Leto VIII, št. 156
Liubliana, torek 5. julija 1927
ca izhaja ob ♦. acjutraj. =
Stane .nesečno Um 25-—. za inozemstvo Dir io-— neobvezno.
Oglasi po tarilu.
Uredništvo t
Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/I. Telefon št. 207» in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ce^a 2 Oir
OpravnRtro: LJubljana, frešernova
ulica št. §4, — Telefon št. 2036.
inseratm oddelek: Ljubljana, Hreše!-aora ulica št. 4. — Telefon št. 2402
Podružnici: Maribor, Alegsaidrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem cek. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Ljubljana, 4. julija.
V nedeljo je razvil dr. Korošec pred zaupniki SLS program, s katerim bodo šli klerikalci v volilno borbo. Obenem je seveda moral vsaj poskusiti opravičiti grehe SLS v zadnjih letih, zlasti za-časa sovladanja v Beogradu. Tako glede programa kakor glede obrambe je bil dr. Korošcev govor zelo klavern.
Najprej glede pozitivnega programa. Nič več avtonomije, nič več revizije ustave! Tudi ne več bojne napovedi centralizmu, velesrbstvu, davčnemu iz-žemanju Slovenije in kar je bilo še enakih klerikalnih gesel v prošlih letih. Vse to je poromalo med staro šaro, kar je najboljši dokaz, da so bili to Ie dema-goški šlagerji. za katere so vpregli ves svoj strankarski in cerkveni aparat, da so ž njimi preslepili volilce.
Pač pa je dr. Korošec beograjskim vlastodržcem slovesno sporočil, da sta «skrb in briga SLS posvečena celi državi« in da bo SLS odslej »služila državi®. Dr. Korošec je izrecno povdaril. da SLS sicer živi in raste v Sloveniji, da pa ni separatistična. Čemu ta povda-rek? Kaj je končno le spoznal, da je konec plemenskih strank? Zakaj ni potem raje odkritosrčno predlagal revizije strankinega programa?
Zanimivo je, da je dr. Korošec v svojem govoru pohvalil tudi oblastne samouprave, ki jih je prinesla in jih jamči ustava. Kaj ga ni bilo sram. ako se je pri tem spomnil peklenske demagogije, ki sta jo uganjala SLS in njeno časopisje ravno proti tem samoupravam? Obljubil je, da bo SLS storila vse, da pridejo samouprave do popolne veljave, pozabil pa je povedati, kako se strinja s to obljubo dejstvo, da je pod klerikalnim režimom izšla zloglasna uredba finančnega ministra, s katero je bila finančna samostojnost oblastnih samouprav skoro docela zopet ukinjena.
Še bolj zanimivi pa so oni odstavki dr. Koroščevega govora, ki se dotikajo grehov SLS nad slovenskim narodnim gospodarstvom in celimi stanovi našega prebivalstva. Tu imamo predvsem strahotne redukcije pri železnicah, de-montažo socijalne politike in nečuvenim novim davkom na plače privatnih nameščencev. Drugače ne baš redkobesedni dr. Korošec se je pri vseh teh perečih problemih držal načeli, da je molčati zlato. O železniških redukcijah si je upal povedati samo to, da je «SLS dobila uravnotežen proračun in ni mogla spremeniti izdatkov.« Zamolčal pa je. da je SLS le spreminjala proračun. In še kako ga je! Za črnogorske prince je naknadno glasovala še za celih 42 milijonov dinarjev. Glasovala pa je za hujše obdavčenje privatnih in nestalnih državnih nameščencev, glasovala za redukcije železniških delavcev in njiho-v že itak minimalnih plač ter tako pahnila na tisoče ljudi v še hujšo bedo.
Pri vsem tem ie bil dr. Korošec še toliko drzen, da se je upal rogati železničarjem. češ «železničarji nimajo boljših prijateljev kakor v nas». To je pač odkrito norčevanje naših železničarjev in v najhujše gorje pahnjenih delavcev.
Imenitno pa je dr. Koroščevo opra-' vičilo glede § 12. finančnega zakona, s katerim je kleroradikalna vlada omejila samoupravno obdavčenje velikih delniških družb, tako da bodo morali v bodoče tem več prispevati mali davkoplačevalci. In to samo zato. da bo profit velekapitalističnih podjetij čim večji. Dr. Korošec je docela resno trdil, da je bil ta člen v finančni zakon — vtiho-tapljen! S tem izgovorom, ki ga seveda ne more verjeti nihče, je sam priznal, kako usoden in škodljiv je za naše občine ta «vtihotapljeni člen», katerega je predložila klerikalnoradikalska vlada in za katerega so dne 31. marca glasovaJi tudi vsi klerikalni poslanci z g. Ko-roščem na čelu.
Končno si je dr. Korošec privoščil tudi pogled v bodočnost. Tu pa se je malo preveč razgalil. «Naša želja je, da ustvarimo v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko še tesnejše zveze, nego so bile dosedanje. Tako govori voditelj SLS o stranki, o kateri je pisalo klerikalno časopisje vsa leta od ujedinjenja sem. da ie kriva centralizma, da je vele-srbska, framazonska, kapitalistična, reakcionarna, leglo korupcije in terorja..
Boljšega volilnega gesla si SLS pač ni mogla izbrati.
V Zadru obsojen Jugosloven
Split, 4. julija, n. Italijansko sodišče v Zadru je danes obsodilo bivšega ju-goslovenskega dobrovoljca Jova Grgi-mča na pet let težke ječe. Takoj po razglasitvi obsodbe je bil eskortiran v An-cono. V njegovem stanovanju so nam-res našli slike pokojnega kralja Petra, kralja Aleksandra, vojvode Putnika in drugih srbskih herojev, radi česar so ga osumili in obsodili radi špijonaže.
Iz anglikanske cerkve
London, 4. julija, (lo.) Danes se je pričela skupščina anglikanske cerkve pod predsedstvom canterburyj3kega nadškofa. Skupščina je obravnavala spremembo molitvenika. Na dnevnem redu je 25 izprani injevalnih predlogov glede spremembe molitvenika.
Zmede med vladnimi skupinami
Demokrati proti radikalom, pašičevci proti vladi, muslimani proti radikalom. — Dvojne in trojne kandidature davidovičev-cev. — Od vseh strani groze z ultimati
Beograd, 4. julija, p. Včeraj je bila nekako prva velikopotezna volilna nedelja. Vse stranke so imele številna zborovanja in konference, na katerih so postavljali kandidate, vršili pa so se tudi prvi večji agitacijski shodi. Ze ta uvod v volilno borbo je pokazal, da v vladni koaliciji ni one enotnosti in solidarnosti. ki jo pri vsaki priliki nagla-šajo. V radikalni stranki sami in med obema koaliranima strankama je opažati veliko razdvojenost. Ljuba Davidovič je na svojem včerajšnjem shodu v Beogradu sicer prikrito, a vendar za mislečega opazovalca dovolj jasno povedal, da se volitve ne bodo vršile svobodno in da skušajo vladni radikali pritisniti vse ostale stranke ob zid. V slič-nem smislu je govoril tudi zunanji minister dr. Marinkovič na svojem shodu v Požarevcu.
Z enakimi očitki so obkladali tudi radikalni agitatorji svoje vladne zaveznike. Demokrati na eni zamerjajo radikalom, ker se ne drže danih obljub in zavlačujejo dogovorjene spremembe v politično upravni službi, radikali pa po-vdarjajo, da so demokratski ministri v svojih resorih najhujši partizani Tudi spori med bosanskimi radikali in muslimani še vedno niso poravnani. Vsi dosedanji poskusi za dosego • sporazuma so ostali brezuspešni, ker se radikali zavedajo, da bi z ugoditvijo zahtevam muslimanov izgubili še več svojih pristašev v Bosni in Hercegovini. Med muslimani viada radi tega zavlačevanja s strani radikalov veliko ogorčenje. V zvezi s tem je za jutri napovedana konferenca med g. Vukičev'čem. dr. Andri-čem in dr. Spahom. Muslimani nagla-šajo, da bo to zadnji poskus za dosego sporazuma. Če bodo radikali odklonili njihove zahteve, groze muslimani z izstopom iz vladne koalicije.
Dogodki v Valjevu so še bolj poostrili napetost med pašičevci in vla-
dinovci. Pašičevci so danes naglašali, da je to najboljši dokaz, da si narod ne da vsiliti kandidatur od policije. Za razmere v radikalni stranki je še posebno značilno, da ni niti enega volilnega okrožja, kjer bi ne obstojali vsaj dve, ponekod celo tri in štiri radikalske kandidatne liste.
Nič bolje se ne godi davidovičevcem v Vojvodini, kjer so njihove liste povsod razcepljene. Davidovičevci na-glašajo, da je to predvsem posledica nezadovoljstva, ki vlada v demokratskih vrstah radi neizpolnjenih obljub s strani radikalov. Danes so se širile iz vrst demokratskih nezadovoljnežev vesti, da bodo jutri izročili ministrskemu predsedniku Vukičeviču ultimativno spomenico, v kateri bodo zahtevali, naj končno izpolni prevzete obveznosti in obljube, ki jih je dal pri sestavi vlade.
Prizadevanja Ace Stanojeviča in M. Trifkoviča za dosego pomirjenja med pašičevci in vladnimi radikali so ostala brezuspešna. Na eni strani ne kaže g. Vukičevič nikake volje, da bi se pokoril sklepom glavnega odbora NRS, na drugi strani pa se je med pašičevci samimi pojavil oster odpor proti tej akciji Ace Stanojeviča. Po včerajšnjih dogodkih v Valjevu je jasno, da je vsak sporazum nemogoč. Danes so se vršile v radikalnem klubu dolgotrajne konference voditeljev Pašičeve skupine, na katerih je bil. kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, sprejet sklep, da se mora za vsako ceno onemogočiti na-daljna akcija Ace Stanojeviča, ki povzroča med volilci le zmešnjavo. Večina pašičevcev zahteva, naj se nemudoma sestane glavni odbor, ki naj izdela proglas na narod. V tem proglasu naj se podčrta, da sedanja vlada nima z rad;kalno stranko ničesar skupnega in da so merodajne edino le kandidature, ki jih odobri glavni odbor radikalne stranke.
Novi volilni red ie ljubljansko Zbonrco
Komunike ministrstva za trgovino. — Uvedba proporca. — Nova razdelitev v kategorije. — Volilno pravico imajo tudi upravni svetniki gospodarskih podjetij, — Volitve v oktobru
Beograd, 4. julija p. Na osnovi člena 267 fin. zak. za leto 1927/28 je minister za trgovino dr. Spaho izdal novo uredbo o organizaciji in volilnem redu za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Nocoj je bil o tem objavljen sledeči komunike:
Nova uredba o ljubljanski trgovski zbornici je izdana na podlagi pooblastila finančnega zakona in vsebuje organizacijo in volilni red za volitve zbornične uprave. Osnovni principi te uredbe so sledeči:
Zbornično upravo tvori 48 rednih članov. Kakor doslej, se deli zbornica na tri odseke, trgovski, obrtniški in industrijski. Uprava zbornice se voli na podlagi neposrsdne. tajne in enake volilne pravice za dobo petih let na osnovi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami. Volilno pravico imajo samostojni trgovci, obrtniki in industrij-ci, nadalje člani trgovskih društev, upravni svetniki delniških družb, gospodarskih zadrug in hranilnic, ki imajo pravico podpisovanja, kakor tudi sodno protokolirani poslovodje družb z o. z., ravnatelji denarnih zavodov, industrijskih podjetij itd., ki so pooblaščeni, da polnomočno podpisujejo in zastopajo dotično podjetje, bodisi individualno, bodisi kolektivno. S to odredbo se znatno poveča število volilnih upravičencev. V nasprotju z dosedanjimi predpisi daje nova uredba volilno pravico osebam, ki imajo po svojem položaju v, gospodarskem življenju dominantni vpliv, ki pa so bili doslej od volitev izključeni.
Volitve vodi volilni odbor v Ljubljani. Predsednik tega odbora mora biti aktivni sodnik deželnega sodišča v Ljubljani ali kakega drugega apelacij-skega sodišča. Odbor tvorijo zastopniki vseh treh odsekov zbornice, nadalje zastopnik pristojnega oblastnega odbora •in po en predstavnik vsake kandidatne liste. Seznam volilcev mora sestaviti zbornica in mora biti 14 dni po razpisu volitev razpoložen na vpogled vsem članom zbornice v pisarni zbornice same, razen tega pa v vseh občinah seznam volilnih upravičencev dotične občine. Uradne listine, ki so potrebne za rekla-macijsko postopanje, so oproščene vseh taks.
Glasovanje se lahko izvrši osebno ali pismeno. Volilni odbor mora vsakemu volilnemu upravičencu doposlati volilno legitimacijo, glasovnico in kuverto. Odpošiljanje glasovnic je poštnine prosto. Glasuje se samo za eno izmed vloženih list. Za vsak odsek se vložijo ločene kandidatne liste v določenem ro-
ku. Liste so označene po nosilcu, t. j. prvem kandidatu. Vsaka kandidatna lista mora obsegati 16 kandidatov in 16 namestnikov. Kandidature so določene, kakor sledi:
a)	v trgovskem odseku: 6 kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo manj kakor 25 Din letne pridobni-ne. Pet kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo letno 25 do 300 Din pridobnine, in 5 kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo nad 300 Din letne pridobnine.
b)	V obrtniškem odseku: 6 kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo do 10 Din letne pridobnine, 5 kandidatov, ki plačujejo 10 do 20, in 5 kandidatov, ki plačujejo več kakor 20 Din letne pridobnine.
c)	V industrijskem odseku: 6 kandidatov iz vrst volilnih upravičencev, ki plačujejo do 500 Din letne pridobnine, 5 kandidatov. M plačujejo 500 do 8.000, in 5 kandidatov, ki plačujejo nad 8.000 Din letne pridobnine. Davčna mera se računa brez doklad. Pri onih volilnih upravičencih, ki ne plačujejo sami teh davkov, se ravna pripadnost po višini davka dotičnega podjetja.
Mandati se bodo razdelili na enak način kakor pri volitvah v Narodno skupščino. Nove volitve se bodo vršile meseca oktobra. Datum se bo kasneje objavil. Zbornica se mora konstituirati 15 dni po uradni objavi volilnega rezultata.
Naši onstran granic
Gorica, 4. julija, o. Pred tukajšnjim pri« zivnim sodiščem se je vršila razprava proti Premruju in njegovi sestri Ani iz Šent Vi« da na Vipavskem, ki sta se morala zago« v ar jat i pred sodnijo, ker sta razpečavala «Prve korake«, knjižico za slovensko deco. Prizivno sodišče je oba obtoženca oprostilo. Drugače pa je postopalo sodišče v Ajdov« ščini, ki je obsodilo župnika Štrancarja iz Rihemberka na 20 lir globe zaradi «sitnega prestopka«. Pesnik France Žgur iz Poddra« ge na Vipavskem ima že več časa opravka z orožniki in sodiščem, ker je družba Trža« čanov popevala novembra meseca lanskega leta v njegovi gostilni slovenske narodne pesmi. Orožniki so ga ovadili, češ da so v njegovi gostilni prepevali prevratne pesmi. Prvotno oprostilno razsodbo ajdovskega so« dišča je goriško prizivno sodišče razveljavi« lo. Zaradi neprestanega nadlegovanja s stra ni oblastev je Žgur sedaj opustil gostilno in vrnil gostilniško obrtnico.
KDOR O^AŠIH*
TA NAPREDUJE!
Po likvidaciji spora z Albanija
Djuraškovič je bil izpuščen že v soboto. — Izmenjava diplomatskega osobja. — Italija zahteva slej ko prej ratifikacijo net-
tunskih konvencij!
Beograd, 4 julija, p. Po vesteh, ki jih je prejela naša vlada od francoskega poslanika v Tirani, je bil naš dragoman Djuraškovič v soboto okoli 11. dopoldne izpuščen iz policijskega zapora, kamor je bil prepeljan že par dni preje, ker je albanska vlada pričakovala intervencijo francoskega poslanika v smislu teden dni preje od zavezniških vlad predlaganega načina likvidacije albansko-jugoelovenakega spora. Francoski podanik je dragomana Djuraškoviča po osvoboditvi spremil v avtomobilu do Drača. Albanska vlada je zajamčila Djuraškoviču popotno svobodo kretanja.
Po dosedanjih dispozicijah se naš dosedanji odpravnik poslov v Tirani, Jeftič, ne vrne več na svoje mesto in bo za jugoslovenskega poslanika imenovana nova oseba. Začasne posle bo vodil naš konzul v Korči ali pa ju-goslovenski konzul v Skadru.
Zunanji minister dr. Marinkovič namerava izmenjati tudi našega dosedanjega vojaškega atašeja Dimiča, o katerem je poročal <Ber liner Tageblatt>, da je bil zapleten v skrivnostno ljubavno afero. List je namreč poročal, da se mu je približala neka nemška dama, ki je zaljubljena v predsednika albanske republike ter mu skušala izvabiti neke tajnosti. Vest cBerliner Tageblatta> je napravila svoj čas na beograjska politične kroge kaj čuden vtis.
Rim, 4. julija, o. V zvezi z tigodno rešitvijo diplomatskega spora med Jugoslavijo in Albanijo prinaša današnji <L a v o r o d' 11 a-1 i a» daljši uvodnik, v katerem govori tudi o možnosti zbližanja med Rimom in Beogradom. List pravi, da so hoteli Jugoslavija in razni njeni zaščitniki inscenirati potom tiranskega incidenta nekako novo dejansko stanje, ki bi jim omogočilo pred Društvom narodov zanesti albansko vprašanje. Ker se
jim to ni posrečilo, pravi list, je jugoslovenska vlada začela popuščati in je to t? v oje popuščanje prikrivala s spretnimi izgovori, v čemer so Balkanci veliki mojstri.
iLavoro d' Italia* pravi nadalje: Rešitev jugoslovensko - albanskega spora je obrnila pozornost na italijansko - jugoslovenske 4*1-nošaje, ki so se najpreje zaradi zavlačevanja ratifikacije nettunskih konvencij poostrile in nato po sklenitvi tiranskega pakta spremenile v latenten diplomatičen spor. Jugoslovenska politika je menila, da je umestno načeti vprašanje prijateljskih stikov v Italijo povodom sklenitve tiranskega pakta. Samo odločnosti italijanske vlade je pripisati, da je opozorila Evropo na nevarnost jugoslovenskega oboroževanja, sicer bi bilo prišlo na tem področju do resnih dogodkov. Novo zbližanje z Italijo naj se izvrši na ta način, da Jugoslavija ratificira ie sklenjene nettun-ske pogodbe, dočim naj si Jugoslavija izbije iz glave, da zahteva rešitev že pridobljenih pnvie Italije. (Glej članek tOb likvidaciji spora z Albanijo* na 2. strani. Ured.)
Cena beg se vrne v Beograd
Zagreb, 4. julija, n. Z današnjim dopoldanskim vlakom je dospe} semkaj brat bivšega albanskega poslanika v Beogradu Rastibeg, ki je na potu na Dunaj, da poseti svojo bolno mater. V razgovoru je vašemu dopisniku izjavil, da je bil Djuraškovič že v soboto izpuščen iz zapora in da se bo njegov brat Cena beg v najkrajšem času zopet vrnil na svoje mesto v Beograd, zlasti še ker je njegova navzočnost v Tirani sedanjemu režimu zelo neprijetna. Cena beg je namreč ena najbolj popularnih oseb v Albaniji in se ga 9plošno smatra za najnevarnejšega konkurenta Ahmeda bega Zogu.
Volilna agitacija z revolverji
Krvav poboj med radikali v Valjevu. — Okrog 50 ljudi težko ranjenih, nad 100 lažje. — Intervenirati je moralo vojaštvo. — Oba nasprotna kandidata ranjena
Valjevo, 4. julija t. Za nedeljo je bil skli-
can tukaj shod radikalne stranke mesto ta srez Valjevo, na katerem bi se bile morale definitivno določiti kandidature. Za shod ie vladalo izredno zanimanje, ker je bilo znano, da obstoiata dve skiroini, med katerima je zavladala od razpisa volitev velika napetost Ena skupina je zahtevala, da se postavi za kandidata dosedanji poslanec Kosta Aleksič, dočim je druga skupina kandidirala inž. Šamokresovida.
Že v zgodnjih jutranjih urah so začeli prihajati v mesto številni pristaši ene in druze skupine z sodbo in zastavami. Pristaši Aleksiča so se zbirali na Pečini pri Valjevu, druga skupina pa na trgu na levem bregu Kolubare. Obe skupini sta bili pritlično enako močni in se ceni število udeležencev pri vsaki skupini 4—5 tisoč oseb. Okrog 10. ure dopoldne sta Priredili skupini manifestacijska obhoda po mestu.
Na mostu čez Kolubaro sta sprevoda trčila skupaj. V hipu ie prišlo do krvave bitke. Aleksičevi pristaši so napadli nasprotnike s kamenjem in palicami, kmalu nato pa so počili prvi streli.
Bitka je trajala skoraj pol ure. Šele, ko
je prišel močan oddelek žandarmerije in oddelek vojaštva, so nasprotnike razdvojili in vzpostavili red. Inž. Samokresovič, ki je eden med prvimi odšel čez most, je tako težko ranjen, da je malo upanja, da bi okreval. Vso glavo ima razbito in zlomlje« ni obe nogi. Eden najuglednejših radikalnih voditeljev v Valjevu, odvetnik Rado Pavlo« vič, je smrtno nevarno ranjen. V bolnico so pripeljali 20 težko ranjenih, dočim je ambulanca obvezala preko 100 lažje ranje« nih. Ker je izgledalo, da se bodo sovražno« sti ponovile, je žandarmerija zasedla most in zabranila enim kakor drugim prehod.
Okrog poldneva je nato vsaka skupina imela zase zborovanje. Po shodu so se ude« leženci si^er razšli po mestu, vendar pa so se skoraj ves popoldne do poznega večera ponavljali večji in manjši incidenti. Okoli 5. popoldne je večja skupina napadla hišo poslanca Aleksiča, streljala v okna in raz« bila s kamenjem vse šipe. Pri tej priliki se je vnela nova bitka, v kateri je bilo zopet troje težko ranjenih, tako da bodo najbrže podlegli poškodbam. Policiji in orožništvu je le s pomočjo vojaštva končno uspelo, vzpostaviti mir. Vsi zunanji udeleženci so morali zapustiti mesto.
Resno francosko svarilo
Pariz, 4 julija, s. <T e m p s> objavlja uvodnik, v katerem se ponovno bavi z vprašanjem priključitve. V članku so razloženi znani argumenti proti priključitvi, ki jih je treba iz zgolj političnih vzrokov resneje razni otriti. List izraža mnenje, da velesile ne smejo dovoliti, da bi 9e večala nevarnost, ki nastaja iz take politike. Za piriključitvenimi pripravami se skriva pretnja, da se obnovi ona gospodarska srednja Evropa, ki bi vezala Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko in značila le predigro za ponoven cDrang nach Osten>. Razvoj, in celo obstoj Male antante je pri tem zelo vprašljiv.
Mednarodna posvetovanja v Ženevi
Berlin. 4- julija, s. <Wolffov urad> poroča iz Ženeve: Komisija za kolanijalne mandate, ki zboruje v Ženevi, je podala Svetu Društva narodov izjavo, da — brez ozira na vsa politična razmotrivanja — ne bi ugovarjala imenovanju novega člana v komisijo, če tudi bi bil' ta član nemške narodnosti
Ženeva, 4. julija, s. Pod predsedstvom bivšega nemškega državnega ministra KGltza je bila danes otvorjena tukaj mednarodna konferenca, na kateri se bo sklepalo o ustanovitvi mednarodne zveze za pomoč pri velikih elementarnih katastrofah. Na konferenci je zastopanih 42 držav.
Čsl. prekooceanski polet
Praga, 4. julija, s. <Pondelni listi ieve, da bi bančni zavod Peček financiral polet letalcev MalkoVskega in Pavlovskega iz Prage v Newyork z zneskom enega in pol milijona češkoslovaških kron pod pogojem, da bo letalo dobilo ime <Peček».
Sovjetska samozavest
Moskva, 4. julija, s. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov je v nagovoru na absolvente vojne akademije izjavil med drugim, da je rdeča armada nepremagljiva. Sovjetska unija pa je edina država, ki more računati 6 pomočjo številnih zaveznikov med razrednimi tovariši proti sovražni liniji. Ta pomoč znači zmago v vsaki vojni, tako je zagotavljal Rykov ter jasno namignil na komunistične organizacije v vseh državah. Te organizacije bi v primeru vojne z Rusijo pričele stavkati Ob isti priliki je izjavil vojni komisar Vorošilov, da potrebuje sovjetska Rusija le malo oddiha v miru, dokler ne bo rdeča armada dovolj močna, da bo lahko odbila vsakega sovražnika.
Mednarodni novinarski kongres v Londonu
London, 4. julija, (lo.) Danes se je pričel mednarodni novinarski kongres, na katerem je zastopanih 23 držav- Po oficijelni otvoritvi kongresa po londonskem županu v Guild-hallu, so bili delegati povabljeni na banket, kateremu je predsedoval parlamentarni tajnik za zunanje zadere Locker Lanrpeon.
Obsojeni francoski komunisti
Pariz, 4. julija s. Izmed obsojenih komunistov, ki jih je danes podiSče porvalo za nastop kasni, se jih je javilo samo C, ki so takoj sestopili kazen. Med njimi je tudi poslane.-Cachm, za katerega bo socijalno - demokrat ski poslanec Garon v zbornici predlagal, naj dobi pravico udeleževanja Zborničnih sej ali vmj sej v zborničnih komisijah. Glavni tajnik koonmietov Seraard, ki je istočasno z Daudetom po mani mistifikaciji ušel iz za-BGCWS ee ni javil, Saš, da,«m je unb
Ob likvidaciji spora z Albanijo
Po tolikih težavah je spor med Jugoslavijo in Albanijo vendarle likvidiran, vsaj po formalni strani. Obe stranki sta izpolnili glavne zahteve intervencij skih velesil in s tem odstranili poglavitni vzrok, ki je privedel do prekinje-nia diplomatskih odnošajev. Pričakovati je, da v kratkem zopet prevzame naše diplomatsko zastopstvo svoje posle v Tirani ter da se vrne albanski poslanik v Beograd.
Nihče si pri nas ne prikriva, da je s tem likvidirana v prvi vrsti formalna stran konflikta. Odnošaji, ki se bodo danes alj jutri obnovili med Jugoslavijo in Albanijo, bodo še manj prisrčni nego so bili pred prekinjenjem. Zavlačevanje afere, ki ga je proti pričakovanju zagrešila albanska vlada, je zapustilo zelo neprijeten vtis in more vse prej nego obnoviti pri nas zaupanje v dobro voljo Albanije. Med nami se je, nedvomno popolnoma upravičeno, utrdilo prepričanje, da tiranska vlada ne stremi za dobrimi odnošaji z nami, marveč da se, precenjujoč pomoč, ki ji doteka od zunaj, postavlja v pozo izzivalca, ki dela napram svojim sosedom eksperimente, ki morajo stalno motiti dobro razpoloženje na albansko-jugoslovenski mejL Nemogoče je iznebiti se tega vtisa; način, kako se je vršila likvidacija spora. ga le potrjuje. Zato je popolnoma pravilno, ako komentirajo n. pr. francoski listi pomirjenje med nami in Albanijo z refrenom, da je treba — revidirati tiranski pakt. Nima smisla po tolikih neprijetnih izkušnjah, naglašati pravilnost take presoje položaja. Preide se lahko takoj na vesti, ki so se pojavile znova o pripravljajoči se obnovi jugo-slovensko-italijanskih pogajanj. Vesti iz Beograda so v tem pogledu optimistične: trdi se, da bi Italija pristala na revizijo nettunskih konvencij, da dobi za to ugodnosti glede Reke. Ta optimizem se nam zdi neutemeljen in prav ^p je razvidno tudi iz vesti, prihajajočih iz Rima. Danes po albanski aferi, ki je samo niz v vrsti sličnih dogodkov, ki imajo svoi izvor v animoznosti Rima, smo še bolj trdno naziranja, da Italija nima niti najmanj volje, iskati z nami resničnega pomirjenja. Zato moremo brez ovinkov zapisati mnenje, da direktna pogajanja z Rimom, tudi ako se zares prično. ne bodo dovedla do uspeha. Iz najnovejših izjav, odtekajočih iz Rima, se vidi znova. da fašistična diplomacija ne namerava prenehati s svojo ofenzivnostjo in ne misli revidirati spornih zadev, tudi ako je iasno, da vznemirjajo ozračje In zastrupljajo odnošaje na jugovzhodu Fvrope.
Politična in ustavna borba v Angliji
b London. 3. julija. Pogosto se smatra, da bi morala biti Baldvvinova vlada popolen gospodar Anglije, ko razpolaga z ogromno večino v ve-likobritanskem parlamentu. Vendar se čuti v angleškem javnem življenju precejšnja napetost. Res je vlada zmagala v zadnji rudarski stavki, vseeno pa jo dolže, da je s svojo neodločnostjo in cincanjem zakrivil^ ogromne izgube, ki so ob tej priliki zadele ar.gleški narod. Zakon proti strokovnim organizacijam je sicer vlada znatno omilila tekom razprave, nakopala pa si je ostro animiranost celokupne delavske stranke in levičarskih liberalnih krogov. Prekinjenje odnošajev s Moskvo se tudi izrablja v teh sierah za koncentrično borbo proti politiki Ba!dwinovega kabineta. Vsa ta dejstva in različni neuspehi v zunanji politiki, kot n. pr. na Kitajskem, odsevajo v javnem mnenju, ki postaja konservaticem vedno manj prijazno. Vse dopolnilne in druge volitve zadnjega časa so dokazale, da je konservativna popularnost v zatonu. Delavska stranka narašča, še značilnejša Da je okrepitev liberalizma, ki se mu je napovedovala počasna a sigurna smrt me*! konservativnim kladivom irj delavskim nakovalom.
Oglejmo si samo nekai številk! Koncem preteklega marca se je vršilo 14 delnih vo-IHnih bitk med konservativci, liberalci in de Iavsko stranko. Če primerjamo izide s številkami iz 1. 1934 (ko so se vršile zadnje parlamentarne volitve), kažejo ti rezultati nepobitae važne izpremembe. Na mesto 191.000 glasov in 8 mandatov so ohranili konservativci samo 152.000 glasov m 3 mandate. Glasovi delavske stranke so se pomnožili od 159.000 na 188.000 in število poslancev se je dvignilo od 5 na 10. Liberalna stranka je pri tej priliki sicer samo ohranila svoj edini poslanski mandat, pač Pa se je število njenih volilcev dvignilo od 57.000 na 77.000. Konservativni tok, ki s; je oktobra leta 1924. povzpel na višino, je torej odločno padel, dočim so si delavci nedvomno in v veliki meri opomogli. Tudi liberalci napredujejo. Pri zadniih treh volitvah v Leithu, Soutwarku in Bosworthu so njihovi kandidati potolkli konservativne in delavske nasprotnike.
Konservativna konjunktura torej očitno izginja. Gotovo je sicer, da se bo Baldvvinova vlada držala še nekaj časa. zakaj v odločilnih trerotkih nastopaio konservativci še vedno precej disciplinirano. Toda ta disciplina se bolj in bolj kiha. Posebno očitno se to kaže pri aktualni razpravi v vladnem predlogu glede Teforme lordske zbornice, ki se bo moral odzoditi baš radi odpora v sami vladni, konservativni stranki.
Današnji ustavni ustroj glede lordske in poslanske zbornice Je tak, da nima prva nobenega realnega pomena. To je posledica ukrepa liberalne večfas iz 1. 1911., ko je bil sprejet tako zvani »Parliament tete. Ker obstoj: možnost, da si osvojijo v dosledni bodočnosti delavci sami ali t>a vsaj v zveri z levičarskim liberalci absolutno ve-
čino volilnih glasov v Veliki Britaniji, hoče Baldwinova vlada z reformo zgornje zbornice ustvariti neko oviro, kontrolo proti samovolji eventualne bodoče vlade delavske stranke.
Posebni ministrski odbor ie izdelal tozadevni reformni načrt, ki ga ie odobrila celokupna vlada. Predvsem se namerava skrčiti število sedežev v lordski zbornici za polovico, tako da bi štela samo 350 članov Načelo nasledstvenega prava bi se odpravilo. Samo kraljevski princi in angleški škofje bi ohranili virilno pravico. Druge člane bi v omejenem številu določil kralj za dobo 12 let. Ostanek pa bi volili sedanji dedni lordi tudi za dobo 12 let. Tretjina teh članov bi se nanovo volila vsaka štiri leta. Na tak nfiin bi se tudi med lorde uvedel volilni sistem.
Z druge strani bi se izpremenila določba »Parliament teta« iz 1. 1911. do kateri ne sme lordska zbornica ničesar izoremeniti na kateremkoli zakonskem predlogu poslan ske zbornice, če ima ta kako finančno določbo. Vlada je predlagala sestavo mešane komisije, ki bi pri vsakem slučaiu dognala, ali je zakonski načrt finančne narave ali ne. Doslej se je ta določba lahko tako izigravala, da ni imela lordska zbornica pravzaprav nobene besede.
Prav tako želi Baldwinova vlada odbiti ostrino onega člena »Parliament teta«, ki določa, da stopi v veljavo sleherni zakonski predlog, katerega je spodnja zbornica sprejela trikrat, čeprav so ga lordi dvakrat formalno odklonili. Konservativna vlada hoče izvzeti iz tega pravila vse zakonske enačrte, ki jih težijo za izpremebo ustave, ali_ pa se tičejo zgornje zbornice. V teh slučajih bi mogel lordski veto ovreči sleherni tozadevni sklep poslanske zbornice.
Delavska stranka in liberalci se bore z vso energijo proti vladnim nameram ustavne reforme, ki jih imenujejo reakcijonarne. Posebno delavci slutijo po pravici, da je reforma lordske zbornice namenjena za cokljo eventualni bodoči vladi delavske stranke. Na drugi strani pa se celo precejšen del konservativcev ne strinja z nameravano reformo, bodisi, da jim je premila ali preostra. Vsled splošnega odpora bo odgoditev te ustavne izpremembe še najboljši izhod ra Bakhvinov kabinet.
Zborov
(K desetletnici prvega nastopa češkoslovaških legij v Rusiji,)
Začetkom meseca julija 1917. se jf Rusija končno odločila za veliko vojno akcijo in je zadala centralnim državam na svoji zapadnj fronti tako težak udarec, da bi jim lahko postal usoden, ako bi ga bila izrabila. Še danes imamo v dobrem spominu strašni učinek nagle in nepričakovane ofenzive generala Brusi-iova pri Tarnopolu v vzhodnj Galiciji. Rusija je zadala silen udarec nemško-avstrijskim armadam, ni pa imela več sile, da bi primerno izrabila ta veliki svoj uspeh. Bil je to zadnji udarec, ki ga je zadala Rusija svojim sovražnikom.
Ruska armada je bila že nekaj mesecev korak za korakom v razkroju na fronti in v zaledju. Dozorevali so sadovi brezobzirne agitacije boljševikov, ki so do zadnjih konsekvenc izrabljali otroško razumevano »svobodo®. Predavanja in učeni govori o demokraciji, o državljanskih vrlinah in drugih takšnih stvareh, ki jih je imel Kjerenskij na vojake v strelskih jarkih in vojašnicah in s katerimi je hotel preustrojiti demora-lizovano carsko armado v zavedno požrtvovalno in hrabro «stražo svobodne Rusije®, niso imeli uspeha. Pokazalo se je, da ni bilo mogoče preroditi armado s shodj in debatami, izkazalo se je, da bi se vojska dala moralno dvigniti samo z odličnim vojnim dejanjem. Zato se je general Brusilov odločil za veliko ofenzivo, da s tem izvrši zadnji poskus za očuvanje vojaške discipline v armadi.
Brusilov, vojak z dušo in telesom, globoko narodno čuteč in misleč mož, ie razumel dušo in človeška čustva, zato je znal po zaslugi ceniti požrtvovalnost, hrabrost in navdušenje peščice čeških vojakov tako zvane češke družine in pozneje češkoslovaške brigade. Razumel je fanatizem teh ljudi in postavil je brez nadaljnega pomišljanja češki oddelek na odločujoče mesto borbene črte kot samostojno borbeno enoto svoje ofenzive — severno od Bre-žan pri mestecu Zborovu.
Do tega časa so se Čehi sicer borili na vseh frontah svetovnega bojišča in si povsod pridobili slavo in priznanje svoje neustrašnosti, hrabrosti in sploh vseh vojaških vrlin, borili pa so se vseskozi kot dobrovoljci, kot posamniki, ali skupine v vrstah tujih armad, ne kot samostojne vojaške edinice bo.iujočih se narodov. Carska Rusija prav tako, kakor Rusija Kjerenskega ni razumela Čehov, ni razumela njihove borbe za svobodo in ni zaupala njihovi požrtvovalnosti in njihovemu altruizmu. Brusilov je dobro razumel Čehe in jih zna! tudi po zaslugi ceniti. Zato jim je odkazal nalogo, ki je odgovarjala njih kvaliteti. V vojaško terminologijo prevedeno bi se naloga Čehov glasila tako-le: ^Napasti, vzdržati, potegniti za sabo Ruse In jih podžgati z žarom navdušenja.« To nalogo so Čehi izvršili do zadnje pi-Čice, vse ostalo je bilo na ramah drugih činiteljev in to se je ponesrečilo.
Čehi so posegli v boj 2. julija 1917. Prvič v svetovni vojni so stali lice v lice sovražniku nasproti kot samostojna borbena edinica. kot armada novega zaveznika, ravnopravnega Člana An-tante. V legijonarski češkoslovaški literaturi je obveljal rek: «Po treh stoletjih je prvič zopet stopil češkoslovaški narod v vojno stanje z Avstro-Osrrsko.« Češka vojna sila je takrat štela okrog 3000 dohrmvdi£«>v Č^hov. naseljenih v
Rusiji in čeških vojnih ujetnikov. Ta peščica fanatikov je stopila v borbo ravno v času, ko ni mogla prezreti dejstva, da je ruska armada že prenehala biti vojaška sila in se spremenila v re> voltirajočo maso, ki v svojem razkroju gotovo zapusti Cehe, kar bo lahko zanje rodilo samo zle posledice. Niso se ozirali na to, marveč šli so v borbo, ker so hoteli porabiti prvo priliko, da nastopijo proti obsovraženi Avstriji. Prebili so fronto centralnih sil, prodrli globoko v zaledje germanskih vojsk, vztrajali so in vzdržali vse protinapade, toda ruske armade ne samo da niso mogli potegniti za sabo, marveč je niso mogli niti zadržati, da bi se ne umaknila. Rusiji ni nič pomagal nastop Čehov, vsa njih kri je bila prelita zaman. Ofenziva generala Brusilova s češkim Zborovom, gigantično započeta, ni ničesar mogla več popraviti: ruska armada, ki so jo tako sijajno podprli Čehi, se je umaknila s fronte.
Ko se je že pokazalo, da se je ofenziva ponesrečila, je Brusilov izdal znamenito armadno povelje, v katerem je pokazal na Cehe, izražujoč jim za junaštvo pri Zborovu, češ da bi »pred njimi morali Rusi padati na kolena* — priznanje in zahvalo, in proslavljal v njem hrabri čin čeških dobrovoljcev, ki so prvič po njegovi zaslugi nastopili kot samostojna vojaška edinica. Tako je postal Zborov za Čehe simbol slave, zatočišče moralne sile in zaupanja v sebe samega. Mala epizoda v zgodovini svetovne vojne, zadnja bolestna kapitola ruskega vojevanja je naenkrat pritegnila nase oči vsega sveta in ga opozo-Zborov je podprl češkoslovaško diplo< matsko in agitacijsko akcijo v svetovni politiki silneje. kakor katerokoli drugo dejanje. Po Zborovu so potem prišli
Bahmač, Sibirija in češka neodvisnost *
Proslavo 10 letnice Zborovske bitke priredi «Pamatnik Odboje*. 2e preje je država kupila kos zemljišča, na katerem se je vršila bitka. Na tem zemljišču bo zgrajena mogila in v mogilo bo položen lastnoročni list prezidenta Masary-ka z dne 14. junija 1927. Pismo se glasi: »Na dan 10. obletnice bitke pri Zborovu si hočemo zapisati v spomin, da smo si z Zborovom v Rusiji naenkrat pridobili v vojaškem in političnem ozi-ru mnogo boljše pozicije, kakor smo jih imeli preje: Zborov je mogočno učinkoval na zaveznike in Prago in s tem tudi na Avstrijo. Zborov pomenja za našo borbo v inozemstvu mejnik. Spomin na Zborov se osredotočuje predvsem na one, ki so v borbi za svobodo in samostojnost žrtvovali svoje življenje, spominjamo pa se obenem tudi onih, ki so izdelali načrt bitke, načrt za celokupno, kakor tudi podrobno akcijo. Omenjam to zato, ker se je na to že kolikor toliko pozabilo:
Zborov ima svoj pomen ravno zato, ker sta bili tu vojaška odločnost in podjetnost harmonično združeni. In najsi je Zborov v celotni svetovni vojni samo epizoda, nam je bil začetek samostojne armade in od tedaj velepomemben politični dogodek. Hvaležen in večen vam spomin!«
Poleg običajnih slavnosti doma se priredi tudi velika ekskurzija z Češkega v Zborov, tako zvano zborovsko potovanje. Udeleženci se odpeljejo na Poljsko že te dni. Medtem bo v Pragi otvorjena izložba zborovskih spominskih predmetov.	I. Hajštnan.
upnikov sklepamo, da bo SDS pri letošnjih skupščinskih volitvah v ormoškem okraju močno napredovala.
Javni shod v Središču
V nedeljo, dne 3. julija se je vršil lavni shod SDS v prostorih g. Zidariča v Središču od pol 3. do 5. popoldne. Krajevna organizacija SDS v Središču je bila polno-številno zastopana in sosedne občine so poslale Istotako veliko število naših pristašev. Tudi SLS in radičevci so se shoda udeležili, med njimi poslanec Kelemlna. Shod je otvoril g. .Robič, ki je dal besedo narodnemu poslancu dr. Pivku. Poročilo o našem volilnem gibanju in o dogovorih z vodstvom Slovenske kmetijske stranke glede skupnega nastopa je izredno zanimalo vse navzoče Zborovale! so soglasno odobravali postopanje našega strankinega vod. stva, ki ie pravilno ocenilo mišljenje vsega našega volllstva, da ie kompromis nemogoč, ako vztrajalo samostojni kmetje na zahtevi, da naj bo St Radič nosilec skupne liste. G. Pucelj in njegovi možje, ki stavijo naši stranki tako čudno zahtevo, ne poznajo razpoloženja v Sloveniji napram g. Ra-diču, o katerem imajo isto mišljenje tudi samostojni kmetje, mišljenje namreč, da Radiča pri nas voliti ne moremo. Vodstvo SKS je z Radičem hotelo že v naprej onemogočiti skupen nastop.
Oblastni poslanec dr. Novak iz Cakovca le v temperamentnem govoru karakteriziral svoje in naše radidevce, oblastni poslanec g. Lovro Petovar pa je poročal o delu mariborske oblastne skupščine in gospodarskih vprašanjih, ki v prvi vrsti zanimajo kmetijstvo ormoškega okraja. Shod je potekel do konca popolnoma mimo in Je dokazal nepremagljivo moč naše stranke v Središču in okolici.
V nedeljo dopoldne se je vršil tudi občni zbor sreske organizacije SDS za srez Ormož ob 11. v prostorih g. Horvata v Središču. Bilo je zastopanih vseh sedem krajevnih organizacij. Prisotnih je bilo še večje število odbornikov iz Središča in Ofcre-ža. Po poročilih predsednika sreskega odbora g. Lovro Petovarja in narodnega poslanca dr. Pivka o organizatornem gibanju SDS v okraju in o volilnih pripravah in dogovorih z SKS je sklenil občni zbor postaviti lastne kandidature za srez Ormož. Soglasno je bil nato postavljen za sreskega kandidata g. L. Petovar iz Ivanjkovcev. Po poročilih posameznih delegatov in za-
Uredba o prevedbi kronskih upokojencev
Beograd, 4. julija.
Uredba o prevedbi kronskih upokojencev v dinarske, ki jo je ministrski svet sprejel na seji dne 1. julija, se glasi:
Cl. 1. Državni upokojenci, upokojenke, naši državljani, ki so doslej prejemali svoje pokojnine v kronah, jih bodo prejemali v dinarjih po določbah čl. 2 do 6 te uredbe.
Čl. 2. Upokojenci, upokojenke, ki so pred svojo upokojitvijo bili aktivni državni usluž benci gradjanskega reda ali državnih ustanov bivše Avstro-Ogrske kakor tudi oni, ki so bili po polomu Avstro-Ogrske sprejeti v našo državo s kronskimi prejemki na podlagi zakonov, ki so veljali v dotičnih pokrajinah, ki .pa pozneje niso bili prevede' ni na dinarske prejemke, bodo najpreje formalno prevedeni na dinarske prejemke tako, kakor so bili prevedeni na dinarske prejemke aktivni državni uslužbenci njihovih kategorij po uredbah in zakonih, ki so veljali pred trveliavljeniem zakona o činov-nikih in ostalih državnih uslužbencih gradjanskega reda od 3. julija 1923 leta in zakona o državnem prometnem osobju od 28. oktobra 1923 leta.
Čl. 3. Upokojenci vojnega reda, ki so bili pred svojo upokojitvijo aktivni uslužbenci vojske in mornarice bivše Avstro-Ogrske kakor tudi oni, ki kot taki niso bili sprejeti v službo naše države z dinarskimi plačami po zakonu o ustrojstvu vojske kraljevine Srbije do 1904, ki je bil 1. 1919. raz širjen na celo kraljevino, bodo najprej formalno prevedeni na dinarsko plačo po predpisih navedenega zakona o ustrojstvu vojske kraljevine Srbije.
Čl. 4. Po formalno izvršeni prevedbi teh upokojencev (po čl. 2 in 3 te uredbe) na dinarske bo pokojnina nanovo urejena v smislu določb čl. 6 do 7 zakona od 14. marca 1922 leta o prevedbi na dinarsko plačo državnih uslužbencev izven Srbiie in Črne gore.
Čl. 5. Pokojnine vdov in sirot ravnokar imenovanih upokojencev bodo prevedene na dinarske pokojnine nastopno: Predhodno bodo formalno prevedene kronske plače njihovih soprogov oziroma roditeljev na dinarske po predpisih čl. 2 in 3 te uredbe, nakar bodo njihove pokojnine ponovno urejene v smislu predpisov 3 in 4 odstavka čl. 7 zakona od 14. marca 1922 leta o prevedbi na dinarske prejemke državnih usluž bencev v kraljevini izven Srbiie in Črne gere, t. j. uveljaviti se imajo predpisi § 51 in ostali predpisi zakona od 5. avgusta 1914 o oskrbi deželnih nameščencev v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. V teh zakonskih predpisih v kronah izraženi zneski oskrbnin se prevedejo na enake zneske v dinarskih edinicah.
Cl. 6. Miloščine, dosmrtne rente, ki so bije poedinim osebam odobrene z dejanji vladarske milosti v kronah kakor vse vrste pokojninskih naklonil (provizij) naj se prevedejo, ako so še v veljavi, na iste osebe v svrho oskrbe v enakem znesku dinarskih edinic. Miloščine, odobrene v okvirju penzijskih zakonov, se morajo prevesti v dinarske v smislu predpisov čl. 2 in 5 te uredbe.
čl. 7. Pooblašča se minister financ, da v slučaju potrebe izda vsa potrebna pojasnila in tolmačenja za pravilno izvrševanje te uredbe.
Čl. 8. Rešitve o prevedbi na dinarsko pokojnino, oskrbnino, miloščino po tej uredbi bo izdajal pristojni minister ali organ na katerega bo to pravico prenesel, in jih izročal zainteresiranim strankam za državno glavno kontrolo. Obe stranki imata pravico pritožbe na državni svet v roku dveh mesecev od dne prejema rešitve.
Prvi trije dnevi Ljubljanskega velesejma
Poset je prve tri dni dosegel 24.000 ljudi —
Zelo številni manjši kupčijski zaključki.
Ljubljana, ki je bila mirna in je v zadnjem času popustil celo hrup in šum po kavarnah in gostilnah, živi zopet življenje večjih mest. Naši velesejmski prazniki so privedli v slovensko prestolico na tisoče tujcev, ki oživljajo naše, s;ce~ precej tihe ulice. Ne prihaja na naše sejme še mnogo inozemcev, zato pa imamo tem več bratskih gostov Hrvatov in Srbov. Seveda prevladujejo med sejmarji naši ožji rojaki Slovenci, ki so si v svesti, da je treba obiskati velesejem, ki predstavlja predvsem naše slovensko delo in ki je potreben predvsem nam Slovencem. Slovenija je sicer pretežno agrarna dežela, toda živeti ne more samo od kmetijstva. V svoji borbi za obstanek mora gledati na to, da si razširi in okrepi industrijo, obrt in trgovino. Velesejem je med onimi najvažnejšimi faktorji, ki s propagando in reklamo pomagajo naši podjetnosti na noge.
Prve tri velesejmske dneve smo imeli razen številnih gostov iz Slovenije, mnogo po-setnikov iz Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Bosne. Zlasti Zagreb ie bil dobro zastopan. Od inozemcev je bilo največ naših rojakov iz Julijske Krajine in Čehoslovakov. Sejem si je prišlo ogledat tudi več novinarjev, zastopnikov raznih lugoslov. listov (-Politika*. »Morgenblattt itd.). Po približni cenitvi je bilo v soboto na sejmišču 3000, v nedeljo 15.000 in včeraj 6000 ljudi. Napram lanski pni velesejmski nedelji je bilo v nedeljo na razstavišču za kakih 2500 poset-nikov več.
Velesejem je postal šele včeraj kompleten. kajti šele včeraj so bile vse izložbe zasedene. Kmetovalci, katerih je bilo predvsem med nedeljskimi sejmarji zelo mnogo iz raznih krajev Slovenije, so se zanimali za kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine ter so se pritoževali, da letos nimajo tako velike izbire, kakor je bila lani. Iz neznanih vzrokov namreč letos niso razstavila svojih izdelkov številna domača podjetja te stroke.
Na Ljubljanskem veleseitnu smo videli našega rojaka, znanega ameriškega bančnika g. Franka Sakserja. Iz Srbobrana je prispelo pod vodstvom dveh profesorjev 38 gimnazijskih dijakov, ki so prišli v LJubljano edino v to svrho, da si ogledajo naš velesejem.
V splošnem so tujci hvalili vzoren red na sejmišču in sistematično prirejeno izložbo, k; omogoča precej hiter pregled obsežne razstave.
Kupčije so se sklepale že prve tri dni, in sicer v čevljih, tekstilni konfekciji, preprogah, motornih kolesih, avtomobilih, motornih brizgalnah, pohištvu, kovinskih izdelkih", pletilnih strojih, stnjih za obdelovanje lesa' in hladilnih strojih. Posebno dobre kupčije delajo detajlisti.
Čestitke so poslali velesejmu med drugimi še naslednji: direktor Praškega velesejma, Trgovska zbornica v Lvovu, italijansko poslaništvo v Beogradu, švicarski konzulat v Zagrebu, Velesejem v Lvovu in drugi.
Končno moramo omeniti še. da Ljubljanski velesejem ne sme ostati brez žeparske senzacije. V nedeljo ie namreč oko postave zagrabilo na sejmišču nekega zagrebškega žeparia. Tudi zabavni oddelek velesejma Je doživel hrupni incident, ki pa je trajal menda samo eno minuto, kajti z občudovanja vredno energijo je policija postavila razgrajače izven velesejmske ograje. Sicer pa je na zabavišču prav veselo. Godb ne manjka. kapljica je dobra, torej vsega dovolj za dušo in telo.
Prestolonaslednik v Dalmaciji
Split, 4. julija, n. V sredo dospe v Split prestolonaslednik Peter. Iz Splita odpotuje s parnikom »Dalmacija« v Gruž, kjer ostane na letovišču. V Splitu pripravlja meščanstvo prestolonasledniku svečan sprejem.
Politične beležke
Volitev župana v Domžalah
Kakor znano, so demokrati dobili pri občinskih volitvah v Domžalah z združeno gospodarsko listo 9 odbornikov, SLS pa 7. Razen tega je- v odboru 1 klerikalni disi-dent. Za župana je bil snoči izvoljen demokrat Franc Janežič, gostilničar in posestnik v Domžalah, za podžupana pa istotako na-prednjak Matej Turk, gostilničar in posestnik. Tudi vsi štirje svetovalci so napred-niaki. To je najboljši odgovor na laži, ki jih je priobčevai »Slovenec« o občinskih vo-lirvah v Domžalah.
Demanti g. Ljube Davidoviča
Prejšnji teden je »Slovenec* z naslado ponatisnil neko izjavo, ki jo je bojda nodal g. Ljuba Davidovič o samostojnih ded8okra* tih in Svetozarju Pribičevidu. V tej izjavi je bilo rečeno, da demokratska zajednic* odklanja vsako zvezo s samostojno stranko in da ni misliti na kako bodoče sodelova« nje s Svetozarjem Pribičevidem. Izjava je prišla v beograjske liste in tako tudi do ušes g. Davidovida. Vodja demokratske za» jednice se je hitro podvizal demantirati to grdo izmišljeno izjavo. Demanti, ki je ob» javljen v beograjski cPolitiki», se glasi: cG. Ljuba Davidovid nas naproša, da objavimo, da ni dal ljubljanskemu »Narodnemu dnev» niku» ne posredno ne neposredno kake iz» j2ve o samostojni demokratski stranki in o g. Svetozarju Pribičevidu*. Radovedni smo, če bo *S!ovencc» objavil ta demanti in s tem popravil storjeno krivico.
s F. Lubas in sin, tovarna harmonik, Celovec. Menda ni podeželske veselice aH kake zabavne prireditve ali celo ženitova. nja, kjer ne bi pele harmonike. Tudi v mestih se z veseljem zapleše na harmoniko. Od mladega kmetskega fantiča preko vaškega godca do starčka pozna vsakdo ime Lubas«, saj čez Lubasove harmonike jih ni. Kdo pa je ta zagonetni Lubas? To je naš stari ljubljanski dobričina. Nekdanja Ljubljana ga je visoko čislala, saj je bil naš prvi harmonikar, ki je igral v Čitalnici in na vseh boljših prireditvah. Pred 45. leti je bil učenec v Filharmonioni dražbi ter se je s flavto udeleževal tudi instrumentalnih koncertov. Takrat Je vpeljal svoj prvi model. ki mu je prinesel toliko slave. Njegove harmonike so zaslovele na mah po vsem Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Iz Ljubljane se je preselil v Graz, od tam v Dravograd, Slovenjgradec, kjer ga ie dohitel prevrat. Ker mu bi tedanja visoka carina^ na potrebni materijai, ki bi ga moral uvažati, onemogočila nadaljno izdelovanje harmonik, se je izselil v Celovec, kjer je svoje podjetje povečal tako, da podjetju ni para v srednji Evropi. Stalne zaloge in zastopstva ima v raznih državah, največjo pa v Ameriki, kjer Slovenci pridno kupujejo slovite harmonike. Svojega sina ie glasbe, no izšolal. Dovršil Je konzervatorij ter s« pridno udeležuje glasbenega živlienja v Celovcu. Pristopil je tudi k tvrdki 'in se ie nadejati, da bo tvrdka dobila svojega vrednega naslednika in mojstra harmonik, kakor je bil njegov oče. Gospodu Lubasu čestitamo na uspehih, kakor mu gotovo če stita mnogo starih Lju&ljasičanov ki <e ga se spominjajo, ter mu želimo še 'mnogo let čvrstega zdravja. Interesente opozarjamo, da ima svoje modele razstavljene na velesejmu kjer lahko vsakdo harmonike poljubno preizkuša.
s Senzacijo na Ljubljanskem veleseimu
tvorijo v ceni brezkonkurenfai Peugeot avtomobil. 2, 4 in 6 sedežni, svetovnozna-n Avstro-F.at tovorni avtomobili 1%, 3 in 5tonski, Bugatti te Anrflcar 2 fa 4sedežnl avtomobili za motocikliste pa zmagovati angleški motodkli AJS, ter ameriški txc®Isior-Henderson. Novost za Jugo-«ayyo pa je 4cillndrskl Henderson moto-cM. opremljen, kakor moderni avto, celo s prestavo za nazaj (Retouriauf). kar predstavlja izredno tehnično senzacijo. 1014
Kulturni pregled
3!eda!iški repertoarji Ljubljanska opera.
Torek, 5.: Madame Butterfly. Gostuje g.
Darian. A.
Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Člani mariborskega gledališča: gdč. Kraljeva, Savinova, Udovičeva in gg. J. Ko-\ič, Rasberger in Stopar, nameravajo prire-uiti pod vodstvom režiserja J. Kovica gledališko turnejo po naših podeželskih krajih. Uprizarjali bodo zabavno in duhovito veseloigro ■ Ognjenik-, ki je imsla v .Mariboru v tej zasedbi izredno velik uspeh in bila dve tezo ni na repertoarju. Gostovali bedo v sledečih krajih: Laško, Sevnica, Zagorje, Hrastnik. Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Železniki, Kranj. Radovljica, Jesenice in drugod. V četrtek, dne 7. julija nastopijo v Laškem (dvorana Flcuke), v petek 8. t. 1. >• Sevnici iLamper), v soboto 9. v Zagorju (Sokolski dom), v nedeljo 10. v Hrastniku (Narodni dom), v pondeljek 11. v Domžalah (Sokolski doml y torek 12. v Kamniku (Kamniški
dom), v sredo 13. v Skofji Loki (Sokolski dom).
Novosadsko gledališče je pravkar zaključilo letošnjo sezono z dramsko trilogijo I. Odaviča «Duh naših dedovat. V tej sezoni je dalo 153 dramskih, 113 operetnih in 15 opernih predstav. Tudi gmotna bilanca je aktivna: izkazuje čez 100.000 Din prebitka.
Letopis Matice Srpske o slovenski umetnosti. V 2__3. zvezku cLetopisa Matice Srpske* je izšel članek K. Dobide: cSlovensko umetniško društvo«. Pisec podaja (v srbščini) informativen pregled razvoja slovenske likovne umetnosti po prevratu in poroča o uspehu naših razstav v inozemstvu. — V istem zvezku je objavil Kosta Strajnič krajšo študijo o slovenskem arhitektu univ. prof. Jos. Plečniku, zlasti glede na njegovo restavracijo hradčanskega gradu.
Krstna predstava nove drame Bere Stankovima. Za konec gledališke sezone je uprizorila beograjska drama noviteto, ki je vzbudila v"vsej javnosti izredno zanimanje: dramo cTašana», čije avtor Bora Stankovič si je a svojo «Koštano» in z romanom <Neči-sta krv> .pridobil sloves eneera najboljših srb-
skih pisateljev. Nova drama, ki pa je baje dolgo časa ležala v predalih avtorjeve mize, n. izpolnila nadej. Kritika ji očita, da je v dramatskem oziru šibko delo, osebe 60 premalo karakterizirane, dialogi razvlečeni in preveč novelistični. <Tašana» zaostaja za <Ko štano*. Sicer je njen sujet povzet iz življenja v starem Vranju (enako kot roman <Ne-čista krv2>)" ter analizira in opisuje strast in stare, izumirajoče rodbinske nravi. Beograjska publika pa je v nasprotju s kritiko sprejela cTašano« jako simpatično.
Razstava češke grafiko v Londonu. Dne 2. t. m. se je otvoriia v Ix>ndonu reprezentativna razstava češke grafike. Prireja jo praško društvo <Hollar» s podporo zunanjega ministrstva.
Strindbergova neobjavljena drama »Zadnji vitez*, ki so jo stoprav nedavno odkrili med papirji v Strindbergovi ostalini, je bila prevedena v nemščino in se bo že v teku letošnje jeseni uprizorila v Dresdenu.
Iz srbske književnosti. V založbi knjigarne S. B. Cvijanoviča v Beogradu je izšla sočno in poetično pisana povest Hamre Huma cGrozdanin život>. Povest je veder in lep pripovedniški spis. ki po stilu in jasnosti pripovedovanja nadaljuje dobro predvojno 6rbsko prozo, zlasti M. Uskokoviča. Knjiga je izšla v okusni opremi z naslovnim listom Sretena Stojanoviča.
Uprava Zveze jmgoslo venskih srednješolskih udruzenj,
ki je na ljubljanskih zborovanjih pokrenila akcijo za zbližanje vse jugoslovanske srci nješolske mladine s tem, da je k sodelovanju povabila tudi bolgarsko dijaštvo. Od le> ^ ve na desno: Vasilije Milic (Bitolj), predsednik župe za južno Srbijo; Ananije Lekovič (Podgorica), preds. župe za Črno goro; Danilo I. Gregorič (Beograd), preds. centralne uprave; Rudolf Kobilica (Ljubljana), predsednik župe za Slovenijo; S. M. Štedimlije (Niš), preds. župe za srednjo in iztočno Srbijo.
Sprejem posebnega vlaka abstinentov v soboto dopoldne v
Ljubljani
stratni direktor dr. Zamik, rektor univerze dr. Lukman, zastopniki raznih kulturnih in drugih organizacij. Predsednik Saveza dT. Vukovič je v lepem govoru naglasil pomen treznostnega gibanja, nakar je imel univ. prof. dr. Dragan Jovanovič predavanje o delu treznosti na selu, dr. Fedor Mikič pa o sistemu dela v abstinentskih organizacijah. Po končanem zborovanju se je vršila lepa manifestacija po glavnih ulicah mesta. S sokolsko godbo na čelu^ je krenil sprevod, v katerem je korakalo okoli tisoč oseb z dvema zastavama, po Poljanah. Mestnem trgu, po Prešernovi ulici
gorskim delegatom, so ti podali izjavo, da zapuste skupščino. Po zaključku debate o poročilu uprave je bil kongres zaključeti. Danes se odpeljejo delegatje na Bled. nakar se povrnejo na svoje domove.
Po zaključku kongresa se je vršilo zborovanje beograjskega saveza, v katerem so zastopane organizacije Srbije, Vojvodine in Srema. Po poročilu uprave so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Miloš Popovič. za podpredsednika Mladen BeTič in za tajnika Rade Ra_ dovanovič.
Start tekmovalcev pri 500 km kvalitativni vožnji motociklistov
v Rogaški Slatini
Tatinski parček ob Savi
Ljubljana, 4. julija
Marička iz Rake je prišla v Ljubljano. Oglasila se je v tej in oni posredovalnici služb, da bi dobila mesto služkinje. Povsod so jo sprejeli prijazno in jo še prijazneje odslovili. Dejali so, da bo morala na službo pač čakati in da je potrpljenje božja mast.
Marička je hodila okrog po mestu, posedala po klopeh in premišljevala o življenju. Prigodilo se je, da je begal po mestnih ulicah brez dela tudi navihani Tone in se seznanil i Marieko. Postala sta si takoj dobra prijatelja in sta si to tudi dokazala. V nedeljo je bil lep dan.
»Kaj bova prašila po mestu!« je dejal Tone in predlagal, da stopita do Save v Tomaževo, kjer je več življenja in je vse bolj prijetno kakor med zidovi hiš.
»Morebiti nama kaj rata!« je pomežikal Tone in se podjetno nasmehnil. Marička si ,
je pri tem mislila svoje in se zelo vnela za njegov predlog.
Marička in Tone sta se prijeza pod pazduho in jo mahnila čez travnike proti bistri Savi. Tam sta se skrila v zelenju in — čez čas je pritekla do svojih prijateljev in prijateljic gospodična Mira z obupno vestjo, da ji je ukradena vsa obleka. Prijatelji so jo uhrali za njo, pa sta zamogla kotistatirati tudi dva gospoda, da so jima ukradeni čevlji. Tudi gospodična Zinka je z žalostjo uvidela, da je okradeaa, kajti i njenih čeveljčkov ni bilo nikjer.
Zvečer sta se sprehajala po ljubljanskih ulicah Marička in Tone, oba elegantna in zidane volje. Golobčkala sta se kar javno in nista skrivala svoje dobre volje. Pred nikomur pa seveda tudi nista skrivala svojih lepih oblek. Tako ju je kmalu opazil tudi neki gospod, ki se mu je zdelo, da tiči Marička v obleki gospodične Mire. Seveda se je presenečeni parček kar brzo znašel na policiji, odkoder sta romala v zapor.
prav cenimo njihov idealizem, ki so ga po-kaiali z ustanovitvijo svojega pevskega zbora že pred 30. leti. Poleg drugih so čestitali vrlemu društvu tudi vodja Delavske zbornice, g. Rudolf Golouh, in zastopniki raznih mariborskih delavskih društev. Slav-ljenec, 2oletni društveni pevovodja, je dobil lepa darila in cvetje v dar.
Pevski nastopi so številno občinstvo povsem zadovoljili. Upoštevati ie seveda, da so to pevci, kj se lahko posvečajo društvenemu življenju šele po izvršenem težkem
delu v obrtnih delavnicah in tovarnah in začenjajo vsi z abecedo pevske umetnosti. Lotili pa so se prav težkih zborov, saj so imeli na programu B. Smetanovo »V dar«, dr. Ipavčevo »Imel sem ljubi dve«, dr. Schwabovo »Večer na morju«, Vilharjeve »'Naše pjesms«, Prelovčevo »Slava delu«, Zajčev »Večer na Savi«. Navdušil je seveda pevski zbor iz Zagreba, ki je prepeval še tudi drugi dan na ljudski veselici društva v Krčevini.
Treznostni kongres v Ljubljani
. Ljubljana, 4. julija V nedeljo dopoldne se je vršil na Taboru manifestacijski zbor,_ ki se ga je udeležilo nad 700 oseb. Med viharnim odobravanjem je bila prečitana pozdravna brzojavka kralja Aleksandra. Navzoči so bili med drugimi tudi velikj župan dr. Vodopivec, magi-
Dr. Milan Kostič,
predsednik Saveza trezvene mladeži.
do Narodnega doma. Popoldne so si udelež-niki kongresa ogledovali mesto in posetili velesejem, zvečer pa so se vršile konference oblastnih organizacij in obenem na Taboru lepo uspela akademija.
Danes dopoldne je kongres nadaljeval razprave. Vsa poročila 'referentov so bila soglasno sprejeta in odboru podan absolu-torij. Med drugim je bil sprejet sklep, da se sedež Saveza za prihodnje poslovno leto premesti iz Sarajeva v Zagreb. Za predsednika novega odbora je bil nato izvoljen prof. dr. Drago Perovič, za podpredsednika ravnatelj Edo Markovič, za glavnega tajnika dr. Mikič, nadalje gg. Ivo Lokar, Sava Radosavljevič. Fran Lesjak, univ. prof. dr. Dragotin Mašek, Vladimir Pfeifer in Hasan Čohadžič. Iz tajniškega .poročila posnemamo, da si je odbor v minulem letu zelo prizadeval, da pa se je moral boriti z velikimi težkočami. V debati se je splošno kritiziralo dejstvo, da se z državne Stranj absti-nentski pokret premalo podpira.
Na popoldanskem zborovanju je predaval prof. Slobodan Popovič o treznostnem po-kretu na srednjih šolah. Nato je prečital predsednik pismo ameriškega poslanika v Beogradu g. Princa, ki se opravičuje, da se ni mogel udeležiti kongresa osebno. Nato je kongres odposlal pozdravn-o brzojavko predsedniku Zedinjenih držav Coolidgeu. Ker j« verifikacijski odbor odklonil potrdilo črno

«Jutrove» punčke ob odhodu iz Ljubljane na morje;
Ivanka Gosar iz Borovnice, Sofija Sattler iz Maribora, Marta Hočevar iz Velikih Lasi, Štefka Maroh s Senovega pri Rajhenburgu, Anica Rovan iz Ljubljane, Zofka Zupan« čič iz Maribora, Pavla Kreps iz 2erjava pri Mežici (druga od leve v ozadju), Branka Novak i r. Trbovelj in zadnja v ozadju Štefanija Špindler iz Dolnje Lendave, ki je sa* ma prišla iz Prekmurja v Ljubljano. Manjka Nuša Papežova, ki je prisedla v Novem mestu. Vse so zdrave prispele v Omišalj, le hudo, hudo so bile zaspane, danes se pa že kopljejo, solnčijo in igrajo ob Jadranu, kjer ostanejo štiri tedne, potem jih pa za* menja deset fantkov, da si tudi okrepe zdravje. -S®-
Proslava 3001etnice deske šole v Škof ji Loki
Škofja Loka, 4. julija
Dne 26. junija je tukajšnja šola praznovala OOletnico obstoja svojega poslopja na prav dostojen in slovesen način. Vseim udeležencem, prav posebno pa še onim, ki jih le-ti prostori spominjajo na otroška leta, ostane ta dan gotovo v lepem spominu.
Podoknico kumici spominskega traku, ge. Hafnerjevi, je v soboto zvečer močno motil-o neugodno vreme, a kljub temu so pevci nemoteno absolvirali svoje pesmi. Drugo jutro je prijazno presenetilo žarko scitce in veselje je bilo gledati malčke, ki so polni radovednega hrepenenja, v zgodnjih jutranjih urah hiteli k šolskemu poslopju.
Po cerkvenem obredu, ki ga je ob številni asistenci duhovščine izvršil Škofjelo-?an kanonik g. Stršnik, se je za cerkvijo z domačo gasilsko godbo na čelu formirala povorka celokupne, z zastavicami opremljene šolske mladine ter krenila .po spodnjem in zgornjem trgu in se končno zbrala na okusnem, z mlaji, smrekami in zelenjem okrašenem šolskem telovadišču k ofi-cijelni slavnostL Prvi je prisrčno pozdravil navzoče nekdanje učence, zastopnike raznih oblasti, goste, uSteljstvo in mladino šolski upravitelj g. Zahrast-nik. Podal je važnejše momente razvoja šole, spominjal se je odličnih mož, ki so ponesli slavo svojega kraja po širnem svetu, kakor: škof Karlin, politik Krek, vseuč. prof. Ušeničnik,
Jesemko, Šubi:. zgod. Kos itd. Iaprosil je univ. prof. g. dr. Jesenka, da sprejme častno predsedstvo. Z navdušenjem je bila poslana brzojavka Nj. Vel. kralju, godba je intonirala državno himno.
Svečan in ganujiv je bil trenotek, ko je nato ga. županja z družicama gdč. Hubado-vo in Thalerjevo pripela krasen spominski trak na šolsko zastavo, ter v zares čustvenih besedah vzpodbujala mladino k pridnosti, pokoršgini in ljubezni do bližnjega. Sledili so pozdravni nagovori gg. župana Hafnerja, župnika dr. Arnejca, prof. Jesenka, župnika Koblerja, sresk. šol. ref. Rusa, obl.^ poslanca Planine in kanonika Sušnika. Vsi govomikj so želeli šoli v bodoče najboljših uspehov, sreče in napredka. Izrekli so zahvalo učiteljskemu zboru in željo, da bi prodrla v sleherno selo zavest, kako neobhodno potrebna je izobrazba. Jubilej bo kronan pač šele takrat, ko se na kupljenem prostoru dvigne nova moderna šolska stavba. ki bo v ponos celemu mestu in okolici.
Šolska mladina je deklamirala več pesmi. med njimi učinkovito T. Debeljakovo: »Ob tristoletnici«, in zapela nekaj pesmi. Moški zbor je sodeloval s pesmijo »Slovan na dan«, odmore med posameznimi točkami pa je požrtvovalno izpotiila gasilska godba.
Po zaključku je bila mladina skromno pogoščena s pecivom in spominskimi fotografijami. Tudj šolska razstava, ki je bila s prireditvijo združena, je imela obilo poset-nikov in so Ločani pokazali za njo izredno zanimanje. Pozornost sta vzbujali tudi zlata in črna knjiga, v katerih je marsikdo iskal svoje ali svojih prednikov ime ... V. D.
Ogromen požar v hrvatskem Zagorju
Kakor smo kratko že omenili, je v selu Bukovcu v hrvatskem Zagorju v soboto izbruhnil požar, ki se je naglo širil, ker je razsajala močna burja. V kratkem času je pogorelo 26 hiš in 61 gospodarskih poslopij.
V selu je nastala razumljiva panika. Iz vseh bližnjih krajev so prihiteli seljaki in meščani. Pomoč je prišla celo iz Varaždina in Čakovca. Le z velikim trudom se je končno posrečilo omejiti požar. 127 oseb je brez strehe in brez hrane. Ogenj je nastal vsled defekta na mlatilnem stroju. Škoda znaša več milijonov dinarjev.
Ivan Birolla t
V nedeljo popoldne je po kratki bolezni umrl in danes popoldne ob 5. v Zagorju ob Savi pokopljejo šele 44 let starega Ivana Birollo, take dobrega človeka, da mu nikdo ni zavidal njegovega velikega premoženja in ga nikdo n; sovražil niti kot lastnika velikih apnenic. To pove več kakor vsaka druga hvala. Svoje premoženje je namreč vedno opravljal tako. da je bilo tudi njegovim dclavcem, kakor vsem, ki so z njim prišli v dotiko, le v korist saj je svoje delavce smatral vedno za svoje sotrudnike, sebe pa le za upravnika podjetja, ki se je pod njegovim mirnim in premišljenim vodstvom razširilo tako zelo, da je šlo njegovo apno .po vsej državi, posebno mnogo pa v Beograd. Ob času najhujših mezdnih gibanj, ko je vojaštvo varovalo premogovnike. so mirno gorele apnenice in odhajali z njegovim apnom naloženi vagoni iz Zagorja, ker so svojega priljubljenega gospodarja in podjetje varovali dclavci sami in tudi najstrastnejši komunisti.
Po svojem očetu je podedoval le svoje italijansko ime in svojo grenko mladost, ki je bila vzrok njegovemu socijalnemu čutu za bedne in zatirane. Vse drugo je imel pa svoji dobri mani iz stare rodbine Šinkov iz Škofje Loke. ki je svoje sinove v naiskrom. nejših razmerah vzgojila v gentlemane in naj.zvestejše in najnaprednejše Slovence.
Ko je Ivan po stricu Sinku prevzel v Zagorju apnenice, je tam oživelo narodno življenje, a njegovo ime smo vedno čitali na prvem mestu na nabiralnih .polah sokolskih ter naprednih kulturnih in dobrodelnih društev vse Slovenije. Še mnogo več je raz-dal potrebnim tako,, da ni vedela levica, največkrat pa ni vedel niti obdarovanec.
Kljub orjaškemu stasu. je bilo nekaj tako mehkega in dekliško milega na njem, da je ob njegovi mizi utihnila surovost, vedno pa zadonela sladka in sentimentalna pesem. Tragika njegovega življenja leži v tem, da je odšel na oni svet kot fant, čeprav je videl vso svojo srečo v družinskem življenju.
Pa vendar se ne seli neoplakan. Tople solze za njim toči množica prijateljev, vsi njegovi uslužbenci, sorodniki in brat,, naš odlični slikar Ovido, in pa njegova plemenita sivolasa mama. Vsem, posebno pa njima naše globoko sožalje!
Slavnost mariborskih pekov
Maribor, 4. julija
Delavstvu v Mariboru in okolici je treba priznati, da zelo resno pojmuje svoje organizacije. pa naj si bo na strokovnem, političnem ali kulturnem polju. Povsod kažejo konsolidarnost in mnogo solidnosti. Njihove gospodarske, strokovne in kulturne organizacije so močne in zelo delavne. Videti je v vsem tem še .precej tradicije dunajske socialistične šole. Maribor je bil že pred prevratom radi železniške delavnice izredno močna postojanka delavskega gibanja.
V soboto in nedeljo je lahko Maribor videl uspehe takšnega dolgoletnega delovanja med proletarijatom. Pekovski pomočniki so slavili 301etnico obstoja svojega pevskega odseka in 30 letnico strokovne organizacije, zvezane s 701etnico rojstva društvenega pe_ vovodje g. Fiillekrussa ter 25letti'co njegovega delovanja kot društvenega pevoved-je. V ta namen so imeli v soboto v dvorani pivovarne »Union« slavnostni pevski koncert, pri katerem je nastopila godba železniških delavcev in uslužbencev, pevski odsek pekov in še cela vrsta drugih delavskih pevskih društev n. pr. pevski odsek »Svoboda« iz Ruš, »Frohsinn« iz Maribora, »Svoboda« iz Maribora, »Krilato kolo« iz Studencev pri Mariboru ter grafično pevsko društvo »Sloga« iz Zagreba. Po uverturi železniške godbe je nastopil strokovni tajnik g. Alojzij Ceh s slavnostnim govorom, v katerem je pTav zanimivo naslikal težke so_ cijalne boje pekovskih pomočnikov tekom teh 30. let, v katerih so se z velikimi žrtvami priboril; od lSurnega delavnika do 8-urnika. Če upoštevamo težavno delo, ki so ga vršili pekovski pomočniki večinoma v nočnem času. brez prostih dni, šele lahko
^m^Mm, Odol je najbolj koncentrirana zobna voda na svetu, katere zadostuje samo nekaj kapljic! Odol nam zato mno?o prihrani. Z ozirom na to varčnost,
ki se nam zdi kakor
čudež, je Odol na vsak način najcenejša zobna voda na svetu.
Domače vesti
*	Vse krajevne organizacije SDS ljubljanske okolice se naprošajo, da na redno sejo srezke organizacije, ki se vTši v sredo dne 6. juHja t 1. ob 10. dopoldne v goroSi prostorih Kazine, sigurno pošljejo svoje delegate, ker se seje udeleži tudi s■ minister dr. Žerjav. — Srezko tajništvo..
*	Občinske voiitve v KrašnjL Pri nedeljskih volitvah v Krašnji je dobila SDS 3 mandate, SLS 4, kmečka zveza pa 2.
*	Promocija. Na univerzi v Boiogni je bil te dni promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Lojze Simoni t i. sin ugledne narodne rodbine iz Biljane pri Gorici. — Na varšavski poljedelski visoki šoli je napravil diplomski izpit z odliko oni Jngo-skrven g. inž. Ivo J e 1 a č i n. kl zapušča zavod kot specijalist za ihtiologi jo. Čestitamo!
*	Višjo pedagoško šolo v Zagrebu je z
odličnim uspehom ahsolvirala gdč. Mlaka K e c 1 j e v a iz Škofje Loke. a je njeno ime pomoioma izostalo v nedavnem poročilu.
+ Izpremembe v državni službi. Dr. Tomo Tolazzi, pravni ref. timoške županije je v istem svojstvu premeščen k velikemu županstvu v Bitolju. Ferdo Gaspari, starešina poštnega urada Ljubljana 7 in Marija Ivane, starešina pošte v Štorah uri Celju sta iz IIL kat napredovala v II. kat. državnih uradnikov.
*	Priprave za novi budžet. Po odredbi finančnega ministra imajo vsi resorni ministri svoje budžete izročiti finančnemu ministru najkasneje do 10. avgusta. Takoj nato «e sestane državni odboT za racij? talno varčevanje, ki bo sodeloval s finančnim ministrom pri definitivci izdelavi skupnega budžeta.
*	Gradnja palače prometnega ministrstva. Vprašanje gradnje nove palače za prometno ministrstvo je delinitivno rešeno.
Z gradnjo se prične prihodnji teden. V to svrho je ministrstvo odobrilo Prvi del kredita v znesku 40 milijonov dinarjev.
*	Za izgradnjo zagrebške univerze. Ministrstvo prosvete je vo tir al o kredit v znesku 1.000.000 dinarjev za dovršitev gradbenih del pri glavnem poslopju zagrebške univerze.
4 Izpraznjena mesta upravnikov imajo
naslednje pošte: Moravče, Podčetrtek, Studenec pri Ljubljani, Železniki, Nova vas pri Rakeku, Toplice pri Novem mestu. Ro-gaševci, Planina pri Rakeku, Križevci v Prekmurju, Gornja Lendava. Pristava, Zg. Sv. Kungota, Muta, Mežica, Laško. Ptujska gora, Dravograd, Gornja Radgona, Mozirje Rogaška Slatina, Černo pri Prevaljah in Šmartno pri Litiji. Prosilci naj vlagajo s 5 Dia koikovane prošnje na poštno direkcijo v Ljubljani.
+ Osebne vesti s pošte. Postavljeni so: Fr. Legat za arhiv tir. III-l na direkciji Marija Vehovar za pogodb, poštarico v Koprivnici pri Brežicah in Lud. Ožek za dnevničarja v Laškem. Napredovali so: V 2. skup. II. kat Terezija Čik, Karia Pfei-fer. Rožica Wester. Ivanka Gestrin, Ivana Završaik, Matilda Jak, Marija Zirer, Alojzija Kopač, Tončka Kuheli, Rudolf Fajdjga, in Ludovik Rorenini na Ljubljani 1: Tončka Petek, Karla Modic in Pavla Nachtigal na direkciji; Roza Korošec in Angelika Kokalj v Celju; Marija Ivane v Štor ah, Ema Schmit v Kostanjevici, Josip Kladnik na Vranskem, Julij Šetina v Črnomlju, Francka Rovšek na Viču, Albina Tavčar v ž;. Jerneju, Ferdo Gaspari na Ljubljani 7, Josip Hodnik v Mariboru, Iv. Rebernik v Sv. Petru v Sav. dolini, Marija Kuess v Veliki Nedelji, Marija Windischer v Kranju, Fr. Atnbrožič v Trebnjem, Fr. Koser v Juršin-cih, Anica Veselic v Kozjem. Amalija Kt-he-lj v Borovnici in .Ana Ribteršič v Lukc-vici vsi pb. ur. II-3 in sekr. Iv. Mlač na direkciji. Upokojeni so: pb. ur. II-2 Marija Sorre v Šmartnem pri Litiji, pb. ur. II-3 Ar toni ja Milavc aa Ljubljani 1 in zvan. I. skup. Mihael Šimenc pri ter. sekciji v Ljubljani. Premeščeni so: pb. ur. 11-3 Ferdo Nadrag iz Ljubljane v Rogaško Slatino, Al. Gczo in Lizika Kraker z direkcije na Ljubljano 1, pb. ur. II—4 An t. Kroilič iz Grobe!-nega v Celje, Marija Trošt iz Ljubljane ra Bled, Fr. Zehelj iz Murske Sobote v Dravograd, Angela Naprudnik iz Dravograda v Ptuj, Rafaela Knapič iz Ptuja v Žalec in Vera Jan iz Ljubljane v Pristavo; pb. ur. III-3 Rezka Lovšin iz Loškega potoka v Ribnico na DoL in Angela Hčlbl iz Prevalj v Gnštanj: pb. ur. 111-4, Hedvika Ebber z cliekcije na Ljubljano 1, Angela Šavpah iz Sent Jerneja v Beltince, Iv. Tratnik z Jesenic na Gor. v Maribor, Ida Jelovšek iz Brežic v Ljubljani in Ljudmila Bajec iz Vinice v Videm pri Krškem.
*	Nove zračne zveze na Balkanu. Društvo za zračni promet »Franca- Rouniaine« otvori v najkrajšem času novo linijo Beograd- Sofija-Bukarešt kot stransko progo Beograd-Bakare šta-Carigrad. Do konca tekočega meseca bo ta linija podaHšana do Alepa in Bagdada.
*	Izletnike v Gorski kotar opozarja SPD, da ie planinska koča pod Obročem (1300 m), last podružnice »Velebit« hrvatskega planinskega društva na Sušaku, oskr bovana in dobro založena z jedjo in pijačo po zmernih cenah, tako da turistom ni treba ničesar s seboj nositi. Gorski kotar meji na zapadu na Istro in Kranjsko in se spušča do Kvaraera z ene. a do spodnjega Pokuplja z droge strani. Ta planinski kraj je poln prirodirlh lepot m gorskih vrhuncev nad 1000 m samo 3 vrhovi dosežejo neka': nad 1500 m. .Pripravna Izhodišča na železniški progi Karlova c-Sušak.
*	Zveza planinskih društev v kraljevim' SHS opozarja turiste, ako gredo na ture ob obmejnem pogonu naj ne hodijo brez porab listov po italijanskem ozemlju, ker se je dogodilo, da so italijanske obmejne straže turiste, ki so prekoračili mejo aretirale in jim povzročile občutno žkndo.
Zveza je sicer storila na merodajnih mestih primerne korake, vendar do danes rima ugodne rešitve.
*	Ljubiteljem podzemskih krasot. Svetovno znano Cerkniško jezero je sedaj skoro popolnoma suho. Požiralnik velika Kariovca je popolnoma stih. V Vel. Karlovci se nahajajo lepi in mogočni kapniki, ki ne zaostajajo dosti za izgubljenimi postojnskimi. Med vsemi je najkrasnejša velika dvorana, ki napravlja utis kakega presbiterija v gotskem slogu. Tudi Mala Karlovca bo v par dneh suha in ima tudi prav lepe kapnike. Ker sta obe jami skoro celo leto pod vodo, je sedaj res lepa prilika, da si jih. vsak ljubitelj kapnikov in jam ogleda. Od kolodvora na Rakeku do jezera je 7 km.
*	Pomorsko-propagandistični tečaj v Spli tu. V soboto je bil v zbornici splitske gimnazije otvorjen drugi pomorsko-propa-gandistični tečaj »Jadranske Straže*. Otvo-ril ga je bivši minister Biankini. V nedeljo so dospeli v Split učenci tečaja iz raznih pokrajin. »Jadranska Straža uvede razen tega »večerne sprehode po moriu* tako za svoje člane kakor tudi za tujce, katerim naj bi se na ta način omogočila nočna impresija Splita. Na ladji bo godba, pevski zbor in razne druge prireditve.
Moderno okusno in poceni se Lahko oblečejo gospodje in dame le pri
Magdic
Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Oglejte si cene in blago v razioibah.
*	Olajšave za posetnike našega Primoria
Da se v poletnih mesecih poveča dotok potnikov- v primorska kopališča in zdravilišča, je generalna direkcija državnih železnic početkom letošnjega leta izdala odlok s katerim je bil vsem tujcem dovoljen 5C% popust na naših železnicah, našim državljanom pa le v slučaja, ako ne plačajo nad 30 Din davka. Kot pogoj se zahteva najmanj 14 dnevno bivanje v kopališča ali zdravilišču. Ker je bil ta odlok za naše državljane iluzoren, ker v naši državi nikdo ne plača manj davka kot 30 Din je generalna direkcija ukrenila, da se naredba o 50 odstotnem popustu razširi na vsa kopališča v Primorju brez ozira na to, koliko davka plača posamezni posetnik. Ta olajšava je že stopila v veljavo.
*	Borovniški Sokol ima v nedeljo, 10. julija javni nastop s pestrim sporedom in vrtno veselico na vrta sestre Hele Šviglič-ve. Izletniki v romantičen Pekel imajo zelo ugodne železniške zveze.	1016
*	Služba bolničarke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljžv razpisuje službo bolničarke na svojem ambulatoriiu v Ljubljani. Reilektantinje se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«.
*	Ugotovitev. Ga soproga ponesrečenca pri Mednem nas naproša za ugotovitev, da se njen mož ni pisal Bučar, marveč Artar Butscher.
*	Smrt pod železniškimi kolesi. V Beogradu je v nedeljo dopoldne, ko se je v
Košatnjaka in Topčideru sprehaialo mnogo ljudi, na grozen način izvršila samomor Milena Janjlč. Vrgla se je pod kolesa vlaka, ki je prihajal iz Niša. Lokomotiva in prvi vagon sta šla preko njenega trupla ter ga strašno razmesarila. Vzrok samomora komaj 21 letne deklice ni znan. Bila ;e uradnica in že tri mesece brez službe, in se domneva, da se je radi bede odločila za obupni čin.
+ Silna vročina v Beogradu. Po vesteh iz Beograda je v nedeljo vladala tamkaj prava afriška vročina. Ob dveh popoldne je toplomer v senci beleži! 42 stopinj C. Več ijudi se je na ulici onesvestilo.
*	Smrten skok v Donavo. Z ladje »Sveti arandje! Mihajlo je preteklo soboto pri Beo grada skočil v Donavo neznan moški, k: je kmalu izginil v valovih Truplo so potegnili iz vode. Identiteta samomorilca še ni ugotovljena.
Speciialni ..gojzerji" na velesejmu
v paviljonu J 611.
Turiste in športnike opozarjamo, da razstavlja naša špeeijalna izdeloval« niča »gojzerc« J. BRAJER na vele« sejmu, kjer si more čevlje vsakdo ogledati in izbrati. Cene za čas velesejma globoko znižane.
*	Tkanina »Eternnnu, glavna zaloga za Jugoslavije pri J. Medved msnnfaktnra Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pr: PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Pri revmatizmo v glavi ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih. vdora se grenčica »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanie izplako-varje prebavilnega kanala. Vseačiliške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Jcsef« zlasti v srednji in poznejši starosti izbomo čistilo Z3 želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah drogerijah in speceritskih trgovinah
KDOR	SKRBI Z	A SVOJE ČE	VUE
ta j	[ih čisti .	UttAia	n
	IzmmM	. J I1KII ► Pasto	
			
Iz Ljubljane
11— Dr. L Kern v Ljubljani. Te dni se
mudi v Ljubljani naš odlični roiak dr. I. Kern, zdravnik v Clevelandu v Ameriki. Udeležil se je skupnega izleta ameriških zdravnikov preko Francije in Nemčije. Spo tema si je ogledal knjižno razstavo v Leipzigu, zdaj pa se hoče podrobneje seznaniti z našimi razmerami in bo obiskal tudi Beograd. G. dr. Kern, po rodu iz Škofje Loke, je avtor velikega angleško-slovenskega slovarja in priden sotradnik ameriških slovenskih listov. Za »Jutro« nam je obljubil daljši razgovor o svojih vtisih in o položaju naših rojakov onstran Oceana. Odiič nemu rojaku .želimo, da bi ponesel v svojo drugo domovino kar najboljše vtise.
u— Kolesarji še vedno ne dalo miru in ogrožajo pasante na vseh koncih in krajih. Kaj jim mari cestno-policijski red; samo da se jim ljudje umikajo pa mislijo da smejo voziti, kjer se jrm zdi. Posebno okoli velesejma, kjer je sedaj največji promet in pa-sira množica velesejmskih posernikov vse vhode prostore, je prava dirka neprevidnih kolesarjev. Tako se je primeril slučaj, da je posetil v nedeljo veleseiem tudi neki gospod iz Monakova. Pri stranskem vhodu na Gosposvetski cesti je hote! s svojim avtomobilom na ve!esejem, pa pridni s strani neki kolesar in karambol je bil neizogiben. Mislimo, da med drevoredom in vele sejrnskimi prostori ni dovoljeno kolesarenje saj je tam cesta ozka samo 2 m. Dovoli široka je glavna cesta, ne pa oni ozki prostor kier je sedaj vse polno ljudi. Ako ie pa dovoljeno tam kolesariti, naj policija vsaj za časa velesejma to zabrani!
u— Smrtna kosa. V soboto ie v Ljubljani umr! v najlepši moški dobi zobotehmk g. Friderik Z i n s. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice drž. bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Nenadna smrt. Na vest ki smo jo bili priobčili v petkovi številki pod notico »Nesreče ne praznujejo«, da je g. Andrej šker-janec, prejemnik Dohodarstvenega urada nenadoma umrl radi hudega prepira z neko nevljudno stranko, nam sporočajo, da to ne odgovarja dejstvu. G. Andrei Škerjanc je bil hudo užaloščen in razburjen, ker ie bil prestavljen brez povoda iz -poljanske mitnice na šišensko.
u— Maturantje in maturantime leta 1912 drž. učiteljišča v Ljubljani obhajamo 15 letnico mature v sredo, 6. julija ob 20. v Ljubljanskem dvoru«, Ljubljana.	1022 u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na pondeljek so bil; prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 tatvin, 1 telesna poškodba, 6 prestopkov kaljenja nočnega miru. 1 nezgoda, I prestopek železniških predpisov, 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 izgred v stanovanju, 1 prestopek predpisov o sladoledarjih in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer 1 radi goljufije in 2 radi tarviiie.
Velika izbera raznega perila
modnih bluz. oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi do priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI Uubljana. Sv. Petra cesta.
Novi modeli
AGFA ■foto-aparatov
so razstavljeni v paviljonu
E 94 — 96.
iarko Pog?Jnik, LjeMjEsa. Tnariera 4.
u— Napaden na cesti. Hlapca Karla Farč-nika uslužbenega pri Strupiju na Tržaški cesti št 16 so v nedeljo ponoči napadli na sv. Petra nasipu nasproti gostilne Kajne neznani pijanci. Eden izmed napadalcev mu je z nožem prizadejal na hrbtu pod lopatico globoko rano. Vsega okrvavljenega je našel Farčnika višji stražnik Jakob Flego, k; ga je odpravil v bolnico, kier so konsta-tirali na njem težko telesno poškodbo. Surove napadalce zasleduje policija.
a_ Tat v stanovanju. V sobo kleparskega vajenca Karla Tratarja m pomočnika Konrada Hrastnika na Tržašk; cesti št 24 se je splazi' v nedeljo okrog 22. ure doslej še neizsleden drzen uzmovič ter jima pokradel več kosov različne obleke v vrednosti okrog 1000 Din.
u— Prva tatvina na velesejmu. Doslej je bila prijavljena šele ena tatvina na vele-stimu. ki ps :e bila izvršena že takoj pni dan, ob otvoritvi. Neznan tat si ie namreč prisvojil v paviljonu vnaria Adamiča dva omota vrvi v vrednosti 100 Din.
u— Poskusen samomor. Na norico v »Jutra« dne 2. julija, ki pravi da Marija S. ni hotela v smrt zaradi prepirov s strankami. ampak zaradi družinskega prepira, izjavljam resnic: na ljubo, da družinskega prepira ni bilo, ter se ie peskušeni samomor izvršil edino! e radi prepira s Strankami. Marija Sumrak.
u— Dvorska knjižnica. Borštnikov trg 1, posluje tudi med počitnicami od 17,—19. ter se priporoča posebno dijakom, katerim proti Prav nizki pristojbini izposoja najlepša dela slovenske, srbohnatske in nemške književnosti V preteklem šolskem letu se je izposodilo nad 6000 strankam — večinoma dijakom — okoli 3&500 knjig. Pripravlja se za tisk nov imenik, ki bo po možnosti izšel že v leseni
u— Šentjakobski pevski zbor. Danes važna pevska vaja. Vsi in točno! Predsed-rak.
u— Specijalna trgovina dunajskih binz in otroških oblačil nudi v elito izbiro po nrzki ceni KrištoBč - Bučar.	ČO
7333 a
10% popusta
v času velesejma
nudi
Gričar & Mejač
moška in damska konfekcija
n— Važno. Samo do 10. julija traja odprodaja vsega preostalega oblačilnega blaga radi opustitve oziroma izselitve manu-fakturne trgovine pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Blago se bo oddajalo po vsaki sprejemljivi ceni. 1014 o— Ljubljanski Sokol naznanja cenj. roditeljem, da odpade za dobo šolskih počitnic telovadba moške in ženske dece; letno telovadišče pa ie rodbinam tudi nadalje na razpolago.	1017
Iz Maribora
a— Sprememba pri Gotzu. Pivovarna Gotz je prešla lansko leto v last d d pivovarne Union v Ljubljani. V upravni svet
d d. »Union« so bili vsled tega sprejeti po svojem varuhu Gotzovi dediči in višji drž. pravdmk dr. Grasselli. Kakih posebnih spre memb doslej nova lastnica še ni napravila. Podjetje je prav tako nemško, kot je bilo poprej. Dosedanji ravnatelj g. Wagner je bi! najprej imenovan za nekakega vrhovnega nadzornika vseh Unionskih pivovarn (t j. v Ljubljani, Laškem in Mariboru'), končno pa je bil razrešen službe in ie nedavno odšel za vodjo pivovarne v Mnrau na Gornje Štajersko. Njegov naslednik v Mariboru pa je postal g. Lešnik, ki je tudi Nemec. Pravkar so odpovedali dolgoletnemu najem niku restavracije g. Samuelu Trčstnerju z 31. dec. 1927. Pa tudi to se ni zgodilo morda iz narodnih ozirov in še tudi ni določen kot njegov naslednik kak Ljubljančan, kakor so to poročali nekateri listi. Dražba bo oddajo restavracije razpisala in jo dala v najem najboljšemu ponudniku, tako da ima odpoved g. Trčsmerju zgolj gospodarsko ozadje. Če pa pride do novega najemnika, je seveda mariborska javnost na tem znatno interesirana, ker ima restavrater v najema tndi mano dvorano in ie torej ob sebi umljh-a zahteva, da bodi nov najemnik zaveden in inteligenten Slovan, ki bo dovolj lojalen napram našim kulturnim društvom. Ob tej priliki bi tudi opozorili družbo, da dvoTani silno manjka telefonska celica. Telefon bi se silno rabil ob vsaki erireditvi tako s strani prirediteljev, publike in tudi novinarjev za poročanje. Takšne velike dvorane bi si brez telefona nikjer drugje niti misliti ne mogli več.
a— Nove mestne hiše pod streho. Včeraj popoldne se je vršila v Smetanovi trika običajna zidarska zaključna slavnost štirih novih mestnih hiš, ki so prišle po komaj dvomesečne^ zidanju že pod streho. Občina je v tej ulici že lani zgradila dve veliki stanovanjskih hiš, letos pa je v isti črti postavila tam 2 veliki trinadstropni in 2 dvonadstropni hiši. Skupaj bo v niih 60, večinoma dvosobnih stanovanj, deloma par-ketiranih in s kopalnicami Stavbeniki so se s to hitro dograditvijo Izkazali prave mojstre. Saj so pa bili zaposleni zidarji dostikrat po 16 ur na dan. začeli so že ob 4. uri zjutraj z delom in tako se bodo mogli brezstanovanjci naseliti v te nove hiše že to leto menda decembra ali januarja. Povprečno je bilo zaposlenih po 400 delavcev, kar je znatno omililo mariborsko brezposelnost Hiše bodo stale okreg 6 milijonov dinarjev, s čemer bodo tudi mariborski gospodarski krogi precej zaslužili. Najlepši sta pni dve hiši. ki sta £h gradili slovenski stavben: podjetji inž. arh. J. Je-lenec & inž. Šlajmer in Žrvic. Ostali dve hiši. ki sta manjši, sta gradila Nemca. V tem oziru smo svoječasno že zavzeli stališče, ki odgovarja jugosloveaskemc Maribora. Občina je votirala za današnio s javnost 12.000 Din da so dobili delavci za ta dan dvojno mezdo. Podjetniki pa so priredili zvečer pri Gambrinusu intimno slavnost v čast tehničnemu osobju in občinskim možem. S tem ie obenem zaključena g!avza letošnja mariborska stavbna seziia. Razen majhnih vi! proti Kamniti, ki so deloma že tudi dobile te dni streho, ni opažati v mestu nobene večje gradnje. Kolikor :e resnice na vesti, da bo gradSa tudi železniška uprava večjo hišo. ni v Mariboru nikomur nič znano. Tudi zadeva za gradnjo carinarnice je še v meglenih povoiih.
a— Mariborčane opozarjamo, da je čas za nakup srečk kratek. S. julija se prodaja zaključil, zato si naj vsakdo takoj omisli srečke v podružnic: upravništva »Jutra«, Maribor, Aleksandrova cesta IS. Pozneje pristopivši igralci bodo morali plačati tudi za pretečene razrede.
a— Vlomilci v učiteljišča. Danes ponoči (1. do 2. julija) okoli 2. je skuša! nekdo s silo vlomiti v pisarno drž. moškega učiteljišča. Vlomilca je prepodil ravnatelj dr. Potočnik.
Iz Celja
e— Borza dela v Celju razglaša. Danes 5. julija bo v uradu Borze dela navzoč zastopnik vojno-tehničnega arzenala v Kra-gcjevcu, k: bo sprejema! v delo kovače, ključavničarje in železostragarie. Delavci navedenih strok, ki želijo vstopiti v delo v Vojno-tehničnem arzenala. n2j se Javijo pri Borzi dela ob 9. Delovni in plačilni pogoji se jim bodo naznanili na licu mesta, zastopnik arzenala pa bo določa! dnevnice in takoj napotil one, ki bodo sprejeti, na določeno mesto.
e— Cvetlični da-^ Danes dopoldne na praznik slovanskih blacovestnikov n". Cirila in Metoda je cvetlični dan CMD. Občinstvo prosimo, da radevoije podpre pre-
petrebno šolsko družbo. Najmanjši prispevki so dobrodošli.
e— Redni sestanek članov kraievne organizacije SDS Celje-mesto odpade ta teden ker se vrši v sredo zvečer ob pol 21. v kavarniški sobi Celjskega doma seja politično organizacijskega odseka.
e— Tatvina v trgovski šoti v Celju. Od 1. do 4. julija je bil v trgovski šoli nfraden pisalni stroj sistem Remington štev. LP 44.689 model 12, kupljen pri tvrdki Franc Bar v Ljubljani. Vrednost stroja 6000 Din. Stroj je bil še popolnoma nov. skoraj nerabljen. Pred nakupom se svari.
e_ Policijske vesti. Iz mariborske oblasti je bi! izgnan .za dobo 10 let Franc Arh, 34 letni 80% invalid iz Hrastja, občina Cerkije pri Krškem. Bil je nepoboljšljiv potepuh in berač. — Aretirana sta bila Fr. ki Ignac Pavič iz Lukovčaka. srez Krapina radi beračenja in potepanja. Dasš sta. bila že izgnana iz območja mariborske oblast!, sta se ponovno vračala. Oddana sta bila v zapore okrajnega sodišča.
e— Avto zveza Vitanje-CeGe. Ni dolgo tega, kar smo imeli popolno zagotovilo, da se bo ustvarila avto zveza Celje-Vitanje in nazaj. Ta zveza bi bila vsekakor zelo potrebna, ker je Vitanje precej odstranjeno od vsake železniške zveze.. Kje tiči zadržek ne vemo, mislimo pa, da bi morali me-rodajni faktorji to zvezo v interesu prebivalstva in tujskega prometa na vsak način podpreti in koiikor mogoče pospešiti.
e— Prepir in pretep med ženami Ljubosumnost, pa naj bo upravičena ali ne, je pač huda reč. To sta izkusili v petek zvečer dve omoženi prijateljici, ki sta se step!: za možička. Med tepežem je pograbila ena prazno litersko steklenico in jo zalučala svoji kohknrectiirii v glavo. Obe imata zle posledice. Ena. ima hude poškodbe in je morala iskati zdravniške pomoči, druga pa bo imela opravka pred sodiščem.
e— Izgubljeni In najdeni predmeti. Izgubljena je bila zlata broša ovalne oblike 1 velikim bano spreminjajočim kamnom v sredi. Starinska vrednost 1000 Din. Najdena je bila 1 denarnica z zneskom 350 Din. I pozlačena ovraina -verižica in 1 sveža volovska koža.
Kušakoviča Kafodont
najboljša pasta za zebe.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana. 4 julija Včerajšnja nedelja, ki jo ie zlati!o pravo poletno, vroče soiace, je bila izredno živahna. Vsa Ljubljana je bila na nogah. Od zgodnjih jutranjih nr, ko so pni turist: odhajali na kolodvor, da pobite s pniml jutranjimi vlaki v lepo naravo, pa do poznega večera, ko so zadnji »krokarji« dratnili zaspane Ljubljančane, je vladalo na ulicah živaheo vneije.
Glavno zanimanje Ljubljančanov, pa tudi številnih zunanjih gostov je bilo osredotočeno na Ljubljanski velesejem. Na kolesih, motorjih in avtomobilih, posebno številno pa z vlaki so prihajali okoličan:, da si ogledajo centralno razstavo slovenskega gospodarstva. Pred vbodom se je ves dan trlo občinstva.
Mnogo vročeknaih' Ljubljančanov pa je pekoče sobce gnalo na Ljubljanico, ca Pasji brod, ca Savo in k Sari. Železniška uprava si je menda zadovoljno mela roke, ko je
opazovala nabito polne izletniške in posebne kopalne vlake. Na kopališču ob Ljubljanici je bi! s 700 kopalci dosežen letošnji rekord. Na Savi se razvija pravi ljublj anski ^veekend Posamezne skupine so si napravile udobna taborišča, kjer se je kuhalo in peklo, da je dišalo kakor na kakem južnosrbskem sejmišču, kjer se cvro ražnjiči. čevabgči in jaajci. Posebno živahno je bilo na Sori. kjer je baje že skoraj zmanjkalo vode. Pasji brod je radi svoje umazane vode manj priljubljen za kopanje, a zato je tam dovolj prilike za sotočesje. Nekateri redni obiskovalci Pasjega broda so že prav airško ožgani
Orlovska prireditev, za katero so delali veliko reklamo, je potekla v Ljubljani brez posebnega zanimanja. Med udeleženci smo videli večinoma zunanje goste, ki so prišli najštevilnejše iz Dolenjske. Dopoldanski sprevod, ki se je zakasni! za celo nro, kar ne daje baš spričevala za točnost, se z da-leka ni mogel primerjati z veličastno sokolsko povorko. V sprevodu je korakalo 823 članov, 421 članic, 7 caraščajnikov, 22 praporov in okrog 50 narodnih noš. Popoldanska telovadba, ki ji je prisostvovalo okrog 4000 ljudi, večinoma z dežele, je uspela vsaj toliko, da ni bilo polomije. Nastopilo ie 3S4 članic in 697 članov.
Mnogo Ljubljančanov je kijub velesejmu in poletni vročini mahnilo popoldne na Rožnik. kjer se je vršilo kresovanje sokoJskih društev z Viča. Šiške in Ljubljana II. B.ia je to ena najlepših in r.ajprijetcejših prireditev, kar smo jih imeli v zadnjem časa v Ljubljani. Ob zvokih dveh godb je trajalo rajanje pozna v noč, za okrepčik) pa so skrbeli številni šotori. Treba je še posebej naglasiti, da služi prirediteljem v čast, da niso iskali dobička v nesolidnih cenah. Ko ;e nastopila tema. je ob zvokih godbe zaplapolal pred cerkvico kres. vmes pa so pokale in se visoko razbijale raznobarvne rakete. Se pozno v noč se je razlegala s prijaznega grička vesela pesem. Zvečer je Ml Rožnik napolnjen kakor menda doslej še nikoli, kresno rajanje pa je potekalo izredno dostojno. Prireditev je bila sokolskim društvom v čast in gotovo tudi v zadovoijiv gmotni prid.,
Pohištvo
(Zirbeftnlz) za tri sobe. kakor novo bogato okrašero i -ožganimi slikami, se ugodno proda. Na ogled pri gospej Ogrisek. Maribor, Aleksandrova c. 7/1L	79S3-a
* JUTRO* št 156
5
Torek 5. yil. 1927
Novinarska loterija
Uprava novinarske loterije naproša vse Šolske upravitelje, učitelje in učiteljice, ki so prejeli srečke novinarske dctorotvorne loterije, da pošljejo obračune za prejete srefike najkasneje do 10. julija.
Kupujte srečke novinarske dobrotvorne loterije, dobite jih v vseh trafikah! Srečka 10 Din.
Žrebanje novinarske loterije bo od 4. do 18. septembra.
Kdor kupi srečko novinarske loterije, •podpre kulturno akcijo novinarjev. Zato jih ■kupujte v velikem Številu.
Kdor kupi novinarsko srečko podpre novinarje in obenem lahko za 10 Din dobi: 250.000 Din, 150.000 Din, 50.000. »Ford« avto ali »Fiat« avto, radio.aparat, spalno sobo in še marsikaj drugega.
Novinarska srečka za 10 Din ti lahko prinese bogastvo 250.000 Din.
Brez konkurence
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov
JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3.
Iz Kranja
t— Smrtna kosa. V nedeljo je nenadoma preminul, zadet od srčne kapi, g. Fran Biz» jak, hišni posestnik v Kranju.
r— Vojaški nabori se vrše v soboto, 9. t. m. za mesto Kranj v hiši mestne trbožnice. Začetek ob 7.15 zjutraj.
r— Učiteljsko društvo kranjskega okraji otvori 5. VIL 1927 v kranjski gimnaziji tro> dnevno razstavo deških in dekliških ročnih del, pri kateri sodeluje 33 osnovnih šol. Obrtne in kmetijske interesente opozarja« mo na ročnost našega kmečkega naraščaja, ki s sreojimi izdelki obeta, da se sčasoma lahko poživi domača obrt, ki bo kmečke« mu stanu lajšala gmotna bremena in ga za« poslovala v zimski dobi.
r— Žtvljenje na Savi. Vroče solnce je privabilo v nedeljo na Savo veliko število kopalcev. Zlasti živo je bilo pod železni« škhn mostom tržiške železnice. Za razpolo* žen je kopalcev je skrbel neki šaljivec, ki Sie je produciral z najnovejšim padobranom in skakal s staro marelo z mostu v vodo.
r— Učiteljski dnevi v Kranju. Danes se zberejo v Kranju slovenski učitelji, organi« zirani v UJU k svoji redni letni skupščini, ki se bo vršila v Narodnem domu. V sredo zvečer priredi učitelski pevski zbor v mali dvorani Narodnega doma pevski koncert s prosto zabavo.
Iz Trbovelj
t— Nedeljska javna telovadba trbovelj« skega Sokola je pokazala, da imamo zelo dober naraščaj in prav tako dober kader članov telovadcev. Vse vaje so bile izvaja« ne brezhibno, tako da so napravile na veli« ko število občinstva najboljši vtis.
t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Trbovljah v soboto 9. t. m., v Hrast« niku pa v soboto 16. t. m.
t— Epidemtčne bolezni v Trbovljah. Ka« dar nastopi poletje, se v Trbovljah sigurno pojavijo epidemične bolezni. Letos imamo že zopet tifus. O neznosnih higiijenskih razmerah smo že mnogokrat pisali, odreje« ne so bile varnostne odredbe, vendar obi* čajno le z delnim uspehom. Danes opozar« jamo varnostno oblast na dva najbolj kri« čeča higijenska nedostatka: na dnevnem kopu na Doberni imajo delavci na etažah «banke» za pitno vodo. Te pohode iz lesa bi se morale po uporabi redno čistiti. Ker se ne čistijo, so smrdljive, tako da ne bo nič čudnega, če bomo imeli še več slučajev tifusa, nekaj podobnega je pri <rMožinetu» v Hrastniku, kjer je postavila kemična to« varna enega mojstra in 2 pomočnika za sna* ženje stranišča. Tisto grdobijo zlivajo v potok, ki teče tik studenca, kjer delavci je= do in pijejo. Torej naravnost idealna prili? ka za okkuženje. Upamo, da bodo te vrste zadostovale ter da se bosta navedena ne« dostatka odpravila v najkrajšem času.
t— Stavbno gibanje v Hrastniku. Rakai. ieva stanovanjska hiša in brivnica nasproti orožniške postaje je že pod streho. — Pri občinski stanovanjski hiši so že zaposleni delavci z odvažanjem zemlje. Računajo, da bo velika stavba jeseni dograjena.
Iz Litije
i— Nedelja. Lepo vreme je izvabilo mno> go Litijanov na ljubljanski velesejem. Do« ma ostali pa so se spravili v Savo. Nedelj« sko življenje je bilo na obeh bregovih ja» ko pisano. Vkljub temu, da ljubljanska že« lezniška direkcija ne izdaja kopalnih kart za Litijo, je vendar prišlo na kopanje pre= cejšnje število Ljubljančanov. Ljubljanski kopalci prihajajo zato radi v Litijo, ker ima takoj pri roki okrepčevališča, kar pa ravno v Lazah in Kresnicah primanjkuje. Železniška uprava bi kopalcem jako ustre« gla, ako bi izdala železniško ugodnost vsaj še do Litije.
i— «Gasthaus zur Brucke* straši še ved« no na hiši poleg mosta. Z malo dobre volje bi se dala jeza, ki jo povzroča imenovani napis, odstraniti.
i— Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je preminul g. Franc Košiša, predilniSki urad« nik, na posledicah želodčne bolezni. Pokoj« nik je bil vrl naprednjak, udejstvoval se ie tudi v napredni strokovni organizaciji in kot tak je bil poslovodja konzumnega
društva predilničarjev. Bil je med tovariši uradniki visoko cenjen, spoštovali so ga radi dobrohotnega značaja tudi vsi delavci. Pogreba se je udeležilo korporativno vse uradništvo, ter predilniški mojstri, delav« stvo pa je bilo zastopano po veččlanski de« putaciji. Agilnemu in nepozabnemu članu je bilo na krsto položenih več vencev. Po« kojnikov sin dr. Vladimir je družabnik ve« like ljubljanske tvrdke, drugi sin je inže« njer v Inomoetu, ga. hčerka pa je poročena z litijskim sodnikom g. Novakom. Pokoj« nikovi duši večen mir, preostalim pa naše globoko sožaljei
i— Roko si je zlomil. Pri sorodnikih v Gradcu pri Litiji je plezal nek ljubljanski deček na črešnjo. Ko se jih je najedel, se je hotel postaviti, ter je skočil z drevesa. Njegov skok pa je bil tako nesrečen, da si je zlomil roko.
i— Uradni dnevi sreskega poglavarja. Sreski poglavar litijski razglaša, da se vrse uradni dnevi v mesecu juliju: 6. v Višnji gori. 14. in 28. v Zagorju, 20. pa v Stični. Ostale dneve uraduje v Litiji.
i— Nov opazovalec dežjemerske posta> je. G. Tinko Juvan je prevzel opazovanje na tukajšnji dežjemerski postaji. Aparati pa so še postavljeni na vrtu tuk. osnovne šole.
Iz Novega mesta
n— Tatvina. Pri posestniku Žurmanu v Št. Joštu je bil mesec dni na dnini 451etni Albert Moravč. Delal je samo za hrano. Koncem meseca pa je ukradel gospodarju 1250 Din, čevlje in nogavice teT neznano kani pobegnil. Tukajšnje orožništvo ga za« sledu je.
n— Kopalna sezona na višku. Mestno kos pališče na Loki poseča dnevno veliko šte« vilo občinstva, zlasti dijaštva. Upati je, da se bo razvil tudi šport s čolni, posebno od« kar jih je v obratu več novih, nalašč stesas nih za dirke.
n— Godbeno društvo se je začelo prav lepo razvijati. Društvo šteje 24 mladih, že dobro izvežbanih mož, katere vadi neumor« ni delavec g. Košiček. Društvo prireja vsa« ko soboto zvečer na glavnem trgu koncer« te, čez teden pa ima svoje redne vaje pri Murnu na Bregu. Želeti je, da bi štelo dra« štvo kar največ podpornih članov, da bo moglo ustrezati svoji nalogi.
n— Sejmi v novomeškem okraju. Meseca julija se bodo vršili sledeči sejmi: 25. t. m. v Lukoviku, 13. t. m. v Trebnjem, 27. t. m. v Toplicah, 7. t. m. v Žužemberku in 21. t. m. v KandijL
Iz Zagorja
z— Za olepšavo Zagorja. Na zadnji ge« rentski seji, se je odobril nakup «Rovano« ve» hiše od lastnika Iv. Šteinerja za znesek 15.000 Din. Poslopje, ki je bilo v slabem stanju, so ta teden podrli, prostor pa se je oddal zagorski šoli, za podaljšanje šolske« ga vrta. Na isti seji se je ugodilo prošnji odbora za postavitev spomenika padlim vojakom. Spomenik bo stal na obč. prosto« ru poleg kavarne Muller, kjer je svoječasno stala bivša «Motesova štala*.
z— Gostovanje Narodnega gledališča Iz Maribora V soboto 9. t m. uprizore Člani mariborskega narodnega gledališča v So« kolskem domu pod režijo Jožka Kovica ve» seloigro v štirih dejanjih »Ognjenik®. Za« četek ob 20. Predprodaja vstopnic v trgo« vini g. Slavko Kušarja.
z— Volitev novega župana Ker pToti iz« volitvi novega občinskega odbora ni ugw» vora, se bo po naših informacijah volitev župana in starešinstva vršila v soboto 9. *. m. popoldne.
Iz Ptuja
j— Smrtna kosa. Umrl je župan najbliž« nje naše občine Breg g. Franc Fijem. Mož je bil splošno priljubljen. Izvoljen je bil sicer pri zadnjih obč. volitvah na listi soc. dem., vendar se za politiko ni posebno za« nimal, temveč je bil vsestransko enako pravičen. Zlasti ga je poznala, vsaka vese« la družba po prvovrstnem zabavnem hu« morju. Nadalje se je poslovil od nas bri« vec Fr. Pavlič. Bil je rodom Hrvat ter skoz in skoz zvest narodnjak, ki se niti ni dal ukleniti v okove za časa najsovražnejšega paševanja Omigovega. Trpel je celo vrsto let na jetiki in je bilo pričakovati, da ji prej ko slej podleže. Oba vrla moža smo pokopali v petek. Bodi jima žemljica lahka!
j— Prenos lekarniške koncesije. Minister za narodno zdravje je odredil, da se kon« cesija kakor tudi osebna pravica za lekar« no «Pri zamorcu« (Molitorjevi dediči) v Ptuju prenese z imena »Molitorjevi dediči* na ime kupca mag. pharm, Rudolfa Moli« torja v Ptuju.
AUTOMATAČNA STRUŽNICA, popolnoma nova od tde. Kirchner & Komp. A. O. Leipzig, za struženje vseh vrst okroglih tesnih predmetov — stroj izdeluje avtomatično v masah n. pr. vse vrste stebričkov za stavbe, galerije, stopnice, noge za mize, stole, postelje, divane, biijardne mize, klavirje, vse vrste držaje, tuljave (za sukanec) ter sploh vse zdelke struženja največjega premeta 200 mm, se proda globoko pod tovarniško ceno.
Stroj ie razstavljen na velesejmu do 11. julja v polpokritem paviljonu O zunai. št 388—391 pri gradbeni tvrdki za turbine G. F. Schneiter.	7933-a
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani 4. julija 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
'pazovanju
Ljubljana (dvorec) . , .
Maribof , , , ZagTeb . , , , Beograd ( , , Sarajevo , , , Skoplje • . . , Split . . , , Dubrovnik , , Praha . , ;
7.
14. 21.
8.
7.
g	t	Cl «	Smet vetra	C C o
u	B		ir brzin«	1
ca ta	£	1 *	v metrih	
/62-6	15-2	84	mirno	10
760 7	2b-l	57	E 1	3
761 9	20 4	71	\V 1	4
762 8	19-0	74	E 2	7
762-1	22-0	69	ESE 6	8
76 9	22 0	55	mirno	0
;60 4	220	54	mirno	1
76 i"l	26-0	32	\V 1	0
7t0'2	24 0	32	mirno	0
760-i	2-10	68	mirno	0
7616	160	-	\V 6	5
Padavine
Vrsta
del
> bb t. nt
8.0
Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.50, iuna vzhaja ob 9.21, zahaja ob 23.40. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 26.0 C, najnižja 13.6 C.
Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih Alpah jasno, mnogo bolj toplo. V južnih Alpah začasno precej jasno, pozneje polagoma oblačno. Bolj toplo; južni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z lapadnih strani. Nebo spremenljivo. Temperatura od 19 do 27 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
ospodarstvo
Predavanje o možnostih našega izvoza v Egipt
V sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je včeraj dopoldne predaval naš odpravnik poslov v Kairu dr. Ivan Dučič o trgovinskih prilikah v Egiptu in o možnosti našega izvoza v Egipt. Dr. Dučič je kot poklicni diplomat pokazal v svojem predavanju toliko razumevanja za potrebe našega gospodarstva, da je žel živahno odobravanje in vsestransko pritrjevanje.
Njegovim zanimivim izvajanjem o pošto ju egiptske države in o stanju zunanjih ter notranjih političnih prilik v tej državi, je sledil obširen referat o zunanji trgovini v Egij>-tu in o možnosti našega izvoza v Egipt. V uvozu te države je Anglija na prvem mestu (36 % celokupnega uvoza), Italija na drugem (17 %), Francija na tretjem (9 %) in Nemčija na četrtem mestu. Italija je v zadnjih letih znatno povečala svoj izvoz in potisnila Francijo na tretje mesto. Tudi uvoz iz Češkoslovaške se je v zadnjih letih znatno dvignil. Uvoz iz naše države pa je, žal, le malenkosten, čeprav je dano več možnosti za plasiranje naših proizvodov v tej državi, ki proizvaja po večini le bombaž, medtem ko mora industrijske proizvode in druge življenske potrebščine večinoma uvažati.
Za našo državo prihaja tobak kot izvozni predmet v prvi vrsti v poštev. Dr. Dučiču je uspelo skleniti z egiptsko vlado trgovinsko konvencijo, ki nam poleg klavzule največjih ugodnosti nudi carine prost uvoz tobaka. Po njegovi zaslugi je naša uprava monopolov te dni prodala v Egipt 1,200.000 kg tobaka. Na drugeim mestu prihaja v poštev živina. Egipt uvaža letno 28.000 volov in 3500 svinj večinoma iz Mezopotamije in Sudana. Ta živina prihaja v Egipt zaradi dolgotrajnega transporta (po več tednov, odnosno mesecev) v skrajno slabem stanju, dočim transport iz Jugoslavije ne bi naletel na težave, kajti Egipt je že pred vojno uvažal živino iz Srbije. Zaradi kvalitativno slabe konkurence bi bilo to tržišče za izvoz naše živine zelo ugodno. Dalje prihaja za naš izvoz v poštev vino in les- Egipt uvaža letno 12.5 milijona litrov vina. Na uvozu te ogromne količine vina bi v veliki meri lahko participirala naša država. Že pred vojno se je iz Trsta izvažalo mnogo vina v Egipt. Tudi za dobro organiziran izvoz lesa so dane možnosti, posebno odkar je konkurenca Rumunije, ki je do sedaj bila glede uvoza lesa na prvem mestu, zaradi visokega stanja leja znatno oslabela. Od ostalih predmetov, ki bi se pri dobri organizaciji z lahkoto plasirali v Egiptu, je omeniti: fižol, makaroni, maslo, sir, mast, jabolka, hruške, slive, olive, špirit, marmor, cement, milo itd.
Dr. Dučič je posebno povdarjal potrebo dobre organizacije izvozne trgovine, da naši izvozniki ne bi nasedli pretkanosti tamošnjih trgovcev, ki so večinoma židje in Armenci. Omenil je tudi, da uvaža Egipt mnogo naših proizvodov preko Italije, Nemčije in drugih držav (n. pr. češplje in les); to posredovanje tujcev pa nikakor ni potrebno.
IV. vseslovanski čebelarski kongres v Pragi
V Pragi, 30. junija.
Dne 3. t. m. bo v Pragi otvorjen IV. vseslovanski kongres čebelarjev ob enem s čebelarsko razstavo. Po dolgih letih je to prvi čebelarski kongres, na katerem bodo zastopane vse slovanske pokrajine. Vršil se bo pod docela drugimi pogoji in v drugih razmerah, kakor so se vršili pred vojno njegovi trije predhodniki.
Misel skupne organizacije vseh slovanskih čebelarjev se je rodila na Balkanu, v Bolgariji, in je našla navdušeno podporo zlasti v predvojni Srbiji in v Rusiji. Pobudo za ustanovitev vseslovanske zveze so dali leta 1907. Bolgari. S pomočjo Srbov in Rusov ter ob številni udeležbi Čehov se je vršil leta 1910. v Sofiji prvi vseslovanski čebelarski shod, na katerem je bil položen temelj skupni organizaciji in sestavljen obsežen program.
Drugo leto 1911. se je vršil drugi kon gres v Beogradu, tretji pa leta 1912. v Moskvi. Četrti kongres bi se imel vršiti leta 1913. v Pragi, bil pa je odpovedan, ker je takrat divjala na Balkanu vojna vihra. Kongres je bil odgoden in bi se imel vršiti meseca julija 1914. Toda tudi takrat ae ni mogel vršiti, ker je že bila na obzorju svetovna vojna. Šele leta 1926. so se vršila pred-poevetovanja za vseslovanski čebelarski kongres v Bratislavi, in sklenjeno je bilo, naj se ta kongres skliče letos po 14 letih v Pragi.
Zanimanje za kongres je izrechio veliko. Predvsem so številne priglasitve z Balkana. Največ udeležencev bo prispelo iz Jugoslavije in iz Bolgarije. Taki9to je prijavljenih mnogo Poljakov, a tudi Rusov, iz vrst emigrantov.
Na programu kongresa je obsežen ciklus predavanj češkoslovaških, bolgarskih, jugo-slovenskih, ruskih in poljskih strokovnjakov, nadalje posvetovanja o organizaciji in bodočem delovanju Glavna skupščina zveze, na kateri se bodo izvršile volitve, bo 6. t. m. Na programu kongresa se nahajajo dalje razna važna vprašanja, ki se tičejo čebelnih bolezni, čebelarskega zakonodajstva, strokovne slovanske literature, ustanovitve vseslovanske čebelarske knjižnice in vzgoje čebelarskega naraščaja v modernem duhu. Gostje in udeleženci kongresa si bodo ogledali češkoslovaško državno preiskovalno čebelarsko stanico in nekatere privatne vzorne čebelarske naprave. Posetili bodo tudi Karlov tyn. Kongres bo zaključen 10. t. m.
Čebelarska razstava bo nameščena v obrt. ni palači v Kraj. Obofi, kjer se prirejajo tudi druge izložbe velikega obsega.
= Stanje limeljskih nasadov v Belgiji.
Hmeljarsko društvo v Žalcu nam pošilja po. ročilo o stanju hmelja v Alostu (Belgija): Noč od 26. na 27. junija je bila mrzla. Toplomer je kazal 6.4° G. Zaradi tega je zaostajalo kroženje rastlinskega soka. V zgodaj obrezanih nasadih (34 %) je rastlina dospela do polovice drogov, le tuintam je kakšna, ki je dospela do vrha. 40 % vseh nasadov kaže srednje stanje, 26 % je slabih- Uši je v nekaterih vrtovih le malo, v drugih pa prav tanogo. Dosedaj so se le nekateri hmeljarji poprijeli obrambnega dela. Zemlja je mokra, ker dežuje vsak dan. V raznih legah ima hmelj prav kratke panoge, kfterih konci se suše in odpadajo. Listi orumenevajo. Kuštrov
cev je najti v vseh legah okoliša Alost. Trte so vobče vitke in gole. Po poročilih zaupnikov je stanje hmeljeikih nasidov v Angliji isto kakor v Alostu. Več hektarjev ^obsegajoča, po peronospori okužena hmeljišča so se v Angliji opustila. Bolna rastlina se je globoko izkopala in potom ognja uničila. (To je najradikalnejše sredstvo zoper perono-sporol)
= Statistika konkuriov za I. polletje teko. čega leta. Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za I. polletje t. L, iz katere je razvidno, da je bilo v naši državi v prvi polovici 1.1. zabeleženih 605 konkurzov napram 425 v prvi polovici 1. 1926. Število konkurzov se je torej dvignilo za 180 ali 42 %■ Po pokrajinah odpade od celotnega števila 392 konkurzov na Srbijo in Črno goro (I. polletje 1926 210), na Hrvatsko in Slavonijo 81 (53), na Slovenijo in Dalmacijo 61 (54), na Vojvodino 57 (80) ter na Bosno in Hercegovino 14 (28). Najbolj je naraslo število konkurzov v Srbiji ter Črni gori (za 87 %) in v Hrvatski s Slavonijo (za 53 %); v Sloveniji in Dalmaciji je naraslo za 13 %; v Vojvodini je padlo za 29 %, v Bosni in Hercegovini, kjer je otvoritev kon kurza mogoča le pri protokoliranih tvrdkah, pa za 50 %. Naraščanje števila konkurzov v Srbiji, Črni gori, Hrvatski, Slavoniji, kakor tudi v Sloveniji in Dalmaciji, priča, da je skorajšnje uvedenje prisilnoporavnalnega postopanja nujno potrebno. V juniju je število konkurzov nazadovalo na 70 napram 102 v maju.
= Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru bo pričela novo šolsko leto 1927— 1928 1. oktobra. Sprejemaj« se le taki učenci, ki imaj vsaj 15, a ne več kakor 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dveletno, kmetijsko šolo, se sprejmejo šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni naslov, je poslali direkciji šole najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolko-vana (5 in 20 Din) in ji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem se naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pridni učenci dobijo podpore.
= Direktne železniške tarife med Avstrijo in Jugoslavijo. Iz Beograda poročajo, da bo prometno ministrstvo v kratkem navezalo pogajanja z upravo avstrijskih zveenih železnic zaradi uveden j a direktnih železniških tarif med Avstrijo in Jugoslavijo.
= Načrt zakona o bankah in delniških družbah. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho sestavil posebno komisijo, ki ima nalog, da sestavi načrt zakona o bankah in ostalih delniških družbah. Ta zakon bo eden prvih, ki se bo predložil novi Narodni skupščini. Skrajni čas je, da se tudi pri nas kakor v naših sosednih državah postavijo delniške družbe na novo in sodobno pravno podlago in da se tozadevni predpisi izenačijo za vso državo. Bodoči razvoj našega bankar-stva in naše industrije je v mnogih pogledih odvisen od dobrega in modernega zakona o bankah in delniških družbah.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Rungaldier & Comp., pekarna v Mariboru; Trapečar & Brovet, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sevnici.
= Konkurz je razglašen o imovini Ivana Penka, trgovca v Mariboru, Gosposka ulica 46 (roki: 9. julija, 11. in 25. avgusta).
= Stagnacija na svetovnem tržišču kovin in naša kovinska produkcija. Koncem preteklega leta se je na svetovnem tržišču kovin pojavila mlačna tendenca; cene so pričele nazadovati, in to nazadovanje se do danes še ni zaustavilo. Cena svincu je v tem razdobju padla za 16 %, cinku m 14 %, bakru za 6 % in kositru za 5 %. To nazadovanje cen je težko prizadelo našo kovinsko indn širijo. Zaradi občutnega nazadovanja cene svincu je bilo t zadnjem času v mežiškem rudniku odpuščeno veliko število delavcev. To nazadovanje cen pa škoduje tudi naši trgovinski bilanci, kajti vrednost našega izvoza bakra, svinca in cinka, ki je za našo trgovinsko bilanco velike važnosti, je v istem razmerju nazadovala kakor cene teh kovin. Naš izvoz kovin znaša povprečno 400 milijonov Din letno. Če torej pade vrednost našega izvoza kovin za 10 %, tedaj znaša primanjkljaj v trgovinski bilanci že celih 40 "milijonov Din. Na londonskem kovinskem tržišču je 21. junija notiral svinec 24.06 angleškega funta napram 30.25 v juniju preteklega leta; baker je notiral 53.75 angleškega funta napram 57.125, cink pa 28.5 angleškega funta napram 33.125 v juniju preteklega leta.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t m. ponudbe glede dobave 35 signalnih svetiljk in 900 m poljskih tračnic; do 15. t. m. glede dobave dveh cevnih sten, 200 komadov ščitnih ste-
kel, 40 ton bukovega oglja ter glede dobav«. 150 kg sveč. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 250 m3 dolomitnega peska in 7 vagonov portlandskega cementa; do 15. t m. pa glede dobave 130 ms jamskega lesa. — Vršila se bo naslednja ofertalna licitacija: 14. t. m. pri 32. artiljerijskem polku v Mariboru glede dobave živil (krompir, fižol, testenine, mast, Čebula, ješprenjček, zdrob, sladkor, olje, cikorija). — Predmetni oglasi so interesentom na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
4. julija.
Na deviznih tržiščih danes ni bilo pomembnejših izprememb. Deviza na Italijo je bila nekoliko čvrstejša, vendar je opoldne zopet popustila; v Curihu je notirala 28.825 denar, opoldne pa se je nudila po 28.675. Na ljubljanski borzi je bila zaključena po 315, a ob zaključku borznega sestanka je zopet popustila na 313.5 denar. — Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko nazadovala. Na aranžma se je trgovala po 341.5 do 342, kasa pa po 342- V bančnih in industrijskih papirjih je tendenca dalje mlačna.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.75 — 22.81 (zaključek 22.78), Berlin 13.485—13-515 (13.5*, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), London 276 — 276.S (276.4), Newyork 56.7 — 56-9 (56.8), Pariz 0 - 223.1, Praga 168.2 - 169 (168.6), Tr«t 314 — 316 (315); češkoslov. krone 0—167.75, lire 311 — 313 (312).
Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 7.998 - 9.028, Berlin 13.485 - 13.515, Bu. dimpešta 9.897 — 9.927, Italija 313-43 do 315.43, London 275.96 _ 276.76, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 — 169, Curih 1093-5 — 1096.5.
Beograd. London 276 — 276.8, Newyork 56.68 — 56.88, Italija 312.46 — 314.46, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Budimpešta 9.92 — 9-95, Berlin 13.48 — 13.51, Bruselj 791.5 _ 794.5, Bukarešta 34.75 — 35.25, Atene 77.72—7825, Sofija 40.75 — 41.25.
Dnnaj. Beograd 12.4725 — 12.5125, Berlin 168.10 — 168.60, Budimpešta 123.59—123.89, Bukarešta 4.325 — 4.345, London 34.4525 do 34.5525, Milan 39.18 — 39.28, Newyork 709-25 do 711.75, Pariz 27.78 — 27.88, Praga 21.0125 do 21.0925, Curih 136.53 — 137.03-
Curih. Beograd 9.13, Berin 123.14, Newvork 519.56, London 25.2335, Pariz 20.345, Milan 28.65, Praga 15-39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.155, Dunaj 73.125.
Trst. Beograd 31.60 — 32.10, Dunaj 250 do 260, Praga 53-40 — 53.90, Pariz 70.75. do 71.25, London 87.80 — 88.10, Newyork 18.025 do 18.125, Curih 346.65 — 35065, Bukarešta 10.625 - 11.125; dinarji 31.25 — 32-50.
Deviza Beograd na ostalih bomb: v Pragi 59.225, v Berlinu 7.417.
Efekti
Ljubljana. Investicijsko 84.5 — 0, Vojna škoda 344, Celjska 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 90, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 188 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83-5 — 84, Agrarne 48 — 50.5, Vojna Skoda aranžma 341.50 — 342.75, kasa 341.50—342, za avgust 344 — 346; bančne: Eskomptna 94 do 94.5, Poljo 15 — 16, Kreditna Zagreb 93 do 95, Hipo 51-5 — 59, Jtigo 90 — 91, Ljubljanska kreditna 150—0, Medjunarodna 62.5 do 67.5, Obrtna 40 — 43, Praštediona 880 do 855; industrijske: Našice Union 1000 — 0. Nihag 30 — "D, Gutmann 260 — 270, Slavek« 100 — 105, Slavonija 17 — 21, Drava 0—58«*), Šečerana Osijek 475 — 500, Osiješka lje-vaonica 165, Vagon 36—41, Vevče 138 — 140 Dubrovačka 400 — 420, Trbovlje 455 — 475.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca za les neizpremenjena, za deželne pridelka mlačna. Zaključeni 3 vagoni lesa in to 1 vagon tramov merk., 16/19, 5 in 6 m, fco vagon naklad, postaja po 240; 1 vagon desk, smreka, jelka, 28 mm, lahko koničnih, monte, 4 m, fco vagon meja po 495 ter 1 vagon hrastovih plohov obrobljenih (podniče), 43 in 53 mm, 2.65 m, odnosno 2.80 m, I., II., fco vagon naklad, post. po 1200. — Pšenica, baška, 75/76 kg, stara, fco slovenska postaja se nudi po 330; baška. 76 kg, brez doplačila, dobava julij, avgust fco slovenska postaja 30 dni kasa po 320; rž, stara, fco slovenska postaja, 30 dni kasa pa po 290.
Novosadska blagovna borza (4. t. m.). Pšenica: baška, 75/76 kg, 2 %, 1.5 vagona 282.5; baška 75 kg, 2—3 %, ladja Novi Sad, 3 vagoni 270. — Turščica: baška 167.5 ponudba; banatska 165 ponudba. — Moka: baška <0>, 1 vagon 437.5; sremska <0g», 2 vagona 435. Tendenca neizpremenjena.
ETIKETE
'ANT.ČERNEl
\f- Ljubljana a/
V. • O —_— /J
ŠTAMPILIJE
Pogubo vsaki družim
prinašajo aalezljlve bolezni. Kako se jih ubranit e izvestf z knjige. Op. Josip Ti£ar;
Cena s poštnino vred Din 19*5C aro čila na kn]i garno Tiskovne u> drage v Ljubljani.
Kanzleiiev petroleiski
veliki štedilnik
je najpopolnejši ter ima najboljše razplinjevanje sveta, garantirano brez duha, največjo kurilno moč, je najcenejši it lahek v obratovanju.
Sveže sadje in povrtnine.
Iz prve roke iz Vojvodine morete nabaviti samo trgovci in hotelirji na debelo po najnižjih dnevnih cenah: marelice, hruške, jabolka (za jabolčne zavitke), ringlote, fižol rumeni stročji, paradižnike, zelje belo, grah, papriko
veliko za polnjenje, peperone hude. Jugoslovanski esport voCa I povria
G- P- Prodanovit
NOVI SAD.
Brzojavi: Paprika.	Brzoj'avi: Paprika.
Ne tožite, do nimate sreče
ker tega ne veste, ker si še niste kupili srečke drž. razred, loterije. Koliko nesrečnežev in revežev je bilo osrečenih in obogatenih Daš po tej loteriji.
Samo tri dni imate še čas
za nakup srečk za prvi razred. Odločite se torej pravočasno. Srečke kupite v Oglasnem oddelku „Jutra" Prešernova ulica št. 4.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c 19.
Nebo v juliju
Solnce se je začelo polagoma vračati k nebesnemu ekvatorju. 1. juliia je bilo še 23° 10' nad ekvatorjem. 31. julija bo pa samo še 18° 28' nad njim. Začetkom julija vzhaja solnce ob 3.53 in zahaja ob 20.3. Dan traja 16 ur 11 minut. Koncem julija vzhaja solnce ob 4.23 in zahaja ob 19.37 tako. da je dan dolg 15 ur 14 minut. V juliju se skrči dan za 57 minut. 3. julija je bila zemlja naiboli oddaljena od solnca in sicer za 152 milijonov km. Navidezni solnčni premer znaša ob tem času 31' 31". 23. julija ob 21.17 vstopi solnce v znamenie Leva.
Luna se začetkom julija približuje nebesnemu ekvatorju, ki ga prekorači 6. julija in doseže najnižjo lego nod njim (24° 11') 14. julija. Nato se vrača nazaj proti ekvatorju, ki ga prekorači 20. julija in doseže najvišjo lego nad njim (24° 120 27. julija. Lunine faze bodo: prvi krajec 7. julija ob 1.53. ščin ali polna luna 14. julija ob 20.23. zadnji krajec 21. julija ob 15.13 in mlai 2S. julija ob 13.36. Luna bo najbolj oddaljena od zemlje 7. julija ob 1., najbliže zemlji pa 19. juliia ob 13.
Planeti: Merkur se zdai ne vidi. 19. julija je namreč v spodnji konjunkciji s solncem.
Venera se leskeče kot večernica v sozvezdju Leva na zapadnem delu ne-bosklona. 2. julija ie bila v vzhodni elongaciji od solnca. to se nravi, da je bila najbolj oddaljena od solnca in sicer za 45° 26'. Istega dne ie bila v konjink-ciji z Neptunom, ki je bil od nie oddaljen proti jugu kakih 50'. Venera se zJai naglo približuje zemlii. Njen dozdevni premer znaša začetkom julija 26". koncem julija pa že 40''. Istočasno se veča tudi njen blesk in koncem juliia bo Venera najsvetlejša. Ob tem času je približno llkrat svetlejša kot Sirius, ki je najsvetlejša stalnica, kar iih vidimo na nebu. Venera bo tako svetla, da bodo v temi metali senco predmeti, ki jih zadene njena svetloba. Zdaj lahko opazujemo ta krasni planet z manjšim daljnogledom. Vidi se najlepše takoj po solučnem zahodu, ko ne moti očesa solnčna svetloba. Venero vidimo kot luno pred prvim kraicem. V iuliju zahaja pred 22. uro. 10. julija bo v nepo-srulni bližini stalnice Alia v sozvezdju Leva. Ta pojav se bo videl tudi s prostim očesom, seveda če bo nebo jasno.
Mars je zdaj v sozvezdiu Dvojčkov in se ne vidi.
Jupiter je v sozvezdju Rib in vzhaja začetkom julija ob 23.. koncem julija i pa že ob 21. uri Približuje se zemlji j tako. da naraste niezov dozdevni pre- ! mer v juliju od 3S" na 42''. Njegove štiri najsvetlejše spremljevalce lahko opazujemo z manjšim dalinoeledom ali celo z dobrim triedrom. Mrki Jupitro-\ih spremljevalcev bodo: začetek mrka I. lunice 17. juliia ob 220 in 24. julija ob 4.14. začetek mrka II. lunice pa 25. julija ob 1.19. Zanimiv poiav nastane IS. julija med 2.39 in 3.06. ko bo Jupitra navidez spremljala samo IV. lu-nica. "Ostale tri lunice bodo ored ali za Jupitrom tako. da jih ne bo mogoče videti.
Saturn se radi svoje ODOziciie s solncem polagoma oddaljuje od zemlje. Niegov dozdevni premer znaša 16". Elipsi njegovega prstana merita 40" 17". Izmed 10 Saturnovih spremljevalcev se vidi z manjšim daljnogledom samo Titan, zlasti ob času vzhodne ali
zapadne elongacije, t. j. ko ie naidalje desno ali levo od planeta. Vzhodni elongaciji nastaneta 6. juliia ob 17. in 22. julija ob 15.. zapadni pa 14. julija ob 20. in 30. julija ob 18. Saturn zahaja v juliju okrog polnoči. 10. juliia se približa Saturn luni. Ta poiav ie mogoče opazovati pred polnočjo na zapadnem delu nebosklona V Južni Ameriki bodo videli večino Saturnove sence zakrito.
Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja okrog 23. 9. julija bo v konjunkciji z Jupitrom. Uran bo kakih 40' severno od Jupitra tako. da se bo videl z manjšim daljnogledom kot zvezda 6. velikosti.
Neptun je v sozvezdju Leva in zahaja kmalu po solnčnem zahodu.
Kometi: Pons - Wineckev komet se oddaljuje od zemlje in prehaia istočasno pod nebesni ekvator tako. da se vidi z manjšim daljnogledom v naiboljšem slučaju samo začetkom iuliia. pozneje se pa ne bo več videl.
Meteoriti: 6. julija se pojavi na nebu roj meteorjev, izvirajočih iz Perseid. ki doseže maksimum okrog 10. avgusta. Med 15. in 31. julijem stopi v akcijo drugi roj z radiantom v sozvezdju Vodnarja.
Lega zvezdnega firmamenta začetkom julija o polnoči, sredi julija ob 23. in koncem julija ob 22. uri: na severozapadu vzhajajo Perseus. Andromeda tn Ko-čijaž. nad njimi Kassiopea, na vzhodu nad obzorjem Ribe. nekoliko više Pe-gaz, na jugovzhodu Vodnar, više proti Zenitu Delfin in Labod, dalje proti jugu nad obzorjem Kozorožec, na jugu nizko nad obzorjem Strelec, nad njim pa Lira. Na jugozapadu nizko nad obzorjem Škorpijon, nad njim Gad in Gadono-žec. nekoliko više Herkules. Nad za-padnim obzorjem Bootes. na severoza-padu se bliža obzorju Velika Medve-dica.
Pojasnilo:
Sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami in označena s številkami. Črke pomenijo okrajšave lastnih imen svetlih zvezd. Lunina lega ie označena za vsaka dva dneva. Datum je pod lunino sliko, puščice pa kažejo smer lunine poti. Slika zvezdnega firmamenta velja samo za julij, ker se v avgustu lega poedinih sozvezdij in zvezd zopet nekoliko izpremeni.
1 = Mala Medvedica. P = _Polarna zvezda. 2 = V. Medvedica. 3 — Zmaj. 4 - Bootes. A = Arkiur. 5 = Krona. 6 = Herkules. 7_— Lira. W = Wega. 8 = Zepheus. 9 — Labod. D = Deneb. 10 = Kassiopea. 11 — Andromeda. 12 = Perseus. 14 = Kočijaž. C = Capella. 18 = Dvojčki, C = Castor. P = Pollux. 22 - Lev. R — Regulus. 23 = Devica. S = Spica, 24 — Krokar. 25 = Berinikini lasje, 26 = Tehtnica. 27 = Gad. 2$ = Gadonožec. 29 =■ Škorpijon. A = An-tares. 30 = Orel. A = Atair. 32 -- Pe-gaz. M = _Markab. 33 = Strelec. 34 = Oven, 35 — Vodnar.
Planeti: Venera. Mars. Saturn: Z = zenit.
Domačini, irakor tulci
se najbolie oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHWAB. Ljubljana. Sejmska odprodaja cblek za gospode po neverjetno nizkih cenah. Samo Dvorni trg štev. 2.
ELITNI K
Bliža se grandijozni film Ben - Hur
Skrivnostno pismo. — Nedolžno obsojen. — Smrtna dirka. - Beg kaznjencev. — Poštar med razbojniki. — Padec avta čez peimo. — Divja dirka avta z
ekspresom. — Tisoče senzacij. Vse to danes ob: 4., pol 8. in četrt na 10. v napeto zanimivem pustolovnem filmu
ARIZONA-EXPRES
ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg št. 9. Telefon 2124.
Predzadnje kolo državnega nogometnega prvenstva
Nedeljsko predzadnje kolo državnega prvenstva v nogometu je nekoliko izpreme« nilo stanje v prvenstveni tabeli. Hajduk, ki je na lastnih tlen porazi) svojega dobrega nasprotnika Saška, vodi s šestimi točkami ter ima največ izgleda, da si pribori leto« šnje državno prvenstvo. Hašk je s svojo zmago nad BSK v Zagrebu dTSsegel s 5 toč* kami drugo mesto. Sledita Sašk in BSK. ki imata po 4 točke. Ilirija je prepustila zad« nje mesto Sandu, ki ga je porazila s tesnim rezultatom.
V	nastopnem posamezna poročila:
Ilirija : Sand 1 : 0 (0 : 0)
Dva enakovredna nasprotnika sta se na igrišču Ilirije borila za to. kateremu bo uspelo, da po končanem tekmovanju ne bo — zadnji. Lahko se more reči, da ie biia ljubljanska tekma v tem oziru odločilne važnosti, ker kolikor Ilirija toliko Sand m« mata, v kolikor so prorokovanja v nogomet tu pač dopustna, izgleda, da bi zadnji tek« mi prihodnjo nedeljo odločila v svojo ko« rist. Kakor znano igra Ilirija v zadnjem ko« lu proti Hajduku v Splitu, Sand pa v Za. grebu proti Hašku.
Zmagi Ilirije, ki je bila sicer tesna, ni oporekati, vendar pa bi bil neodločen izid ali zmaga Sanda v istem razmerju nič manj upravičen. Obe moštvi sta bili po predve« deni igri kot celoti precej enako močni. Kar je manjkalo Iliriji v pogledu tehnike, premišljene igre, točnega podajanja in bolj« šega kritja, v katerem oziru jo je Sand brezprimemo prekašal, je pač nadomestila z večjo odločnostjo, zlasti opasnejših m številnejših strelov na gol Subotičanov, če* prav je tudi ilirijanski napad pustil neiz« rabljenih mnogo iepih situacij pred golom.
Mnogo dela je zopet opravila ožja obraniš ba, zlasti oba branilca, vendar pa ne sme« mo prezreti, da Pleš topot ni igral s svojo običajno in občudovanja vredno sigurnost« jo. Krilska vrsta je delala bolj defenzivno. Gabe je igral stranskega halfa ter je zado« voljiL Dekleva je ugajal s svojo dobro igro z glavo. Lado je bil, dokler ni bil blesiran, trd in dobro izpolnil svoje mesto. Najslabši del moštva je bil napad, kateremu je manjkal vsak napadalni sistem. Za to tek. mo postavljeni igrači niso pokazali zmisla za kombinacije in je skoraj vsak delal na lastno pest. Tudi Cirovič ni mogel, čeprav se je trudil, spraviti napad v enotno «maši« no». Najboljša je bila še desna stran. Šiška je prepočasen. Dobrlet topot ni bil opasen. Inke na levem krilu ni zadostil. Zabil pa je edini gol.
Najboljšega moža na polju je imel Sand. Bil je to vratar šifliš, ki je s svojim: obrambnimi alccijami naravnost zadivil gle« dalce, ki so mu prirejali navdušene, ovacije. Njegovo deio je bilo tembolj težavno, ker n' imel posebne opore v branilcih. Krilska vrsta je povprečna. V napadu je ugajaia desna stran in srednji napadalec, ki je prav dober šuter.
Tekma se je vršila kljub veliki vročini v prav ostrem tempu. Bila je v toliko zanimi« va, ker je z ozirom na prvenstveno tekmo« vanje nudila precej razburljivih momentov. S športnega stališča pa ni bila ravno prvo* vrstna. V prvi polovici je imela Ilirija več od igre ter pokazala nekako premoč. Šiflis ima mnogo posla, ki ga opravi v lepi formi. Kasneje začenja pritiskati Sand. toda prvi polčas ostane brez gola. — V drugi polo« vici so začetni napadi Sanda mnogo opas« nejši kot oni Ilirije. Radi foula v kazen« skem prostoru proti Sandu d;ktirano enajst, metrovko strelja Dobrlet. Toda šiflis po« kaže tudi ob tej težki priliki svojo zmož« nost in svojo hladno kri ter odbije oster strel. Buren aplavz mu pokaže simpatije gledalcev. V 26. min. dobi žogo Inke, pre« dribla na krilu krilca, pride pred gol, kjer se mu vržeta nasproti branilec in vratar Šiflis. Vsi trije se znajdejo na enkrat na tleh — žoga pa v golu. Ilirija vodi 1 : 0. Sand pritiska. Priliko za izenačenje, enajst« metrovko, zastrelja v out. Ilirija brani ter se ji tudi posreči, da ostane rezultat do konca neizpremenjen. Prvak Slovenije je rešen pred zadnjim mestom. Upamo, da ta« ko tudi ostane.
Beograjski sodn;k g. Joksič je sodil of^= jektivno. Zelo dober je v presojanju off sidov. hand=ov pa ne vidi.
Hašk : BSK 4 : 3 (1 : 2)
V	Zagrebu je zasluženo zmagal Hašk, če« prav se ne nahaja v posebno dobri formi. BSK je bil v prvem polčasu nekoliko boljši od Haška ter predvedel zelo efektno igro. V drugem polčasu se slika docela menja ! in Hašk je bil skoraj ves čas gospodar si« j tuacije. Vratar Haška je ubranil eno enajst« metrovko. Sodnik Foch Hašku iz neznanih vzrokov ni priznal enega regularnegafrgola.
Napisi aa ploščah
prevlečeni z radio«tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
Hajduk : S2Šk 2 : 0 (0 : 0)
Pred 4(XK) gledale; je Hajduk, ki je sicer igral slabejše kot običajno, izvojeval proti požrtvovalnemu, odločnemu in zlasti pred golom opasnemu Sašku, zmago, ki ga je spravila na prvo mesto. Dobro in energič« no je sodil g. Fabris.
Ostale nogometne tekme
BEOC-RAD: Jugoslavija : Vasas 1 : 1
(o : n.
TOPLICE: Teplitzer FC : Cechie Karhn 5 : 3 (2 : 01.
BRATISLAVA: Austria (Dunaj) : komb. Bratislava«Ligeti 2 : 4 (0 : 1), Cricketer (Dunaj) : Ligeti 8 : 2 (3 : 2).
DUNAJ: Prvenstvene: V soboto: Austria : Rudolfshiigel 4 : 3 (3 : 2), \VAC : Ha« koah 5 : 1 (3 : 1). V nedeljo: FAC : Slova.-, 4 : 1 (1 : 1). Slovan je v prvenstvenem bo« ju ostal na predzadnjem mestu — Prija« teljske tekme: Hungaria : Ranici 2 : 2 (2 ^ 2), Hertha : \Vacker 3 : 2 (2 : 1).
GRADEC: Sturm : Hakoah 4 : 0 (1 : 0).
MONAKOVO: Semifinale za zvezni po* kal: SV. Fiirth : Bavern 4 : 0 (1 : 0).
LIPSKO: Delavski reprezentanci Rusija : Nemčija 8 : 2 (5 : 0).
ST. POELTEN: Nižja Avstrijska : Gor« nja Avstrijska 5 : 1 (1 : 0).
:nocavice„kliu<
Internacionalni meeting ASK Primorje
in dvomatch Klagenfurter ASC. : ASK Pri: morje.
Na lahkoatletskem meetingu, ki se je vr« šil v nedeljo na igrišču ASK Primorje so start2ii poleg prirediteljev gostje iz Celov« ca in Zagreba (Marathon). Primorjani so ob tej priliki poskusili svoje mlade moči, ki so se razmeroma zelo dobro obnesle m je opaziti znaten napredek pri primorjan« ski mlajši gardi. Primorju ie uspelo tudi brez Valtriča, NVeibla, Slapničarja, Podob« nika in Močana (ki je startal samo v sta« feti) poraziti v klubskem dvomatehu. ki se je vršil v okviru tega meetinga, najmočnej« ši lahkoatletski koroški klub z rezultatom 57 : 40. Od zunanjih tekmovalcev je ugajal izborni all«round atlet Haderer, ki ie sam priboril klubu 15 točk (poleg tega teke! v štafeti). Padel je v oči tudi metalec Eschen auer. ki je imponiral tudi s svojo atletsko postavo. Marathonec Kumer (bivši (Primor« jan) ie izner.adil s svojim lepim uspehom na 1000 m. dočim smo do sedaj znali samo za njegovo sposobnost na dolgih progah. Škcda, da se je znani skakalec ing. Zgaga že pri prvem skoku blesiral, zato je tudi njegiv neuspeh opravičljiv.
Od domačih so se izkazali dr. Perpar (na 100 m), ail«round atlet Slamič, ki je izena« čil svoj lastni rekord v disku ter juniorji Perko (3000 m), Petkovšek (kopje), Žorga (1000 m) in Korče (skok v vis.)
Rezultati so bili sledeči:
100 m: 1. dr. Perpar 11.2, 2. Haderer (KAC) 11.4, 3. Rader (KAC). — Stanje dvo mateha: Pr. 5. KAC 4.
Krogle: 1. Eschenauer (KAC) 11.0S m;
2.	Slamič H. 10.55 m. 3. Haderer (KAC) 10.42 m. 4. Petkovšek 10.01 m. — Dvomatch Pr. 8, KAC 10.
Skok v vis,- 1. ing. Zgaga (.Marathon) 160 cm. 2. Korče, 3. Medica. 4. dr. Napetschmg (KAC) — vsi 155 cm. v borbi za mesta Kor« če in Medica po 160 cm. D-omatch: Pr. 16, KAC 11.
1000 m: 1. Kumer (Marathon) 2:44.6 mm. (dober čas): 2. Leban (KAC) 2:46 (nov koro ški rekord). 3. Žorga, 4. Trpin. 5. Susitti I (KACX — Dvomatch: Pt 19. KAC 17.
Skok v dalj z zaletom: 1. Haderer (KAC) 6.0S m; 2. dr. Perpar 5.66 m; 3. Janowsky 5.50 m. _ Dvomatch: Pr. 23, KAC 22.
Disk: 1. Slamič H. 33.89 m, 2. Eschen« auer (KAC) 33.14 m. 3. Haderer (KAC) 32.63. — Pri rušenju rekorda doseže Slamič S2mo izenačenje (34.35 m), Eschenauer (KAC) pa postavi nov koroški rekord s 35.64 m. — Pr.: 28, KAC 26.
400 m: 1. Haderer (KAC) 54.2; 2. Bora« nič (Marathon), 3. Arhar. 4. Leban (KAC). Dvomatch: Pr. 31. KAC 32.
3000 m: I. Slamič H. 10:16.4: 2. Perko,
3.	Knezič (Marathon). 4. Susitti II. (KAC). Dvomatch: Pr. 39. KAC 33.
Kopje: 1. Cimrserman 42 m: 2. Petkovšek 41.56 m. 3. Kubik (KAC) 39.15 m. — Dvo« mateh: Pr. 47, KAC 34.
4 X 100 m: 1. ASK Primorje (Janowskv. Korošič. Močan, dr. Perpar) 46.6; 2. KAC (Kubik. dr. Napetschmg. Er.zfelder. Ha de« rert 47 — Končni rezultat dvomateha: Prt« morje 57. KAC 40.
Prireditev se je nekoliko zavlekla. Pre« številen sodniški zbor je okoren in zadržu« ie hitro izčrpanje programa! V ostalem je bila organizacija meetinga prilično dobra. Omeniti je, da je tekališče izbomo in da je bilo dobro, pripravljeno, prav tako ostale na prave.
Medmestni teniški turnir Maribor : Ljubljana
V	nedeljo ves dan se je vršil na igriščih SK Ilirija medmestni teniški turnir Man« bor : Ljubljana. Zmagal je Maribor z viso» kim rezultatom 11 : 2. ki ne odgovarja do« cela razmerju moči obeh reprezentanc. Ma« riborčani razpolagajo z dobrimi igrači, ven« dar bi Ljubljani ne bik) treba pogoreti ta« ko katastrofalno, če bi bili njeni zastopniki igrali manj riskantno in znali združiti svo» je znanje s turnirsko taktiko. V tem pogle« do bi se Ljubljana od Maribora lahko mno* go naučila
V	glavni disciplini (single gospodov) so Mariborčan1 odnesli vse točke, takisto tudi
v doublu. Prvo zmago za Ljubljano ie do« ' seg'a gdč. Ravniharjeva (Atena) po dolgem j boju, ki so ga končno odločili večja vztraj« i
nost in trdnejši živci, nad go Stcig.i j:vo (4 : o. 8 : 6, 10 : 8). Tudi druga točka Ravnihar«Dacar : ga Babič=Ga>pjr;n 1 : 6, 10 : 8, 6 : 3) je pripadla Ljubljani šeie po trdem boju.' kar izpričujejo tud: številke V naslednjem ostali rezultati-
Sintiie gospodov Holzinger (M.) : Zajec 6 4.^7 5. Hitzl (M!) : Bleiv.eis 6 : 3. 6 : j: dr. Blanke (M.) : Dacar 6 : 3. 6 : 3 dr I ;,. ber (M.) : inž Novak 3 : 6. O 1, 6 : 4; G.* sparin (M.) : inž Froier 1 : 0. 6 : 4. 7 . ->: Bergant (M.) : dr. Gros 6 : 1. 7 : 5 — Srn« g le dam Ga. Babič (M.) . gdč. Kosler o 3.
6-4. _ Double gospodov. Hnzl«dr. Branke
(M.) : inž. Froier«Bieiweis 6 : 3. 6 : 4. dr. FelbersHolzinger (M.) : inž. Novak«Zajec 6 : 3, 6 : 4: Bergant«Gasparin (M.) : Dacar. Pretnar 1 : 6. 6 : 3. 6 : 4. — Mixte dovbie: Ga. Stergar«Hitzl (M.) : gdč Kosler«B!ei« \veis 6 : 4. 6 : 1
Poset je bil zelo. zelo pičel. Matchu so prisostvovali skoro izključno le aktivni igra« či. Naša kluba ne znata vzbuditi med puh::« ko zanimanja za tenis. Tudi je vstopnina 10 Din odločno previsoka za popularizira« nje belega športa, kar izpričuje tudi dej« stvo, da je bilo zunaj ograje skoro več gic dalcev kakor na igrišču.
500 km kvalitetna vožnja po Slovenci in Hrvatski
Kvalitetna vožnja, katero je priredil >1 * toklub «LjubIjana» 28. in 29. junija, je bila prva velika prireditev te vrste v državi. Radi predsodkov, ki spremljajo vsaku novo športno prireditev, največ pa raci neinfor« miranosti načina vožnje je bilo število se; demnajstih prijavljencev za naše razmere pač premajhno. Slabo vreme od 27. na 2¥. junij pa je oplašilo še 7 prijavljencev in se je končno zgiasilo na startu ob 6. uri zju« traj deset tekmovalcev. Predsednik Moto« kluba dr. Zalokar in prof. E. Čeh sta z mi« nutno diferenco startala vozače, ki so kljub slabim vremenskim izgledom s pravo šport« no navdušenostjo zdrveli po blatni in lu« žasti Dunajski cesti proti Savi.
Tekmovalna proga Ljubljana, Kamnik, Gornji grad. Radmirje, Šoštanj. Velenje, Slovenjgradec, Dravograd. Maribor, Ptuj, Rogaška Slatina (cilj prvega dne), Podče« trtek, Brežice, Samobor, Plješivica, Karlo« vac, Metlika. Novo mesto Ljubljana je bi» la razdeljena v etape L.iubljana«Maribor, MariborsRogaška Slatina, Rog. Slatina«Kai» lovac in Karlovac=Ljubljana. Vsako etapo je moral vozač prevoziti v določenem času in se je vsaka prezgodnja ali prepozna mi. nuta prihoda v etapni cilj kaznovala z eno kazensko točko. Limit na vsakem cilju je znašal 5 minut. Razven tega so bile posta\« Ijene v Gornjem gradu. Dravogradu, Ptu« ju, Brežicah in Novem mestu kontrolne po» staje, kjer so morali vozači oddati kontrol« ne listke, ki so bili dokaz prevožene pred« pisane proge.
Vozna hitrost je bila po kategorijah do* ločena od 30 na 40 km, vendar so mestoma neverjetno zanemarjene ceste potlačile hi« trost pod 10 km. Cesta Kamnik«Čmilec v Sloveniji skoro nima primere svoji zanemar jenosti. Vrh prelaza pa se cesta zboljša m je do Gornjega grada še dokaj dobro oskr« bovana. Vzor ceste pa je 60 km od Dravo« grada do Maribora tik ob Dravi mimo im« pozantnih naprav Falske elektrarne. Cesta od Ptuja do Rog. Slatine pa tudi ne kaze baš razveseljivega stanja. Cesta od Jastre« barske do Karlovca, polna luž (tudi nad pol metra globokimi) jarkov, visokih cestnin in mostnin je spravila vozače v najslabšo vo« Ijo. Na radost se za Karlovcem cesta že pri tretjem km zfcoljša in je do cilja taka. da ie bila vsakemu v veselje. Le Luizina cesta, ki tvori del proge med Karlovcem in Netretiči je zgubila svojo gladko kožo.
Prvi dan tekmovanja so vozači dobro od« rezali. Še pred Kamnikom se je ustrašil na« porov g. Leustek. pred Dravogradom sta odpadla V. Stuzzi in Hobacher. Vozača z najboljšimi izgledi na uspeh sta morala zbog male cestne neprilike odstopiti od nadaljnega tekmovanja.
Drugi del vožnje pa je bil dan defektov. Začelo se je na Pliešivici, kjer je imel g. Ar« ko, ki je vozil 350 ccm BSA. OHV. s pri« kolico zaporedoma par pneumatičnih de« fektov. Prvi dan je vozil brez kazenskih točk. tu so se pa pričele kopičiti. Največjo smolo pa je imel, ko se mu je na Dolenj« skem pred Raaohovo vasjo utrgala veriga, in je moral opustiti nadaljno vožnjo. Drugi vozači so imeli defekte v magnetu, prest3« vah. skoro vsi pa v pneumatiki. Več jih ie zavozilo v obcestne iarke. kar pc je ostalo brez težjih posledic. Na Gorjancih so g. Je« gliču odpovedale prestave, g. Cirmanu. k: je skrbel ves čas za brezhibno funkcijoni« ranje tehnične uprave, pa je jel stavkati magnet. Okoli 7. zvečer so vozili skozi cilj g. Ivan Kenda (FN) z eno kazensko točko (prekmalu je vozil v Karlovac). g. Bidovec (Ariei) 36 k. točk. g. Kham (Harlev) 78 k. t. in g. Sila (Rudge) kot prvi v kategoriji s prikolico.
Ob ugodnih prilikah namerava Motoklub prihodnje leto prirediti vožnjo v večjem obsegu, dva ali tri tisoč kilometersko, even« tualno skozi kako sosednjo državo. Želeti je, da se je udeleže tudi hrvatski in srbski motociklisti, posebno pa v večjem obsegu domači vozači Take vožnje so najlepša prt« lika. da posameznik pokaže svojo zmožnost, vztrajnost in sportsko disciplino. Kvalitet« ne vožnje so najlepša prilika za spoznava, nje naravnih krasot in postanejo najlepša vez med našimi športniki.
Turnir v Wirnbledonu. V finalu single« gospodov je zmagal Francoz Cochet nad svojim rojakom Borotro v 5 serih, v singiu dam pa je zmagala Američanka Helen \V:IIs nad Španko Alvarez. V doublu je triumfi. rala ameriška kombinacija Tilden«Hunter nad Francozoma Cochet«Brugnon 1:64-6. 8 : 6, 6 : 3, 6 : 2.
Hazena v Murski Soboti. Pri medmest. ni tekmi Mur^a Sobota : Zagreb je Mur. ska Sobota, ki jo je zastopala družina Mu« re z neodločenim izidom 10 : 10 (4 : 3) do« segla prav lep uspeh.
SK Ilirija, nogometna sekcija Danes 5 t. m. in v četrtek 7. t. m. ob 1« tren;ng moštva m L skupine. Radi nedei'ske prvenstvene tekme v Splitu polnoštev-i- a m točna udeležba dolžnost! Da^es po nmgu obenem kratek sestanek I prvensi« venega moštva ob 19.30. - Trening II *ku=
pmecVr,ed_,0 'n ?>etek 18 ure dalje
SK Jadran. Danes ob 19. uri sestar*". rezervnega in mladinskega moštva v garde-robi. — Tajnik.
ŽSK Hermes. Sklicujem odborovo sejo za v toreK dne 5 iuliia 1927. ob 19.30. ka« kor običajno j>ri Kmetu. Udeležba obver. na. — Podpredsednik.
Rjava kontenina Din 6-50, 8,	12
Bela , „ 8-—, 10,	12
Kontenina za rjuhe „ 22, 28,	32
Sifon...... 10, 16,	22
Madrazengradl Frotir brisače Cefirji . . . Robci dzt. *
Din 28, 36, 48 „ 24, 32, 48 „ 10, 13, 16 „ 36, 48, 65
Dileni . ... Din 8, 10, 14 Creppi ... * 8, 10, 14 Kamriki . . . „ ž 10 Frotir za obleke k „ 30,35,45
J0SIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
NarocUa* in* usa> dopisa. tičoitsJt. malih, oglasov, jt, poslati* na, OgLasrusod, delak -Jutra-' hubljaiia,. Prvjtrnovo,4.. TaL št.	9 iin tmmfm J		Vse pristojbin* jt> vpada, ti obvumu z tuiročtlom,, so-af si> oglasim prtobcaa. Č(kovnt, račun, posbu, Hrt1 aUntc* (fitkljana,st. ttSjz,
JLaLi, oglasi, hi- jUlU^o v pasr-tčLcnjalrut, in. ioajaL na, najnoM, obit/uriva,: vsaka, tns&dLa, tfopas-.—Afaj• manjši znasaJi Vin, 5—. Vrislojbuia, za> šifro din, 3-		LuvUu«,, <Lo^Hsovajvfa, uis oglasi* irgovfhupa, alt, rnklaMum^a. zsvaxcya,'. vsaka, bts&das Duv Noj' manjši zJi&sth, Vin, ro~~ Pristojbina, za, šifro Vuo	
Restavracija Bogatin ob Boh. jezeru
ima 7 60b za tujce. Električna razsvetljava. Dnevna oskrba s posteljo 55 Din. — Be priporoča Marija Razšu.
20582
Morsko kopališče
otok šepurine pri Sibeniku. IzTedno ugodna prilika » kopanje in solnčenje. Priporočljivo za one, ki si žele mir in "ne zahtevajo zabave. Hiša tik ob morju. Zračne in čiste sobe. Celodnevna oskrba in soba 50 Din. Hrana dobra, drugih taki in pristojbin ni. Informacije pri lastniku: A. Cnkrov, Šepurine pri Sibeniku.	20361
Solnčevo strojno pletenje
Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago! — Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «Solncu», Ljubljana, Pogačarjev trg.
20270
Prostovoljna javna dražba
rabljenih luksuznih in tovornih avtomobilov, motornih koles s in brez prikolic, prvovrstnih znamk, od 2.-5. julija 1927 v Kolodvorska ulica SI. 205-14
Har!ey Davidson
motocikle 7/9 HP, elektro-modeel z vso opremo, tovarniško nove prodajamo pod tovarniško ceno pri tdi. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 20666
Motorno kolo
i prikolico kupim na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .Jamstvo 96».	20596
Motorno kolo
zelo dobro ohranjeno, prodam za 3000 Din. Na ogled pri tvrdki Nardin in drug, Poljanska cesta 31. 20404
Avtomobili
B. S. A. motocikli, svetovno znani, za ture.
TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonkurenčni.
VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila na ia-logi.
DELAVNICE za vsa motorna vozila, 6trokov-njasko delo in solidne
cene.
GARA2E vedno na razpolago.
BENCIN U sesalke, tudi ponoči, po koakurepčni dnevni ceni.
JUGO ■ AVTO d. i o. i.,
Ljubljana, Dunajska C. 36.
Teleton 223«. 178
Harley-Davidson
model 1927, 10/12 HP, 1200 ccm. s prikolico, nov, v popolnoma brezhibnem stanju radi nakupa avtomobila takoj ugodno prodam. — Ogledati vsak dan od 18. do 19. ure v hotelu Soča. Cenjene ponudbe pod Šifro .Harley 1927» na oglasni oddelek «Jutra». 20529
Zastopstva
raznih predmetov sprejme dobro uvedena tvrdka, ki ima potnike po vsej Jugoslaviji. — Prednost imajo tvornice in poznane veletrgovine. Cenjene ponudbe opslati na: Agentura Aleksandra Jankijeviča, Zemun.
20626
Boljša šivilja
gre Svat na dom — tudi na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20643
Iščemo
več agilnlh potnikov
za Ljubljano ln okolico — verziranih v manufakturni stroki. Ponudbe osebno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20634
Dober zaslužek
nudim agilnemu gospodu. Majhna kavcija potrebna. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra..	20583
Šivilja
v Ljubljani popolnoma tuja, se priporoča cenjenim
damam na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20587
Postranski zaslužek
nudim vsem.	Pišite s prilogo znamke	za 1 Din na naslov: Otrin Josip, Rovte-Logatec.	20259

Damo
srednjih let, bolj močne postave, ki zna dobro _ kuhati in je vajena gostilne, sprejmem kot samostojno gospodinjo. — Ločenke ali vdove brez otrok niso izključene. Službo dosmrtna. Ponudbe če mogoče s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod .Dosmrtna gospodinja« 20630
Kontoristinjo
zanesljivo v pisarno, sprejme trgovec, obrtnik in posestnik — 6odnijsko ločen. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Junij 65».	20665
2 učenki
» pletilnim strojem in eno dobro izurjeno
starejšo pletiljo
akoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v
»glasnem oddelku »Jutra*.
20616
Učenca
krepkega in poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo Sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Franc Kanina nasl. Janko Artman, Sv. Jurij ob južni železnici. Predstaviti se je osebno.	20589
Pletilje
za ploščnate in špecijalne 6troje sprejmem. Ponudnice naj se javijo od 12 %—2 popoldne v hotelu Union — Knaker.	20592
Vpokojen uradnik
prileten vdovec želi skupnega gospodinjstva z dobrosrčno osebo. Strinjajoče ponudbe prosi na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro ♦Pridna gospodinja 23».
20623
2 vajenca
sprejme tvrdka Josip Mara, splošno pleskarstvo in slikarstvo, Ljubljana - Glinee', Tržaška cesta i. 20622
Prodajalko
zmožno vodstva trgovine z mešanim blagom, sprejmem na prometnem industrijskem kraju. Potrebno 5—10.000 Din kavcije. Prednost imajo dobre prodajalke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	20591
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana. Knezova ulica.
20663
Les.ij industrijalci
ki žele uspešno trgovati v Italiji, inserirajo v strokovnem listu .11 Legno-Milano I Legnami-Genova*.
—	Poskusno številko kakor tudi vse inserate preskrbi Pubbliciti G. Cehovin
—	Trieste, XX Settembre So Naslovnik lesnih tvrdk v Italiji stane 30 lir. 20580
Prodam knjige
Brehms Tierleben, malo izdajo, 8 zvezke in 8 zvezkov Kari Miy-i. Ponudbe pod tU. 13» na oglasni oddelek »Jutra*.	2043«
Prodajalko
samostojno, marljivo ter z nekaj kavcije, sprejmem v zajtrkovalnico na deželi. — Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Žajtrkoralnica*. 20581
Mesar, pomočnika
dobro izurjenega tudi v prekajevalstvu, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20613
Učenko
-- dežele, pošteno in delavno. sprejme v večjo trgovino Josip Eudman, Krška vas - Brežic B.	20438
Vzgojiteljico
boljšo gospodično, ki ma veselje do otrok, ta-">j sprejmem k 3 deklicam
V starosti od 2—6 let. — Ponudbe, ča mogoče t sli-o. katera te vrne, poslati ia poStai predal Stsv. 58, Celje.	20457
Dobrega fotografa
sprejme takoj foto Pelikan v Rogaški Slatini. 20458
Več čevljarskih pomočnikov
dobro izvežbanih sprejme v stalno delo s hrano in stanovanjem v hiši Josip Koselj, Ljubno, Gorenjsko.
20453
Vajenca
sprejmem v manufakturno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 20607
Šoferja
treznega in zanesljivega, za tovorni in osebni avto sprejmem. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod šifro »Šofer*.
20494
M

Vzgojiteljica
Nemka, želi službo čez počitnice. Govori več jezikov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20636
Šofer
išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra» pod »Zanesljiv 39».
20639
Kontoristinja
zmožna knjigovodstva ln korespondence, izvežbana in zanesljiva, išče službo. — Ponudbe na oglaB. oddelek <Jutra> pod »Kjerkoli«.
20650
2 strojna ključavničarja
(brata) ki sta ravnokar zgubila starše in sta reducirana na železnici ter imata skrbeti Se za svoje tri mladoletne sestre, iščeta primerne službe. Oba sta pridna, močna, vestna in vajena vsakega dela. Zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi Nastopita lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra> pod .Usmiljenje*. 20643-a
Pekovski pomočnik
mlad, želi stalnega dela. — Pogoji ustmeno. Naslov: K e 1 e n o Mihael, pekarna Kos, Breg pri Ptuju. 20658
Trg. pomočnik
mešane stroke, želi spremeniti službo. Na3top s 15. julijem. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariooru pod .Dobra moč». 20659
Gospodinja
s štiriletno punčko išče službo pri boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
Šivilja z dežele
išče delo pri dobri šivilji za pomočnico, po možnosti s hrano in stanovanjem — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod »Pomočnica*.
20619
Ženska
srednjih let, močna in zdrava, išče dela. Gre na dom prat, ribat, zna tudi lepo likati in vsa hiina dela opravljati. — Pojasnila na Opekarski cesti štev. 37/1.
20609
Odvetn. koncipijent
b petletno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran radi političnih razmer zapustiti Primorsko, želi vstopiti v odvetniško pisarno, ali k večji tvrdki kot pravni konsu-ient. Reference na zahtevo. Cenj. ponudbe pod značko »Odvetn. praksa 40» na oglasni oddelek »Jutra*.
20396
Korespondent
v	jezikih, z znanjem
knjigovodstva, želi primerja mesta. Ponudbe prosi pod šifro »Tuji jeziki« na oglasni oddelek »Jutra* 20454
Inženjer kemije
bivH asistent univerze, išče službo v tovarni ali laboratoriju. Poskusna doba po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Kemik*. 20372
Gospodična
zmožna slovenskega, nemškega ln brvaSkegs jezika.
kakor tudi vBeh pisarniških deL iSče primernega posla na dom. Cenjene ponudbe
z navedbo zahtev na ogl iddelek »Jutra* pod šifro .Vestna 24»	20155

Cvetlični sneg
Vam izredno očistj kožo maščobe, prahu in ogreev. Po uporabi opazite v 15 minutah izpremembo. Koža postane čistejša in da licu prijazen sijaj. Cena 20 Din. — Naročila sprejema poštni predal 216, Ljubljana.
20631
Portal
2 vel., 2 mali izložbi, vrata z žel. rolo, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
80637
Arnika cvetje
lipovo cvetje, suhe borovnice in druga zelišča kupuje vedno večje množine Ed. Piffler, Vrhnika. 20488
Zložljiva postelja
skoraj nova, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	20652
Turistovska obleka
za manjšega gospoda, dobro ohranjena, iz prvovrstnega blaga (snknič, kratke hlače in zelen telovnik) zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20653
3 omare in zložljiva postelja
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20655
Košare
velike, pletene, kovčke in škatlje vseh velikosti poceni nudi tvrdka P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte.	20646
Elegantne spalnice
jedilnice, kuhinjske oprave in razno pohištvo Vam nudi najceneje za čas veelsejma tvrdka M. Andlovic, Vi-dovdanska cesta 2. 20664
Orodje
kovaško ln ključavničarsko
(urarsko) kompletno, radi smrt) po nizki ceni proda E. Brunskele, Vrčiee St. 18, Vi ure od postaje Semič.
20584
Fotoaparat
13 X 18, dobro ohranjen In z dobro optiko, prodam za 700 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Moško kolo
rabljeno, še v dobrem stanju, radi odpotovanja prodam za 750 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20617
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20600
Portland cement
pravi trboveljski prodaja tt. Fr. Stupica v Ljubljani,
Gosposvetska cesta štev. 1 20602
Kolesarji!
Dvokolesa v ceni zelo padla Pnenmatike Mlohelin, Dun-lop Ceniki banko Prodaja na obroke F Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4.
159
Mamice!
i<> otroških vozičkov raznih vzorcev prav po-•eni naprodaj v tovarni Tribuna, Ljubljana. Karlovska c. 4.
159
Zračne cev]
znamke »Pireli*. 32 komadov, 915 X 105, 935 X 185,
833 X 135, 765 X 105, 810 X 90 in 80 X 314 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20503
Dirkači-koIeSarji
oglejte si kolesa »France Šport* in druge pri tvrdld Nardin in drug, Poljanslu cesta 31.	20405
Tračne žage
600 m, 20 mm,25 mm in 80 mm prodam po Din 7 m. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	20501
Lončen« peči
za greti, vseh vrst, v poljubnih barvah ter bele tablice za oblaganje štedilnlh ognjišč prodaja Fr Piletič, pnra belokranjska izdeloval, niča lončenih izdelkov — Gradac. Belokrajina. Velika izbira in solidne cene.
20230
Štedilnikov
različnih, novih, prodam po nizki ©eni večjo množino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	80502
Drva
Hrastove parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki eenl dostavlja na dom parna žaga V. Seag nettt Ljubljana, ia gorenj ikim kolodvorom.	88
Kopalno peč
bakreno, dobro ohranjeno, ter 4 nove Štedilnike, domače delo, srednjevelike, za vzidanje, proda L. Belec, Kamnik, Novi trg.
20518
Pohištvo
omare, mize, garnitura, šivalni stroj itd. naprodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20314
1600 kg žičnlkov
od 40—70 mm dolžine, mešano blago prodam po Din 2.50 kg. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20500
Enoročno cizo
ročni voziček na peresih in ročni voziček brez peres, vsi novi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20490
2 stari postelji
is 2 sočni omarici zelo poceni naprodaj. Naslov pri hišnici na Bregu Stev. 16.
20565
Majhno jedilnico
dobro ohranjeno, komplet-
no, kupim. Podrohse po-pod značko »Dežela* na oglasni odde-
nudbe prosim
lek »Jutra*. Istotako kupim tudi omaro za knjige.
SHS znamke
vse rabljene, tudi porto, kupuje Kern, Maribor, poštni predal St. 16. 20661
Kotel za hišno ace-tilen. razsvetljavo
za 14 luči, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe pod »Novejši sistem* s« oglas, oddelek »Jutra*. 20588
Srebrne krone
icupuje ui plača dobi« t Ouden. Ljubljana. Pnler nov* ulica L	83?
Živega sebra
kupim vsako množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Hyd-rargjTjum*.	20520
Vreče
rabljene, ali velike krpe kupuje večje množine Ed. PiSler, Vrhnika. 20489
Vsakovrstno zlato
knpuje po najvišjih sesali
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova oL 1
88
Vvftft
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, lepo predsobo, hlev za 2 kravi is prašiče, zidano drvarnico in vrtom, poleg
raje Rečica na Paki, ra-preselitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 20641
2 stavbni parceli
po 850 m*, ob Vodovodni cesti, elektrika in vodovod blizu, prodam po Din 18 m'. Naslov pove oglasni
oddelek »Jntra*.
20654
Kamenolom
(hrib) prvovrstnega apnenca, s provizorično apnenco, zraven bukov gozd za sečnjo, za enkratno kurjavo že drva pripravljena, pod kamnolomom njiva ter travnik sadnim drevjem, naprodaj. — Lepa priložnost za tistega, ki bi se za stalno naselil ter začel z eksploa-tacijo apnenca, še posebno iz railoga, ker ni v bližini sliinega podjetja. Kupni pogoji ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Rentabilno podjetje 40».
20640
Posestvo
v lepem večjem kraju Slovenskih goric, s prvovrstno gostilno tn trgovino pri cerkvi laprodaj Obrat velik, trajna to lepa življenska pozicija. Naslov pri podružnici «Jutra» v Maribora.	20660
Dvodružinsko vilo
s takoj prostim stanovanjem prodam. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vila 84*.	20594
Hišo s trg. lokalom
'n koncesijo, na prometni očki Industrije, oeno prosim. Ponudbe pod inaEko •Udobnost* na podružnico »Jutra* t Celja. 80577
Mirna stranka
želi v LJubljani kupiti hišo, v kateri bi imeli sedanji posestnik in posestnica dosmrtno stanovanje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Profesor 579*.
20579
Poslovne lokale
najmanj 3—4 sobe na ulico, na dvorišču ali L nadstr., v centru Ljubljane iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šibo »Center*.
20638
Lokal za špecerijo
v prometnem kraju v mestu ali na deželi želim vzeti v najem. — Fani Zagožen, Šoštanj.	20642
Gostilno
dobro idočo, oddaljeno dobre pol are od mesta, oddam za več let v najem 'i na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna 51*.	20451
Trgovski lokal
s stanovanjem vred oddam meseca septembra v Dolenji vasi, St. Pavel pri Preboldu, kjer se nahaja že dalje časa trgovina z me-Santm blagom. — Pojasnila daje F. Piki, St. Pavel pri Prebolda.	20578
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v LJubljani, Gledališka al. 8.
20359
Čevljar, delavnica
lobro vpeljana, ugodno na-orodaj. A. Grošelj, Litija St. 45.	20490
Gostilno v Ljubljani
dam v najem; najraje Dal-matincu s svojo osebna
pravico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Gostilna 611».	20611
Lokal
Ta Špecerijo ln gostilno oddam v najem za več let na prometnem kraju blizu :esta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20585
Prazno sobo
• posebnim vhodom želim v sredini mesta. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Prazna soba*.
20635
Prazno sobico
oddam gospodični (šivilji) takoj. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
20629
Prijazno sobo
s souporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20649
Zakonski par
mlad, ISte sobo s kuhinjo
ali sobo s Štedilnikom za takoj. Ponudbe pod šifro
»Takoj mirni dom*. 20651
Zračno, lepo sobo
z 2 posteljama, event. eno, takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20656
Prazno sobo
separatno, solsčno, z elektriko oddam s 15. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20645
Mlajši gospod
soliden, stalno v Ljubljani, išče s 1. avgustom sobo s separiranlm vhodom — pri boljši družini; event. tudi t dobro hrano. Najraje blizu sv. Jakoba, PruL Mirja. Prednost s souporabo kopalnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro ■Solidnost 15».	20615
Opremljeno sobo
lepo, oddam v sredini mesta s 15. Julijem posamezni stranki. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 20624
Opremljeno sobo
parketdrano, z razgledom na cesto, poleg Evrope oddam 1—2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek < Ju trav
20597
2 veliki sobi
opremljeni ali prazni, z elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20599
Sobo
* posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15. Julijem. Naslov pove oglsani oddelek »Jatra*.
80484
Mesečno sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20625
Majhno sobo
oddam v Streliški ulici 8, pritličje, desno.	20595
Solnčno sobo
mirno, oddam blizu tehnike 1—2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*.
20608
Sobo
za 8 osebi oddam takoj poleg kavarne »Evropa*. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	20593
Prazno sobo
veliko, solnčno, z elektr. razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20601
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam s 15. julijem v novi vili. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	20465
Pošteno gospodično
sprejmem kot sostanovalko na Rimski cesti 24, pritličje
Sobo
z električno razsvetljavo oddam 2 osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
ftrvhraiui
Abonente
sprejmem na domačo in primorsko hrano v gostilni »Otok Vis», Židovska steza.
20647
Dete
moško sli žensko, od 1 'eta naprej sprejmem v do-Hro oskrbo. Dete mora biti zdravo in boljših staršev. Ponudbe na oglas, oddelek .Jatra* pod »Ljubezen*.
20439
fUmevanja
Letoviščarji!
2 opremljeni stanovanji v vili v Savljah, sredi senčnatega parka blizu Save oddam čez počitnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Stanovanje
1—2 sob in pritiklis ali _ 1 prazno sobo iščem od hiš. gospodarja takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni od-delek »Jntra* pod značko »Učiteljica*.	20620
Stanovanje
sobe in kuhinj« v podi tličju oddam stranki brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Avgust 14*.	20614
Stanovanje
3 sob in kuhinje, event. 2 sob brez kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20567
Posodim
proti vknjižbi na prvo mesto 10—20.000 Din ta lepo in suho 6taaovanje 2 sob in pritiklin v Ljubljani, za 2 osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 20606
Večje stanovanje
—6 Bob ali majhno vilo z rtom želim za lastno uporabo ln sicer takoj. Posre-iovalci Izključeni. Ponudbe i oglasni oddelek »Jutra« •d »M. M.»	20612
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje ln sobe ISČem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tudi predmestje 11*
Stanovanje
1 ali 2 sob in kohisje iščem za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «711».
20384
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami išče državni uradnik brez otrok za takoj ali 1 avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »44*.	20359
Univ. docent
oženjen, brez otrok, Išče stanovanje 3 sob in pritiklis v bližini bolnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	20532
za dijake
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87 — vila Bergman.	20586
2 dijaka
srednješolca sprejmem na stanovanje" (posebna soba) in hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 20610
Družabnika (co)
sprejmem v dobro vpeljano trgovino z . mešanim blagom v Ljubljani, radi razširitve trgovine, s kapitalom od 20—30.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Trgovina 1928».	20475
Družabnike
s kapitalom do 800.000 Din ISče brezkonkurenčno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod Šifro »100 %».	»604
Kakor polagaš važnost, da kupiš dobro obleko poceni, tak bodi tudi pri nakupu čevljev, ki jih porabiš več, kakor oblek. Kupuj za to vedno
„D 0 K 0"
ie najboljše |fU V II V čevlje.
ki so najcenejši domač izdelek. Trgovina. „Dok:o" Ivan Čarman,
Prešernova ulica 9. dvorišče.
Oa vidite razliko.
Zavod za električno brušenje si je dobavil popolnoma nov model stroja za brušenje vseh vrst britvic za brivne aparate
Besednik i Drugy Ljubljana,
Prešernova ul 5.
Tiueaai.McaFr. fcvU-fr^-
O
HOT-TO-(t-(lEJHWtKt» i
Vvpifi
2. september
Didgni pismo sigurno danes dopoldne I — Poljube Tvoj...	20643
Nada
Preveč si me užalostSl. Nisem nič pregrešila. Edina ljubezen moja si Ti. — Na svidesje šestega. Vroče Te poljublja vedso Tvoja.
Gospodične
katere si hočejo Šivati perilo, sprejme zopet M. AleSovec, Cankarjevo nabr. št. 1. Učna doba poljubna.
20605
Kolo
dobro ohranjeno, St. 553477 8. G., je bilo v soboto v Žalcu ukradeno. Izsledi-telj dobi nagrado. Javi naj orožništvn v Žalcu. 20576
Mladenič
23 let star, z daljšo šofersko prakso, prosi blago dušo, da bi mu pomagala ter ga dala v nadaljni pouk, da bi se popolnoma izučil. Za hvaležnost pa bi mu služil eno leto za samo oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 20568
Poslano.
P. L Upravni svet Kollnske tovarne hranil d. d. v Ljubljani.
Podpisani sem prejel od ravnatelja Kolinske tovarne hranil d. d. v Ljubljani, gosp. Chvatala, enomesečno odpoved s 1. julijem toga leta, ne da bi se mi navedlo k&krSenkoli vzrok za odslovitev. Prvotna odpoved je datirana s 28. junija 1927. ter mi je ponovljena z dopisom od 2. julija 1927., a zopet brez navedbe vzrokov!
Za tovarno delujem kot potnik že približno 19 let neumorno, kar najlepče dokazuje spričevalo prejšnje češke družbe, podpisano od gori imenovanega gospoda ravnatelja. Lansko leto sem imel skoro za tri vagone boljSi uspeh kot eden ali drugi naših potnikov ali zastopnikov; izgleda pa, da sem tudi letos na prvem mestu.
Ker se nikakor ne čntlm krivega, prosim p. t. Upravni svet, da blagovoli mojo zadevo preiskati ter me tozadevno zasliSati.
Z vsem spoštovanjem Lavoslav Borgtnik 20657
Že 8. julija
se vrši žrebanje srečk I. razreda. — Kdor Se nima srečk, naj Jih kupi takoj pri L. Pevalek, Židovska ulica.	20258
Vulkanlziram
ru vrat* avtogume, kako;
tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa tn mo. torje. P. Škafar, Ljubljana,
Binska sesu 1L
U
Oenitve
Drž. uslužbenec
želi resnega znanja v svrho
ienltve z gospodično, staro do 25 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ženitev*.	20590
Resnega znanja
v svrho ženitve želi z ne-omadeževano gospodično do 23 let gospod, star 30 let. Prednost imajo frizerke. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Beatriko.	20603
Pslco dobermanko
3 mesece staro, čistokrvno in lepo, prodam za 250 Din Istotako prodam tudi velikega pea ptičarja. dresira-nega. izvrstnega čuvaja za 300 Din. Nanut Ante, učitelj, Mengei.	20621
Radi premestitve obrata na vrtilni tok, so sledeči,
dobro ohranjeni motorji
odnosno dinarae na istomerni tok takoj naprodaj S 1 dinamo 26 kw 900 obratov
1	motor	19	11	940	i*
1	»» •	7-8	ij	980	•i
2	»i	88	•i	1070	11
1	»1	9-y	ii	1200	II
1	M	2-6	11	1420	•1
1	II	1-6	•t	1400	■i
1	>1	1	11	1600	11
1	II	2-7	it	1860	II
1	II	8-5	11	1500	1»
Dalje sta poceni naprodaj 2 kom. Tangential* Oeckenriemenleiter fabrikat waifel za jermen
230 m/m širine Ponudbe je poslati na AiekŠ PodvČneC, tovarna usnja v Radečah pri Zidanem mostu.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob težki izgubi dobrega očeta
Antona Zajca
izrazili svoje sočutje, se naj topleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo hišnemu zdravniku g. dr. Cešarku za tolažbo in obiske v težki bolezni. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu v Mokronogu za ginljivo petje, kakor tudi Sokolskemu in Gasilskemu društvu ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. MOKRONOG - BISTRICA.
Žalujoti ostali.
T
V	globoki žalosti naznanjam, da je moj dobri soprog, gospod
Friderik Zins
zobotehnik
v soboto dne 2. t m. po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega mi pokojnika bo v torek dne 5. julija 1927 ob 3. uri pop. iz mrtvašnice drž, bolnice na evangeijsko pokopališče.
V	Ljubljani, dne 4. julija 1927.
Žalujoča soproga Julijana.
•Ustni oocrebn' uvod
7905
X O. Cunvood:	5
preganjana žena
Roman.
»To je znan rokohitrski trik, prijatelji,« je pojasnil Aldous z mirnim nasmeškom. »To je spomin na minule dni bojev s strelnim orožjem v roki, ko je bil najboljši mož samo tisti, ki je bil najhitrejši. Odslej, zlasti pa ponoči, bom imel tega svojega malega prijatelja zmerom pripravljenega v rokavu. Krogel je v njem enajst in streljam dokaj dobro. Z Bogom !<
Odšel je, preden jih je minila osuplost. Namestu po cesti, po kateri je nedavno tega prišla Jana, je spet ubral kljukasto stezo, ki je vodila med topoli proti reki. Kakor je bil preje nekam vesel samega sebe, tako je bil zdaj malone slabe volje. Ne da bi se bil plašil Ouada, ki je bil tako rekoč najopasnejši človek v vsem območju železniške proge. Prav tako malo se je bal zločinskih ljudi, ki so tiščali v svojo lastno pogubo. Toda vedel je, da ima v njih močne sovražnike in vse to zaradi neznane ženske, ki je pred pol ure še ni poznal. To je bilo tisto, kar je motilo njegovo notranje ravnotežje — misel na to, da gre za žensko in da je bilo njeno pojavljenje nezaželjeno in najbrže tudi povsem odveč. Kdo je ta Jana Grayeva? — se je vpraševal. Vsekako ne običajna žena kakor stotine drugih, ki so pred njo prišle v Tete Jaune Cache. Ako bi bila taka, bi on že davno sedel v svoji hišici na bregu reke, ves zarit v delo. Pripravil si ga je bil za to popoldne in ježilo ga je, ker je čutil, da ga je minilo razpoloženje za sijajen razpletek neke situacije v njegovem romanu. Pa niti tega ji še ni očital. Bil je pač tak
Vse znamke so dobre,
volite si najboljše in sicer svetovno znane kvalitetne znamke
bedak. Quade in njegovi pajdaši mn to prej aH slej zapišejo na kožo!
Pot ga je privela na suho, z mecesnovjem poraščeno ploho. Onkraj nje je bil gostejši les, največ smreke in cedre, izza katerih se je čulo šumenje vode. Še nekaj trenutkov in je obstal ob širokem, prostranem toku Athabaske. Ta kraj se je bil izbral za hišico zato, ker se je reka tukaj divje zaganjala ob pečine, tako da ga odprave, ki so odhajale v južna pogorja, niso mogle motiti s tem, da bi bile tukaj brodile na oni breg... Za reko se je dvigal strm nasip, ki je zapiral razgled v prerijo, za njim pa so kipele veličastne gore, gosto poraščene z lesovi, vrstečimi se val za valom, tako da so drevesa nalikovala vejicam; gore, Štrleče od sivih skalin in iskreče se od snegov, ovenčane z oblaki, pod katerimi je ugašala rdečica zarje. Koliba, v kateri je živel in delal že mnogo tednov, je stala s čelom proti reki in proti oddaljeni naselbini Saw Tooth Range, malone skrita v skupini močvirnih smrek. Odprl je duri in vstopil. Skozi okno je videl na jugozapadu belo čelo gore Geikie in v razdalji štiridesetih milj v verigi gorskih vrhuncev mrko čelo Hardeslyške gore; solnce je zdaj sijalo v kočo in preplavljalo začeto delo. Poslednja stran rokopisa, s katerim se je ukvarjal, je bila še v pisalnem stroju. Sedel je, da bi nadaljeval tam, kjer je bil prestal: v glavnem prizoru svojega mojstrskega dela.
Prečital je poslednji dve ali tri strani rokopisa, trudeč se, da bi ujel niti, ki so mu uhajale iz rok. Čim delj je čital, tem bolj je bil uverjen, da je danes vse njegovo delo zaman. In zakaj? Zaradi koga? Malone srdito si je nabasal papico z močnim tobakom. Nato se je naslonil vznak, zapalil pipo in se nasmehnil. Čim delj so uhajale minute, tem bolj se je predajal spominom na mlado tujko, ki mu s svojo krasno pojavo niti v delavnici ni dala miru. Strmel je nad nepopolnostjo vprašanj, ki jih je zadajal samemu sebi, in je 1
vendar vztrajal pri njih. Kaj namerava? Česa bi utegnila iskati v Tete Jaune Čache? Ponovila mu je, kar je bila rekla že dekletu v železniškem vozu — da nima v Tete Jaune nobenega prijatelja. Mimo tega in mimo svojega imena mu ni povedala ničesar.
Kolikor jo je utegnil pesoditi v tem kratkem času, ji je utegnilo uiti osem in dvajset let — več nikakor ne. Po njeni edinstveni lepoti, po čistosti njenega pogleda, po svežosti njenih ust in dekliško vitke vnanjosti njene postave bi bil lahko rekel dvajset, le vedenje in samozavest sta razodevala zrelo ženo. Ta sodba ie bila nemara zmotna, toda on je bil trdno uverjen, da je tako.
Delj nego uro se je izkušal zaživeti v delo, preden je obupal. Naposled je vstal in je snel z obešalnika majhno puško. Izprevidel je, da bo bolj koristno, ako poskrbi za svojo kuhinjo, čeprav se s tem izneveri navadi. Čas za jerebice še ni bil prišel, a vendar so bile že tolste in dobre. Misleč na dvojico pečenih jerebičic za večerjo je stopil iz kolibe in krenil po ozki stezi nad reko. Skoro pol ure je hodil, preden je splašil jato jerebic. Dve je ustrelil. Shranivši plen in puško ob poti je šel dalje proti brodu, po! milje višje proti vodi; gnala ga je radovednost, ali je Stevens, ki bi moral danes preiti na ono stran vode, že pripravil svojo karavano. Vse do tega trenutka še ni bil pogledal na uro. Presenetilo ga je, ko je videl, da je vlak v Tete Jaune že pred tri četrt ure odšel. Odleglo mu ie, da sam ni vedel zakaj. Požvižgavaje je stopal dalje.
Pri brodu je našel Stevensa, ki je stal tik pri vodi in si je skrbno vihal dolge, ruse brke.
»Vrag naj vzame to reko,« ie zagodrnjal, ko se je Aldous približal. »Nikoli ne veste, kakšna bo jutrišnji dan. Le poglejte! Ali bi se jo upali prebresti?«
»Prav gotovo da ne,« je odvrnil Aldous. »Za ped je narasla od včeraj. Jaz se ne bi upal.<
(feiicjeot
AUSTRO - FIAT osebni in tovorni avtomobili AMILCAR - BUGATTI športni avtomobilL
EXCELSIOR-HENDERSON-GILLET 1-, 2- in 4cilinderski motocikli. VSI NADOMESTNI DELI NA ZALOGI.
Oglejte si na novejše modele na velesejmn paviljon „j"
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
O. Žužek, Uubllana,
Tavčarjeva ulica št 11.
Danes dne 2. iulija 1927
M. Černak
s specenjsKun m kolomjalmm blagom. LjUb|lana. Vodnikov trg (s8iras6).
FRANC PALME, Uubljnnts-Ceije
je prevzel
glavno zastopstvo ln zalogo tovaren

I
m
Speciialna tovarna strojev it uodeio dut es.
Klein&Stiefet
Fulds
Na veiesefmu v L ubliam.
bomo razstavili najnovejše in najbolje stroje za ob delavo lesa v polnem obratu.
Novosti Pogon bre: iermena.
Obiščite naš prostor
208 paviljon F..
Zastopnik za SHS.
Peter Angelo,
L/ubtiana, Hote! SLOft
MED. Dr. ROBERT BLUMAUER
špecijalist za kirurgijo ordinira vsak dan od l/i2— '/s4 ure popoldne, razun ob nedeljah In praznikih.
LJUBLJANA, TABOR 13/1.
(Sokolski dom — vhod s strani vojašnice)
Novost ■ talilno iznajdba
Namiznih prtov iz angleškega Diatna »Damasciene* ni treba
prati ter ostanejo vedno 6 s ti. Naročila sprejema „Le*antef' Ljubi ana, Kolodvorska 30 Jrodaja na drobno: J. Kostevc Sv. Petra cesta štev 4. Na velesejmu Paviljon t >23.
7913 a
Jauna dražba.
V konkurzno maso Antona Steineria spadai če premičnine se bodo proda ale na lavni dražbi dne 6. julija ab 2. uri popoldne na licu mesta n Jerancni ulic* It. IL
Na dražbi ie osem lesenih šup in lop kritih z opeko ki |ih mora Kupec podreti in odpeljati
Pojasnila daje konkurzm uprav telj dr. Josip Klepec« odvetnik v Ljubljani, Jane? Trdinova ulica st 8.
Preminil je naš nepozabni sin, brat, stric in svak. gospod
Ivan Birolla
industrijalec
v nedeljo, dne 3. t. m. po kratki bolezni.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 5. julija 1927 ob petih popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zagorju.
Zagorje, dne 4. julija 1927.
Žalujoča rodbina Birolla
7913 ■
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Grosser
na boljši plet Ini stroji
Posebna kakovost Grosserevih stroiev in tehnična konstrukcija so obče znani.
Zahtevajte ponudbe.	Zahtevajte ponudbe.
G-F. GROSSER. Strickmaschinenfabrik
MARKERSDORF (Chemnitzthal).
Slavnemu občinstvu Slovenijo!
Priporoča se za kopalno sezono na novo urejeni
Restavrant Triglav
v Aleksandrova aa otobu Srbu.
Krasna lega ob morju zračne in čiste sobe. iz-burna domača vina. okusna hrana. — Dnevna oskrba, stanovanje in hrana za osebo 55 D n.
Priporoča se 7 12 a	l*o Franolič, lastnik.
prostovoljna javna dražba
sobne in kuhinjske oprave, obleke, perila, kuh njskega orodja ter stenskih slin se vrši
v sredo, dne 6. iuiija
ob 9. uri dopoldne na Grajski planoti štev. 1, soba št. 40.
Najboljši m naiekonomifnejši
elektromotorji
z znanih čeških tvoinic
SkoJovih zavodov v pjznju
se nahaiaio v velikost: l/4 do 30 KS stalno v naši zalogi v Liubljani. Obrnite se na
Civ. inž. JI fi. Stebi, £jubljana,
>eienburgove ut 7	reiefor> ste« 296t
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih
ZAHVALA
Vsem onim, ki so nam ob bridki izgubi naše nepozabne miljenke
Evice
Za dober denar
zahtevaj tudi dobro blago kakao »Van Kaster«.
stali tako tolažilno ob strani, nam lajšali neizmerno bol, izkazali boli. ko ljubezni mali Evici za časa bo« lezni in smrti, jo obsuii s cvetjem, bodi izrečena naša iskrena zahvala. Nadalje smo dolžni še posebej iskreno zahvalo g. primariju dr. Drču za njegovo neumorno požrta vovalnost za časa bolezni, č. sestri prednici in č. sestram otroške bol. niče, g. katehetu, gg. učiteljicam zavoda Lichtenturn in sošolkam za vso naklonjenost in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem skupaj ponovno naša iskre, na zahvala.
Ljubljana, 4. julija 1927. Žalujoči rodbini: Turk - Goričar.
Javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni sotru-dnik, gospod
Franc KošiSa
v ljubljanskem Leonišču v nedeljo nanadoma preminul. Dragega pokojnika obranimo v trajnem spominu. V LITIJI, dne 4. julija 1927.
Ravnateljstvo Jugoslovanskih tekstilnih tvoruic d. d. v Litiji«
7-»15 i
Urejuje dr. Josip Birea. Izdaja za Konzorcij »Jutra« A do 11 Ribniku. Z* Narodno tiskarno dd ko« tisk. m ar j a FraD Jezeršek Za inserami del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani