Štev. 122 TRST, v četrtek 29. aprila 1909 Tečaj XXXIV ™ IZHAJA VSAKI DAN tej: oti nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj« P*g*in'ene štev. se prodajajo po 3 nvč. (ti stot.) v mnogih V>b*.k.uaah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Sfc. Petru, Pofetnjni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, "l>ornbergu itd. Zastarele fitcT. po o nvč. (tO stot.). COLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 coioae. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, •cnrtnicc, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 2© »t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »ada'.jna vrsta K 2. Mali oglaci po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti-*. — Plačuje se izključno le upravi r£dinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I NAROČNINA ZNAŠA :vxx* za v?e leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na m- ročbe brez doposlane niroćnine, so uprava r.e ozira ■arooalna nt n*d»ljako lzdunja „EDINOSTI'4 »Uno : oalo-—— letno K 5-aO, pol lota 2 6O ■■■ ' 1 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so se oprejemajo in rokopisi so ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost"*. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranHnKnl račun Si 841652. TELEFON Si 11-57. Dogodki o Turčiji. Odstavljenega sultana so toraj spravili v SjIud. Oo bo v bod ,de jetnik mlado turkov. Njegove služabnike in $pi;one so deloma rargnali. deloma pozaprli. deloma tudi že pc»tre!;ali. Vojašnice in utrde Jildiza bodo razrušili. Novi sultan ne bo imel nik&ke stalne straže. Straža bode seitojala iz ene stot-cije, katero bodo dajali po vrsti vii v Carigradu ca''.taa;eni polki, Odstavljen sultan bo v bodoče — ako mu splch puste življeme — jetnik, a novi t-ultan bo njihov suženi. To se vidi že iz n-egofega prvega javnega uaitopa. Način, kakor s<* on laska mladoturkom je naravnost poniževalen. Abdul Hamid prosi, da bi mu pustili življenje, CARIGRAD 28. Ko je Abdul Hamida naznanilo posebno odposlanstvo da je odstavljen, je zatrjeval, da le popolnoma nedolžen. Prosil je, nej ga puste pri ži'ljenju, ter da mu do vole stanovati v palači Ciragan i-jer se je rodil. Vsebina fetve s kojo je bil Abdul Hamid IL odstavljen. CARIGRAD 28. Petva, s katero je potrdil šeik-ul-i*lam odstavljenje sultana Abdul Hamila II. se glasi: Vpr»3anje : Će je pcši-i'ai kal f liodi v pregnanstva, če je on pustil ljudi po krivici ubijati, če je on dal povoda za nemir med narodom, če je on obljubil gotove nt»t-ri, a jih ni spclsii, ter potem postal kri-voprisežnik. če pravijo pokrajine, da mora biti sultan odstavljen in ga nočeio več slušati, odločijo narodni učenj&ki, da ima slediti odstavljeaje ali rdpoved. Odgovor : Šerijat — verski zakon pravi , da ! Šejk - ul - islam, kateremu naj bo Bog milostl.iv. CARIGRAD 28. Raznesla se je govorica po mestu, da je šejk - ul - islam obsodil fcult&ca oa podlag« sklepa narodne skupščine, na »mrt. Potrjena ta vest še ni. Abdul Hamid prepeljan v Solun. CARIGRAD 28. O odgovoru, ki ga j6 Abdul Hamid dal deputaciji, ki mu je naznanila, da ga je narodaa skupščina odslovila, krožijo različno verzije. Naj se torej tukaj kon>tatuje, da temelji včerajšnja tozadevna brsojavna vest na iz;avi dveh členov te deputacije in da vsebine tenor odgovora Abdul Hamida. CARIGRAD 28. Provizorični kcmornik novega sultana Sabit bej je izjavil, da se nahaja Abdul Hitnid š« v Jildizu in da še ni gotovo, da ga odpeljejo v Solun. CARIGRAD 28 , Jeni Gazeta" poroča, da je orožniiki in policijski generalni nadzor* Bik polkovnik Ghalib sinoči naznanil Abdul Hamidu, da ga od«cdejo v Solun. — Abdul Hamtd je odgovori!, da je pripravljen odpotovati še danes, pod pogo;em, da se prizanese njegovemu živi euju in njegovemu premoženju. Jahta ,. Ertcgrul" je pripravljena za odbod. Abdul Hamid bo bival v dvorcu Alati ni v Solonu. CARIGRAD 28. Kakor se zagotovila so Abdul Hamida ob 1. uri pj noči s posebnim vlakom odpeljali v Solun. CARIGRAD 28. — Poročila v bližnjih okoliščinah, kako so odpeljali Abdnl iitmida so zelo navsknžna. Zdi se pa, da je Abdul Hamid začetkom energično protestiral proti temu, da bi ga odpeljali. Konečno so ga ps, ko so mu naznanili, da je sklep neodvraten, pod velikim in »trogim nadzorom odpeljali kakor letnika. — Bil je zelo potrt, žnjim je tlo mtlj spremitvo, med temi baje šest žen. Sultan Mehmed V. CARIGRAD 28. Oficijelno besedilo sklepa storjenega od naredne skupščine o spremembi na prestolu se glasi: V torek dne 27. aprila 1909 ob 6'/« uri (to je ob 2 in pol uri popoludne) je narodna skupščina, se-stoječa iz senatorjev in poslancev, cd obeh načinov, nahajajoč:h se v fetvi, prečitani in podpisani od šejk-il islama, soglasno dala prednost načinu, da se sultana odstavi. Vsled tega se proglaša, da je Abdul Hamid II. izgubil islamski kahtat in otjmanski sultanat tn da je zakoniti prestolonaslednik Mehmed Rešad Efetdi proglašen kalifom in sultanom pod imenom Sultan Mehmed V. Turški listi slavijo novega sultana. CARIGRAD 28. Tukajšnji listi ae poklanjajo novima sultanu in se nadejalo s-ečr.e ere. „Jeni Gazetau slavi Mehmeda V. 8ukor prvega ustavnega sultana. Proti Abdol Hamidu vlada sploh veliko ogorčenje. — Vsi Turški liiti priobčujejo raznB izreke sultana. Kj je vstopil v dvorano, kjer je bil zaprisežen. je baje Mehmed V. rekel, da je ponosen, da je res pni. padi&ah svobode. Po ce- remoniji zaprisege jo rekel : Moj cilj je sreča naroda. Na ovacije, ki mu jih je včeraj priredilo prebivalstvo, je odgovoril z vsklikom : Zttio narod 1 Po počaščecju plašča preroko-vega je rekel: Jaz sem služabaik ustave. CARIGRAD 28. Bazan že javljenih vesti je novi sultan, Kakor poroča „Sabah" rekel prvemu odposlancu Habibu: Skozi 33 let sem ohranil svojo hladnokrvnost. Moja želja je, da vladam po šerijatu in po ustavi. Po počaščenju prerokovega plašča je sultan rekel: Dosedaj nisem bil svoboden v avojih dejanjih. V bodoče hočem z b:žjo pomočjo služiti narodu. CARIGRAD 28. kakor poročajo turški listi, ai je novi sultan izbral za svojo rezidenco palačo Dolmabsgše. V enem delu te palače je namreč že dosedaj bival. CARIGRAD 28. Vsled nastopa vladanja novega sultana je dane* oficijelni praznik. Vsi uradi so zaprti. Zvečer bo razsvetljava, CARIGRAD 28. Sprememba na prestolu :-e glasom doslej došlih brzojavnih vesti provzročila v pokrajinah veliko veselje. Novi sultan zaupa zbornici. CARIGRAD 28. Krožijo glasovi, da bo : prepustil novi sultan zbornici, da mu i zbere prvega tajnika in dvornega maršala. Novi sultan Mehmed V. pristaš mladoturkov. LONDON 28. Novi sultan Mehmed V. : je sprejel dopisnika -»Daily Chronicheu, kate-I remu se je izrazil, da je pristaš mladotarških i idej, da bode zasledoval ideje napredka in j svobode, da bode jednak; pravičen napram j vtem : zvestim in nezvestim. Veselje v Carigradu. — Mesto v zastavah. CARIGRAD 28. V mestu vlada veliko veselje. Nejevolja, ki je vladala do'go časa proti sultanu, je izbruhnila z vso silo na dan. Mesto je v zastavah. Ministerstvo odstopilo. CARIGRAD 28. Listi poročajo, da je kabinet odstopil; sultan je pa prosil kabinet naj zača&no oetane na krmilu. * * * CARIGRAD 28. Sestaja novega kabineta je poverjena sedanjemu velikemu vezirju. CARIGRAD 28. Širijo se govorice, da je bil bivši veliki vezir Kiemil paša aretiran. KAIRO 28. (Nem. Kab. družbe). Povodom nastopa vlade novega sultana «o danes zjutraj oddali na tukajšnji trdnjavi 101 strel. Tukajšnji li»tt z ves^lio-n pozdravljajo odstavitev «u!tana Abdul Hamida kakor zmago liberalizma. Armenska kolonija v Aleksaodriji je priredila zahvalno službo božjo. _ _ BRZOJAVNE VESTI. Foaarf. DUNAJ 28. Listi poročajo iz Kormen-burga : Ob 2. in pol uri zjutraj je nastal v velikih skladiščih železniškega in brzojavnega polka velik požar, ki je uničil skladišča in 33 popolnih poljskih brzojavnih ekvipaž in veliko število aparatov za brezžični brzojav. Skupno škodo cenijo na en milijon kron. Gaftenje jo bilo zelo težavno, ker so bila skladišča polna lahko gorljivega materijala. Sodi se, da je bilo zažgano. Uvedena ie stroga preiskava. SOBOTICA 28. — Danes zjutraj je v gozdu med Rohonczem in Lako nastal požar, ki se je vsled viharja naglo razširjal. Ob 4. uri popolndne je gorelo 400 oralov gozda. Rohonskio gorovje je vse v cgaju. Iz leških gozdov se je ogenj razširil na gozdove kneza Nikolaja E«terhazy-ja, kjer ie je posrečilo požar lokalizirati in omejiti na 14 oralov. Kakor je gozdno nadzoru t o ugotovilo, je pogorelo, okolu 400 oralov. Škodo cenijo na pol mil. kron. Ladiji trdili »kopaj blizu Benetk. REKA 28. Parnik „Salona4 paroplovne družbe „Ungaro Croata" je danes ob 1. uri popoludae, 5 ur oddaljen od Benetk, trčil skupaj z italijansko jadrenico .Santa Croce", ki je natovorjena s fosforom plula iz Sicilije v Benetke. Jadrenica je začela goreti in se je po treh ursh pogreznila. Moštvo so rešili. Tudi na „Saloni11 je nastala panika, ko sta ladiji trčili skupaj, bilo je poškodovanih tudi ▼eč oseb. „ Salonau je priplula v tukajšnje pristanišče po 6. in pol-urni zamudi. Več potnikov je izjavilo, da je bil kapetan v trenotku, ko sta ladiji trčili skupaj, navzsč na kapitanovem mestu. Pozaeje se je poročalo. daje „Santa Croce" zavozila r levo stran „Salone", Škoda, ki jo ima „Salona" znaša 5000 K. „Salona" je s tovorom vred vredna 80.000 K. Dunaj 28. — Kskor je zvedel Kor. bii6, se italijanska realka v Zadru početkom prihodnjega šolskega luta polagoma spopolni v višo realko z italijanskim učnim jezikom. Z istim začetnim terminom se ustanovi v Šibeniku najprej spodnja realka s srbako-hrvatskim učnim jezikom. Petrograd 28. Črnogorski prestonasled-ni k Danilo je prispel semk&i. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 28. F:nančni minister je predložil načrt o premembi obdavčenja žganja, potem predlog o povišanju davka na pivo in državni nakaz deželnim zalogam, ter konečno predlog o zman-šanju hišnega davka. Svoje predloge je »premija! z ekspozejem, v katerem se je zavaroval proti očitanju, da bi imeli služiti novi viri dohodkov, v prvi vrati za pokrivanje pogreb vnanje politike Zato so velikoveč potrabno, da se pokrije grozeči primanjkljal v državnem proračunu, za saniranje deželnih financ t- r zuanih velikih izdatkov, ki čakajo državo za socijalno-politične in vojaške namen-. Minuter naznanja progresivni davek od dedšSin, kar bo dalo vendar samo davčni Po zaprisežeoju je ispoveda'a, da v Topuiku nekaj let sem res vlada sovraštvo in prepir med Hrvati in Srbi in sicer o d zadnjih občinskih volitev sem. O sestankih in tajn h zborovanjih, na kater, h bi se bilo govorilo za Srbijo in srbitvo. n e ve ničesar. Predsednik: „To pa je ravnp nasprotno temu, kar ste izpovedaii pred preiskovalnim sodnikom na zaoiinik !". Priča ni sama ničesar viđala, ne čula ; tudi n* ve nič o bombah, dina&itu in puškah. Le toliko ve, da so nekoč v kovčegu toženca Maloba-bića našli — prazen revolver. Na vprašanja branitelja dra. Hin kovića je odgovorila priča, da sovraštvo med Hrvati in Srbi obstoji še le od zadnjih občinskih volitev sem, na kar je predsednik vzel branitelju Hinko-viću besedo, češ, da je že on, predsednik, stavil taka vprašanja. Branitelj dr. H i n k o-f i 6 ie prijavil pritožbo ničnosti. Toženec Halobabić je izjavil na to, da so ra*no ob-toževalne priče dokazale, da so bile že do^go pred aretacijo sovražne tožencem. Tožencu Bekiću so zažgale hišo, a njemu, tožencu Malobabiču, so često grozil?, da ga ubijejo. Tudi toženec Ž i v k o v i ć je hotel rt tietti-rati na izpovedbe priče, ali predsednik mu ni dovolil tega. Branitelj je pri;aviS proti temu pritožbo ničnosti. Na to je bila pozvana G. obtoževalna plus od 10 do 11 milijonov kron. ter izjavlja, da je mogoče saniraaje deželnih financ le), na podlagi pravičnega ključa za vse dežele i priča Joso Kramari ć. enako, potom nakaza večjih dchsdkov toliko ' Kazuovan je bii že radi zločina tatvine, iz davka ni žganje in pivo. i Branitelj dr. Hinković se je protivil 2.1- Miniiter je potem na7ajal, da do':e de-' priaeženju te priče, ker je dokazano, da m*d žele po novem ključu pred vsem 12 milijonov iz direkiu h davkov, poteoa 32 milijonov za deželni davek na pivo in oni del na davku od žganja, ki so ga dežele že doi&da; imele v zneoku 20,700.000. Poleg tega by dala država deželam 41 milijonov kron, tako da dobe dežele skupno okoli 106 milijonov kron. Po odbitku onega pričo in tož. vlada jeza in sovraštvo radi ob-čiuikih volitev. To osebno iu strankariko sovraštvo popolnoma izključujeta objektivnost tem bo!j ker je strankarsko novinstvo prič skoii mesece haranguiralo in ie opetovano grozilo Srbom s „sretojernejsko močjo". Priča je bil vzlic ttmu zapriscžei in je izpo-vodal, da srbske zastave ne pozna, ker zneska, ki ga dobe dežele, oitaoe za državo ne ::na — čitati (Veselost). Tudi ne ve nič iz povišanega davka na pi?o in žganje 21 do o drug h „veleizdajniskih* „pojavih". Pred-22 milijonov kron. Ker bode od večjega j sednik mu je „t»Gajag*l" na odgovarjanju, dokodka 64 milijonov kron nakazano 41 j vendar ie priča izpovedal, da on sam ni ni-milijonov kron deželam, tako, da ost&na za česar videl, ne slišal, le „drugi* ao mu pri-državni zaklad približno 23 milijonov kron,' povedovali o tem. Nekoč, pred 5 leti »j ga se državi pač ne more očitati, da postopaj Srbi v neki va9i v Liki pretepli, ker je tesnosrčno. ' rekel, da v Hrvatski ni nikakih Srbov, ali Razlagajoč davek na žganje, je povdarjal' natančno se ne spominja več, ker jo bilo tiko čni minister, da hoče oitati pri zistemu pozno v noči v neki gostilni in ikacije. Za nasledajih pet obratnih pe-1 o o — priča — je bil popolnoma finančni bonifikaci rij od se bo bonifikacije na kontingent in ekt kontingent povišalo za eao krono. Današnja predloga je tuii primerna, da bo branila male žganjsrn1) pred prevelikim obda-čenjem. Da-li se bo smelo v bodoče osnovati kako kmetiko žganjarijo ali ne, bo odločilo poljedelsko in finančno ministerstvo. Pri tem bo merodajna kakovost zemljišča. Zakon o davku na pivo o«tane glede tehnike nespremenjen. Potem dokazuje minister potrebo povišanja železniških tarif, ter ae prizna kot topel zagovornik principa državnih železn e, katerega je pa mjgoče obdržati le, če se državne železnice rentirajo. Minister je asglašal, da je absolutno potrebno, da te tudi avtonomno deželno gospodarstvo postavi na realno podlago. — Vlada bo zahtevala od dežel ureditev deželnih proračunov. Minister je konečao pojasnil stvar hišno - razrednega iu hišno - najemninskega darka ter izjavil, da predloži zakonske načrte še-le tedaj, ko se s socijalnoga pogleda pojasni namen teh davkov. Priznal je potrebo, da se uredijo plače orožništva. Minister je povdarjal, da se bodo finance države že v prihodnjem proračunu, izlasti pa ob uvedbi dveletnega službovanja in ob uvedbi socijaloega zavarovanja tako poslabšale, da ne bo možno ohraniti enakotežja v državnem gospodarstvu brez novih virov dohodkov. Minister je priporočal hitro razpravo predloge že radi tega, ker bodo imeli deželni zbori priliko, da store tozadevno potrebne sklepe. (Živahna pohvala. Ministru so čestitali). Zbornica je potem nadaljevala razpravo nujnega predloga Malornsov radi delitve ga-liškega ministerstva. Nujnost predloga je bila odklonjena. Za isto so glasovali Ie Malorusi ter fcocijalni demokrati. — Zbornica ie potem prešla na dnevni red. Potem, ko je podal po si. L'cht svoj referat, je bila razprava prekinjena in seja zaključena. Prihodnja seja v petek. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 27/4. (37. dao razprave.) Predsednik je otvoril razpravo ob 7 '/4 uri ter je pozval 5. obtoževalno pričo 43-letno gottilničarko iz Topuska Anko I v š e k. pijan. Le da je bil tepen, se spominja. — (Veselost). Ne pozna razlike med hrvatskim m — ortodoksnimi zastavami (tako je imenoval srbske zastave). (Viharna veselost), — Ker predsednik ni le pomagal priči, marveč je kar direktno meato njega odgovarjal, je prišlo do viharnih nastopov. S sklepom senata so bili toženci M i 1:ć in oba Gjuriča izključeni od razprav za 8 dni. Na nadaljni razpravi je konstatiral državni pravdnik Accurti: „Ta priča je duševno manje vreden" kar je provzročalo veliko veselost. Na vprašanja branitelja dr. H i n k o v i ć a je priča večinoma molčal in je rekel slednjič, da -e učitelj Pčtrorič deloval za Srbijo. B-auitelj dr. Hinković : „Kaj je to, Srbija ? Priča ie molčal. Branitelj dr. Hinkovn-: „Je-ii morda to kako žensko bitje?" Priča: „Pravi;o, da je tO neka ženska" (Viharna veselost). Predsednik je odtegnil besedo — dru. Hinknviću. Branitelj dr. P o p o v i ć je stavil priči nska vprašanja o Srbiji in srbstvu, na kar mu je predsednik prepovedovat staviti taka vprašanja priči, ki je ,manje inteligentna**. Branitelj dr. P o povi ć: „Vi ste ga pozvali semkaj kakor pričo, a sedaj mu ne dovoljujete niti, da bi usta odprl"*. — Predsednik : „Jemljem vam besedo". Toženec Petrovič (klijent dr. Popoviča in Hinkovića) : „Ker že stojim tu brez braniteljs, prosim dra. Maz-zuro, da on prevzame moio obrambo !" Predsednik : „Tega ne dovoljujem". Toženec : „Konstatujem, da sem brez branitelja" Predsednik: „To ni res". Ko je toženec hotel nekoliko obsežneje reflektirati na izpovedbe priče mu je predsednik odtegnil besedo. Proti vsemu temu kratenju besede je bila prijavljena pritožba ničnosti. Pozvana je bila 7. obtoževalna priča 44-letni tesar iz Starega sela Andre Abra-m o v i ć. Bil je že kaznovan radi tatvine, izpovedal je, da je učitelj Petrovič nekoč pripovedoval, da je sedaj prišel ča«, ko se H:-vatje in Srbi združijo z Madjari, da se rešijo Avstrije. Potem bomo imeli svoje kraljevstvo. Predsednik: „In bomo pripadali k Srbiji". Priča: Na, tega ni rekel, ampak, da bomo tvorili samostojno kraljevstvo. Tudi o kral ju Pe tr u n i ničesar rekel. Na shodu, da sta poslanca Budisavljevič in Svetozar Pribičevič govorila, da morejo Srbi in Hrvatje živeti kakor bratje ter da morajo biti skupno proti „dunajski politiki". Na neka vprašanja bra r"ltelja dra. H i n k o v i o a priča ni hotel od- Stran II „EDINOST" štev. 122. V Trstu, dne 2y. aprila 1909 gOTcriti, ker da je na t« vprašanih že predsedniku odgovorii. Predsednik: „Tako je!" Ko se je pa priča na vprašanja branitelja dra. Po po vida začel zapletati t protislovja, je rekel naenkrat: „Gospod predsednik, prosim, da dro. Popoviću odtegnete besedo \u (Viharna veselost). Ko je dr. Popović vprašal pričo, kateri stranki da pripada, je predsednik odtegnil branitelju besedo. Predsednik je odredil navzo pol ure. Po p a f ^ i. Toženci Petrovič, M a-IobabićinŽivković so reflektirali ca kratko na izpovedbe priče, V teb izpovedbsh je več protislovij. Tega, kar je v obtožnici inkriminirano kakor veleizdaja, ni nobena priča sama slišala in videla. Vri se sklicujejo na to, da so slišali cd „druzihu, a nobeden od njih ne ve, kdo so ti „d r u g iu ! Tadi toženec Adam Pribičević je hotel reriektirati na izpovedbe priče, ali predsednik mu je zabranjeval to. Pozvana je bila 8. obtoževalna priča 87-ielni kmet Luka Matijević. Povedal je, da je toženec Petrovič pred občinskimi volitvami skliceval shode. To je bilo v letu 1906. Tedaj je rekel tudi, da se je dosedaj vladalo ,.od zgoraj", odslej se pa bo „od zdolaj". Avstro-Ogreka da razpade sčasoma v tri dele: Avstrijo, Odrsko in Hrvatsko. Branitelj dr. H i n k o v i ć : „Torej trializem" ! Dalje da je Petrovič svetoval priči naj bo naročen na „Hrvatsko pravo" (Glasilo srbofobov) (Viharna veselost). Priča je izpovedala dalje, da veleizdajalskih klicev ni s a m slišal, ali pripovedovalo ve mu je o tem. Ker je priča z listkov čital svoje izpovedbe, je branitelj dr. Popović predsedoika opozoril na to. Priča je hitro vtaknil listke v žep. (Hrup med toženci. Klici: „To so ma frankovci napisali!1' Prihodnja razprava jutri. ZAGREB 28. (Ogr. biro). Danes je pričela razprava ob 7 in pol uri zjutraj. Na-, ćai]e»alo se je zaslišavanje s pričo Matijevi-cem, Potem so bile zaslišane priče Osamić, Nikolaj Rozaoković in Posmič. Ob 1 tričetrt uri je bila razprava prikinjena in odgodjena na jutri. Dalmatinski Italijani proti jezikovnemu sporazumljenju. V cedelio se ie vršil v Zadru shod na katerem so Italijani proteatirali proti doseženemu jezikovnemu sporazumu, češ, da se je zgodila Italijanom velika — krivica! Ti na&i Italijani! Da se prav razume res ta italijanski krik, treba znati da} tvorijo Italijani Dalmacije koma] pet odstotkov vsega prebivalstva in tem pet odstotkom Italijanov je pripoznana popolna jednakopravno s t, ne-le v zunanjem, marveč tudi v no t r n j e m uradov t nju. In pri vaem tem si upajo šo kričati, da fce ;im godi krivica! Kaj naj jim porečemo ? Ko bi bilo s temi ljudmi sploh možno pametno govoriti, bi jim fcUvili mi sledeči predlog : V Trstu in okolici je nas Slovencev po statistiki, ki so jo izvedli Italijani ssmi, 25 in ne 5 oditotkov, kakor Italijanov! Naj nam Italijani v Trstu priznajo iste pravice, kakor so jih Hrvatje priznali Italijanom v D a 1 m a c i j i in mi bomo zadovoljni! f Da čujeaco, kaj porečeta na ta predlog „Piceolo* in „Indipendente" ! t leni srbske skupščine za sokolsko idejo. Sedemnajst vsem strankam pripadajočih Oteccv srbike skupščine je naslovilo na vlado prošnjo, naj bi posvetila srojo pažnjo snovanju vitežkih društev, ki se jih je dosedaj v Srbi.i vse premalo gojilo. Poslanci navajajo kakor izgled sokcUka društva v Cehih, Hrvatih in Slovencih, poživljajo vlado, naj poleti vprašanju svojo pozornost ter stavi skupščini v jesenskem zasedaaju primerne predloge. Skupščina gotovo rada dovoli vladi primerna sredstva. To bi bil enkrat pameten glas iz Srbije. Snovanje sokolskih društev in pripravljanje tal za bodočnost je gotovo koristaeje, nego pralno kričanje. Več dela, a manje krik:i ! tako smo že predavno napisali na adreso Srbov ! DOGODKI NA BALKANU. BOLGABIJA. SOFIJA 28. Kakor se v političnih krogih govori, je minister za u nanje stvari Papriko »* izročil na včerajšnji avdijenci carju Ferdirandu lastnoročno pismo carja Nikolaja, sestavljeno v zelo prisrčnih besedah. SOFIJA 28. -Bolg. brz. ag.* izjavlja, da >e poročilo beligrajskega lista rZvono", češ, da se v kratkem sestaneta na srbski meji kralj Peter in car Ferdinand, popolnoma izmišljeno. Dnevne vesti. 0 reklamacijah za prihodDje mestne volitve dostavlja magistrat v teh dnevih pojedinim reklamantom odločbe municipalne delegacije. Toplo priporočamo vsem onim, ki bi dobili neugodoo odločbo, da poskrbijo takoj tiite p:datke in dokumente, ki služijo v zavračanje krivična odločbe in se obrnejo kateremu naših advokatov za potrebni pouk. C. kr, ravnateljstvo drž. iti. v Trttu. Železniški komisar Fr eudlsp er ger se je pred kratkim osmelil nahruliti nekatere slovenske uradnike pri VII. oddelku tukaj-Snega ravnateljstva : Amtssprache i s t d e u t s c h ! Ton, kakor je to izgovoril, je bil predrzea in provokaftoričen, tako imperti-nenten, da ne moremo in ne smemo molčati. Prvič, on bi ne smel, (če bi bil pameten in zmeren) nikdar kaj takega izreči, ker nam je znano, da naši uradniki govorijo ▼ urada nemško in uraduiejo nemško — torej v Amts* sprache. Če pa Slovenci med seboj govorijo v svojem materinem jeziku, je to vendar naravno. Tudi Italijani govorijo med seboj italijansko. Slovenci in Italijani — pa tudi N<.mci, vsi govorijo vendar tako, da se najbolje ume vaj o. Iu to je vendar ▼ korist službe če se jasno posvetujejo. Drugače je pa to višek nadute predrznosti, če se takle bogve odkod došli tujec osmeljuje vsajati v naši hiši, v naši domači deželi — kakor ▼ pravljici o ježu in lisici. Ali ni dosti, da odjedajo tujci, Nemci, tu pri nas našim sinom najboljša mesta ?! Mari je premalo, da rujejo med nami s svojim pangermaai zrnom in ^blaznim Bismarckovim kultom ?! Še tega se manjka menda, da bodo n8še slovenske uradnike žalili osebno in na tak grd način. In ta nemški šovinist aspirira menda na mesto podnač&lnikovo v VII. oddelku, ker mn je izpodletelo mesto blagajniškega preglednika. Oho, prijatelj, slabo si pripravljate pot! Ne pojde tako gladko. Ta grda zagrizenost in predrznott se mora nehaci. Miru hočemo, olikanega vedenja!! In nekaj ambicije naj imajo nemški mogotci io naj se priučijo dežalnih jezikov, če ne, pa naj gredo, odkoder so prišli! Slavno c. kr. ravnateljstvo uljudno, pa energično prosimo, da napravi red v omenjenem oddelku, da ne bomo spet čuli takih predrznosti, ker bi bili aicer primorani potrkati potom naših poslancev na višjem mestu. Kar najodločnejše zahtevamo r e m e-d u r e. Grom in peklo! „Marsa slava44 (slovanski naval) je že prekoračil meje italijanskega kraljestva! Zemlja se stresa pod tem groznim navalom! Sam Atila ni provzročal v Italiji večjega strahu — od onega, ki ga provzroča slovanski na ral! Kaj s s je vendar zgodilo — poreče čitatelj ? Hudo je hudo, odgovarjamo mi — atentat je bil in to grozen atentat! Vi ste že poročali, da je 'videmski župan Pecale izdal neki reklamni peziv v slovenskem jeziku, kar je pretreslo kosti in mozeg vsej Italiji in tudi našim neodrešencern. Da oitane ta „dokument" zgodovinske važnosti in da ga sleherni Slovenec lahko ohrani v trajen spomin, ga hočemo navetti doslovno — kakor ga prinaša „1/ 111 u8traži o n e i t a 1 i a n .i** na 431 strani. Ero ga : Velik sejen za konje Vidmu (Udine) na Furlanskem. „Naznanja seda, prilikom velikega sejma za konje, ki bode v Vidmu (Udine-Italia) od 18. do 24. aprile 1909, slavne avstrijske c. kr. ia oblasti se blagohotno ugodil e." Pustili smo vse pogreške, ki jih je menda napravil črko*tav€c pri slavni „Illustrazkne", ker, kakor se da soditi, znajo v Vidmu zelo dobre slovenski. U meje se, da v Milanu, kjer izhaja ta italijanski ilustrovani list, ne znajo še popolnoma slovenski, ali hrvatski — kakor pišejo oni — no, začetek je storjen in mi upamo, da se slovenski, oziroma hrvatski jezik v kratkom razširi tudi v Miian ! Mi Slovani aicer na bomo jedli Italijanov, kakor si gospoda narprotniki domišljajo — a komično bo gledati, ko siovensko-hrvat-ski jezik — pohraata onega italijanskega To bo potres !! ! A. V. Rezervisti na povratku Včeraj ob 10. uri dopoludne je s parnikom „dara" „Avstrij-strijske paroplovae zveze"4 prispelo semkaj iz Dalmacije in Hercegovine okolu 2400 reser-vistov drugega bataiijona pešpolka št. 72, prvega batalijoua pešpolka št. 98 in 91, šestega topničarskega trdnjavskega polka in dveh baterii poljskega topništva in en oddelek telegrafi itov. Popoludne so iz veiike vojašnice odkorakali za godbo tukajšnjega bosanskega polka na postajo, da se vrnejo domov. Fantje so bili okrašeni z zelenjem in izborne židane volje, saj imajo ves razlog za to. Pomladansko zborovanje „Učit. društva za Trst in okolieo* se je vršilo ob lepi udeležbi dne 25. t. m. v glov. šoli ul. Acquedoito št. 22. S prisrčnimi besedami je otvonl predsednik S tipe Ferluga zborovanje ter se ko-nečno zahvalil okr. šol. nadzorniku Ivanu Nekermannu, ki si je sam naložil globo 5 E za učit. konvikt v Ljubljani, ker se takrat ni mogel udeležiti zborovanja. Is temeljito sestavljenih referatov tajnika, blagajnika, knjižničarja in načelnika socijalnega odseka posnemamo sledeče: Tajnik Andr. Čok je porečal o društvenem delovanju v moralni in gmotni prospeh slov. učiteljstva v Trstu in okolici. O tej pri liki se je zahvalil v imenu vsega društva drž. poslancu dr. O. R y b a i u in dež. poslancu dr. S 1 a v i k u za ponovne intervencije pri meredajnih osebah v prid društvenikom, Zahvalil se je v imenu občnega zbora tudi ,,Trž. posojilnici in hranilnici" v Trstu za dar 150 E, ki je namenjen za nakup mladinskih knjig. Topla zahvala gre tudi uredništvu „Edinosti", ki je tako radovoljno pri-občevala društvene vesti učiteljskega društva t Trsta. Blagajnik Jos. Pertot je izkazal v svojem letnem obračunu preb:tek 70 E. Knjižničar Ant. Valentič je poročal, da so se sedaj ustanovile mladinska knjižnice po vseh desetih okoliških šolah in ie je zahvalil raznim darovalcem, ki skrbe za razširjevanje in večanje teh velevažnih knjižnic. Tov. Adalb. Stubel je poročal mesto načelnika soc. odseka, o delovanja tega odseka med ljudstvom. Tov. Ivan Vrščaj je poročal, da se bržkone že s prih. šol. letom ustanovi ▼ Trstu slovenski meščanski tečaj za učitelje. Nato je sledila točka o spremembi društvenih pravil ter razne volitve. Predsednikom je zopet izvoljen tov. Stipe Ferluga. V odbor so izvoljeni: Jos. Pertot, Anton Valentič, Mira Engelmanova, Anica Šajmer, Kristina Gerdol, Iv. Vrščaj, Andr. Čok in Adalb. Stubel. Občni zbor si je izvolil pevovodjo v osebi tov. Mahkote. Na volitvi v soc. odsek je vabil tov. Ferdo KIeinmayer k dobro voljnemu pristopu po devizi: Čim več nas bo na delu, tem intenzivneje bo delo. Po zaključnih besedah predsednika Ferluge so se zborovalci razšli. Gostllničaraka zadruga N. D. 0. je kupila dobro znano gostilno g. Maganje, ex , AUa citta di Marburg", ki se nahaja na voglu ulic Ghega in Carradori. Gostilna je zelo prostorna in se bode po prenovljenju prostorov odprla v soboto dne 7. maja. — Točilo ae bode svetovno znano budjejov:ško češko pivo. Trgovine jostvin in sploh vse druge prodajalne bodo dne 1. maja zaprte, na kar ce opozarja slav. občinstvo. Daljni potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so predvčeraj popoludne zabeležili potresni aparati daljni potres; začetek ob 2 ari 4' 28", maksimum ob 2 uri 35' 26", konec ob 3 uri 3 uri 5'. Tržaška maia kronika. Vreme. Včeraj smo imeli prvi dež poletne sorte; popoldne ob 5. uri je naravnost lilo kakor iz škaia. Zvečer je dež ponehal in nastopila je precejšnja burja, ki je kmalu posušila tlak cest. Morje vrnilo svojo žrtev. Včeraj ob 8. uri zjutraj so pri Josipovem pomolu potegnili iz morja že jako strohnelo truplo ženske. Po listku, ki so ga našli v njenem žepu, so spoznali v isti 33-letno Elviro Sambič, ki je bila 23. t, m. zginila od doma. Večkrat je pravila, da stori konec svojemu žirijenju. Bržkone se je ^topila isti dan, ko se je oddaljila iz hiše. Poskušen samomor radi 24-urnega zapora. 17-letna dekla Ivanka N. je služila pri neki rodbini v u!. Molin piccolo št. 9. Kadi malenkostnega prestopka je bila na ovadbo svojeg i gospodarja kaznovana od policije na 24 ur zapora. To kszeo ti je revica tako vzela k srcu, da je sklenila umreti. Včeraj ob 7. uri in pol zjutraj je skočila s pomola Sv. Terezija blizu svetinilka v morje. Za sreo o je bila kmalu rešena; njena rešitelja, nek redar in nek težak, sta jo spravila v inšpektorat na postaji državne železnica, kjer ]i je zdravnik rešilne postaje dal potrebno pomoč. Proti očetu in mačehi. — Aretirana sta bila včeraj brata Anton in M hael Erbic, prvi 20 let in drugi 16 let star, oba kočitaža, ker sta napadla lastnega očeta in mačeho. Prekanjena tatvina. Nek neznanec se je včeraj prikazal pri vratarje vi lopi hiše št. 4 ul. Montfort in zahteval od sina neprisotnega vratarja ključe za klet. — Ta mu jih je izročil in neznanec je pobral iz kleti razno orodje in jo odkurii. Loterijsko številke izžrebane dne 28, a orila 1909: Praga: 41 65 SiK 9 21 L v O v: 61 25 87 79 82 Koledar in vreme. — Danes: Peter muč. — Jutri : Katarina dev. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 19° Cals. — Vreme včeraj: dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. Počasno bolj Sanje. Naše gledališča. V nedeljo zvečer smo videli na našem odru „Grauičarje*. To lepo igro so dali na čast marljivega našega g. Vebleta. Vrli igralec ima mnogo častilcev med našim občinstvom. Gledališče je bilo polno. Tekom večera je navdušeno občinstvo večkrat burno i o viharno aklamiralo rutiniranega igralca, ki je na našem odru lepo preigr&l že marsikako ulogo in se tudi izkazal uvežbsnega kulisnega mojstra fiaega oku »a. V , Graničar jih* torej smo resnično občudovali njegovega Grgo Koiiča. dobrosrčnega in kremenitega krčmarja in graničarja. Ta Grga je s svojim karateriitičnim nastopom čaral pred naše oči romantično življenje hrvatskega kmeta-rojaka na znameniti granici. To so bili hudi čaei za uboge seljake. Toda živeli so udano v voljo b.ižjo in cesarjevo. I. del igre nam je odkrival graničarsko življenje sploh. Čutili smo poštenje graničar-jevo in smo se divili nad čistim in preprostim ircem hrabrega mejača ob nekdaj tako ne« mirni granici. Ampak tudi grda zavratnost, velika hudobija in pokvarjenost — kje ni 'med pšenico tudi plevela? — je zastrupljala 'to preprosto življenje. Opojna romantika prepojena in prepre-žena — kakor belo platno z rudečimi nitmi I— z bridko realnoatjo resnega življenja na i je objemala ves večer. — Ta krčmar Arga. Hrvat in poštenjak od nog do glave, je bil kaj dobro zadet. Njegov himor je bil kakor prijeten počivalnik ob dolgi ia težki poti pre-treiujoče dramatičnosti. Z njim si je člorek odpočil trudne živce in se spet bal za uaodo preganjanega Andrije Miljeviča (g. VerovSek) in njegove uboge žene Maca (g.a Danilova.) Ti dve vlogi Bta bili silno težki in zelo utrudljivi. Morala sta se vživeti v življenje po nedolžnem pregsnjanih ljudij. Posrečila se iims je zelo točna in tipičaa kreacija. Ves II. del je bil izpolnjen in giol.ivo izveden z usodo ubogega Andrije in njegove Mace. Nad vse lepa in dramatična je slika v II. delu : Ječa. Ves potrt se zgrudi nesrečni Andrija na kolena in ihteč objema svoje drhteče dete; obupana Maca kleče moli iskreno molitev za And ijo. Ob strani pa se klečeč vije sočutni in dobri prijatelj Grga. Ob brnenju in vzdihujoSih akordov lahne godbe kipi proti nebu vroča in gialjiva molitev.... Prehud, pretresljiv prizor ! Gospa Danilova je molila z veličastno realistiko in veliko umetnostjo, s čudovito mimiko. Samo ta prizor iz ječe je že lep odlomek, da bi bil lahko celota sam zase. Druga krasna slika živega moštva 13 junaškega poštenja je pred polkovnikom, ki je obsodil Andrijo na smrt za zločin, ki ga je storil propali Sa*o Cujič. Maca sama je že prosila gospo polkornikovo priprošaje za milost Dva ženi, dve materi, liubeči in dobri — kako sta si videli v srce, kako sta čutili onemoglost in usodo žene. Tudi prijatelji Andrijevi in telmožje stopijo pred zapovedaika, da ge mu poklonijo ia ga prosijo milosti za poštenega Aodrijo-Polkovnik se brani, sklicujoč ae na zakoo. Možje pa mu govorijo o domovini in poštenju graničarjev, med katerimi se je dobil lopov. Tuj 87et je pokvaril domačega človeka in dobremu imenu domsvine škoduje zdaj nesrečnež s svojimi zli deli. Ampak milrst za navideznega zločinca Andrijo, reši d:«movini sina in cesarju vojaka. Mi vsi smo kakor en mož, kadar bi naa poklicala volja cesarjeva. Kri damo zanj .... Milosti prosimo, prizaneti našemu Andriji.... Zakon je trd ni milosti. Maca v veliki bedi omahne. Tu pa povzdigae nodolžno dete pol-kovnikovo drobne ročice: Oče, odpusti! 12 premagan je mož zakona; očetovsko srce zadrhti, ko prikipi staremu vojaku iz ganjene duše topla beseda človečanstva in sočutja Odpuščanje! — To je bil ras dobro izveden dramatičen prizor. Polkovnik (g. Boletlavski) je bil v svoji ulogi prav dober in dosleden. Polkovnikova gospa (gdč. Zeleznikova) m« je bila vredna družica. Tadi ona je dobro pogodila svojo lepo ulogo. Joco Bocić (g. Bratina) je bil tudi v dobrih rokah. Gosp. Bratina je igral to simpatično ulogo kai l?po. Le m&sfca je biia mnrda nekaj premlada. Sploh je pokazal g. Bratina v nekaterih zadnjih ulogah lep napredek. — Ko bi se še otresel tisto malo boječnosti, ki včasih zmanjSaje efekt igranja — pa bi bil dober. Savo Cujić (g. Viktor), ta zli duh vsa igre, je zakrivit vso nesrečo Andrijevo ia provzročil slikovito dramo. G. Viktor se je potrudil in je dobro igral tega lopova-S čustvom io razumevanjem je oSatiral nič-vredneževo osebnost. Ampak v I. delu je pretiral. Dvomimo, da je za karakteriziranje potreba tako čudno pretvarjati glas in tako teatralično gestikulirati. Morda koga take geste omamijo — ampak Savo Caj^ća smo u t bili v resnici predstavljali nekoliko di agače. Meščan Križić (g. Požar) je bil dober. Karolina L:ebherz (gdč. Jaaova) je bila uloga, ki bi jo bil avtor lahko črtal. Ta nemSka sobarica pri hrvatskem polkovniku res ni v nobeni organski zvezi z igro. Oiovek se res ne more sprijazniti z njo. Pa z vojaškim plaščem je ogrnjena, ko potuje! Dobra je bila v predsobi polkovmkovi. Drugače ie malce uhajala iz svoje uloge s slabo m pretirano nemščino. Druge manjše ulogice so bile primerno razdeljene, pogodili so jib dobro, posebno gea. Mekindova. Konec igra je bil lep in logičeo. Andrija je bil zblaznel od veselja, ko je izvedel, da je pomiloščen in je hodil ca grob umorjenega Joca. G. Verovšek je umetno igral blazneža. Težak in lep je bil prehod iz tega štadra. Savo Caj*'c se vrne in ugleda na grobu blaznega Andrija. Na Andrija tako vpliva to srečanje, tako se mu živci razburijo, di hipoma izgine tema, ki je cbJijala njegov duh. To je bilo res lepo. Razs»etl]a?a pa menda ni bila prava. G. Viktor je bil v tem prizoru dober in naravnejši. Srečna Maca — kako je zarajalo n,eno srce, ko se privija k ljubemu svojemu možu! To silco čuitvo je gospa Danilova lepo označila. Tako je bil častni večer g. Vebleta re» lep in časten. Tudi nekaj darot je dobil naš simpatični igralec. Radujemo se, ker smo videli, kako naše občinstvo ceni zaslužne igralce. Trisiks glodaUić* : POLITE AMA ROSSETTI. — Danes „Valčkov čar". Kmalu bo vprizorjena „Vesela vdova4'. _ Druft+vene vesti. ČleMH „Delalakega podpornega društva* se naznanja, da se bo vršil danes 39. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih preitorih v o* V Trstu, 29. aprila 1909 „EDINOST" št. 122 Stran III I i l n i a h o d za sestavo novega odbora. — ta biti pravice na svetu tudi za na i! Kar smo tedaj skupno zagrešili, sedaj skupno popravimo ! Pred vsem naj storita svojo dolžnost naša zastopnika! Učiteljstvo pa tudi ve, kaj mu je storiti. Dokler bosta ta dva človeka na čelu našega šolstra, bo vedno slabše. Okraj je zašel v strašanske dolgove, ona pa držita roke križem in pri bogato obloženi mizi gledata našo in ljudsko bedo. Nočeta sodelovati na akciji za državno pomoč okraja, učiteljstvo stiskata in preganjata, po drugi strani trosita iz šolskaga fonda po nepotrebnem stotake bogatim uradnikom ; inženirjem dajata poleg dijet in potoin ie bogate nagrade ! — in se potegujeta in pehata za pačane dolgotrajne dopuste — ne bolnih učiteljev —, pač pa za znane učiteljice, ki hodijo študirat — na otroško kliniko v Prago. Ia k vsem tem Škandalom molči naš slavci deželni šolski svet! Ali smo rex v deželi neverjetnosti, v deželi naril:a in brez pravja ! , Načelnik postaje v Št. Petru na vipavski železnici, Nemec Kaiser je žalosten z ak uprave vipavske ozir. državne železnice. Kaj : takega jo možno samo v v&si, kjer igrajo j nekateri mameluki Čudno vlogo. Apeliramo na dvornega svetnika Ruffa, ravnatelja drž. Železnic v Trata, naj nemudoma odstrani s postaje človeka, ki ne razume čisto nič slo-venski in ne more občevati s strankami. V karakteristično ilustracijo naj služi ta le dra* krat resnični dogodek. Prišla je stranka iz Vrtojbe vprašat, če sta d^šla zanj dva prazna soda, n obakrat je rekel tisti Kaiser: „Nein, hier nichts". čeravno sta bila soda že na postali, v skladišču AH on ni vedel niti kaj ga stranka vprašuje. Enakih primerov vse polno ! Naše ljudstvo, Vrtojbenci in Šempeterci pa 83 ne puščamo imeti za norca, ne od Wie?erja, ne i od Kaiierja in ce od Ruffa ! Zahtevamo sreje pravice. V Podgoro pride na mesto pokojnega župnika Goloba, župnik Ciril Vuga, dosedaj v stolni cerkvi v Gorici. Upati je, da ostane g. | župnik zvest svojim idealom ia bo deUl v obrambo slovenskega jezika, kakor je deial kakor študent in kapelan. Obrtna nad. šola za zidarje v Renčah sklene šol. leto 1908/9 slovesno dne 2. maja !ob 3. uri pop. Ob tej priliki bodo razstavljeni izdelki učencev. — Prijatelji šolstva so vabl:eni udelež ti se sklepa ter si ogledati razstavo. Tamburaško in pevsko društvo „Svoboda" .v R jačah priredi 2. maja ob 4. uri popi ludne majevo veselico. Pevska točka bo ; „Arije iz opere Maričon" od Albinima, za ! petje in orkester priredil H. VogriČ. Uprizori pa se burka „Moč uniforme*4, spi*al J. Stoke, glasbene točke na novo komponira! Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga Eugenio Della Torre prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANT1MBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono. Perkalf zefir, platno, Oxfordt ?a moške srajce, volneno blago, trliž, blago za pohištvo, in zavese. Velika isbera perila ga poročenke cene, oa se ni bati ionkurence. Lstredni banka češkych sporitelen. (Osrednja banka Čeških hranilnic). — Inseratni oddelek današnjega iista prinaša oficijelan poziv k supskripcili delnic V. tnuiiie Osrednje backe čeških hranilnic. Z izdaio 12.500 cJcInic r n'nr.nalni vrednosti po K 400.— ima zvišati glavnica od 10 na 15 milijonov kron. VpMovalni tečaj za stare delničarje snaša K 410.—, ter pripada na vsaki 2 stari delnici po ena nova. Za nove delničarje je določen tečaj K 420,— za del-n co. Denarnim zavodom, n iho?im zastopnikom in nradnikom, dalje deki barjem, ki želijo večje število delnic, nego jim po sklepu pripada se jim dotične prepuščajo po K 415.—. Obenem z vpiinino se ima založti K 50.— za akcijo. Takratna emisija odgovarja potrebi izvanrednega razvoja zavoda, potrebi, ki je že vsled t?ga toliko jasnejša, da uživa misija Ojrednje banke čeSkih kranilnic brez razlike priznanje celega slovanskega fiasnč-nega sveta. Osrednja banka čeških hranilnic predstavlja danes najvažnejše središče slovau skega kapitala; da bo pa megla koraksti z vapehom do svojih vzvišenih ciljev, potrebuje opore ne samo denarnih zavodov, aaapak najširše zavedne javnosti. Natančni vpisovali i prospekti se ravnokar razpošil aio denarnim zavodom, ter se na željo dop< šljejo ia zasebnim ; n "ereeeatom brez vsake cdškodnine. POSLANO*) Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem prepustil z dnem 1. aprila t. 1. edino zastopništvo svoje tvrdke gospodoma Oscar Bruggnaller in Carlo de Gregorio (tvrdka OSCAR BR Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor tnu zakon veleva. Automobilisti in motociklisti pozor! Giuseppe Colonna, Trst Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4 Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoatckouc-a, pokritja z gladkim gumijemt plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — — Poprave ae izvršujejo točno in solidno ter ae zajamčijo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE ANTON SKERL mehanik, aaprUeidnl iavadeneo TRST, Carlo Goldonijsv trg štev. »i Zastopnik tovarne ioles injototoles „Pači! Napelj&T* lr. uloga eiektrićaib irončtov, loi! le prooajs. gi» muiMOT, eooofonoT, io fedobi pri Jožefu Ćebulc v Sežani. ______709 PrnHl Qp v Velikem Lošinju hiAa z vrtoui I I UUa oc event. a pohištvom. Lep razgled na morje. Naslov pri Inser. odd. Edinosti. 795 Bogomil Fino urar t Sežani ima svojo nouo proda-iDlnlco v ar v TB3TTJ lil. Vinc. Bellihi 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne verižic po pravih tov. cena Ples. Vesti iz Istre Stolni kapitelj na Krku. — Župnik in dekan v Vrbniku Jakob Dinin'ć je imenovan kanonikom, kanonik dr. An con O.l ć pa de-kanem stolnega kapi tel; a na Krku. Iz Pobegov, Z ozirem na izjave v „Edinosti" od dne 20. aprila potr jam, da dopia v „Edinosti* od dne 14. msrca se ni tikal gg. Nt zar a Bertoka in Frana Vatcvcs. Tikal se je nekega druzega tu itak znanega gospoda. Rudolf Pečarić. „Gospodarsko konsumno druStvo" v Lokvi priredi v nedelj o, dne 2, maja, javen ples na vrtu za društveno gostilno. Ob enem bodi omenjeno, da društvena prodajalna kakor tudi gostilna sta spIoSni ter sme vstkdo kupovati tudi če ni ud. Toliko v pojasnilo onim, ki krivo tolmačijo ptujcem, da je prodajalna in gostilna samo za ude. (809) Načelstvo. Veselica izobraževalno društvo v pri Vipavi uljudno vabi Emetako Vrhpolju k veselici, katero priredi v nedeljo dne *2. nisja ob 3 uri pepolu lne ; začetek plesa ob 5. uri popol. — Prijatelji poštene z?.bave dobro došli. (810 V Sežani se dobi jako pripraven prostor za magazin ali zalogo vina, kjer se ga lahko brani do 600 hektolitrov. Več se izve pri Inseratnem oddelku Edinosti. 801 Odda se mala sobica za K 9, ulica Ga«pare Gozzi 3, II. vrata 5. . 745 Vesti iz Kranjske. Razsodba v zadevi napisov v Ljubljani. tčerajiqjemu telefonskemu poročilu Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 677 Gostilničar slikar - dekorater se priporoča slavn. občinstvu za v to sviho spadajoča dela- — Via Pa^quale Re-voltella (Rocol 727). 791 razsodbi v zadevi capi«r>ih desk v L ubljani Roman Roncelj •e je urinila pri zadnjem obsojencu pomota. Isti se piS-3 Kranjc in ne Kozinc. Oproščeni so b-.h: Leopold Trat.-ik, visokoiolec ; Vladimir Hol rman, tehnik; Prarc Miklavc, trgovčev ^-s-»-—-,-=-; ta Podriaj bri.ee; Rađoif B,«, OSRHCO Sta SS^, "Z, vseučiTidčmk ; Albin Orehek, imejitelj anončne belo po 56, črno po 52 stot. — Vinko Duša. 666 Hiša sedaj zgotovljena, na lepem razgledu s kletjo se proda ali da v najem. Naslov pri Inse-ratnem oddelku Edinosti. 795 Hlad kontoarisf: II!!! MIH vešč slovenščine, nemščine, italijanščine, knjigovodstva, strojepisja itd. idče službe pri kakem denarnem zavodu' ali tvrdki. Cenjene ponudba pod „TAKOJ" na Inser. odd „Edinosti", ulica Galatti 18. i ROKAVICE prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PRODAJAL-NICI ROKAVIC ssssss EUBMRNM S m 9 Trst, Corso 19 - Ustan. leta 1865. ■ ■■••■■■■atiaigi b s ■ Restauracija ! Alla citta dl Frcncoforte, Trst : ul. Molin Plttolo št. 17 sniBiaiii miHiiiao I KOSILA in VEČERJE v abonementu in alla Charte Kosilo in večerja, mesečno K 40-— Samo kosilo . . „ ltf.— Steinfeldsko pivo prve vrate Istrsko vino, opolo, belo briško ln štajersko. FRAN HE1NRICH. B9BSI2HIRI HHI!»a IIBIB« Za One, ki morajo napolniti buteljke z Refoškom 53!$E 50.000 praznih buteljk od šampanjca Trst, ul ca Ombrelle 5 - GUID0 e UG0 C0EN - Telef. 71 rimski II. Prodajajo se tudi buteljke v mali množini ter se sprejemajo po h i ljut ve zh deželo proti povzetju = po jako zmernih cenah. == • - / POZIV k subskripciji delnic V. emisije Ustfedni banke českych spofiteleu Osrednje banke čeških hranilnic V PRAGI PODRUŽNICE: Brno, Vel, n^m. 28; Lvov, ul. Sykstuska 15; Dunaj, 1. WipplingerstraSse 22; Trsft| Piazza del Ponterosso 3- - Od l. julija t. 1. nova podružnica v Črnovicah. letu 19(18. K 536.000.000. Nad 5000 spojencev-denarnih zavodov nele države. — Vlog nad k 100,000.00(1. — Menični posel SKUPEN PROMET 5 MILIJARD. DIVIDENDA: za I903. 3°/0, za 1904. 4%, za 1905. 4V4°/0, za 1906. 41/2°/o» za 1907 4 it o. 2 C za 1908. 5" 0" Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vrŽil dne 25. marca t. L. Do>e Večje število delnic nego jim pritiče po odsfc a» st- prepn.šča starim delni-'ajjem. dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom splok. raznim fondom, korporacijam, faolccijonarjem in uradnikom denarnih zavodov sa tečaj K 4-15. cj Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bam-aih za-doltnic itd. d) Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od I. julija 1909. torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izpiačal s polovično dividendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije kar bo označeno na dotičoem kuponu. e) Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu sp dobi pozneje u ove delnice. 0 Delnice morajo biti plačane najdlje do JO. junij.* t. i. Pri vpisu mora ložiti vsak vpisovatelj — iz-zem^i denarne zavode — najmanj K •"■O na račuu za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo o/.iralo X) Po t; 51. pravil se glasijo delnice na ime i z ■ se izdajajo tako stare kot nove bodisi v posame/nili kosih ali skupno v -t. HO ali ">0 in to v svrho udobnosti posestnikov z oziroru na hranitev tn varstvo. Dotične želje naj na vpi-sovalnih prijavah izrecno oznanijo, li) Preplačani zneski se obrestujejo do 30 junija no 41',0 « ki se prevedejo onim dnem na račun vpisanih delnic, i) Kdor ne plača do 'JO. junija t. ). celegi vpisanega zneska, /frubi pravico nole do novih deini«* ampak i na predplačilo, ki /apaJe v korist re/ervnega fonda banke. Pri glase in vplačila sprejema, ter izdaja prospekte glavni zavod v Pragi, podružnice v Brnu, Lvovu. na Dunaja in podružnica v Tretu. Plana Pont©-reuo 6t. 3, ter poleg tega iz prijaznosti vsak z Osrednjo banko čeSkih hranilnic v zvezi stoječi zavod. Priporoča se, da se vršijo prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki ohsega poročilo o poslovanju bauk in razvoju banke, dalje /adnje ietno poročilo in pravila, ter kakoršnekoli informacije podila drage volje , Ustfedni banka £eskych sporitelen.