil je .Ljubljano" za prijazno sodelovanje in jej napil, želeč, da se krepko razvija. Odgovoril je podpred-seduik .Ljubljane" g. Gutnik, poudarjajoč, da bode mlado društvo vedno rado delovalo složno z vsemi narodnimi društvi in je napil .Sokolu". Voja.ška godba izvršila je svoj program prav povoljno in bo posebno ugajale razne Blovanske skladbe, kar je umevno. Postrežba bila je prav dobra in g. Ferlin-čeva kuhinja in klet našli sta splošno priznanje, kar poudarjati nam je prijetna dolžnost. Tako smemo reči, da se je prvi poletni večer Sokolov obuesel prav dobro v vsakem oziru. — (Ogenj.) Včeraj oh 3/t na 7- uro zvečer naznanila sta dva strela raz Grad ogenj. Gorelo je v delarnici gosp. Dovgana na Dunajski cesti v dimniku, Predno je prišlo gasilno društvo na lice požara, bil je ogenj že pogašen Občinstva zbralo se na Dunajski cesti v hipu na tisoče. — (Razpis dobave.) C. kr. ministerstvo 28 deželno brambo je z razglašeni maja meseca t. I. razpisalo dobavo narejenih oblačil in oprav za c. kr. deželno brambo potem splošne konkurence. Mej predmeti, katere je oddajati c kr. domobranskemu upravnemu glavnemu skladišni na Dunaji, ho tudi uaalednji: Neokovani konjski količi, pleteni bomba-žasti telovniki, rokavice, ovratnice, listnice za podčastnike, vrvi za povezavanje krme, uapojne golide, sedla, konjske odeje, vojaške steklenice, kuhinjska posoda, int''loterijske lopate, mesarsko orodje i. dr. Pismene ponudbe izročiti je n a j k a s n e j e do 30. junija t. 1. do dvanajstih op o I ud ne pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo na Dunaji. Podrobnosti poizvedo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — (V veliki cerkvi v Kranji) podrl se je v petek popoludne kakih 10 metrov viaok oder, na katerem je bilo več delavcev. Štirje slikarji, ki so slikali strop, padli so v globino. Čudež je, da se nobeden ni hudo poškodoval, le jeden se je menda hudo pretresel, ker je tožil, da ga notri boli. Proti večeru pa je padel učenec, kateremu se je v glavi zvrtelo z visočine, a se tudi ni dosti poškodoval, le nekoliko na rokah. Je li bil oder slabo postavljen, ali je zlobna roka zakrivila nesrečo, kakor trdijo nekateri, pokazala bode preiskava. Sreča je bila, da ni bilo ljudi v cerkvi, ko se je dogodila nezgoda. — (Iz Št. Jerneja) se nam 17. t. m. piše: V naši okolici je stalo žito kaj lepo, tako kakor Že dolgo ne; — danes je pa po našem iu staro vaškem polju padala hudo — toča. Čujemo, da je tudi v Jesenicah na Savi ter okoli Rake toča bila. Slaba letina! — Torek 14. t. m. padala je toča v Hmel-čiču, Selu, St. Jurju in druzih krajih okoli Novega mesta. Par tisoč veder vina je šlo in vinogradi v teh krajih, kjer še niso doslej trtne uši zasledili, so za par let uuičeni. Seveda je lepo žito tudi šlo; pridejo počasi letos vsi kraji Dolenjske glede toče na vrsto. To bo potem življenje t — (Vipavske sadjarske zadruge) občni zbor bode duo 3. julija 1. 1. točuo ob 5. uri popoludne v šolskem poslopji v Podragi. Dnevni red: 1. Odborov i predlogi. 2. Eventualno prenarejanje že I. 1891. popravljenih pravil. 3. Razno. Z ozirom na točko II. dnevnega reda upozore se vsi p. n. gg. člani, da se tega zbora polnoštevilno udeleže. — (Razpisani službi.) Pri c. kr. finančni direkciji v Ljubljani razpisano je mesto finančnega koncipista v X. dijetnem razredu. Prosilci morajo razven zakonito zahtevanih sposobnostij tudi dokazati, da so zmožni obeh deželnih jezikov. Prošnje v štirih tednih pri predsedstvu c. kr. fiuaučne direkcije. — Na trorazredni ljudski šoli v Toplicah razpisano je za bodoče šolsko leto mesto druzega učitelja z letno plačo 500 gld. Služba odda se definitivno. Prošnje do 15. julija pri okrajnem šolskem svetu v Novem mestu. — (Slovenske šole po štajerskih mestih.) Ker se je začela v zadnjem času agitacija, da se za peščico nemških ali nemčurskih otrok snujejo čisto nemške šole v mestih in trgih, kjer jih do zdsj Še ni bilo, n. pr. v Brežicah, Konjicah, v Ljutomeru, Vojniku itd. naj tudi Slovenci stopijo na noge odločno. Zahtevajo naj sloveuske šole v Celji, v Mariboru in v okolici, v Ptuji itd. Povsod v teh potujčenih mestih nahaja se po sto in tudi več slovenskih otrok, šole so pa le nemške. Zahte-vajmo torej za se to, kar zahteva pest tujcev ali renegatov. — (Lokalna železnica iz Radgone v Ljutomer.) Okrajni zastop in tržna občina v Ljutomeru dobila sta od ministerstva dovoljenje, da kot koncesijonarja za lokalno železnico iz Radgone v Ljutomer ustanovita delniško društvo .Lokalna železnica Radgona-Ljutomer". Glavnica znaša 575.000 gld. izdalo se bo 2875 delnic po 220 gld.; od teh je 1375 prijoritetnih in 1500 glavinskih deluic. Dalje sme družba izdati še za 275.000 prijoritetnih obligacij, ki se obrestujejo po 41/9% iu se izplačajo nazaj v gotovem obroku. — (Umor.) V Kozjem napadel je hlapec Nace Grus na dopustu bivajočega orožnika \Vacha, vodjo postaje v Marenbergu, zavratno z motiko ter mu prisšdel več ran na glavi, da je ranjenec kmalu potem umrl. Uzrok zločinu je baje bila ljubosumnost. — (Iz domačih toplic.) V Rogatec Slatino došlo je do 15. t. m. 2G2 strank s 374 osebami. — (Ak ad. d rušt vo .Triglav" vGradci) priredi v sredo, 23. t. m., v čitalniških prostorih BUrgergasse 8., II. ob 6. uri na večer svoj IV. redno zborovanje za poletni tečaj 1892 s tem-le vspore-duni : 1. Čitanje zapisuika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odborov ad hoc. 4. Poročilo revizorjev knjižnice. 5. Slučajnosti. — (Vse mora biti italijansko.) V Loč-niku pri Gorici, kjer se je pred 80 leti v cerkvi pro-povedovalo le v slovenskem jeziku, je danes v cerkvi vse italijansko, dasi je Grndiškuta cela slovenska in dasi je v Ločniku tudi slovenska Šola. Samo jedna prepoved na leto ostala je še v navadi in to na sv. Rešujega telesa dau. Zdaj hotć še to odpraviti. Prišla je deputacija iz Ločnika, na čelu jej župan, k škofu ter izročila prošnjo, naj se odpravi ta slovenska propoved. Opravila ni deputacija nič, a kaj pomaga, ko je le itak delo raznarodenja dovršeno in je jedina slovenska propoved le nekakšen žalostni spomin na to, da je Ločnik nekdaj bil s 1 o v e u a k, kakor priča še zdaj njegovo ime, da pa, žalibog, v to poklicani niso vedeli dovolj brauiti slovenske narodnosti, ker bo opustili slovenske propovedi in je skrčili na jedno samo na leto! — (D v e zdr a vnišk i mesti) je popolniti pri .Delavskem podpornem društvu" v Trstu. Natančnejši pogoji se poizvedo pri predsedništvu društva, via Molin piecolo št. 1. Prošnje je uložiti v 20 dneh. — (Klub bicik listo v „IIr vatskega Sokola") v Zagrebu priredi, kakor smo že oznanili, due 20. t. m. svojo prvo mejnaroduo dirko, za katero se je že sedaj prijavilo lepo Število udeležencev. Dirkališče je z ozirom na dirko temeljito popravljeno in zadostuje sedaj vsem zahtevam. Vspored za dirko je jaku obsežen in so darila prav lepa. Za .Celjski Sokol" urinil je odbor jedno posebno tor ko v vspored, ker so si Celjski kolesarji tega želeli, a zategadelj bode ta dirka Slovence gotovo posebno zanimala. Ne dvomimo, da bodu slovenski kolesarji tudi pri toj priliki pohiteli v beli hrvatski Zagreb, kjer jih bodo bratje Hrvati gotovo lepo vsprejeli. Kakor Čujemo, bode že v soboto 25. t. m. v čast kolesarjem v klubovih prostorih v .Grand Hotel-u14 večerna zabava, pri kateri bodo svirali .Merkurjeviu tamburaši. Tudi drugih zabav bode mnogo. — (Koliko je tabačnih trafik v Avstriji.) Po uradnih izkazih je v Avstriji trafik, kjer se prodaja tabak na drobno 72 574, predajalcev na debelo pa je 969, poleg teb je še 35 prodajalcev specijalitet. Izkazani najvišji kosmati dohodek več nego 4000 gld. da samo 30 trafik na drobno, najmanjše kosmate dotiodke do 50 gld. pa ima 42.120 trafik. Tabaka se pokadi in ponoslja vedno več, akopram se je pri nekaterih vrstah tabaka in smotk pokazal manji dohodek. Celotni kosum narašča od leta do leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 20. junija. Danes vršil se ustanovni shod carinskega sveta. Pozdrav trgovinskega ministra bil laskavo vzprejet. Dunaj 20. junija. Na potu na Dunaj bil Bismarck povsod sijajno vsprejet, zlasti v Tešinu, Iglavi, Znojmu. Bismarck nastanil se na Dunaji v palači grofa Palffvja. Po prihodu bili majhni izgredi publike, večinoma dijakov, ker jo je policija odtirala od uhoda v palačo. Policijsk nadzornik bil večkrat udarjen s pa- lico in je lahko ranjen. Dvanajst izgrednikov zaprli. Na svet Schweningerja ne vzprejema Bismarck nikakeršnih deputacij in drugih po-setov, niti ne bo obiskal razstave, ker je baje počitka močno potreben. Razne vesti. * (Milodari za vdove in sirote v Pfi-bramu ponesrečenih rudarjev.) Okrajnemu glavarstvu došlo je do zdaj 109.000 gld., rudarskemu vodstvu 36.000 gld- in županstvu 24.000 goldinarjev, katere vsote bodo za podporo vdov in sirot, ki so po grozni nesreči v rudniku Pftbram-skem ostali v največji bedi. * (Najvišja gorska železnica) odprla se je 16. t. m. v Bernskem kantonu v Švici. To je proga iz Brienza na Rothhorn, ki je 2252 metrov visok. * (Obravnava proti Ravacholu) pričela se je danes pred porotniki v Montbrisonu. Za-tožbo vodi generalni prokurator Fochier iz Lyona, ki bode podpiral državnega pravnika Cabannesa v Montbrisonu. Policija odredila je vse potrebno za varnost sodnega poslopja. * (Emin paša je živ.) Vest o smrti Emin paše se ni obistinila. Kakor poročajo „Petermans Geografische Mittheilungeu", došla je brzojavna vest, da je Emin paša dospel zdrav v Bukobo. * (Kolera na angleškem parobrodu.) Kakor se brzojavlja v Liverpnol, umrlo je na angleškem parobrodu „Crofton Hali", ki je odplul iz Calcute v Muli na Angleškem, mej narjev za kolero. Vsled tega vrnil zopet v Calcuto. * (Karakteristika raznih Neki amerikanski pisec izraža se o tako-le: V novo iznajdeni deželi zida Španjec naj-prve cerkev, Francoz gledališče, Anglež konjski hlev, Nemec pivnico, Amerikanec ustanovi časnik za reklamo in Italijan ne stori ničesar in pusti, da ga solnce obseva. (O Slovanih se amerikanski pisec ne izraža — menda še zanje ne ve!) potjo šest mor-se je parobrod narodov.) raznih narodih BttMf „LJUBLJANSKI ZVOH" atejl za vse leto 4 gld. 60 kr.; ea pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i « iiiHinii diplomo S l'remiivano 1. 1891, c. in kr. trsovliinltcffit iniiilnterntvn. 131*i rodna tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških in kriBtalizovano). Dobljena iz na| bogatejšega zdrav iliiega vrele« v >lHri|mi*kili kopellli, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brez drugih prime«, in ima po ana-lizi prof. Ja lekarni in v vbcu večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Henn, l*una|, X. ■ g Dalmatinska vina. uBpsitie Didolić tvr'd^l^^ft^ Z iiaft>ol^im}0 vini laatoega pridelka rnVillnHii\lnTi, rudeCe, črno, X5rn.č» v Dalmaciji. Vina ima veake pa tudi najfinejše rumeno ali }ia- ^rim'dt*Wno fili MikvrtrtWć 'TkiSki^liarocitv*- izvršuje točno, na zahteva-tpuslfe j pokuiuj^ tiin tam i,c«Sk.f; "Ha-^Ta tvrdka odlikovana je bila že večkrat z pdUfcfmfc pra^n^rf^jrrr- vK^nvoduje hrvatsko, jsmofii^iiv .'j^ilduu ibjTua:i indij italijansko iu (711-1) \W Voclozflravilaica v Kamnika na Kranjskem. (Postaja lokalne železnice Ljubljana-Kamnik.) Župnika Kneippa zdravilni način pod vodstvom zdravnika-specijalista. Otvoritev letne sezone dne I**, junija t. 1. Pojasnila o zavodu in o stanovanjih daje (Tis—i) zdraviliščino ravnateljstvo. Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne*. 889456 99