Stev, 16»,_ Izhaja vsak dan, ftufl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L'rednHKvo: Ulic« Sv TrauCUka AsiSkega «. 20, L nadJtr. — V* ccpifi n*j m pofiiljajo : redrJSm lista. Nefraokinuu ptanu m m sprejemajo ln rokopM se ne vračajo. Pzda)f*telj tr odfovorni urednik Štefan Godina. LaM IronsoreJ list« .Edino*«'. — Tisk tisksrne .Edinosti*, vpisane zadruge a rvejenta porcftvom v Trste, ulica Sv. Frantiifca Arifluga IL tt Telefon crednlikva ki »prave Mm. 11-07. r>arotnlna znsia: Za cek> leto........K H- Z* [c ................. » « a J2r— ta tii mesece....... • • *— it nedeljska Isdajs m «1» Ml. V Trsta, v iMdolJo, IS. junija 1916. Letnik XII. Posamezna Stevilke .Edinosti" se prodajalo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srok osti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih xa- vodov................. Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst....... vsaka nadaljna vrsta........ MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev, Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnin« ■ reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la opravi .Edinosti*. — Plača * — ~ " In inscntni po 20 vin, K 20.— . 2.— in toli t, aa ae v Trstu. w - se nahajata v ulici Sv Frančiška — Pfcitnokranllaičai račun ŠL 841.651 mM nnjnsus]^ dosodKoo. Ruska bojišča. — Ob Prutu nič posebnega. Ruski prehod čez Dnjestr severno Nječviske preprečen. Srditi ruski napadi zapadno ViSnjovČika. V Voliniji ob Lipi pri Lokačih ter stohodsko-stirskem odseku srditi boji. Italijanska bojišča. — Ob Soči ponoči zelo živahen laški artiljerijski ogenj. Laški napa-di pri Bagnih, vzhodno Tržiča, na Mrzlem vrhu, v Dolomitih, ob mejnem kotu pri Primolanu in jugozapadno Asia-ga odbiti. Podvodniški napad na obrežni parnik Blok ovo«- Zapadna bojišča. — Pred Verdunom artiljerijsko delovanje. V Vogezih manjši hoji. Balkanska bojišča. — Artiljerijsko delovanje na solunski fronti. Turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Črnovice druga Gorica. — Tajna seja v francoski zbornici. — Položaj v laški kabinetni krizi se je poslabšal. — Avstrijski Nemci med seboj. — Pametne besede nemškega vseučiliškega profesorja (razne politične stvari). — Danes popoldne ob 6 v Narodnem domu prireditev »V kraljestvu palčkov«._ Na prehodiSču med izviri Sereta in Ikvolob romunski meji. Opolnoči se Je pričelo Kale uradno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. junija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Ob Prutu nič posebnih dogodkov. Severno Nječviske se ie izjalovil poizkus Rusov, da bi prestopili Dniester. Sovražni napadi proti postojankam zapadno ViŠnjovčika se ponavljajo z nezmanjšano srditostjo. V Voliniji se ponovno vrše srditi boji ob Lipi v okolišu Lokačev in v stohodsko-- stirskem odseku. Italijansko bojišče. — Na soški fronti se je snoči zopet pričel zelo živahen artiljerijski o^enj med morjem in Grižaml. Italijanski napad od ladjedelnice »Adria« proti našim postojankam pri Bagnih smo zavrnili. Na robu vzhodno Tržiča je prišlo do bojev z mfnovkami in ročnimi granatami. V severnem odseku soške fronte se je izjalovil sovražni napad na Mrzli vrh. Ravnotako so bili brezuspešni trajni nanort Italijanov proti našim dolomitskim postojankam. Včeraj so tamkaj razpadli napadi pri Rufreddu in pred Crodo d* Ancona. Ista usoda je doletela močne sovražne sunke iz pr:mo-lanskega okoliša proti našim postojankam pri mejnem kotu in proti vrhu M on te Me-ietta. Tud! na nasi fronti jugozapadno Aslaga smo odbili napad znatnih italijanskih sil. V tem okolišu smo zajeli 13 italijanskih častnikov, 354 mož in pet strojnih pušek. jugovzhodno bojišče. — Neiz-premenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Rusko orodno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz voiuega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba i5. junija: Zapadna fronta. — Na dvinski fronti, jugozapadno Naroškega jezera, je sovražna artiljerija na več mestih razvijala živahno delovanje. Ncmci so noizkušali nato priti iz svojih jarkov, a smo jih vsakokrat zavrnili. V okolišu Baranovičev se je vnel krajevni boj, tekom katerega smo izpo-četka zavzeli nekoliko sovražnih jarkov. Nemški protinapad nas je prisilil, da smo se umeknili v jarke, iz katerih smo udarili. Ofenziva generala Brusilovega je trajala tudi včeraj. Na raznih delili fronte smo iznova zajeli moštva in vojni plen. Sovražnik je nadaljeval svoje protinapade na več mestih in se je ustanovil v svojem novem ozemlju. Po sedaj izpolnjenih poročilih so se ugotovila naslednja natančna števila vojnih ujetnikov in vojnega > lena: en general, trije polkovni poveljniki, 2467 častnikov, pet polkovnik zdravnikov, okoli 150.000 vojakov, 163 topov, .'66 strojnih pušek, 131 bornbovk in 32 uiinovk. S severovzhodne fronte. iz vojnega tiskovnega stana se poroča 15. t. m.: V onih frontnih odsekih, kjer je številna sovražna premoč mogla poriniti nazaj našo fronto, zadnja dva dni ni bilo bistvenih izprememb in pritisk sovražnika proti upognjenim deloin fronte ni deloval z vso močjo. Preko črte Horodenka —Sniatin so Rusi prodrli le neznatno proti zapadu in v okolišu zapadno in južno Lučka je položaj v splošnem neizpreme-njen. Tudi so bila posamezna bojna delovanja v teh okoliših le podrejenega pomena. Med Dnjestrom in Prutom se ni dogodilo nič pomembnega, in zapadno Stira je prišlo samo pri Lukačih, severno izvirnice Luge do bojev med našo in rusko konjico, ki ste obe razjahaii. Drugače so Rusi napadali na različnih krajih fronte, a so bili vsi napadi brezuspešni. Severno in vzhodno Crnovic ponovljeni napadi so bili odbiti in ravno tako todi zelo žilavi naskoki ob Stripi pri Vlšnjovčiku. pri Riđomu ter ob gornji Ikvi, severoza-padno Kremjenca, so si prizadevali Rusi, da bi poplavili naše jarke a smo jih odbili. Tekom včerajšnjega dneva so poizkušali Rusi na obeh krilih dolge fronte premagati porečne ovire, kar smo jim pa preprečili. Zapadno Crnovic so hoteli priti čez Prut. ker so se ponesrečili napadi pri Ćrnovicah samih, a jim je uspeh preprečil ogenj naše artiljerije. Med Kolki in dvo-tirno železnico Rovno—Kove! so si prizadevati, da bi prišli čez Stir in Stohod, kar smo jim pa tudi uspešno preprečili. Včerajšnje poročilo našega generalnega štaba pa karakterizira pričetek novih bojev v Voliniji. Izvedeli smo doslej, da je sovražna konjica dospela v Torčin in da so se pri Lokačih vršili konjiški boji* potem pa. da so se ob gornjem Stohodu izjalovili sovražniku vsi poizkusi, da bi prodrl dalje proti severozapadu. Naša fronta je po krajevnih podatkih, navedenih v poročilih našega generalnega štaba, iz okoliša sevrozapadno Kremjenca šla v petlji skozi ozemlje vzhodno \ ladimirja Volinskega proti gornjemu Stohodu (železniški prehod severozapad-no Rožišča) in dalje preko Sokula ob severnem bregu Stira do Kolkov. Ni pa nikakršnih podatkov za presojo narivajo-čega se vprašanja, ali se morejo novi boji v Voliniji smatrati za začetek naših protiukrepov, ali pa če gre zasedaj še za zavrnitev nadaljnega sovražnikovega prodiranja proti zapadu. Ob Stripi in v stohodsko—striskem odseku je sovražnik včeraj podvojil svoje napore, toda uspehov ni dosegel nobenih. Ban pred Črnovlcaml. Črnovice, 16. junija. Štiri dni že besni ljut boj okoli Crnovic. Umeknitev naše fronte med Dnjestrom in Prutom, ki se je izvršila iz znanih vzrokov, je imela za posledico, da smo se začasno morali umekniti tudi iz naših postojank severozapadno Crnovic. To se je zgodilo 10. junija. Umik se je na tem delu fronte izvršil brez boja in čete, ki so bile v tem okolišu nameščene po postojankah, so se umaknile v dolino Pruta, v najbližje sosedstvo Crnovic. Od tega trenutka dalje je bilo mesto Črnovice torišče srditega boja. Uvodni boji za posest mesta so se pričeli binkoštno nedeljo. Pred tem zgodovinskim, za mesto velepomembniin trenutkom je policijska oblast v Crnovicah izdala uradni razglas, ki se je glasil kot nekak inotto k pretresljivi žaloigri. Razglas pravi: »Prebivalstvo se opozarja, da bo mesto Črnovice danes, v nedeljo, 11. junija, najbrž obstreljevala sovražna artiljerija.« Prebivalstvo je umelo ta migljaj. Takoj po objavi tega razglasa je prebivalstvo začelo bežati iz mesta. Prebivalstvo pozna Ruse, in nihče se ni hotel zopet izpostavljati nevarnosti, da bi živel v njihovi družbi. Pretresljiva je bila slika, ki se je kazala v soboto v vsej svoji tragiki. Vse je hotelo proč; kristjani, židje, Nemci in Romuni, Poljaki in Malorusi, vse je rajši zapuščalo ljubljeno mesto, v katerem je odmeval divji, zamolkel hrušč, kajti ravno tedaj so Rusi, ki so sedaj stali na oni strani Pruta, obstreljevali mesto. Neprestano so grmeli topovi in kroglje so padale zlasti v spodnji del mesta v kolodvorski predel. Ogenj ni bil posebno močan, vendar pa je povzročal velik strah in zmešnjavo. Od časa do časa je kaka kroglja udarila v kako obljudeno hišo. Naši so živahno odgovarjali na obstreljevanje. Tako je minila binkoštna nedelja. Mračno in težko je legla noč na mesto, v katerem je vladalo tesnobno razpoloženje. Noč je minila precej mirno. Na binkoštni ponedeljek se je ponavljala ista bojevita slika. Rusi so obstreljevali naše postojanke, pri čemer niso polagali posebne važnosti na cilj, tako da so pravzaprav obstreljevali mesto. Vsa prutska dolina in mesto sta bila razburkano bojno polje. Ruske kroglje o žvižgale neprestano. Užigalne granate so udarjale v majhna poslopja in za njimi so se dvigali v zrak mogočni oblaki dima. Ena granata je udarila v kolodvorsko poslopje, ki je odzadaj precej močno poškodovano. En šrapnel je zašel v južnejši del mesta in je ranil tri osebe. Unelo se je tudi neko lesno skladišče. Ljudje, ki so še ostali v mestu, so se strahoma plazili po ulicah in vsi so imeli na ustnicah edino le vprašanje: Ali mesto prestane to težko krizo? Pretresljive so slike v posameznih mestnih preddelih in po ulicah, ki se počasi praznijo in katerih vnanjost kaže globoko krizo, v kateri se nahajajo Črnovice. Oblasti so alarmirane. V mestni hiši je zbran mestni svet in posluje nepretrgoma. Vsako uro prihajajo od tam vesti, ki navdajajo ljudstvo z novim upom. Z nežno ljubeznijo in vdanostjo se oklepajo zadnji ostanki meščanstva svojega mesta, katerega usoda jim stiska srce in ki ga nočejo zapustiti v kritičnem času. V noči od ponedeljka na torek so se pripravili Rusi, da bi iznenadili mesto in ic naskočili na severovzhodni strani, tik topovsko streljanje, da je vse navdajala groza. Temno obzorje je takorekoč razsvetljevalo stotine vzbliskajočih krogelj Neprestano so bobnali Rusi s svojimi topovi proti našim postojankam. Pri svojem napadu so prestopili na romunska tla, da bi obkolili našo obrambo. Pri tem so zadeli na oborožen odpor romunske mejne straže in unel se je zelo živahen boj, tekom katerega je bilo ranjenih 23 Romunov. Naši junaški branitelji so pa uničujoče začeli obstreljevati naskakovalce, ki so imeli skrajno težke izgube. Boj je trajal do 3 zjutraj. Rusi so se že približali Prutu, toda niso mogli dalje. Stotine jih je utonilo v valovih Pruta, nešteto pa jih je padlo v ognju naših topov. Naskok, ki so ga izvršili v velikih masah, je bil popolnoma odbit V torek dopoldne so zopet izpre^ovo-rili naši tonovi uničujoče proti sovražnim kolonam na oni strani Pruta. Rusi so se tamkaj zopet pripravljali na naskok proti enemu naših predmostij, a so ga naši topovi zadušili Že v kali. S tem pa še odda-Ieč ni bil končan boj okoli mesta. Ko je topovski ogenj tekom popoldneva nekoliko ponehal, se je ot 3 zjutraj takorekoč pekel odprl proti našemu predmostju Zuč-ki. Bilo je, kakor da bi bil bljuval ogenj iz tisočerih žrel proti mestu. Vse mesto se je treslo, toda tudi Ja naskok je bil brez uspeha za Ruse. Nali topovi so odgovarjali na artiljerijski ogenj enako srdito in branitelji tega odseka so se nato odločili za protinapad, pri čemer je prišlo do strahovitega bofa moža proti možu. Rusi, ki so napadali v šestnajstih vrstah, so bili potolčeni in vedno nanovo naskakujoče rezervne kolone iz prutske doline so bile porinjene daleč preko Sadegore. Tako je mesto že četrti dan v tej težki bojni krizi, ki jo spremlja prebivalstvo največjim razburjenjem. Gorica je dobila tovarišico v trpljenju. Dasiravno Črnovice niso trpele toliki* po obstreljevanju kot Gorica, vendar boi, ki hrumi okoli mesta, ni nič manj srdit in prebivalci, ki so ostali v mestu, ne zaslužijo za svoje junaštvo nič manjšega občudovanja "kot oni v Gorici. Ko pišem to poročilo, se nadaljuje topovsko streljanje. Vsi čutimo odločilni čas, ki ga preživljamo sedaj. Zdi se nam, kot da bi bili težko bolni in da je bolezen sedaj dosegla vrhunec. ^ Vendar smo pa trdno prepričani, da Črnovice prestanejo tudi to krizo. liaiUansko uradno porofito. DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 15. junija: Med Adižo in Brento včeraj srdite artiljerijske akcije na obeh straneh in delovanje naših poizvedovalnih oddelkov. Naša artiljerija je razkropila sovražne kolone na pohodu in je obstreljevala uspešno na več točkah sovražne artiljerijske postojanke. Na po-sinski fronti smo zavrnili dva sovražna napada na Monte Giove in Monte Bra-zone. V tržiškem odseku je snoči po kratki, a močni in učinkoviti artiljerijski pripravi naša hrabra pehota napoljske brigade (75. in 76. polk), podpirana po konjiških oddelkih, ki so razjahaii, nenadoma vdrla v sovražne črte vzhodno Tržiča in južno Sv. Antona ter jih popolnoma osvojila no srditem boju. 488 ujetnikov, med njimi 10 častnikov, 7 strojnih pušek in bogat plen orožja, municije in vojnega materijala smo zajeli. Brodovje capronijcev je z zelo dobrim uspehom bombardiralo železniško postajo Mata-rello v Lagarinski dolini in sovražna na-stanišča v bližini dolin Nos in Campo-mulo. Sovražni letalci so vrgli nekoliko bomb na Padovo, San Giorgio di Nogaro in Portogruaro; bili ste pa ranjeni samo dve osebi in malo škode. Podvodniški napoti na obrežni parnik „Biokovo". C. kr. korespondenčni urad poroča: Naslednji opis napada nekega sovražnega podvodnika neznane pripadnosti na obrežni parnik »Biokovo« se naslanja na sodne pod prisego podane izpovedbe ladijskega moštva parnika, ki je posreči in mornarski spretnosti ušel namenjeni mu usodi. Popolnoma se skladajoče izpovedbe priprostih dalmatinskih mornarjev podajajo boljšo sliko o načinu pomorskega vojevanja naših sovražnikov, kot pa bi jo mogel podati sijajen opis spretnega peresa. Parnik »Biokovo«, že prav star parnik, ki vozi že 35 let, 39'4 m dolg, z 229 tonami _torej tipičen parnik za obrežni promet v najožjem smislu — je 1. junija vozil iz Zadra v Split. Parnik je bil brez tovora, ki ga je imel šele nakrcati. Ladijsko moštvo je obstojalo iz 11 glav, poleg njih pa je bil na krovu en sam potnik, neka ženska, ki je potovala iz Zadra v Split Imeti ni treba nikakršne pomorske izkušnje, da se spozna, če tudi človek ne vidi parnika, da parnik te velikosti in tako star ni mogel biti niti oborožen niti »transportni parnik za čete«. Proti 10. uri dopoldne so na mostu se nahajajoči kapitan in dva moža posadke, videli, da se bliža la&ii tuni *" riža. kma- lu pa se je moglo videti tudi svetlosivo telo plitvo pod vodo plavajočega torpeda. Kanltan je spoznal iz hitrega premikanja torpeda, da bo plaval mimo ladje, in se je zato oziral po ladji, ki je izstrelila torpedo, pravilno sodeč, da bo prvemu torpedu kmalu sledil drugi. Prvi torpedo je šel kake 4 m pred prednjim delom ladje mimo parnika in je plaval še kakih 300 do 400 m dalje ter se potopil. Tedaj pa so kapitan in 3 mornarji že na kakih 600 do 700 m razdalje na desni strani parnika zagledali periskop pod vodo se nahajajočega podvodnika in takoj nato, komaj dve minuti po prvem lansiranju, drugo penasto rižo, ki je šla od podvodnika naravnost proti parniku. Ta torpedo bi bi! zadel ladjo, Č3 ne bi bil kapitan dal krmilo hitro zasukati proti levi strani, tako da je torpedo v razdalji dveh metrov od desne strani parnika smuknil mimo njega. Tudi ta torpedo je bil videti razločno. Plaval je še dalje od ladje, skočil iz vode in se potopil natcj. Po teh dveh brezuspešnih poizkusih se je zazdelo kapitanu, da misli podvodnik zasledovati parnik. Zato je vozil semtertja, da bi zmanjšal nevarnost zadetja. Po vožnji, ki je trajala kakih 6 minut, je podvodnik opustil lov, se potopil in izginil. Temu golemu dejanjskemu stanu ni pač dostaviti skoraj nič. Parnik ni bil niti po-svarjen, niti preiskan, moštvu se ni dala možnost, da bi se spravilo na varno, temveč je podvodnik lansiral torpeda naravnost proti živim ciljem. Poveljniki podvodnikov pač res običajno niso osiveli mornarji, temveč mlajši pomorski častniki. Da se pa parnik take vrste, kot je »Biokovo«, ne zamenja z vojno ladjo ali parnikom za transporte čet, pač ni treba, da bi človek imel Poletno pomorsko prakso. To spozna vsak ne-pomorščak, in preden kak častnik samostojno poveljuje podvodniku, je bil vendar že 10 do 15 let pomorščak. In potem je tudi pomorski častnik, ta beseda obsega, vsaj po naših častnih pojmih, tudi to, da svoje častniške časti ne sme omadeževati s sramotnimi pobalinstvi. Da pa vežbanja v lansiranju, ki so jih izvajali naši nasprotniki, od bolnišnične ladje »Elektre« po-čenši pa do onih proti malim obrežnim parnikom, ki jih more spoznati v njihovi neškodljivosti vsak lajik, ne zaslužijo nobenega drugega imena kot pobalinstva, o tem pač ni dvoma. Ali pa morda res misliio naši nasprotniki, pa naj že pripadajo narodu, ki se čuti kot najbolj viteški, ali pa naj so naši bivši zavezniki, da s torpediranjem bolnišničnih ladij in majhnih obrežnih parni-kov pospešujejo svoj vojni smoter in povzdigujejo ugled in čast svojega pomorskega častniškega zbora? Take zavite in očitne laži vsebujoče izjave, kot one v slučaju torpediranja bolnišničnega parnika »Elektre«, da je poveljnik podvodnika smatral bolnišnično ladjo za parnik za prevoz Čet, da se je prepričal šele pozneje, da ima parnik označbe Rdečega križa in je v premagovanju samega sebe potem šel celo tako daleč, da je opustil dru«^ lansiranje — v resnici je lansiral dvakrat, samo torpedo je šel mimo ladje — že zadostujejo same posebi, da izpreminjamo svojo sodbo o postooanju nasprotniških podvodniških poveljnikov, ki se da izraziti z dvema besedama: sramotna pobalinstva. Italijanska kabinetna kriza. Položaj se je poslabšal. LUGANO, 17. (Kor.) Iz Rima došle vesti pravijo, da je reševanje kabinetne krize napravilo včeraj korak nazaj. Težave so se pojavile zlasti zaradi Sonni-novih želja glede oseb, ki naj bi ne pripadale kabinetu. Zakladni minister je baje nepričakovano izrazil pomisleke glede ob-držanja svojega mesta. Poizkus, da bi se sprejel poslanec Colosimo kot zastopnik Oiolittijevih pristašev v zbornico, se tudi ni posrečil, posebno ker prete njegovi strankni pristaši, da ga zataje. Relativno zagotovljen se zdi vstop voditelja klerikalne skupine posl. Mede, in več radikal-cev. Nikjer se ne opaža veselo zadovoljstvo zaradi oseb ali političnostrankarske sestave novega kabineta, ki se zdi, da nikakor ne predstavlja narodnega edinstva. Ravno tako se tudi ne opaža zaupanje v njegovo politično in parlamentarno solidarnost. Italijanski kralj ruskemu carju. PETROGRAD, 17. (Petrograjska brzojavna agencija. — Kor.) Car je prejel naslednjo brzojavko italijanskega kralja: »Z vsem italijanskim narodom sem v duhu s čustvom globokega občudovanja pri mogočni ofenzivi Tvojih armad. Pošiljam Ti najprisrčnejše in prijateljske čestitke. Prepričan, da skupni napori dovedejo do končnega uspeha, Te prosim, da sprej-meš zagotovilo mojega neomajnega prijateljstva. Viktor Emanuel.« OPOZARJAMO NA PRIREDITEV CM ŠOL, KI SE BO VRŠILA DANES V NARODNEM DOMU. PRIČETEK OB - - - 6 POPOLDNE Hemš&o uradno poročilo. BEROLIN, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. junija 1916. Zapadno bojišče. — Francoski patruljski napad pri Beaulne (severno Aisne) smo zavrnili z lahkoto. V okolišu Moze je bilo artiljerijsko delovanje precej močno in se je povečalo v ranih jutranjih urah deloma do posebne silovitosti. V Vogezih smo severnovzhodno Celiesa z razstrelbo zadali sovražniku znatne izgube in smo zapadno Sennheima odbili manjši sovražni oddelek, ki je začasno mogel vdreti v naše jarke. Letalsko delovanje je bilo na obeh straneh živahno. Naša brodovja so izdatno obmetala z bombami milltarično važne cilje v Ber-guesu (francoska Flandrska), Bar le Du-cu in v okolišu Dombasle—Einville—Lu-neville—Blainville. Vzhodno bojišče. — Pri Linsin-genovi armadni skupini so se v stohodsko-stirskem odseku razvili boji. Dell armade generala grofa Bothmerja so severno v Przevloke ponovno v boju. Balkansko bojišče. — Izvzeni-ši uspešne napade naših letalcev na sovražne naprave se ne da poročati nič bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Letalski napad na Bar le Duc. BEROLIN, 17. (Kor.) O letalskem napaden Bar le Dne, železniška končna toč-mu uradu iz velikega glavnega stana: Ko je bil že pred nekaj časom uspešno napaden Bar le Duc, železniško končno točka in glavni etapni kraj francoske armade pred Verdunom, so se na Francoskem pritoževali zaradi tega z utemeljevanjem, da je Bar le Duc odprto mesto. Omenjalo se pa ni, da so francoski letalci prej večkrat, dasiravno brez uspeha, z bombami napadli odprta francoska mesta v nemški posesti, ki nimajo zgoraj omenjenih svoj-stev, n. pr.: Verizičres. Charleville in - Pomorski bo] v Baltiškem morju. PETROGRAD, 15. (Uradno. — Kor.) V noči od 13. na 14. junija so naše torpe-dovke v Baltiškem morju napadle sovražne parnike, ki so bili pod vojaško zaščito. Tekom boja s sovražnimi ladjami smo potopili dve pomožni križarki in smo ujeli posadki. Mi nismo imeli niti izgub niti škode. Tekom boja so sovražne ladje krenile v švedske vode, da jjm nismo mogli slediti. (VVolffov urad pripominja: K tej vesti doznavamo s pristojne strani, da se v gornjem poročilu nahajajo običajna ruska pretiravanja. Izgubili nismo razun že javljene pomožne ladje »Her-tnanna« nobene torpedovke aH tipu tor-pedovk podobne ladje ali kake druge vojne ladie in tudi nobene trgovinske ladje. V ruskem poročilu javljeno rešeno moštvo pomožne ladje »Hermann« so rešile naše lastne ladjej_ s mm bojišč. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. MilH.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič pomembnega. Kavkaška fronta. — Nobene «z-premembe na desnem krilu in v središču. Na levem krilu smo z lastnim protinapadom odbili napad sovražne poljske baterije na neko našo namaknjeno postojanko. S svojim ogniem smo pognali dve sovražni letali in dve torpedovkl, ki ste se skušali približati Seddil Bahru. V snn-renskih vodah le nekoliko sovražnih vojnih ladij brez učinka obstreljevalo več točk na obali. Naša artiljerija je vračala ogenj. Sovražnika, ki se je nastanil na o-toku Kestenu, odkoder je napadal srednjo obal, smo zadnje dni prisilili, da ie zapustil otok, ker ni mogel več vztrarati proti uspešnemu ognju naše artiljerije. 13. junija ste dve sovražni letali brez uspeha vrgli nekoliko bomb na E! Ariš. Napad naših bojnih letal jih je pregnal po zračnem beju. Druga naša letala so vrnila sovražni napad in so z uspehom metala bombe na neko sovražno letališče, k/ so je obstreljevala tudi s strojnimi puškami. Nato so se vrnila nepoškodovana. Angleži v Perziji. LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Teherana 15. t. m., da je pod generalom Percy-Sykesom stoječa angleška kolona dosegla Kerman. Londonski listi menijo, da je general Sykes prodiral od Bender Abbasa dalje. (Mesto Kerman leži v jugovzhodnem delu Perzije, oddaljeno od Binder Abbasa, ki leži v morski zajedi med Omanskim in Perzijskim zalivom, naravnost v severni smeri v zračni črti 350 km.)__ Artiljerijski boji na solunski fronti. AMSTERDAM. 17. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, poročajo »Times« iz Soluna: Sovražnik je danes krepko obstreljeval z artiljerijo naše postojanke. Na neko mesto je tekom dneva padlo 200 granat. — V Solun še niso dospela iz Aten demobilizacijska povelja. Stran O. .EDINOST« itev. 168. V Trstu, dne 18. junija 1916. Tclno ssia francoske zbornice. PARIZ. 16. (Kor.) Zbornica je s 412 proti 138 glasovom sklenila tajno sejo. Javna seja se je prekinila ob 2M» popoldne, da se izpraznijo galerije. BERN. 16. (Kor.) Za tajno sejo francoske zbornice so se ukrenile najstrožje odredbe, da se ohrani tajnost dogodkov. Ograje bourbonske palače so zaklenjene. Časnikarji ne smejo na hodnike, temveč se smejo muditi samo v popolnoma osamljeni dvorani. Časnikarjem pristop ni popolnoma prepovedan, ker bi se mogla tajna seja naenkrat izpremeniti v javno. Vsak minister more določiti dva sotrud-nika. ki se mudita v posebni sobi in s katerima more občevaff telefonično. Steno-grafski zapisnik pride zapečaten v arhiv. Vložene so nove interpelacije, ki se nanašajo vse na Verdun, med njimi interpelacija posl. Favra, ki interpelira zaradi nezadostne obrambe Verduna in kazni za to odgovornih oseb. PARIZ. 16. (Kor.) Tajna zbornična seja se je pozno popoldne odgodila na soboto. Gospodarska konferenca v Parizu. PARIZ. 16. (Kor.) r Petit Parisien doznava, da so razprave na gospodarski konferenci dovedle do načelnega sporazuma. Obvezni sklepi bodo tvorili predmet dogovorov med vladami in parlamenti raznih držav. Ukrenejo se odredbe proti nevarnostim v času med obustavit-vijo sovražnosti in podpisom mirovne pogodbe. Varovale naj bi tr^e poplave z blagom, ki preti zaradi velikih žalog osrednjih vlasti. Francosko posojilo v Ameriki. NKW YORK, 17. (Kor.) Nevvyorške banke so otvorile nov francoski kredit 100 milijonov dolarjev v obliki 5%odstot-nega, z deponiranimi vrednostnicami zavarovanega triletnega do petletnega posojila. _ Ruski kredit v Ameriki. NEW YORK 16. (\Volft. - Kor. S pristojne strani se javlja, da je bančna skupina, h kateri pripadate National City Bank in bančna hiša J. P. Morgan, otvorila za Rusijo na tri leta kredit 50 milijonov dolarjev po GVž/t letnih, ter v dolarjih plačljivih obrestih. Istočasno otvori Rusija v Petrogradu v prid amerikanski bančni skupini kredit 150 milijonov rubljev po trdnem preračunjevalnem kurzu treh rubljev za en dolar. Hrvatski sabor. ZAGREB, 17. (Kor.) V začetku seje sta se prečitali zahvalni brzojavki cesarja in nadvojvode Friderika, ki ju je sabor pozdravil z navdušenimi živio-klici. Sabor ie nato nadaljeval proračunsko razpravo. Položaj. 17. junija. Govor grofa Tisze in pismena izjava ministra barona Buriana v ogrsko-hrvat-ski zbornici sta vzbudila veliko pozornost v vsej široki javnosti — nekateri govore celo o senzaciji. To poslednje pa da ne izhaja iz vsebine obeh enuncijacij teh dveh vodilnih faktorjev monarhije, marveč iz dejstva, da je minister za vna-nje stvari dal po ogrskem ministrskem predsedniku v parlamentu prečitati svojo izjavo. ki ni nič drugega nego paralelna izjava govoru državnega kance-larja v odgovor na razne izjave in zvra-čanja dejstev po državnikih entente v respektivnih parlamentih. Dočim nam je baron Burian govoril doslej le v notah in zbirkah Rdeče knjige, je stopil sedaj ta-korekoč na parlamentarno tribuno. To da je senzacija, ker njegov korak da pome-nia neka k poklon pred konstitucijonelnim principom, pred parlamentarizmom. A ravno to dejstvo, ki vzbuja sicer zadoščenje in podkreplja dobre nade za bodočnost, ker je je smatrati kot pojav, ki govori, da so prazne razne govorice in bojazni — češ, da se bliža dekapitulacija parlamentarizma — provzroča v nas neki neprijeten čut. Dunajska »Information« piše n. pr.: »Od leta 1867. se je zgodilo prvikrat, da se skupen aktiven minister izjavlja v ogrskem parlamentu. Oficijelni pariamentarični forum avstro-ogr-ski je ogrski, oziroma avstrijski parlamentarni odsek, ki fungira. kakor znano, pod imenom ^delegacije«. Ker pa ta korporacija Iz znanih razlogov, izzvanih po vojni, nima nikakega povoda, da bi zborovala, je bilo baronu Burianu v povod, da se v ogrsko-hrvatski zbornici v imenu monarhije izjavi o zadnjih izjavah Greva in Bethmann-Hollv. ega. Tako je: v imenu monarhije! Govorila sta torej skupna monarhija na usta barona Buriana in ogrski parlament na usta ogrske vlade in raznih parlamentarcev iz veČine in opozicije.... In to je tisto, kar nam v tej polovici monarhije daje občutiti tisto.... kako besedo naj porabimo, da bo dovoljena?!...., nu recimo, tisto neljubo posledico vojne za parlamentarizem v naši državni polovici: avstrijski parlament ni prišel do besede. Tistim, ki se vesele, da je baron Burian z izjavo izpolnil praznino, ki smo jo doslej neprijetno občutili, bi mogli mi torej pritrditi le po polovici: le glede ime druge polovice monarhije!! To občuti vsakdo, ki želi v interesu te polovice in v interesu skupne monarhije, da bi med obema polovicama vladala popolna pariteta glede vsega, kar se tiče skupnosti, pred vsem pa pozicije in stališča monarhije napram vnanjemu svetu? »Information« govori o poznanih vzrokih, radi katerih da ne morejo zborovati delegacije. In vzroki, radi katerih ne zboruje avstrijski parlament? To je vprašanje, ki še živo zadevlje ob kožo naše polovice. Kajti eno je menda gotovo: da bi se tudi avstrijski parlament pokazal na višini trenutka z vedenjem, ki bi popolnoma odgovarjalo dolžnostim patrijc-tizma. zahtevani, ki jih sedanji veliki dogodki stavljalo monarhiji! Ne oglašamo se z rekriminacijami, da bi motili tisto slovesno edinstvenost, ki jo danes občuduje ves svet na naši monarhiji. K besedi pa nas je vzpodbudila zlata beseda, ki jo je izpregovoril grof Tisza, a ki po našem mnenju ne velja z ozirom na voine dogodke, marveč tudi z ozirom na notranje j življenje v monarhiji: najbolja in najkri-teja je pot — odkritosti in iskrenosti, pa ! naj vodi tudi preko glasil javnosti! O vojnem položaju na severnovzhod-nem bojišču — med Styrom, vStripo in Prutom — razpravlja nemški major Mo-raht na znan svoj strokovnjaško-stvaren način. Pravi, da so Rusi pritisnili z neznansko silo (ungeheuere Wucht). Število južnozapadne vojske, ki jo je sovražnik vrgel proti našim obrambnim pozicijam med Stvrkniem pri Cartorijsku in prostorom pri Crnovicah — ceni na najmanje 600.000 mož, ne vštevši rezerve. Prizadete so nemške čete na Styru, av-stro-ogrske v prostoru zapadno Rovna do armade grofa Bothmerja na Strypi, potem ta zadnja armada in vojska generalnega polkovnika Pflanzer-Baltina. Vse te vojske se morajo težko boriti, vendar ni kar verovati ruskim poročilom, ko govore o velikih Številih ujetnikov in strašnih izgubah. Rusi so dosedaj dosegli nekaj uspehov. Prodrli so v prostoru Kolkijev preko potoka Kormin; poizkušajo prehode preko reke Styr in so se polastili tudi trdnjav Luck in Dubno. Tu se je torei ruska fronta izbočila na zapad v globino kakih 50 kilometrov. Ruska konjenica po-seza še dalje in branitelji so bili prisiljeni, umakniti se od sprednjih linij. Tu je igrala vlogo železniška mreža iz Kijevske in Chersonske gubernije. Končuje se pri trdnjavi Rovno, kjer je že začetkom vojne izkrcavala velikanske mase čet, ki so tedaj preplavile Galicijo. Južneje ležeči napadalni prostor je med Tarnopolom in Zaleszczyki. Tu se vrše boji med Tarnopolom in Buczaczem. Tu so bile čete bavarskega generalnega polkovnika Bothmerja zmagovalke. Tudi pri Kolkih so naši z energičnim protinapadom potisnili zopet sovražnika črez reko Styr. Tretji napadalni prostor je v kotu med rekama Dijestrom in Prutom in so pri Bojani trdi boji s sovražnikom. Ruska kavalerija zavzemlje prostor med Horo-denko (zapadno od Dnjestra) in Sadago-ro. ki leži takorekoč pred vratini mesta Crnovice na severnem bregu Pruta. Impulz za ta ruski napad vidi rečeni nemški strokovnjak v dogovorih na pariški konferenci za medsebojno pomoč, ki pa ne doseže svojega cilja, ker ste centralni vlasti še daleč od utrujenja. Tako malo-pomembni so ruski uspehi, da niso mogli odložiti pada Salandre niti za par dni. Ruski napad v Galiciji in Voliniji tudi ne: razbremeni italijanske vojske. Pa tudi j Francija ne pričakuje mnogo od te ruske i ofenzive. Tein uspehom ruske vojske bo; sledil — kakor lani proti Hinderburgu —i v par tednih .... poraz. Včeraj smo prejeH brzojavki, da je grški ministrski svet pod predsedstvom kralja sklenil splošno demobilizacijo vojske in da je kralj že podpisal odlok, ki odreja splošno demobilizacijo mornarice, j Ti vesti sicer niste še potrjeni pod viso-j kooficiielno znamko, ali povsem, kar smo j doživeli, ste bržkone prav blizu resnici.; Saj je celo tudi že glasov, ki trde, da se; demobilizacija že izvaja, toda tempo, da bo počasen radi tehničnih težav. Ce te vesti odgovarjajo resnici, se je *Grška zopet enkrat udala nasilju entente, ki ie zahtevala demobilizacijo. Kakor ni morda Grška še nobena žrtev, ki jih je morala pokladaii molohu entente. občutila tako krvavo, kakor bi bil ta sklep v kričečem navskrižju z vsemi vestmi o razpoloženju in ogorčenju na Grškem proti ententi, tako je na'drugi strani vendar razumljiv demobilizacija je izsiljena po blokadi entente, ali, kaker smo rekli te dni: od en tente je odvisno, koliko ljudij bo imelo na Grškem kaj jesti! In najgrenkeje in naj trpkeje pri tem je, da tudi s tako žrtvijo ne dobi Grška gotovosti, da se blokada odpravi! Italijanska kriza je še vedno v stadiju reševanja. Za mesto šefa kabineta je slej ko prej v ospredju kombinacij Boselli, z drugimi prihodnjimi možmi se vrše pogajanja. Razumljivo je to, ker se je res težko odločiti za nastop take dedščine. — Edino s socijalistom Bissolatijem in Or-landom da je sporazm že dosežen. Velike težave da dela dosedanji minister za vna-nje stvari Sonnino, ker stavlja pogoje: da Saiandra ne sme pripadati novemu kabinetu, da ne sme noben Giolittijanec vstopiti v ministrstvo in, tretjič, da ne sme ustreči zahtevi po sestavi parlamenta-rične kontrolne komisije na vnanjo politiko in za potek vojne. V prvi dve zahtevi da sta Boselli in Bisolatti privolila, glede tretje pa menda tudi že odjenjujeta, ali sporazumljenje ni še doseženo. V kombinacijo prihaja baje tudi marchese Carlotti, ki se pa sedaj nahaja v Petrogradu. Govorilo se je tudi o katoliškem poslancu Meda. Ali rz stvari menda ne bo nič, ker je Vatikan v oficijozni noti izjavil, da bi katoliški poslanec, ki bi vstopil v vlado, zastopal — le sebe! Seveda so to več ali manje le ugibanja, ki jih posnemljemo po vesteh iz Lugana, ki ni vsikdar posebno zanesljiv vir. Najtehtneji n za razmere v Italiji najznačilneji rezultat dosedanjih pogajanj pa bi bil — vedno: ako vesti odgovarjajo resnici — ta, da ie definitivno izgubljena nada, da bi se mogla osnovati narodna vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke in bi tudi s tem vse stranke prevzele odgovornost za politiko Italije. Potem takem se bo nadaljevalo strankar-stvo in parlamentarično trenje in licitiranje, na kateri strani je boljša ali najboljša italijanska politika. Morda je ravno v nezgodi ideje narodne vlade vzrok, da se možje obotavljajo in da se kriza s tako težavo rešuje! Se pač res kaže, da je italijanski »sacro egoismo«, ki je v Salan-drovih časih veljal samo za italijansko državo, sedaj prešel v meso in kri tudi italijanskim — strankam! ___ PODLISTEK za važneje posle. Ni dvoma, da se seda-rp. ,f inja vladna oblika ukorenini tudi tu, in jaz I rikrat Domasra BOfif °stanern tu in bom napredoval. Nu, da je ~ ^ človek zadovoljen, treba mu hiše, to je. Spisal Avgust Senoa. i mora se ženiti. Nadejam se, da vari bo ugodno, ako vam povem, da sem pri tem posebno na vašo hišo obrnil oko. — —« Po tej izpovedbi se je začel gospod podžupan zgibati po stoilci, kakor da nekaj kuha v njem. »Na kratko vam hočem povedati, gospod podžupan: prosim za roko ene vaših dveh hčeri.« »Moj dragi gospod Sperber!« je odvrnil Breberič lakonično, »drago mi je, da vam je Hrvatska tako mila, kakor pravite: ali, ko že dlje časa bivate tu, ste se menda prepričali o neki lastnosti Hrvatov, a ta je: kar jim je na srcu, to jim je na jeziku! To je bilo vedno moje prvo! načelo in zato vam odgovarjam takoj, j »Nu«, je nadaljeval »tirolski svat« slo-vesneje, e, gospod Breberič, da vam po-pravici povem, ni me samo komisija do-vedla semkaj, ampak nekoliko važneji razlog. Sem sicer tujec, ali govoreč po duši, življenje v Hrvatski mi ugaja...« *»Ne res. da imamo dobre pečenke, dobrega vina itd.?« >Da, res imate. Usoda, ali, da po pravici povem, zaščita velike gospode me je vrgla semkaj. In ne obžalujem tega. Ljudje tu sicer niso uglajeni in izobraženi — oprostite, ali resnica je —, ali ravno tu more človek napraviti boljo karijero, nego domači liudie. ki niso tako sposobni Austrijski Nemci med seboj. Graška »Tagespost« objavlja naslednji, za razmere, ki vladafo med avstrijskimi Nemci, veleznačilen članek, ki obenem tudi kaže, da tudi med njimi nr vse zlato, kar se sveti, in tudi da nedostaje prav njim vejik del onega, kar izražajo z besedo »staaterhaltend« (državo vzdržujoč), ki jo pridevaio vedno samo sebi, kedar govore o bodočih razmerah v državi, da jim nedostaje edinosti mišljenja in delovanja v sebi. Članek se glasi: »V načelih nemške delovne stranke se je prvikrat na pozitiven način načelo vprašanje, kako naj bi se pokrili ogromni vojni stroški. Program pravi dobesedno: »Će naj po vojni v strah vzbujajoči meri povečana prememba premoženjskih razmer, obogatelost posameznikov, obuboža-nje mas in potlačenje stanu ne dovede do katastrofe, v kateri družabni red izgublja svojo stanovitnost, je treba na finančnem gospodarskem polju velikopotezne pre-uredbe. Prva skrb, s katero se pa ne smemo baviti šele po vojni, je pokritje vojnih stroškov. Znaten del izdatkov se ne sme pokriti z dolgovi, katerih prevelika mera bi povzročila obubožanje, obremenjajoče zvišanje obrestne mere in nesposobnost za konkurenco, temveč z enkratnimi davki, poleg obdavčenja vojnih dobičkov z enkratnim in na več let porazdeljemm davkom na imetje, ki naj bi prizanašal manjšim in srednjim imetiem. Za pokritje nadaljnih potrebščin za obrestovanje in amortiziranje vojnih dolgov se mora zahtevati v prvi vrsti, da naj se štedi na.vseli poljih. Brezpogojno potrebni večji dohodki iz davkov, pristojbin, monopolov m državnih obratov ne smejo dovajati do preobremenitve velikih mas in srednjega stanu, temveč se morejo tisti, ki morejo dajati, velika imetja in posebno mobilni kapital in veleposestva v veliko večji meri, kot pa so ista doslej, postaviti v službo države.« ,. Ta odkrito izrečeni namen je nemški delovni stranki (prejšnji nemški »Natio-nalverband«) seveda nakopal sovrastvo težke industrije in finančnega sveta. Kateremu je smotrena, brezobzirna narodna politika, ki se ne ustavlja pred njihovimi denarnimi vrečami, ravno sedaj zelo neprijetna. Gospodarskim nasprotnikom so se pridružili še politični, katerim zopet ni všeč misel bLočne politike, ki jo hoee zasledovati nemška delovna stranka. Kr- Ljudje, ki se hočejo ženiti, gledajo danes res mnogo na groše, ali — hvala Bogu — iz Hrvatske ni še izginila starinska moda, da se ljudje ženijo od srca in radi srca. Nismo še, hvala Bogu, na Turškem in zato tudi ne moremo jemali po dve zeni. Zato se mi zdi vaša prošnja zelo čudna. Vam prihaja prav ena ali druga, ali tako se — pri moji veri — ne gradi sreča za vse življenje. Čast in poštenje vam in vaši karijeri, toda, niti jaz ne poznam vas, niti vi ne poznate mojih otrok, a jaz ne bom nikdar silil svojega otroka, naj se veže s kom, ki ga ne ljubi. Poletr tega ste vi velik gospod, mi pa smo siromašni ljudje. Vam treba fino okinčane in izborne gospe, moji hčerki pa ste samo pošteni, dobri gospodinji; niste fini salonski dami. Pak, ne zamerite mi, jaz ju raje dam Hrvatu, nego gepoznanemu tujcu, kajti vsaka ptie* leti v svojo trow>. bi ščanski socijalci nočejo razumeti, da naj bi v bodočem »Nationalverbandu« (narodni zvezi) tudi socijalni demokratje imeli enakopravno mesto in glas. Končno prihajajo neke majhne stranke, ki že zato ne morejo opustiti svojega lastnega korita, ker se iz njega vzdržujejo njihovi voditelji. Ta čudna družba se sedaj bojuje proti stremljenju svobodomiselnih Nemcev" po združenju, ki jim mrzi iz umlji-vih vzrokov. Posl. Seinwender izraža to v nekem državno-nemškem lisu — skoraj vse dr-žavno-nemško časopisje je pozdravilo poizkus v svrho ustanovitve delovne stranke — prav dobro, ko pravi: »Sprejema klica na ustanovitev enotne stranke ne morejo preslišati tudi radikalci in agrarci, posebno ker bi obe te skupini ne imeli lahkega stališča, če bi ostali saini zase. Radikalci v resnici že davno niso več radikalni in se samo v eni točki razlikujejo od drugih, v nacijonalnem radikal-stvu proti nenemškim narodnostim, in tudi ta upravičba njih obstoja odpade z zmago državne misli nad narodnostnim duhom, kakor je je pričakovati. Toda potekel je tudi čas za enostransko zastopanje poljedelskih posebnih koristi, kajti v tem smislu agrarno, da se mora pospeševati poljedelsko proizvajanje in ohraniti kmetski stan, je postalo že skoraj vse, tako da bi pravim »agrarcem« ne ostalo nič drugega, kot da bi nastopali za visoke cene, visoke carine in žganjske bonifikacije. S temi stvarmi se pa sedai človek skoraj ne more pokazati pred javnostjo. Vsekakor je ena velika stranka več kot pa svota majhnih strank, iz katerih je izšla. Trenie med seboj pomenja izgubo energije, združenje pa pomenja smotre in moč. To je volilcem veliko bolj jasno kot političnim strankarskim specijalistom, ki so v malenkostih vsakdanjih prepirov izgubili smisel za veliko celoto. Dokler niso velike in nove naloge pokazale potrebe mogočne skupnosti, separatizem pač ni bil tako škodljiv; danes je pa drugače, danes se mora nemškomeščanska politična družba orijentir&tr nanovo in v določni smeri. Da mora biti nova stranka stranka finančnega reda ter gospodarskega in so-cijalnega napredka, je jasno. V posameznosti naj se tu ne spuščamo; nova je samo ena zahteva, seveda, odločilna, ki prinese stranki tisoče nasprotnikov, zato pa milijone pristašev, in to je zahteva, da naj se gospodarsko in politično življenje osvobodi1 premoči finančnega kapitala. S tem je šele stranka postala moderna, pa tudi bojna stranka, kateri ni na tem, da bi ugajala vsem, in ki hoče poizkuse nove nasilne vladavine upogniti pod zapoved splošne blaginje.« Po teh izvajanjih je obrekovalna vojna proti delovni stranki umljiva. Čudno je Ie, da so v tej vojni klerikalni listi v prvi vrsti. Morajo pač biti močne niti, ki jih vežejo z velikim kapitalom, da mu hlapču-jejo tako zelo.« Tako članek v »Tagesposti«. Marsikatero zlato zrno je v teh izvajanjih, marsikatera beseda je v njih, ki velja morebiti v še večji meri za nas Slovence kot pa za Nemce same; celota pa vendar kaže, kakor smo že rekli, da Nemci prav zaradi teh nezdravih razmer v sebi samih, o katerih se tu razpravlja popolnoma jasno in odkrito, pač nimajo pravice, da bi se kot edin »državo vzdrževalni« narod postavljali nad druge avstrijske narode, ki imajo napram skupni domovini enake dolžnosti, a tudi enake pravice. Če vstane po končani vojni nova Avstrija, sme in mora vstati edino le po enakopravnem sodelovanju vseh avstrijskih narodov. Rožne politične vest.1. Pametna beseda, V nemški javnosti je pred kratkim napravil veliko hrupa sklep monakovske filozofske fakultete, ki je najstrožje obsodila spis rednega profesorja monakovske univerze Fr. W. For-sterja, priobčen v švicarski reviji »Frie-densvvarte«, v katerem je pisal proti huj'skanju narodov proti narodom. Filozofska fakulteta je obenem zagrozila, da poskrbi, da Foerster ne bo razširjal takih idej v svojih predavanjih na vseučilišču. Sedaj je Foerster odgovoril v »Berliner Tageblattu«, kjer nravi, da je filozofska fakulteta zagrešila veliko pogreško, ko je označila kritično revizijo novega političnega razvoja za državi nevarno, ko se vendar dela na vseh straneh, da bi se ublažila politična cenzura. Sicer pa da bi v sedanjih časih posebno univerze in njihove vrhovne oblasti nikakor ne smele kazati bojazljivosti in svobodna bi morala biti vsa sila nepodkup-ljenega in predsodkov prostega mišljenja. Sicer pa fakulteta nima nobene disciplinarne ali druge oblasti nad izvajanjem zato sem obljubil Tino mlademu odvetniku Jablaniću iz Krapine, a Mino Oriviču, trgovcu iz Petrinje. Ne zamerite mi, žal mi ^e, ali tako je!« Te nepričakovane strele so tirolskemu svatu vzele besedo in komaj je, odhajajoč, vzkliknil: »O, prosim! — jaz — siuga pokoren!« In odšel je osmoden in rdeč kot rak. Gospoda Sperberja je hudo ošinil pa-kraški dekret, ki mu ga je bivši ^odžupan in ne usojeni tast tako lakonično odmeril; dasi skrajno jezen, je vendar hvalil Boga, da pri tem nesrečnem naskoku ni bilo drugih prič, ter je, kolikor je le mogel, hitro skočil na svoj voz, da bi ga živ krst ne zapazil. Ali tudi v tem se je »tirolski svat« pre-varil. (Dalje.) učnega poklica kakega rednega profesorja. Ce naj bi že bil tako inerodajen obzir na vtisk v inozemstvu, naj bi se s takim ravnanjem ne upravičevala trditev pariškega »Tempsa«, da so nemška vseučilišča sedaj »duševno popolnoma uniformirana^. Foerster pravi potem dobesedno: »Zdi se, da široki krogi nemškega naroda in prav posebno veliko zastopnikov učenjaštva še niso prišli do spoznanja, da se veliko geslo za pravi patri-jotizem glasi danes: »Preučiti se je treba!«, in da je današnja, svetovna beda prišla v fazo, kjer je na mestu vse drugo, samo ne, da bi se bojazljivo in razdražljivo oklepali priljubljenih tradicij. Tradicije vseh narodov so težko omadeževane s krvjo in krivdo in sedanja svetovna vojna je svota prizanesljive svetovne sodbe nad strahovitim poče-njanjem dosedanje evropske »zgodovine«. Zato pa proč z vsem nesvobodnim maii-kovanjem pred politično preteklostjo — Ie pogumno »naprej«, če hočete osvoboditi Evropo iz tega strahovitega prelivanja krvi. Sedaj ni saino naša dolžnost, da se vaj u jem o, ta zapoved ni edina zapoved v tem času, kateri se morajo podložiti vse duše — ne, mi za fronto imamo sedaj sveto dolžnost, da storimo vse, da se ustvari ozračje, v katerem se pomire strasti in pride do veljave glas pameti. Predvsem je potrebno eno: V vseh deželah se morajo vedno glasneje oglašati možje, ki izrekajo odkrito, da izhod iz tega pekla besnosti in zakrknjenosti nikakor ni mogoč, če se vsi odločno ne okrenemo od starega duha, ki je vladal v občevanju med narodi, če ne priznamo odkrito in pošteno svojega deleža pri njegovih grehih in predvsem v notranjosti duše skušamo izmišljati in ljubiti novo Evropo. Le po tem notranjem preobratu in njemu odgovarjajočem načinu izražanja, ne pa s samo splošno mirovno nonudbo, pa naj bi prišla odkoderkoli, bi bilo mogoče mirne elemente v vseh deželah poklicati na delo. Velike tradicije Nemčije nam nalagajo dolžnost, da mi v tetn oziru prednjačimo. Če na vseh stra-leh ne preneha hujskanje narodov proti narodom ter ničeva in brezbožna samo-T>ravičnost, ne pride mir, temveč se bodo narodi mesarili, dokler ne izkrvave, tako kot je dejal neki Japonec: »Le počakajmo mirno, dokler Evropa ne konča svojega harakirija (samoumora).« Ali bi dve tisočletji evropske kulture pač res ne mogli preprečiti, da se mi Evropejci vsi, kolikor nas je, z bedastimi, topimi obrazi Togreznemo v prepad, pri čemer naj bi še vsak posameznik prepeval slavospev na svojo krasno preteklost in snežnobelo nedolžnost? V nekem vodilnem angleškem časopisu (»Hibbert Journal«) se je pred kratkim razpravljalo o neki nemški brošuri, ki jc naperjena proti hujskanju narodov proti narodom. Ocenjevalec (profesor L. Dickinson v Cambridge) je pisal: »Vidi se, da ni narod »barbar-jev«, v katerem se oglašajo taki glasovi.« No torej! V vsem hrupu hujskanja storimo svoje, da končno zmaga na vseh straneh evropski glas in pride Čas, ko »Eumenide (boginje maščevanja) odidejo v Tartar (podzemlje, starogrški pekel) in zadrlešnejo za seboj bronasta vrata z daleč odmevajočim treskom.« Poljsko vprašanje v ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Včeraj smo že na kratko omenili odgovor ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze na izvajanja poslanca grofa Julija Andrassyja glede poljskega vprašanja, danes pa naj objavimo dobesedno tozadevna zanimiva izvajanja ogrskega ministrskega predsednika, ki se glase: »Grof Julij Andrassy je grajal, da je izjavo »ne bomo dopuščali, da bi Poljska zopet prišla pod rusko gospostvo«, podal samo nemški državni kancelar in da so glede zunanje politike avstro-ogrske monarhije pristojni činitelji molčali v tem vprašanju. Proti tej trditvi morem samo ugotoviti, da je nemški državni kancelar, po naravi stvari same, mogel podati to izjavo samo sporazumno z našim ministrom zunanjih stvari. Saj je vendar državni kancelar pripomnil v istem govoru, da morata za usodo Poljske sporazumno med seboj skrbeti srednjeevropski vlasti. Potrebo tega sporazuma poudarja popolnoma pravilno tudi grof Andrassy in dostavlja, da ravno zato ne zahteva pojasnila glede podrobnosti, in izraža le željo, da se ta sporazum doseže kolikor mogoče kmalu in se da tako vladi možnost, da se bo mogla izraziti o podrobnostih. Tej želji se priključujem tudi jaz popolnoma in si dovoljujem v sedanjem stanju stvari poudarjati le toliko, da vprašanje osvoboditve Poljske, po naravi stvari same, navdaja z iskrenim veseljem vsakega z ozirom na zunanjo politiko monarhije pristojnega činitelja, morda v dvojni meri pa ogrske činitelje, kajti osvoboditev Poliske izpod ruskega gospostva in žnjo zvezano odrinjenje meja ruske države je zelo važen in bistven interes obeh srednjeevropskih vlasti. Poleg tega pa je stvar poljskega naroda zadeva, ki v vsakem svobodo ljubečem človeku vzbuja najgloblje simpatije in s podvojeno silo v ogrskem narodu. Ta čustva v polni meri tudi navdajajo ogrsko vlado in mislim, da poljsko vprašanje pri vsakem činitelju ogrskega življenja, da se izrazim tako, nahaja sorodno ozračje. Zato morem zagotavljati, da se bo vsak pristojni činitelj monarhije prizadeval, da se poljsko vprašanje uredi z najdaiekosež-nejšim upoštevanjem želja poljskega naroda in njegovih eksistenčnih interesov. — Ogrski korespondenčni urad popravlja zadnji stavek tako-le: »Zagotoviti moram Čestito zbornico, da se bo pri* zadeval vsak pristojni činitelj monarhu^ V Trstu, dne 18. Junija 1916. »EDINOST« Štev. 168. Stran III. da se reši poljsko vprašanje po možnosti dalekosežno upoštevaje želje poljskega naroda in njegovih eksistenčnih interesov.« _ Švicarska vlada o mirovnem posredovanju. Švicarska brzojavna agencija lavlja: Na vprašanje Scherrer-Fulleman: na v narodnem svetu o mirovnem po- Eredovanju je načelnik političnega oddel-a, zvezni svetnik Hoffmann, podal izjavo, v kateri se pravi: Vesti časopisja o posredovalnem delovanju drugih nevtralnih držav je treba presojati s skrajno previdnostjo. So povodi, da se smatrajo te časopisne vesti za neresnične. Zvezni svet Je že dolgo časa sem v stalnih stikih z drugimi nevtralnimi vladami, a ne more o tem podati poročil. Pravica nevtral-cev, da ponudijo svoje , posredovanje, sloni na členu XXX haaškega dogovora iz leta 1898. in se ne da dvomiti o njej. S stališča mednarodnega prava se posredovanje ne more imeti za neprijazno ravnanje. V sedanjem trenutku pa je nevarnost, da bi se to zgodilo s kake strani vojujočih se držav. Moment krize, čas največje militarične napetosti, ki je sedaj, se ne zdi posebno ugoden za posredovalne poizkuse. Scherrerjevo stališče, da je prišel pravi trenutek, ker nevtralci nimajo interesa na tem, da bi se vojna končala na bojiščih ene ali druge države, je, nevtralno povedano, razumljivo, ker mi, nevtralno govorjeno, smatramo neko ravnotežje med velesilami za nas kot najkoristnejše. S stališča vojujočih se držav se zdi stvar morda drugačna. Treba je tu največje previdnosti. Ne more biti naša stvar, ne more biti stvar nobene nevtralne države, da bi vprašala vojuio-če se države, kakšni so njihovi ineresi. To morejo odločevati le one same. Ako bi torej tudi popolnoma naravne mirovne manifestacije prihajale zveznemu svetu, bi si moral ponavljati, da mora vlada ohraniti hladnokrvnost in da ne sme dovoljevati, da bi govorilo srce. Hladno mora presojati, ali je obstoječi mednarodni položaj pripraven za posredovanje. Le tedaj more ravnati pravilno. Vse resolucije, vsa zborovanja, vse manifestacije ne morejo izpremeniti ničesar na tem stališču zveznega sveta. Zvezni svet more samo zagotavljati, da slejko-prei z največjo pozornostjo zasleduje tek dogodkov in se bo prvi smatral za srečnega, če bo mogel pripomoči, da se kmalu doseže trajen mir. — K vprašanju o splošni konferenci držav v svrlio posvetovanja o mednarodnem pravnem redu za reševanje vseh mednarodnopravnih spornih vprašanj pripominjam: Zvezni svet si je bil vedno na jasnem, da bo prva dolžnost vsake nevtralne vlade, da bo delovala na vzpostavitev porušenega mednarodnega prava in da je življenjski interes v prvi vrsti nevtralnih držav, da svo/rt toliko kršena prava zopet zgrade na podili, ki je sedanje mednarodno pravo. ZTfczni svet si mora tudi v tem vprašanju pridrževati svobodno izbiro sredstev in časa za dosego tega smotra. Upajmo, da ni več daleč čas, ko bo zvezni svet mogel odgovoriti s stvarnimi sporočili, ne pa samo s tolažili. Drugačen odgovor ie danes nemogoč. — Izvajanja zveznega svetnika Koffmanna je narodni svet sprejel z odobravanjem. Kakor je razvidno iz teh -izvajanj, vlada med nevtralci prepričanje, da sedanji vojni položaj ni ugoden za mirovno posredovanje. Čakati je treba — boljših, ugodnejših časov. To in ono. Skrb za živila na Francoskem. Iz Berna poročajo, da se je vršila konferenca francoskih županov, ki se je posvetovala zaradi vedno naraščajoče draginje živil. Na predlog ministra notranjih stvari se je sestavil stalen odsek, ki bo sporazumno z ministrom v rednih sejah razpravljal o vseh vprašanjih ljudskega preživljanja. V odseku se nahaja več županov, predsednik pariškega mestnega sveta, pariški policijski predsednik in prefekt seinskega okraja. Pogreb grota Sz6gyeny-Maricha. V sredo se je vršil v Csoru na Ogrskem ob mnogoštevilni udeležbi pogreb bivšega avstro-ogrskega veleposlanika v Beroli-nu. grofa Szdgyeny-Maricha. Cesarja je pri pogrebu zastopal dvorni maršal grof Nikolaj Szecsen, nemškega cesarja pa ulanski ritmojster knez Fiirstenbere. Leta je v imenu nemškega cesarja položil na mrtvaški oder venec s cesarjevimi začetnicami. Vlado ie zastopal minister Najvišjega cesarskega dvora, baron Roszner, ministra zunanjih stvari poslanik baron Flottow, magnatsko zbornico pa predsednik baron Josika. Proti borznim špekulantom v Berolinu. Predstcjništvo berolinske borze je te dni sestavilo načrt, kako bi se omejile borzne Spekulacije. Načrt obsega v bistvu omejitve poslovnega prometa v bančnih papirjih na neposredne blagajniške posle, strogo predpisane dobavne roke, pri čemer so izključeni vsi časovni in opcijski posli, in pa preprečenje špekulacijo po-bujajoče zasebne udeležbe. O načrtu se bodo v kratkem posvetovale pristojne oblasti. Letnica 1916. Pred kratkim se je čitalo v raznih listih, da je neki prefriganec iznašel, da svota števil rojstne letnice, nastopa vlade, časa vladanja in starosti cesarja Viljema II. in cesarja Franca Josipa znaša v letošnjem letu 3832; polovica ie 1916; potemtakem bi se smelo že v letošnjem letu (in sicer ker je 1 + 9 = 10 in 1 + 6 = 7) pričakovati premirja a?i miru in sicer 10. 7., torej 10. julija, Enak pa >e tudi končni izid, če se premotrivajo tudi drugi vladarji na ta način. Začnimo torej z bratrancema, ruskim cariem Niko- kolajem lf. in angleškim kraljem Jurijem V. Nikolaj II. Rojstno leto 1868 nastop vlade 1894 vlada 22 starost__48 3832" Poincare. Rojstno leto 1860 nastop vlade 1913 vlada 3 starost 56 Jurij V. Rojstno leto 1865 nastop vlade 1910 vlada 6 starost 51 3832 3832 Viktor Emanuet II. Rojstno leto 1869 nastop vlade 1900 vlada 16 starost _ 47 3832 Polovica znaša tudi 1916. — Tako je mogoče poizkušati z vsemi evropejskimi vladarji. Povsod je svota 3832 in polovica 1916, kar pa velja tudi za druge. Tako je n. pr. nemški državni kancelar pl. Bethmann-Hollvveg rojen leta 1855., državni kancelar od leta 1909. dalje, sedaj 61 let star in 7 let državni kancelar. Svota teh števil znaša tudi 3832 in polovica 1916. In če n. pr. urednik »Edinosti«, ki piše to, pove, da je rojen leta 1875., da je v uredništvu »Edinosti« od I. 1812., torej 4 leta in da ima 41 let, znaša svota teh števil tudi 3832, polovica pa 1916. Tako spravi lahko vsafcdo kak dogodek iz svojega življenja v zvezo z letnico 1916, in vedno mora biti isti izid. Lahkoverni ljudje sklepajo odtod, da mora priti v letu 1916. do miru. Toda ta pojav z letnico 1916. ne daje prav nobenega povoda za tako upanje. Kar namreč velja za letnico 1916., velja tudi za vsako drugo letnico. Vzemimo le za leto 1915: naš cesar je rojen 1. 1830., vlado je nastopil leta 1848., vladal je torej 67 let in je bil star 85 let. Svota teh števil znaša 3830, polovica pa 1915. In kako se pojasnjuje ta »čudež 6 ViiMiafeiM žaklje v«ake vrat« J. Stebel Trst, ul ftUPUjem Torrente 36. 1?5 £nennrff?n«V zmožna slovenskega, nemškega UU jI'UUIUIU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, Šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 191> zna Šivati, vezati in krojiti aPreillll obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na donu. Uliea Picarc'i 2, I nad-vr. St 5. 321 IfnmiVAm žaklje vsake vrat«. Jakob Margon, IVUPUJtnl uL So ii tari o It 21 (pri mestni bol niSn ci) Prva slovenska trgovina. 250 Mflfflftfltlfl izvr^uJe vsako delo to'no in ele-nOUlSIllIJU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 Uf2|nn 7 dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve-msinu denja se spre jme takoj. Dobra plača in brana. Pendice Scorcola 353. Villa Emilia. 517 No debelo sama zh preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema, za brado, Žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike,' razne glavnike, zaponk« „Patent Knopfe-in drugo prodaj* JAJ£OB LEVI. nJica S. HmjoIo itev. 19. 62 Ea^aAmnC Anten Jerkii posluje zopet v svojem rUUJgrUl »teljeju t Tisto. Via deUe Po^te štev. 10. 24« ^ Slovenec da Slovenca roRo. Svojo ZALOGO OGLJA priporoča MARTI NČIČ ANTON Trs« - uNra Fomi t. 12, - Trst« i ZOBOZDRAVNIK DnJ.Čermak st le preselil ii mUiim sedaj v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. UlraH« zMrferez talAe. PMlinnje UMETNI ZOBJE. Belo pralno Nogo od katerega imamo veliko iz bero kakor n. p. Eponte Etamine, IMsette, pralna svila i. t. d. kakor tudi drugo krasno blago v neprekosljivi bogati zalogi, ie prednostno dneuna potrebitu. SVILA__ = je velika moda. = Vse dosedaj izšle novosti se dobijo v bogati izberi v vseh mogočih barvah. — Dnevno dospejo nove pošiljatve, tako da smo v stanu nuditi -sadnje modrca novosti. ie naS princip. , ki De s je naše iamstvo. M. WEISS , 4- Corso 7 m N ui Z ui OOPRETJE NOVE PhuDAJAUE, Svetilniki zo plin in električne luči v veliki izberi, kopeli, kopalne peči, umivalniki, električne svetilke, mrežice in cilindri za plin vseh zistemov. Žepne svetilke in baterije najboljšo vrste. Ognila zapliB iz najbolji tovaren. It. LEDI & C.I družba z o. j. - Ulico S. Hlcold 12, Trst. m S !71 M Z m » Z m Ponnjam 125 kvintalov zelene galice po zelo primerni ceni. 30 kvintalov trdega zelenega mila po K 5 20 kg. 10 kvintalov mila (Waschseife) v zavojih od 5 kg po K 2-60 kg. naslov pove Inseratn! oddelek Edinosti. Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se nošl-iiaio na »Inseratn! oddelek Edinosti« — Ivan Krie Trst, Plazza S. Glovanni 1 — „ 3 __— kttfairutrih in fcletankih potreb- ZaiOBO Wa od len In pil—In, ftkafoT Tre a t, iebrov in kad, aodftefcov, lopat redet, mt In be«k*rafcnik kofer, ierbMev in metel ter mnogo dragih ▼ to stroko DbSmmmaIa gpUatfotfk predmetov. KriPOlOSi »vojo trMTBO ■ knhinjeko posodo vsake vrate bodi od poroelems, seanUe eieslls, kositaij* ali cinka, nadalje paaamantocje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kregge, sesale in stekleno poeedo z« vino. ff posojilnica || rtglilrfvtiia zadruga s omojanim poroštvom I TRST • Plazza doli a Caserma St. 2, I. nad. - TRST I (v lastni hiši) vhod po slavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 lJ% % na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE spre j srn* od vsakega, če tudi n^ud i^^^>brestuje po Večje stalne vlofe In vloge na tek. račun po dogovoru. Reiitiil dmk »tačuje uvod um — Vl«f» m lahko pe eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) PoStno hraoilnični račun 16.004. TELEFON št. 952 lasa varnoatno collco (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drngih vrednot, popolnoma varna proti ulomu m požaru, urejeno po naj novejše m načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnlljlh conah. STANJI VLOG NAD tO MILIJONOV KRON. yn m: sd! k 12 top. in ii 3 to 5 m Izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah Stran IV. »C01NO3T« if v. 168, V Trstu, dne 18. junija 1916. Vdovski In slrotlnski zakladi «o- JaSRe$a poveljstva o Gradcu. Pri vojaškem poveljstvu v Gradcu obstoje sedaj sledeči zakladi: 1.) Za vdove In sirote po častnikih (vojaških uradnikih) od 9. plačilnega razreda doli 300 OCO K 4°/0 odstotna januvarska renta kot ustanovna glavnica, že vložena pri c. in kr. vojnem ministrstvu. Odmenilno listino z ustanovnimi določbami za ta zaklad priobči v kratkem c. in kr. vojno ministrstvo. Za nada jnje nakupovanje vrednostnih papir ev je v oženih pri c. in kr. priv. štajerski eskomptni banki v Gradcu, konto vdovskih in sirotinskih zakladov 1 . . K 41.931-95 pri c. kr. poštni hran Inici na Dunaju 4 odstotna januvarska renta ........ potem na konto Št. 77.005 v gotovini , pri voj. poveljstvu v gotov ni Skupno K 347.664-37 2.) Za vd^ve in sirote moštva K 5V,®/o vono posojilo. Od teh „ pri podružnici Anglo-Avstrijske tanke v Gradcu in....... pri vojaškem poveljstvu V občinski hranilnici v Gradcu „ Pri uradniškem hranilnem društvu v Gradcu ... „ V c. kr. poštni hranilnici konto št. 143 559....... 200- -- 4.551*90 980 52 52-000 — 50.000-- 2.200 — 76.55305 14.100-56 3.075 96 Skupno K 146.923-57 3.) Zakladi za obrat kopališča Einod. Pcvrači o Anglo-Avstriske banke za nabi-rainico voja-kega poveljstva 4. vojno posojilo v znesku K 50.00»). To kopališke, poleg ekonomije in okroglo 100 o^a' polja, gozda in travnikov se je z dnem \ j nija 1916 sprejelo v lastni obrat in siuži kot vloženn gidvnica za prej označenih 50.00'> K. S tem je dana tudi prilika, da se invalidi, potem vdove in sirote, kakih 40—40 eseb, t ko j na trajno preskrbljajo. 4.) Zbirka „Grazer * Tagb!attau, potem štajerske eskompine banke v Gradcu za vdovske in sirotin-ke zaklade po častnikih in moštvu. Odštevši voaškemu poveljstvu direktno vposlanih in že pod 1.) izkazane svote K 104.325-50. Poziv. Organizacija varuštvenih oskrbnic voj-niških sirot in otrok naših vojakov, ustanovljena sedaj tudi v našem mestu, si je postavila visoki plemeniti cilj, da poskrbi za moralno in materijalno blaginjo sirot hrabrih someščanov, ki so padli za domovino. Zato pa, da bo mogla z učinkom vršiti svojo misijo nsmiljenja, potrebuje nova organizacija zaslombe od strani vsega prebivalstva. Vsi morejo, vsi morajo prispevati k temu tako vzvišenemu, človekoljubnemu in patrijotičnemu podjetju, veliki in mali, posestniki in delavci, vsi naj se udeleže tega udruženja in naj na ta plemeniti način postanejo varuhi in zaščitniki sirotie onih, ki so narn, žrtvuje sebe, ohranili domovino še močnejšo in še večjo. Vsi oni, ki več premorejo, naj pomagajo temu plemenitemu podjetju stem, da postanejo ustanovniki, ki plačajo enkratni znesek po 1000 K najmanj, ali dosmrtni člani, ki plačajo enkratni znesek po 200 K najmanj. Nihče pa se ne bo branil vpisati se kot podporni član, ker nizko članarino letnih 3 K najmanj, lahko plača vsakdo brez požrtvovalnosti. Uverjeni smo, da z enodušriim posinov-Ijenjem teh šibkih sirot, upanjem bodočnosti, bode Trst še enkrat dokazal svoio veliko dobrodelno dušo in svoj visokosto-ječi patrijotizem. Podpisani se obračate torej z navzočim pozivom do vseh društev, bank. tvrdk, u-druženj in do vseh privatnih oseb z iskreno prošnjo, naj bi vsi pospeševali to sveto delo po svojih močeh. Baronica Lucie Fries-Skene predsednica. Baronica Ida tle Albori, tajnica. Priglašanja se jemljejo na znanje v sedežu organizacijo, v ulici S. Lazzaro štev. 14/1. tijski družbi. Na vsakogar odpade deseti del naročene množine. Cena bo z ozirom na velike troške, taro in izgubo po K V20 kilogram. Prašiči se bodo razdeljevali danes od 9 ure naprej na skladišču g. Karla Malala-na na Opčinah. Cena U do 12 K kilogram. V organizacijo oskrbnic vojnih sirot so se nadalje vpisale: Gospa Ela Frankfurter kot ustanovnica z zneskom K 1000; gospe Aleksandra baronica Morpurgo, ekscelen-ca Klotilda Berghofer, Helena Zally in Penelopa Sevastopulo kot dosmrtne članice z zneski po K 200. Iz Sv. Ivana. Na vsestransko krasno uspeli šolski prireditvi, ki se je vršila v nedeljo, 11. t. m., v svetoivanskem »Narodnem domu«, v korist Rdečemu križu in vdovam in sirotam padlih na bojišču, j izreka podpisano svojo najtoplejo zahva-. 10 dijaškemu orkestru in njega požrtvovalnemu voditelju tovarišu Sv. Požarju za blagohotno sodelovanje, gosp. Žgurju za sopomoč, naši vrli, in kedar potrebujemo njene pomoči, vsikdar pripravljeni gospici F. Ščekovi za spremljevanje na: glasovirju, domačemu gospodu župniku F. Sili, gospodu kaplanu V. Ščeku, deželnemu šolskemu nadzorniku g. Fr. Matej-čiču, okrajnemu šolskemu nadzorniku g. I. Nekerinanu, ki so blagovolili počastiti prireditev s svojo navzočnostjo, zastopstvu tukajšnje italijanske šole, onemu slovenske iz Barkovlj. Rojana, Skednja in Katinare in slednjič vsemu ostalemu slavnemu občinstvu, ki je na katerikoli način pripomoglo do lepega uspeha prireditve. ličiteljstvo svetoivanske slovenske ljudske šole. Mestna zastavljalnica. Jutri, 19. t. in., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, ir sicer od štev. 204.700. do štev. 205.800. _ Jestvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jest vin; proda na de' belo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica dt-Ue Acque. vogal ulice Coroaeo. 244 Fratelli Rauber TRST, Via Torrento itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika Izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta polreSCIn za sedlarje. i ■ JOSIP STRUCKEL Trst, vogal Via Marin Teresa-S. Caterina g Nov prihod volnenega blaga za moške, S in ženske, zefir, batist in perljiva svila I- za jopice. — Svilenina in okraski zadnje £ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- m rila in na metre, spodnje srajce moderci. a S Vezenine in drobnarije, preproge za- S 9 vese, triiž po izjemno nizkih cenah. || gMUMIIMilliiai—BiaM Priporočljive tvrdke. ■ Siliii m\l Posvetovanje zaradi oskrbe Trsta s ^očivjem in sadjem. Z ozirom na žčije prizadetih krogov se je včeraj pod na- Kaže se torej skupna imovina razpoložlji- j nestnikovim predsedstvom vršilo posveča denarja v znesku K 64H.919-44, torej.! ;.ovanje o oskrbi Trsta s sočivjem in sad- jem. \ smislu storjenih sklepov izide že vega prištevši real teto kopali ča Einod denarna. vrednost nad mi'ijon krjn. v najkrajšem času namestništvena odred- K tej imovini je v popoir.o jasnost o fi ba, ki bo urejala promet s sočivjem in še j sadjem in jamčila, da ne bo več nered-| losti, ki nastajajo v škodo tržaških kon-K j sumentov zato, ker posegajo v stvar ne-„ I :oklicanci. Poskrbi se tudi, da se dovoz r | sočivja in sadja na tržaški trg zviša, ko-„ likor le mogoče, in da bo prihajalo blago „ [ v kolikor mogoče veliki množini na trg ob zgodnjih jutranjih urah. Končno se namerava tudi primerneje urediti razdeljevanje do-šlega blaga, da ga bo v primerni izmeri dobiti na vseh trgih. Vpisovanje na državni ljudski šoli v nancijelnem položaju zakladov prišteti dosedanje izdatke, m sicer: a) vdove po častnikih 23 po 200 K 4600 - 1 „ 150 „ 150 — „ b) vdove po moštvu 3 „ 200 „ 600 — r 1 „ 150 „ 150 — „ 5 B 100 „ 500 — „ nadalje tiskovine za 15,000 izvodov del < „67 Jahre *uf dem Throne Habsburg" K 900b, za razglednice K 4135*17, 500 knjižic „Mut und Todesverachtung" in 100O knjižic „Kamerad Alkohol" je spisatelj j ul. Fontana se bode, kakor nam sporo- brezplačno dal na razpolago. i ^a šolsko vodstvo, vršilo za novo vstopa- Vrhu tega povodom prireditev: \ ioče učence cd 26. junija do 1. julija od 4 uprizoritve; „Vojna v strelih jarkih« (Feli- 3 do 4 popoldne. Vhod ul. Fontana št 16. 'erhof v Steinu.) Za situvacijske načrte, vstopnice, fotog aliranje, žeblj čke za srečolove, pl ka iranje in razno K 1.593*73. razstava orožja, fotografiranje in stroški za prevažanje K 213*90, Koncert prof. JOrummerja, naznanila v listih, lepaki, str. za potovanje in razno K 756 36, Zdravstveno-higijeniška razstava ni povzro čila nikakih stroškov. Za p kžni.e, manipulacijo itd. K 110 87, Skupni s roški iznašajo torej na izplačan h podporah ... K 6.000* in za poprej orrenjene tskovine in druue izdatke . . . . 15.810*03 iVianufakturne trgovine. SUCCEtSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, I.eseni trg (Piaz7,a della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manufaktoroega blaga. — t'eae zmerne. 194 Ivan Bidovec trgovim jestvin in kolonij al. Zaloga mesa v kon-servi, sardin, kondenzirano mleko, mezge, čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin Svež< čaj. maslo. Cene smerne. Trst, Via Campa-uiie št. 13, (Piazza Ponterc3so.) J42U6 lar Trst. ulica dellev Beccherie 31 Prodaja in popravlja sesalke za trte. Parna pralnica In lihalnica HARTMANN & C.o Trst nI. ZontH 8 vogal ul. Valdirivo 29 izvršuje točno in hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah. DaaaaDoaaaaDDDDaaaDDDDDDDODsaDsn DE Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: DO □ a as BaCOOODBDaDOOOOOBDODDDDDDODSaODD on □ □ □ n a □ □ n □ a □ □ □ □ a a □□ Umetno-foMnčiil atelje Trsi ulita del Rivo št. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. spomenike. ♦♦<■ POSIBNOSTa POV6ŠAHJ2 j m VSAKA FOTOGRAFIJ3 an Kadi udobnosti gosp. uaročul-kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših ceaabC Trst, ul. del Rluo štev. 42 Hote! in restavracija METROPOLI Trst, ulica S. Nicoio 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. 8©fr§! Ob priliki birme posetite Mamico . Otroci morajo priti k vpisovanju vi spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter morajo prinesti s seboj: rojstni list, izpričevalo o cepljenih osepnicah. izpričevalo o zdravili očeh in eventualno šolsko izpričevalo. Vpišejo se vsi, ki se :)iiglase. Odločitev o sprejemu se sporoči pismeno že pred koncem šolskega leta. Na žrebanju prvega razreda 6. avstrijske razredne loterije je zadela glavni dobitek v znesku K 60.000 srečka št. 60606, kupljena pri podružnici Ljubljanske kre-dtne banke v Trstu. Žveplo. Žveplo se bo začelo razdeljevati v pondeljek, 19. t m., onim, kateri ga vzamejo skupno za posamezne vasi in o-kraje, a v torek- onim, ki pridejo sami po njim določeni odmerek. Za Prosek in Kontovel sprejme razdelitev g. Gorjup na Prošeku, za Sv. Križ g. Ivan Košuta, Sv. Križ 6, za Opčine aprovizacijsko razpro-dajališče na Opčnah, za Sv. M. M. Spodnjo in Zgornjo g. Anton Miklavec, za Skedenj, Kjarbolo Zgornjo in Spodnjo g. Arct. Sancin-Drejač v Skednju, za Lonjer Karel Čok, za Barkovlje g. učitelj Ferdo Stare, za Rojan in Piščance Konsumno društvo v Rojanu, za Vrdelo g. Hinko Schmidt. Iz ostalih krajev naj pridejo naročniki po žveplo od torka naprej h Kme- Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LIVARN I CA OSVALDELLA. Via } Med a 20. Izdelovanje in poprava strojev in nio ' torjev. Proračuni. 3 9'f Buff et-Resta vracij a Tr»t. ulica San Lazzaro št 8. Salam, sir, gnjati raznovrstna vina, likerji, pivo Pilsea-Giiss. Ceno' Veliko skladSiie klobuke : dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žejnih robce, meških noggovic čtd. K. Cvenkel Trst Corso ■ Cene zmerne. « Narodna trgovina, a točna. Narodna trgovina, zruerne. London Biscuit Fsctory. A GA m, Trst, na rekonvalescentn© otro! rite t. »i bolj >ke o< iškaai. Priporočeni za od prvih zdravniških avto-216 „Salone Edison" Tr-t, Vojaški trg (Piazza Ca4erma) Palača Via- i gpjiraHim im!39Efi mauismu miasiiagi i LiuJjonsKfl kreditno bon' = podružnica v Trstu i Ulico Coserma štev. 11. uradne ure od 9-12, od 3-3. neiio. Nšj preljub tj eni kinematograf tržaškega oh « Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, činštva, l:jer se predstavljajo najboljši gledaliSk-. ^am • ___.__-ji fiims. 2iy — tuje zlate m papirnate novce in devize. |S Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje 13 vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. i Vloge no Imllžlce oMeituje 4% netto g mm na tekoči In žiro-račun najbolje po dogovora. 3 Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ^Poslovalnica c. kr. razredne loterije. Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledaiji lastnega izdelovn nja. \*pi3nila (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. a GKovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrata. Cene zmerne. 201 Sveže čajno maslo GrTOVANNI G0TTLICHER, |Trst, originalni za-} vitki od V* in Va kg na debelo. Pošiljatve na de želo. 25 S ■ ■■■■r* ■ ■ hm■ ■ wmmmmm■ mmmmmm■ ■■—« mi»ia«i ■ ■ —m ■ ■ t— ■ ■ —— m m mm i■■ i hm i ■----------------------------« ■ i . . i . :I I: Kr jnilne vloge sprejema od vsikega tudi če ni ud zadruge, ♦ ^ in jih obre- M 01 večje zneske po do- ♦ J s tuje po Ip |4 |0 govoru. TrgOVCttm X ♦ otvarja čekovn račune z dnevnim obresto- ♦ ♦ vanjem. ♦ | P« :tni plačuje zadrug« sama. J ^ Vlaga se I;ihko po eno urono. J- Pa!tui-!iT2iiilBifiii lačno 75.875. TELEFON 11-04. registrovana zadrega z neomejenem Jamstvom iH4.*y—■ t ulica S. Francesco štev. 2, I. nadsf. so posebno primerne za družine. *g »♦♦♦♦I | 1 i ♦♦♦♦♦♦♦ I mmmmmm i—i—■§—» c— n n—a —»i i .rl "nan■■—T—' ""■ a■ «» ♦♦Hm ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ^mv t Posojila ^ b ♦ daje na osebni kredit in na ssstava ^ proti plačilu po dogovora. ^ ♦ --I JUradne ure: vsak dan od 9 do 12 % S ♦ dopoldne in od 3 do 5 popoldne. __v a ❖ r a v Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. r III Bli IIKIII III II — \ ♦♦♦♦♦♦♦♦ I491AIVS mmu si^^ii^^isa is Trst Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) »V KRALJESTVU PALČKOV«, BAJKO -S PETJEM. PRIREDE DANES OB 6 5 ^ ^OPOLDNE OTROCI NASlH CM $OL jB - - - V NARODNEM DOMU - - KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi&.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago o»——. Jezeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA. menjalnica 3% VLOGE HA KNJIŽICE •o od dneva vloge do dneva vadiga. Rentni davek plačuje buka is svojega. OBRESTO V A N JB VLOG na tekočem in ziro-računu po _dogovoril. FILTJAL.CE: UU.NAJ I Tegethofstrasse 7-B DUBROVNIK KOTOR LJIHLJANA METKOVIĆ OPAT r JA . SPLIT ŠIBENIK ZA DAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA T C- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK HAZTiFPNE LO TERrJE. III t od 9 do 12 in od 3 do 5 pop. ♦♦♦♦ I imift IIHHHIIH1II Hi ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje-Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. i III III ESKOMPT MENIC III llSSBEilBSiill ♦♦♦♦