Leto LIX. sfeuilka 228. ü Ljubljani, v sredo 6. mtim liZ6. i ju Ubaja iuk dan popoldne, lxviemil nadeli* is praznike. — inaeraU: do 30 petlt a 2 D, do 100 vrii 3 D 50 p, vetji inseiati petii »ista 4 O; notice, poslano, izjave, icklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Sloveneki Karo*'' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D I — Upravntstvo: KnaUova ulica sttf. 5, p rt tli 61 e. — laie on itn. 304. «— Urodnlsuo finallova ali ca it. 5P i. nadstropje. — Teielon stav. 34 MT Poštnina plačana v gotovini. K posetu češkoslovaških parlamentarcev Naša državna prestolica pozdravlja češkoslovaške goste. Predstavitelji če* škoslovaškega parlamenta, tedaj pred* stavitelji češkoslovaškega naroda, so prvikrat po osvobojen ju prišli k nam kot oficijelni gostje iz bratske države. Malo je narodov, katerih medseboj* ni odnošaji bi temeljili na tako prisrč* nih, na tako iskrenih in kar je tudi iz* redno važno, tolikokrat preizkušenih čuvstvih sorodstva in tovarištva. Če* škoslovaški govornik je ob priliki veli* častnega sprejema v Beogradu izrekel stavek, ki precizno označuje te odno* saje: Nimamo teritorijalnega koridor* ja, ki bi vezal ČSP in kraljevino SHS, ali imamo drug koridor, ki ni slabši, to je koridor srčnih vezi in prijateljstva. Zato je naša zveza trdna in sigurna ter trajna. Bilo je v poslednjem letu svetovne vojne, ko so dospeli v Ljubljano pred* stavitelji Čehov, da se skupno s pred* stavitelji Poljakov dogovorijo z našimi političnimi vodji o nadaljni borbi za narodno osvobojen je. Sprejem v Ljub* Ijani je bil iskren in prisrčen v najglob* ljem in najboljšem pomenu besede, saj je pomenil slovesno potrditev sklenje* ne bojne zveze in krepko zaprisego za bodočnost. In vsi smo vedeli, da ta potrditev in ta zaprisega tehtata mno* go, saj sta rastli iz naše np/^oliše pre* teklosti, sta koreninili v najlepših tra* dicijah skupne borbe zoper skupnega nasprotnika. Takratni cilji so doseženi v polnem obsegu. Danes se pozdravljamo na svo* bodnih tleh ne le v Beogradu, marveč tudi v Zagrebu ter v Liubljani in po* vsod bo Čehoslovake spremljal isti entuziazem, ki jih je sprejel v kraljev* skem Beogradu. Tudi danes nam bo prilika za potrditev dobro preizkuse* nega prijateljstva in zavezništva in za* prisega za enako usmerjeno bodočnost Politična bodočnost Evrope ni vi* deti najugodnejša. Javljajo se pro* blemi, katerih reševanje bo povzročalo obilo truda, opasnosti in mnogih pre* izkušenj. Ali mi se zavedamo, da bo v vseh teh možnostih bodočnosti češko* slovaško*jugoslovensko prijateljstvo in zavezništvo ona osnova, ki nam in njim nudi najsolidnejšo garan ijo za uspeš* no očuvanje priborjene svobode in za plodno kulturno delo. Naše zavezni* štvo ostane stalna komponenta evrop* skega političnega razvoja in tako pri* jatelji kot nasprotniki bodo morali ra* čunati z njo. Ostane nam kot jedro drugih, še večjil. zvez, ki so še stvar bodočnosti, ki pa jih že vidimo pred seboj, kadar trislimo na ostale svobod* ne slovanske narode in naše odnošaje do njih. K nam prihajajo češkoslovaški par* lametarci. To so več nego bi bili samo predstavniki državnih oblasti, to so predstavitelji naroda samega, ki se ne spreminja. Prepričani smo, da se bodo počutili med nami kot doma in da jim kodo dnevi bivanj? med nami ostali v spominu kot argumenti naših Čuvstev, kot poroštvo za zvestobo v bodočnosti. V tem uve-jenju pozdravljamo brate Čehoslovake v svoji sredini kot naj* boljše med najboljšimi prijatelji. Vlada in Narodna banka — Beograd, 5. oktobra. V političnih krogih se je raznesla vest, da namerava vlada imenovati svojega eksponenta za guvernerja Narodne banke. Vladi pristoja pravica kontrole nad Narodno banko. Ako bi pa vlada kršila to pravico ter si prisvajala tudi pravico imenovanja guvernerja, potem bi ustvarila zelo nevaren precedens. Vsaka vlada, ki bi sledila sedanji, bi na podlagi tega precedensa odst^vlja-la guverneja Narodne banke ter imenovala osebe, ki so ji po godu. Razumljivo je, da bi tako postopanje vlade lahko izzvalo zelo težke posledice za Narodno banko in s tem za celokupno gospodarsko in fnančno stanje naše države. Opozicija bo kakor se Čuje že na eni prvih sej Narodne skupščine pokrenila to vprašanje ter napadla viado. NA ŠPANSKEM VLADA MIR IN RED. — Madrid, 5. oktobra. Vlada demantira vesti, ki so se pojavile v inozemstvu o no* vih nemirih na Španskem. Kralj Alfonz se nahaja v San Sebastianu, kjer je na počit« nicah v krogu svoje rodbine. Na Španskem vlada povsod red in mir. Vesti o atentatu na kralja Alfonza so popolnoma izmišljene ZMAGA PRAŠKE SPARTE V CHICAGU — Chicago, 5 oktobra. Praška Sparta je zmagala nad All Starom z 1 : 0. CečboslovaSki parlamentarci v Beogradu Svečana otvoritev ^Češkoslovaškega doma*. — Na grobu neznanega vojaka« — Banket beogradske občine* — Nenadna smrt Klofačeve soproge. — Beograd« 5. oktobra. Danes | dopoldne se je vršilo svečano polaganje temeljnega kamna za »Češkoslovaški dom«, ki bo zgrajen v Studenički ulici. V zgradbi Češkoslovaškega doma bodo dvorane in prostori češkoslovaške šole ter vseh v Beogradu delujočih češkoslovaških organizacij. Svečanosti so prisostvovali v imenu vlade minister prosvete Miša Trifunovič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič. številni češkoslovaški in ju-goslovenski narodni poslanci, zastopniki državnih oblasti in kulturnih ustanov ter polnoštevilna češkoslovaška kolonija v Beogradu. Vojaška godba je zaigrala jugoslovensko in češkoslovaško državno himno. Slavnostni govor le imel češkoslovaški poslanik dr. Šeba. V svojem govord je omenil vlogo, ki jo igrajo Čehoslovaki v Jugoslaviji. Koncem svojega govora je želel novemu domu. da postane trdnjava češkoslovaško-jugoslovenskih bratskih odnošajev ter trajnih duhovnih in političnih vezi med obema državama. Del čekoslovaške delegacije se je odpeljal v avtomobilih na Avalo, kjer so češkoslovaški parlamentarci položili na grob ne znanega vojaka krasen venec iz svežih rož. Pri tej priliki so predstavniki češkoslovaških parlamentarcev izrekli kratke nagovore, spomin ja joČ na borbe in žrtve, ki so jih neznani junaki obeh narodov doprinesli tekom svetovne vojne na vseh evropskih in axjjslrifi bojiščih za končno osvobojen je Češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda. Ob pol 13 je priredila mestna občina v občinskem domu na čast Češkoslovaških parlamentarcev svečan banket, ki so se ga udeležili zastopniki vlade, Narodne skupšči ne, novinarstva, kulturnih in gospodarskih «•rganizacij ter predstavniki najvišje beogradske družbe. Predsednik praškega senata Vaclav Klo tač je danes dopoldne prejel iz Prage brzo javno obvestilo o nenadni smrti svoje so proge. Vest o težkem udarcu, ki je zadela češkoslovaškega senatorja Klofača, je vzbudila v vseh beogradskih političnih in nacijo-nalno kulturnih krogih globoko sočutje Senator Klofač je moral prekiniti svoje bi vanje v Jugoslaviji ter je odpotoval s prvim brzo vlakom v Prago. Pred novim viharjem v Borba med vodstvom komunist poostrila« — Stranica po — Moskva, 5. oktobra. V sovietski politični javnosti se pripravljajo nova iznena denia. Pričela se je odločilna borba med komunistično večino in opozicijo. Pred dve ma dnevoma je prišel znani komunist Za branov v organizacijo centrale in hotel izzvati debato o politiki centrale Večina mu je preprečila to namero Zvečer istega diu so prišli člani centralnega odbora Trocki Zmojev in Jatakov v spremstvu Radeka u Zabranova na seio komunističnega odbor; v tvornici »Avio« kjer so neobičaino ostrt nastopili proti nahoveišim strankinim skle pcm. Večina ie kljub temu odklonila nadalj-no diskusijo. Radi teh dogodkov ie sklica, strankin urad moskovske oreanizaciie po sebno sejo, na kateri ie sklenil sledeč; sklep: ične stranke in opozicijo se je živa člane k disciplini. Voditelji opozicije so se težko pregrešili nad sklepi zadnie plenarne seie centralnega odbora in centralne komisije in so na ta način kršili tudi it-ankino disciolino. Voditelji opozieüe opravičujejo svole pošto pan;e s tem. da so v skrbeh radi edinstva •uranke, sami pa vodijo tako disidentsko politiko. Njihovo postopanje stremi za tem da pride v stranki do razcepa, kar smatra odbor za velik zločin. Moskovski odboi stranke poziva zato vse komuniste, da se >dIočno upro tem škcnllnvcem stranke, k. zlorabljajo težko gospodarsko stnnie in misliio, da smejo radi svojih pre-šniih zaslug početi kar hočejo. Vse strankine orga nizaciie se poziva;o. da se upto vsakemu razkolniškemu poskusu. Zagreb debi podružnico Obrtne banke Ljubljana zooei zapostavljena. — Zagreb, 5. oktobra. Minister trgovine in industrije dr. Krajač je podpisal pravila Obrtne banke z manjšimi spopolnitva-mi. Banka se imenuje uradno »Obrtna banka kraljevine SHS d. d.« Sedež ie v Beo gradu. Istočasno se otvori glavna podruž niča tudi v Zagrebu. V kraJSih rokih bodo pozneje sledile podružnice v Liubljani in v Sarajevu in ekspoziture v Splitu. Skoplju in Novem Sadu. Banka ie oproščena olače vanja taks ter državnih m samoupravni) davkov. Banka bo kreditirala obrtniške zadruge in obrtnike Poslovni odbor glavne podružnice v Zagrebu bo obstojal iz 8 do 12 članov, ki ga bodo volili delmčarif vsnka štiri leta. Podpredsednik Obrtne banke bo istočasno načelnik glavne podružnice v Zagrebu. Večina odbornikov podružnice bc vzeta iz samostoinih obrtnikov. Tzvolieni Člani poslovnega odbora bodo morali založiti kot kavcijo vsaj 75 akcii. to ie 15.00' dinarjev v nominalni vrednosti. Seje poslovnega odbora bodo narnian! enkrat mesečno. \% letnega čistega dobička Obrtne banke se bo razdeljeval kot pomoč obrtni literaturi. JOUNA TCKA PODRUŽNICA «SLAVENSKE RANKE» V PORAVNAVI — Dunaj. 5. oktobra. Trgovsko sodišče je otvorilo nad dunajsko podružnico >Sla-venske bankec ponvnalno postopanje. Pasiva znašajo skoro 200.000 šilingov (1 milj. P00.000 Din). Banka ponuja 50 odstotkov v sedmih kvartalnih obrokih. AMERIKA IN HAAŠKO RAZSODIŠČE — Pariz, 5. oktobra. »Newyork Herald< ioznava iz Washingtons, da je uradna osebnost potrdila njegovemu poročevalcu vest. da nameravajo Združene države v I kratkem izstopiti iz stalnega mednarodnega sodišča v Haagu. ' Vlada se beji parlamenta — Beo^ rud, 5. oktobra. Sklep vlade, s katerim se* odgodene seje Narodne skupŠČi ne do 12. otkobra. je vzbudil v vseh opozi cijonalnib krogih nevoljo Opozicijonalni vo-d:telji ugotavljajo, da se vlada izogiba parlamentu in da so jo dogodki zatekli brez pripravljenega gradiva ali zakonskih osnutkov. Razen tega se vlada očitno boji parlamenta, ker bi utegnila doživeti nezaupnico. Tekom poletja je mnogo radikalnih poslancev opetovano interveniralo in protestirala proti delovanju poedinih ministrov tako, da ni izključeno, da ostane vlada v manjšini in da bodo proti nji glasovali njeni lastni poslanci. Nad vse značilno je končno tudi to, ia je 12. oktober obenem dan povratka Ni-kole Pašica v Beograd. PROTIVLADNI BLOK NA BOLGARSKEM — Sofija. 5. oktobra. Kongres zemljo-radniških strank, ki se zbira okoli Dragi-jeva, je zaključil svoje zborovanje z resolucijo, v kateri odobrava sporazum z radi kali in pooblašča odbor, da prične pogajanja tud' z ostahmi demokratskimi strankami Čili teh pogaianj nai bo široka koalicija vseh protivlndnih strank — Tud1' agrarn centrum. ki ga vodita Tomov In Turlakov te odobril sklepe svoiih zastopnikov. Agrarni centrum bo vodil pogajanja z demokrati in liberalci, kakor tudi z ostalimi opo-zicijonalnimi strankami, da omogoči tudi od svoie strani ustanovitev močnega proti-vladnega Moka ŽRTEV FAŠIZMA . — Pariz. 5. oktobra. »Oeuvre« poroča iz Rima: Triie člani fašistovske čete so umorili prof. Cessia v Mantovi, predsednika ta-mošnjega katoliškega društva v prisotnosti njegove žene iu otrok. Fašistovski konzul v Mantovi je pozval župana, naj razpusti vse katoliške orga niza nje SPRAVA MED TROCKIM IN ZINOVJEVTM — Pariz. 5 oktobra. »Newyork Herald« poroča iz Moskve, da sta se Troc-kij *n Zinovjev pomirila in skupno Izjavila oroti politiki :entraln izvršilnega od- komunistične stranke Vsi na pomoč poplavljencem! Poziv velikega župana ljubljanske oblasti. — Pomagajte bližnjim v nesreči. Dne 27. septembra 1926 je zadela del ljubljaskc oblasti strahovita nesre; ča, kakor je ne pomnijo niti najstarej* ši ljudje. Že v jutranjih urah je razsa* jala v žirovskih, poljanskih in polhov* grajskih hribih grozna nevihta, ki je dosegla v opoldanskih urah višek s tem, da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak. , Divje narasle reke in potoki: Poljan= ščica, Sora, Račeva, Gradaščica, Božna, Mala voda, Brebrovnica, Ločnica itd. so prestopile bregove mestoma 6 do 8 metrov na visoko ter razdirale in uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, tvorniške naprave, elektrarne, hleve, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in liva= de in žal tudi človeška življenja. Tako so bili čez noč spremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraj: ZU ri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje Loke, Polhov gradeč in vsa Gra= daška dolina do Viča, dolina Brebrov? niče od LuČne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge druge. A tudi drugod je nevihta, ki je trajala ves dan, napravila veliko škode, tako n. pr. na VMču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gameljnih, v Črnem grabnu nad Luko* vico, v Izlakah pri Zagorju itd. Uničenih, odplavljenih ali popolno* ma zasutih ie čez 40 hiš, nešteto mli* nov in žag; mnogo drugih poslopij je pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci teh krajev, ki so se* daj vsled zasutih cest odtrgani od sve* ta, begajo okoli bjez strehe, brez hra> ne in obleke in preplašeno kličejo: na pomoč! Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; glad, siromaštvo in bolezen. Naša človeška dolžnost je, da po* magamo tem siromakom. Trdno sem prepričan, da ne kličem zastonj na po* moč zlatih slovenskih src, ki še nikdar niso odrekla, kadar je šlo za to, da se pomaga nesrečnikom. Človekoljubno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljub* Ijanski oblasfi vsi sreski poglavarji, na katere edine naj se vpošljejo denarni zneski za poplavi jence. Prosim vsakogar, naj daruje po svo* ji moči za te najbednejše naše siroma* ke. Naj pomisli vsakdo, da tudi njegfi lahko zadene enaka nesreča in da je rešitev le v skupni pomoči: Vsi za ene* ga in eden za vse! Zato pa prosim tem potom tudi vsa naša društva, da v teh težkih dneh ne prirejajo za druge, bodisi še tako blage namene, kakih nabiralnih akcij. Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jim bomo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno! V Ljubljani, dne 30. septembra 1926. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. Nov poslanski klub na vidiku — Beograd, 5. oktobra. Za danes dopoldne sta bili napovedani seji Davidovičevega in dr. Spahovega poslanskega kluba. Na seji naj bi se potrdila svoječasna ustanovitev demokratske zajednice. Ker je bila večina Članov obeh klubov na slavnosti na Avali in pri polaganju temeljnega kamna Cehoslovaškega doma ter v družbi čehoslo-vaških parlamentarcev, seji nista bili sklepčni. Seji obeh klubov sta bili nato preloženi na 18. popoldne. Po formalni odobritvi ustanovitve detnokratske zajednice se bo vršila prva seja novega skupnega kluba. Dr. Spaho je potrdil vašemu poročevalcu. e it vršila skupščina komunistov. Ko so komunisti videli naval občinstva, so mislili, da K ptiicija aretirala kakega koinunistiCiicg.. voditelja. Komunisti so se zagnali prot' policistom ter se spopadli s privrženci nagote in oboževanja solnca. Prepir se |e razširil tudi na skupščino fašistov, ki s<> zborovali v bližini. Med komunisti, iašisi in nasprotniki nagote je nastal splošen pretep. Šele stotniia londonskih stražnikov ic vzpostavila red ter razpršila komuniste in fašiste. Stotnika Vinceta so nato odpeljali na stražnico. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. D e v i z e. Amsterdam 22.67, 22.70 Wien 796.60, 799.50, Berlin 13.468, 13.498. Italija 215.48, 215.48, London 374.33, 275.15. Newyork 56.336, 56.556, Pariz 160.—, 162.-. Praga 167.35, 168.15, Curih 10.9275, 10.957.rj. Valute: Italija 20975, 211.75, Newyork 55.75, 55.95. Efekti: 1% invest. pos. 1921 71.50— 72, 2>'a% drž. rente 306. 306—306.05, Ljubljanska kreditna 155, Hrv. eskomptna banka 100—100.05, Kreditna banka Zgb. 100—101. Hipotekama banka 55—56, Praštedioim 867.50—870, Eksploatacija 5—8, Drava dd Osijek 2S0. Šečerana Osijek 365—400, Gui-man 240—250, Slaveks 115, Slavonija 31-31.05, Trboveljska 300, Union naromlin 29ž —300, Vevče 102, Agraria 42—43. INOZEMSKE BORZE. —- Curih: Beograd 9.1475, Pariz 14.6125 London 25.115, Newyork 517.625. Mflai 19.50. Praga 15.325, Dunaj 73.025. — Trst: Beograd 46.75^—47, Pari/ 75.25—75.75, London 128.50—128.90. Newyork 26.45—26.55, Praga 78.25—78.75, Curih 511—514, Dunaj 372.50—375.50. ZBIRAJTE MIL0DARE ZA P0PLAVLJENCE! 5trnr> 2. •SLOVENSKI N AR O D» dne 6. oktobra 1926. Štev. 226 Holandci o Liiibljani Zanimivo in poučno predavanje o Hoiandski in njenih naravnih lepotah. — Krasen propagandni film, — Prijateljski sestanek in odhod dragih gostov. O priliki poeeta zastopnikov bolandakih joepodknAih krogov je imel včeraj popoldne generalni tajnik roterdameke bančne sveče dr. W. M. Wettermann .v prostortli >Kino Matice c propagandno predavanje, ki ga je spremljal poeeben, v to svrfao prirej*« film, prikazujoč gospodanke in druge holandske institucije. Predavanje, kateremu so prisostvovali zastopniki nalili gospodar »fcih krogov in Številno občinstvo, je bilo ne le vseskozi zanimivo, marveč rudi tako poučno, da se nam zdi umestno, da seznanimo z njim vsaj v glavnih potezah tudi firito Javnost. Predavatelj je v lepo zaokroženem predavanju naslikal vse zanimivosti tvoje domovina, nato pa predel h gospodarskim Vprašanjem in naglasi 1, da oddaljenost Ho-landske od Jugoslavije geografično sicer ni tako velika in n pr. manjša, kakor pa med Newyorkom in Chicagom, vendar pa z ozi-rom na številne državne meje, ki eo že vmes, dovoljna, da je omejila trgovinske stike med obema državama na minimum. Vse to pa še vedno ne sme biti vzrok, da bi ostala država s tolikimi naravnimi zakladi in pripomo5ki, kot jih ima Jugoslavija, v svoji trgovini in v svojih gospodarskih stikih omejena samo na sosedne drŽave. Govornik je poudarjal, da je povsem upravičeno prepričanje, da so tudi druge drŽave, zlasti pa Holandska, pripravljene stopiti z Jugoslavijo v ožje in direktne trgovske zveze. Zato tudi potovanje Holandcev v Jugoslavijo ne sme nikogar iznenaditi, saj Ima pred vgera namen, dovesti do čim najožjega zbližanja med jugoelovenskimi in holand-akimi gospodarskimi krogi. Govornik je nato opisal lego, naravne posebnosti in klimaticne razmere Holandske, ki po svoji površini sicer ni velika, ki pa ima zato nadomestilo v obsežnih kolonijah. Največja dolžina zemlje od severa prati jugu znaša 300 km, največja širina pa 200 km. Površina suhe zemlje meri 33.000 kvadratnih km, to je tristoti del celokupne površine Evrope. Ta zemeljski kompleks lahko letalec s svojega letala popolnoma pregleda, ker mu pogleda nikjer ne zastri-nja gorovje Pač pa je zemlja preprežeua s številnimi kanali. Ta mirna, gladka nižava, ki ne pozna ne slapov in hudournikov, ne vulkanov in snežnikov, pa ima drugega sovražnika, s katerim se bori že stoletja za obstoj — namreč morje. Kos za kosom so morali pradedje iztrgali zemljo nenasitnemu elementu, kateremu pa mora biti Holandska hvaležna za svoje današnje blagostanje. Toda v mrzlih zimskih nočeh morje hudo ogroža zemljo in prebivalstvo. Ako bi ne bilo velikih nasipov in drugih pripomočkov, ki jih je ustvaril človeški razum, bi bila tretjina Holandske vsakih 24 ur pod vodo. Na vsem svetu pac ni nobene druge države, koje večji del bi ležal pod nivojem morske gladine. V živi besedi je natj oriscl govornik problem osuševanja. Kdor misli na Holand-sko, si predstavlja Številne veterne mline. Tisoči in tisoči veternih mlinov, ki dajejo tej zemlji posebno obeležje, pa niso morda samo za okras, marveč vr5e velevažno naltv go. S pomočjo teh mlinov črpajo vodo iz enega kompleksa in jo odvajajo po kanalih na vse strani, cesto iz večje globine na mnogo višje ležeče dele. Racijonalno namakanje zemlje je mnogo pripomoglo do današnjega blagostanja holandskega prebivalstva. Govornik je nato opisni posamezne pridobitne panoge, med katerimi zavzema vrtnarstvo iu gojenje cvetlic važno mesto. V zadnjih 50 letih sta se ti dve panogi dvignili i,a tako višino, da uživata danes svetovni sloves. Holandska je mala zemlja, ki pa kaže čudna, nasprotja med malimi dimenzijami in veliko življenjsko silo, med tesnim zemljiščem in velikim morali Čnim in ekonomskim vplivom, med ozkimi mejami in pr.*-»t ranim i kolonijami. S svojo naravno močjo, s svojim zdravim bogastvom, s finančno močjo in mogočno plovbo, s svojim ekspertom živine in deželskih pridelkov, s svojo cvetošo industrijo in visoko kulturo igra danes Holandska važno vlogo v življenju narodov in držav. Govornik je citiral besede nekega Angleža, ki pravi o Holandcih sledeče: >Holandci so mnogo večji, kakor se dozdevajo, zde se ti mnogo večji, kot so v resnici, pa vendar se niso tako veliki, kot bi hoteli biti; Holand&ke pokrajine &o stokrat večje kot Holandska sama. Če bi se vse holandske kolonije prenesle v Evropo, bi jo skoraj popolnoma zakrile. Holandska ima svoje kolonije v južni Ameriki, na skrajnem koncu vzhodne Azije, tam, kjer tvorijo zvezo med Azijo in Avstralijo veliki Sudanski otoki z nepopisno bogatimi kulturami, s sladkorjem, tobakom in kavo, čajem, gumljem in petrolejem. Holandska je zemlja estro ločenih stanovskih razlik, ki pa harmonično žive drug poleg drugega. Holandska je zemlja ponosne svobode, ki se zrcali v vsem javnem življenju. V časopisju sodeluje celokupna javnost, državno krmilo pa je v rokah parlamentarnega zastopstva, ki si ga izbere ljudstvo v svobodnih volitvah. Nikdar ne bo Holandec svojega političnega prepričanja, svojega umetniškega čustvovanja in pojmovanja netaktno vsiljeval tujcu. Holandska mladina se popolnoma zaveda, da je za kulturno in znanstveno delovanje potrebno tudi zdravo telo. Ni sicer prijateljica vojaškega drila, zato pa navdušena za vse športne panoge. Vsakoletne veslaške tekme, obsežne športne rubrike listov, skrbno urejena tenis igrišča in strastno razburjenje ob nogometnih tekmah dajejo o tem najboljše izpričevalo. Končno je predavatelj opozoril poslušalce še na zanimiv in težak problem osuše-nja Zuiderskega jezera, na kar je lahko Holandska upravičeno ponosna. Tu daje Holandska na celem svetu edinstveni primer. Niti Amerika, ki se jo smatra za deželo vseh možnosti, še ni poizkusila osušiti celo jezero in ga spremeniti v stavbišča. Ves proces naj bi bil v 30 letih izvršen. Na ta način bo pridobljenih 224.000 ha nove rodovitne zemlje. Stroški za to osušitev so pro-računani na 544 milijonov bolaodskih goldinarjev, kar bi znašalo v naši valuti okrog 13 in pol milijarde Din. Zanimivemu predavanju je sledil krasen film, ki je pokazal gledalcem vse zanimivosti Holandske od prostranih cvetličnih poljan in krasne plemenske živine do mogočnih katedral in palač iz 16. in 17. stoletja. Holandci so se nam predstavili kot možje dela in velike življenjske energije. Snoči je bil v prostorih Ljubljanskega kluba v >Zvezdi< prirejen holandskim gostom na čast rout. Goste je v nemškem jeziku pozdravil profesor dr. Vidmar, poudarjajoč veliko važnost vzpostavitve stikov naše države s Holandsko. V imenu vlade je Samo v cirkusu Pat in Patachon je zabava in smeha ne konca ne kraja. Zamislite si malega Patachona kot akrobata in žonglerja — ali ni že v tem mnogo presenečenja. Ker so bile v vseh treh dneh predstave razprodane in je za danes že naprej mnogo rezerviranih vstopnic, preskrbite si iste naprej, sicer danes zopet ne pridete na vrsto. Predstave ob: 3., 5* 5., 6., H 8. in 9. uri. Kino Ideal. nato goste pozdravil načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Mara kot zastopnik velikega župana, v imenu zveze industrije njen predsednik g. Dragotin Hribar, v imena Zbornice za trgovino in obrt pa g. Jelačin mL Za pozdrave se je toplo zahvalil vodja skupine dr. Heerkens Thyssen ter obširno tolmačil, da so Holandci dobili najboljše vtise o naših razmerah. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdelala referat, ki je opremljen s statističnimi podatki in nudi gostom pregledno sliko o gospodarskih prilikah v Sloveniji in o možnosti navezan ja gospodarskih stikov s Holandsko. Ta poročila je po kratkih ovalnih besedah izročil gostom in sicer vsakemu posebej zbornični tajnik dr. Pran Windischer. Poleg že omenjenih gostov so bili pri routu navzoči generalni ravnatelj g. Tykač, kot zastopnika trg. gremija pa gg. Hieng in Fabiani in dr. Gostje so opetovano omenili, da so jih razmere pri nas prijetno iznena-dile. Veleindustrijalec C. F. Utermöhlen je pri routu v svojem za nosnem govoru izjavil, da niso še videli lepšega kraja, kot je naš Bled. Dane-« ob pol 7. zjutraj so se gostje preko Jesenic vrnili v svojo domovino. Pro s veta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« Dr am a. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 5. oktobra: Zaprto. Sreda, 6. oktobra: Dr. Knock ali Triurni medicine. Satirična komedija. Premi-jera. Red E. Četrtek, 7. oktobra: Hlapci. Red C. Petek, 9. oktobra: Druži breg. Drama. Izv. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Petek, 8. oktobra: Otheio. Premijera. Izv. — Ivan Cankar: Hlapcu Včeraj se je vršila v dramskem gledališču otvoritev letošnje sezone z vprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev. Gledališče je bilo dobro zasedeno. Publika je z razumevanjem in napetostjo sledila drami, koje vsebina je splošno znana, kljub temu pa še vedno aktualna koristna :n lepa in ki nc bo nikoli zastarela. Predstava v splošnem ni bila slaba nc more sc pa tudi reči, da bi bila na višku. Po počitniški dobi bi bilo pač za otvoritev pričakovati kaj več. Režija, ki jo je vodi! g. Skrbinšek. je bila dobra in premišljena, vendar pa ni učinkovala tako, kot bi bilo želeti. V vlogi učiteljice Lojzke je nastopila gdč. Debeljakova, ki je podala prav simpatično Igro in je bila za svoje prizadevanje obdarovana s cvetjem. Reči moremo, da kaže mnogo talenta in bo ob vstrajni in marljivi šoli dosegla še lepe uspehe. Pri re-prizi si želimo nekoliko razločneiše izgovorjave in nekoliko več čilosti. da gledalec ne dobi vtisa, kot ga le ves ansambj utrujen in izmučen. mr. — Operna sezona 1926-27 v ljubljanskem Narodnem gledališču začne v petek dne 8. oktobra s premijero Verdijeve opere »Othtllo« v režiji g. Knittla in pod taktirko kapelnjka g. Neffata. Premijera se vrši kot izven predstave. — Premijera satirične komedije »Doktor Knock« ali »Triurni medicine« bo v sredo 6. t. m ob 8. zvečer v dramskem gledališču. Zdravnik - šarlatan prevzame okraj po starem solidnem, dobrodušnem doktorju. Izhajajoč iz principa, da so pravzaprav vsi ljudje bolni, samo da se tega ne zavedajo, začne širiti med prebivalstvom far-mako - medicinsko pojmovanje življenja. V erem letu je čisto zdrav okraj poln najraz-ličnejšin bolezni in epidemij. Na koncu su-gerira bolezen celo svojemu predniku. — Dr. Knock aH Triurni medicine. Druga premijera v letošnji dramski sezoni bo v sredo dne 6. oktobra ob 8. uri zvečer. Vprizori se prvikrat na slovenskem odru slavnega francoskega pisatelja Julesa Ro-malnsa tridejanska satirična in zabavna komedija Dr. Knock ali Trlumf medicine. V glavnin vlogah nastopita gg. Rogoz in Lipah. Nadalje sodelujejo gg. Ježkova, Ra-karjeva, Rogozova. Wintrova ter gg. Cesar, Oregorin, Osipovlč in Pcček. Režira profesor g. Šest. Nove dekoracije so delo mojstra g. Vaclava Skrusnyja. Ta sodobna komedija je bila vprizorjena v Parizu nad 500krat in tudi drugod mnogokrat In z velikim uspehom. Igra se po celi Evropi. Upa- llaurice Boue: 24 t Jot l Roman. — Ali ni že grofica sama poklicala orožnike na pomoč? In kakšen je bil uspeh? Morda se bom slednjič tudi jaz .>brnU nanje, h«iin rrr^*: stvar te meljito premislil. Ti niti ne veš, kako strastno le zanimam za problem. Nje* gova tajinstvenost me je zagrabila in zdaj sc je držim s taisto ljubosumnostjo gorečnostjo in entuziazmom, ki navda* ja umetnika, da se ne more odločiti za prodajo svojega umotvora. Kdo ve? Nemara bodo naše poizvedbe in najdbe še prav dobro služile oblastvom. Oso* d« je hotela, da smo mi načeli ta skriv* nosti in groze polni problem in pravično je, da ga tudi mi privedemo do rešitve. Noisy mu je hotel odgovoriti. V tistem trenutku pa se mu je zazdelo, da je nekdo nalahno potrkal na vrata. Privzdignil je glavo in prisluhnil. — Kaj je? vpraša Morlon. — Ali nisi čul? ... — Ne. — Nekdo je potrkal na vrata. — Pa kaj potem, dragi moj Noisy? Če kdo trka, mu bova pač odprla. Ali ti si izgovoril te besede s takim resnim obrazom in s takim naglasom, kakor da slutiS onstran vrat zopet kake duhove! — Bog ve, kdo bi utegnil prihajati ob tej uril___ — Ali te je strah? — Niti najmanj; ali čudne slutnje me obhajajo. Tisti mah je potrkalo znova. — Pa odpriva, meni Morlon in po* grabi za vsak slučaj za revolver. Potihoma stopi proti vratom in jih sunkoma odpre na stežaj. Hladen val vetra plane iz hodnika v sobo, da pri* jatelja kar strese. Zunaj je otožno tu* lila burja v temno jesensko noč. Na pragu se je iz tmine odražala še temnejša človeška postava. — Kdo je? vpraša Morlon. — Jaz sem, gospod! — Vraga! vzklikne Morlon ves za* čuden. Starka Ana! Le vstopite, zunaj je hladno. Kake dobre vesti pa prina* sate? — Oh, gospod, dobrih nič. Velika nesreča me je zadelal... Starka je ječe stopila v sobo. Noisy jo je povabil, naj sede. — Tako, de Morlon, zdaj pa nam pripovedujte, kaj se vam je pripetilo. Starica je drhtela kakor Šiba na vodi. — Ah, gospoda! je zajecljala. Pomi» sli ta, kaka nesreča se mi je prigodila: Hugeta je izginila! Noisy prebledi. — Pövsodi sem jo iskala, povpraše* vala sem pri sosedih, čeprav nikdar sa* ma ne odhaja zvečer iz hiše. Sla sem tudi v pristanišče in vprašala vsakogar, ki sem ga srečala. Nihče mi ni vedel ničesar povedati, nihče je ni videl. — Morda je šla nakupovat? vpraša Noisy, ki ga je vest o izginotju Hugete težko pretresla. — Ne, gospod. Hugeta gre vedno le zjutraj na trg. Zvečer še nikdar ni od* šla iz hiše. — In na kak način je izginila? — Ostavila sem jo bila za trenutek sämo. Morala sem priptaviti perilo in sem odšla v spalnico. Ona se je ta čas nahajala v sosedni sobi Ko sem svoj posel opravila, sem se vrm]a, a Hugete ni bilo nikjer. Klicala sem jo, a odgovora nisem dobila. Nekaj časa sern nato Še čakala, misleč, da se bo vrnila. Saj ne more biti daleč, sem si dejala sama pri sebL Da bi se ji utegnilo kaj pripetiti, še mislila nisem. Toda ko je le ni hcteio biti od nikoder, sem *la na prag in sen začela klicati po njej Za^an. Nobenega glasu. Preteklo je četrt ure, preteklo poi ure, minila je ura ... rligete od nikoder. Zdaj me je jelo že skrbeti Sla sem k sosedom, od enega do drugega, spraševala, rotila: nič. Vsi so mi zatrjevali, da Hugete niso videli. — Ali Je že dolgo, kar je izginila? vpraša tesnobno Noisy. — Okoli devetih zvečer je moralo biti. Ker sem ostala sama v hiš! in nisem vedela, kaj naj storim, sem pribežala sem •. • nje Je, da bo tudi ljubljanski gledališki publiki z njo ustreženo. Premijera se vrši za red E. — Gostovanje g. Mirka Jelačin* v ljubljanski operi. Prihodnji teden gostnje v naši operi tenorist g. Mirko Jelačin. rodom Ljubljančan, iz znane trgovske in narodne rodbine. Doslej je bil član raznih gledališč v Nemčiji. Na našem odru poje vlogo Janka v »Prodani nevesti« in na vojvodo v »Rhroiettu«. Prvo gostovanje bo naibrže v nedeljo zvečer in sicer v »Prodani nevesti«. Sport Dirka za gorsko prvenstvo v Sloveniji V nedeljo se je vršila na znanih vrhniških ridah dirka za gorsko prvenstvo Slovenije na 6 km dolgi progi. Start ali so dirkači kolesarske Ilirfje in ASK Prfmorja. Prvi je bfl Josip Solar (Ilirija), ki je zmagal sigurno v lepem času 13 : 45.6 ter si s tem priboril naslov gorskega prvaka Slovenije. Drugi je bil ZanoSkar v 13 : 47, tretji E. Senica 13 : 48, četrti Hvala v 13 : 48.4, peti A. Kosmina v 13:48.8, vsi ASK Pri-morje, Sesti V. Meze (Ilirija) v 13 : 50. Pred glavno dirko so starta 1 i tudi člani vrhniSkega kluba »Nauportus*. Prvi je prispel na cilj S. Jesenovec v 14 : 57.2, drugi Oblak v 14 : 57.4, tretji Zalar v 15 : 18.4. Po končani dirki so kolesarji z godbo na čelu odkorakali na Vrhniko, kjer so bila zmagovalcem razdeljena darila. Dirka kolesarskega društva „Sora" Mlado in agilno nedavno ustanovljeno kolesarsko društvo >Soras v St. Vidu nad Ljubljano je priredilo v nedeljo cestno dirko na progi Št. Vid — Kamnik in nazaj. Prvi je prispel na cilj v št. Vid, kjer se je zbralo mnogo občinstva, Franc Senk v času 1 : 34, 2. Joško Cernel vi : 51, 3. Franc Jovan v dveh urah. Dirke so se udeležili rudi Člani kolesarskega društva »Sava« iz Ljubljane. Prvi je prispel na cilj Fran Gjor-gjevič v 1 : 28, drugi Ivan Kušar v 1 : 39. Dva dirkača, Plaveč in škoda, sta imela defekte. Pri damski dirki, katere se je udeležilo 11 tekmovalk, je prispela prva na cilj Ana Stehničara (Sava), druga Pepca Ravnihar (Sora), tretja Fani Batjel (Sava). V dirki seniorjev je zmagal Prešeren (Sava), drugi Grudenik (Sora), tretji Lakovič (Sava). Po končanih dirkah so se tekmovalcem razdelila darila, nato pa se je razvila animirana zabava s srečolovom. Še nekatere nedeljske tekme. Maribor: I. SSK Maribor : SK Ptuj 4 : 4 (2 : .2). Tekma je bila prvenstvena in je s tem Maribor izgubil dragoceno točko, ki ga utegne veljati prvenstvo Maribora. Rapid je zmagal v prvenstveni tekmi nad Svobodo v razmerju 3 : 1 (2 : 1). Stanje prvenstva v Mariboru je sledeče : Maribor 5 točke, Rapid 2, Ptuj 1, Merkur in Svoboda brez točke. Kopenhagen: Danska : Švedska 2 : 0. Valencia: Dunajski WAC je zmagal nad ♦amošnjim Športnim klubom 3 : 2. Hazena: V Murski Soboti je SK Mura zmagala nad SK Adrijo iz Trsta v razmerju 20 : 8 (10 : 4). • — Glavna skupščina J. Z. S. S. za sezono 1925-26 se vrši v sredo dne 13. t. m. ob pol 20. uri v damskem salonu kavarne »Emona« v Ljubljani. Program obsega: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizorja, poročilo podsaveza v Zagrebu in Srpskega P. D. kot predstavnika podsaveza v Beogradu, poročilo o vojaških smu-ških tečajih, volitev novega upravnega od-boTa in slučajnosti. Ako ob pol 20. uri sklicana glavna skupščina ne bi bila sklepčna, se vrši ob 20. uri nova glavna skupščina, ki je sklepčna ob vsakem številu članov. Vsak včlanjen klub sme prisostvovati občnemu zboru z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalno, a drugi posvetovalno pravico. Delegati se izkažejo s po-verilnicami svojih klubov. Klubi, ki za preteklo sezono še niso poravnali članarine, nimajo glasovalne pravice. — Predsedstvo. _, SK Ilirije nogometna sekcija. V tekočem tedau trening za I. skupino ob vsakem vremenu v torek, sredo in četrtek, za IL skupino samo v petek, vedno od 16 nre dalje. V sredo ob 16. se igra na dva gola; čitajte sestavo moštev na običajnih mestih! Načelnik. žBeležmca KOLEDAR. Danes: torek, 5. oktobra 1926; katoličani: Pladd; pravoslavni: 22. septembra, Fo-ka i Jova; muslimani: 27. rebi-ul-evela 1345; Žid je: 27. elula 56S7. Jutri: Sreda, 6. oktobra 1926; katoličani: Bruno; pravoslavni: 23. septembra, Začete Jov. Krst.; muslimani: 28. rebi-ul-evela ; üdje: 28. elula 5o87. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: >NiSevoc. Ljubljanski dvor: >Salon zvodnice Madame Kenvp<. Kino Ideal: »Cirkus Pat in Patachonc. DE2URNE LEKARNE. Danes: Trakoczv, Mesrtni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Levstik, Resi jeva cesta. Solnce zaide danes ob 17.35, vzide jutri ob 6.03 in zaide ob 17.33. Mesec zaide danes ob 17.27, vzide jutri ob 5-14 in zaide ob 17.49. Danes! Danes! Danes! Monumental ni rusko - francoski velefilm. — Izven programa velika revija plesov in lepih žen. Elitni Kino Matica. Trije požari v eni noči V nedeljo S. t. m. okoli 12.15 ponoči le izbruhnil požar v gospodarskem poslopju ge. Ahlinove (vulgo Brezarjeve). Domače gasilno društvo ie bilo takoj na mestu ter z uspehom lokaliziralo požar. Ob 1.45 ponoči pa so zapazili domačini nov požar. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje gospe Zargajeve (vulgo Uršnekove). ki leži kot zadnji objekt v južnem delu vasi. Gasilno društvo je zapustilo hipoma prvo pogorišče ter odšlo k drugemu ognju, ki je bil mnogo večji kakor prvi. Na mesto požara sta dospeli tudi gasilni društvi iz Kranja in Šenčurja. Drugi požar je že jasno pričal, da .:e bil ogenj podtaknjen. Došla gasilna društva je načelnik domačih gasilcev g. Ivan Liko-zar pravilno razvrstil, da so v redu vršila naporno rešilno akcijo. Okoli 4. zjutraj pa je preielo kranjsko gasilno društvo, ki je bilo zaposleno še na prvem pogorišču, obvestilo o tretjem požaru v nekaj sto metrov oddaljeni vasi Orthovlje. Odnltelo je k novemu ognju gospodarskega poslopja vul-20 Kvedrovega ter pričelo z obrambo le nekaj metrov oddaljenih sosednih poslopij. Nalogi lokaliziranja je društvo v polnem obsegu zadostilo. Pomagalo je tudi gasilno društvo iz Šenčurja, ki je je uspešno vodil načelnik g. Martin Sušnlk. Situacija je postala do skrajnosti napeta; prebivalstva se je polastil nepopisen strah, kajti dokaj jasno je bilo, da je bil ogenj zopet podtaknjen, škoda je precejšnja, ker so bili vsi goreči objekti polni poljskih pridelkov. Po-gorelci so bili skrajno nizko zavarovani. Poleg gasilcev, ki so častno izvršili svojo delžnost, moramo tudi pohvalno omeniti žene in dekleta, k' so neumorno uowagatc pri omejitvi požarov ZBI!RA,'T£ SÖLÖDARE ZA ?0P? A V* JENCB Noisy je bil v skrbeti in ni mogel zatajiti svojega razburjenja. — Kaj je storiti? Kaj je storiti? se je neprestano obračal na prijatelja. — Morava nemudoma v vas. Nemara najde v a kako sled! — Pojdimo torej hvez odloga! Vsak trenutek je dragocen. Hip nato sta bila prijatelja in starka Ana na poti. Noč je b ta temna, težki oblaki so zagrinjali nebo. in le zdaj pa zdaj je skozi nje prodrl bledi soj lune. — Podvizajmo se! Hitimo! je neprestano naganjal Noisy. Prispeli so pred hišo, ker je stanovala stara Ana in Mjena Hugeta. Starka je odprla vrata in povaöi'a prijatelja, naj vstopita. Morlon ,e v hipu pregledal sobo. Opazil je, da so bile neKatore stvari, last Hugete. v ne-edii raztresene po sobi. Iz tega je Morlon sklepal, da de-vojka nI bila name mena izostati dalje časa. Povedal je svojo misel Noisvja. — Bog ve! je s pobitim glasom odgovoril Noisy. — Jaz sem u ver j en o tem. Ta čas, kar sem v Morgatu, sem imel dovolj prilike, da sem Hugeto dodobra pro« učil. Opazil sem, da je devojka velika ljubiteljica redu. — Res je. — Iz tega sledi da bi bila nedvoj« beno sobo pospravila in uredila svoje stvari, če bi imela namen za dalje časa izostati z doma. — Res je, pritrdi Noisy. In dalje?.. — Dalje___hm, poglejva najprej, če je zunaj kaj sledov! Prijatelja stopita na piano pred hišo. — Vidiš, de Morlon, kažoe na sle* dove stopinj, ki so se odražali pod ok* nom v vlažni, blatni zemlji, vidiš, to so odtisi moških čevljev, in ne more biti baš dolgo tega, kar so ti sledovi tu. Neki možak je očividno stal pod oknom in trkal na šipe. Iz načina iaz? poredbe teh odtisov bi si drznil celo sklepati, da se je tujec vzpel na prste in pogledal skozi okno. . . Ali si kaj utrujen? — Ne, zakaj vprašaš? — Ker bi rad zasledoval te stopinjc in bi mi bilo ljubo, če bi me spremljal. Zemlja^ je precej razmočena od dežja in stopinje se gotovo še poznajo v tleh. Upam, da bova tako najprej prišla Hu* geti na sled. • — Prijatelj, računaj name. Kamor greš ti, grem tudi jaz. — Toda potrebovala bi svetil j ke. Mogoče nama bo Ana postregla z njo. Vrnila sta ac v hišo. Povedala sta starki, da sta odkrila sledove stopinj pred hišo, in sta ji razodela svoj načrt. Obenem sta jo prosila, naj jima po* išče kakršnokoli leščerbo. Ana se je medtem že nekoliko umirila od prejšnje skrbi. Privlekla je odnekod iz pod* strešja staro laterno, kakršne služijo mornarjem, in jo je izročila Morlonu. Prijatelja sta se odpravila v temo. Stev. 226 J »SLOVENSKI NAROD), dne 6. oktobra 1926. StfHi JL Dnevne vesti. k Liabtjaru, dn 5. oktobra 926. — Nove telefonske z t exe. Ministrstva pošte in brzojava je v zadnjih dneh otvo-rilo sledeče nove telefonske zveze: Bac -Segedin in Cip — Segedin, Virovitica — Sigetva, Rašinja — Budimpešta, Vrhova* — Gradec, Grosuplje — Trat, Maribor — Ehxenhausen, Cuj — Ehrenhausen, Celje — Ehrenhausen. — Konferenca direktor iržavuih železnic radi znižanja tarifov Zagrebu so bo vršila te dni konferenca direktorjev železniških direkcij in načelnikov prometnega ministrstva radi znižanja železniških ta-rifov. Gre pred vsem za znižanje tarif potniškega prometa. — Predavanje a a nar;., univerza h. Na vseh fakultetah univerz v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani so prično ta teden izpiti, ki bodo trajali do 15 oktobra. Redna predavanja se prično 16. oktobra. — Mednarodni kongres pedagogov t Berlinu. Ta teden bo otvorjen mednarod-a kongres pedagogov v Berlinu. Na tem kongresu bodo zastopali prosvetno ministrstvo in predstavnike nadih pedagogov profesorji dr. Selič iz Beograda in dr. Cajkovac in dr. Mati cev i d iz Zagreba. — Predavanja sarajevskega etika Vido-riea. Vodja prosvetne - etičnega pokreta v Sarajevu Miljenko Vidovič priredi letos v vseh večjih mestih naše države predavanja. V nedeljo 10. oktobra bo predaval v Zagrebu o temi: Pred dilemo: Nove kulturne poti ali padec. — Spremembe v šolski službi. V prosvetnem ministrstvu se pripravljajo novi ukazi, s katerimi bo upokojenih več učiteljev osnovnih šol in srednješolskih profesorjev. Razen tega se pripravljajo ukazi o napredovanju učiteljev in profesorjev srednjih šol. — Angleški turisti v Splitu. V nedeljo Je dospelo v Split s posebnim parnikom plovne družbe Royal Mailine Arkadia 200 angleških turistov, ki nameravajo del j časa ostati v naši državi in posetiti vse varnejše turistične kraje. — Otvoritev francosko - srbske šole v Beogradu. V nedeljo je bila v Beogradu na svečan način otvorjena prva francosko-srbska osnovna šola, ki jo - je ustanovila francoska misija za srbsko deco. Pouk se bo vršil po našem učnem programu, a v francoščini. Šola ima za seda i samo dva razreda, po potrebi pa se bo razširila na osemrazredno. Otvoritvenim slavnostim sc prisostvovali zastopniki prosvetnega ministrstva, mestne občine in številnih drugih korporacij in društev. — Zanimiva poroka v Beogradu. V Beogradu se je v nedeljo poročil eden najstarejših igralcev, znani »Cika Fila*. Mož šteje že 73 let, a je razmeroma še čvrst. Za družico pa si je zbral 221etno Arnavtko iz Debra, znano pod imenom »Bokal«. — Zgradba proge Krap in a - Rogatec Na podlagi poročila komisije, ki je obhodila teren projektirane proge Krapina - Rogatec, je bil sedaj v prometnem ministrstvu sestavljen proračun za gradnio :e proge. Proračun znaša 30 milijonov dinarjev. Kredit bo sprejet v novi proračun. Po mnenju strokovnjakov bo trajalo delo pri zgradbi te proge dve leti, ker bo treba napraviti 2 predora. — Napad na avto ministra Krajača. Beogradski listi poročajo, da je bil v noči od sobote na nedeljo izvršen napad na avto trgovinskega ministra Krajača. Avtö je vozil na potu iz Senja proti Sv. Križu. Dr. Krajač ima v Sv. Križu posestvo. Napadalci so bili gotovo mnenja, da se nahaja v avtomobilu dr. Krajač sam. Napadli so avto s kamenjem in razbili vse šipe ter lažje ranili šoferja in enega potnika. V splošni zmedi bi bil šofer malone zavozil v reko. Napadalci so po napadu brez sledu izginili. — Za okrajnega šolskega os led o v Središču ob Dravi je bil mesto pokojnega Maksa Robiča imenovan vpokoieni Šolski rav-natelj in posestnik v Središču Anton Kosi. — Zopet potres. Prof. dr. Belar nam poroča: Včeraj 3. oktobra na večer so tu zaznamovali potresomeri iz daljave kakin 2400 km z izhoda močan potres. — HI. kongres delavskih zbornic. V sporazumu z vsemi delavskimi zbornicami je centralno tajništvo sklicalo III. kongres delavskih zbornic za dne 24. oktobra t. 1. v Beogradu. Za kongres je določen sledeči dnevni red: 1. Splošni gospodarski položaj v državi (rcf. dr. Topalovič). — 2. Stanovanjski zakon (ref. F. Uratnik, Ljubljana). — 3. Zakon o neposrednih davkih (ref. B. Krekič, Beograd). — 4. Socijalna zakonodaja in njena izvedba (referati delavskih zbornic, Zagreb. Ljubljana in Split). — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: Goli Anton, Boh. Srednja vas, 50 Din, Tičar M., tu, 50 D}n, Hranilnica in posojilnica, Vmnika, 50 Hin, Ecker m. čt Sin, tu, 50 Din. dr. V. Mario, Maribor, 50 Din, Crobath Franc, Kranj, 20 Din, dr. Blanke, Ptuj, 100 Din, Legat A., tu, 25 Din. dr. Fr. Jankovič. Ma-libor, 10 Din, dr. Vinko 2eleznikar. Sloveniji adec, 20 Drn. Samec F., Murska Sobota, 50 Din. Miklič Fran, tu, 20 Din, Zalazaik •Jakob, tu, 100 Din, dr. Vilinek. Bizeljsko, 20 Din, Kos Karel, tu, 20 Din. — Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! — Odbor. — Razprava v kokainskem in falsifika-torskem procesu v Zagrebu je bila včeraj zaključena z govori zagovornikov. Sodba bo razglašena šele v soboto 9. t. m. ob 11. uri dopoldne. — V Savo je skotila 281etna služkinja Ana Jereb. V zadnjem hipu so jo rešili iz mrzlih valov. Pri zaslišanju je izjavila, da je hotela izvršiti samomor, ker jo je zapustil Fran jo Duh, s katerim ima dva otroka. — Tragična smrt je doletela te dni postaje načelnika iz Semiča Mihaela Srakarja. Dne 1. oktobra se je vračal iz Črnomlja, kjer je bil zaslišan kot priča radi nedavno ustreljenega železniškega čtfvaja Gortona. Srakar se je na kolodvora v Crnomlje sprehajal pred ze Čakajočim vlakom. Z nasprot- ne strani pa je pri vozil nepričakovano pomožni stroj, kateremu ae je Srakar prepozno izognil. Stroj ga je podrl na tla in povozil. Nesrečnežu je odrezalo eno nogo v kolku, drugo pa v členku. Potegnili so mrtvega s proge. Pokojni je bil oženjen in oče več otrok. — Najdena utopljenka. Iz Drave so v Trčovi pri Sv. Petru pretekli teden potegnili truplo neznane ženske. Utopljenka je stara okoli 35 let, 165 cm visoka, srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih las. rjavih oči. Oblečena je bila v modro platneno obleko z belimi pikastimi rižami, na glavi pa je imela rumeno ruto. Identiteta utopljenke še do danes nI znana. Truplo je ležalo v vodi približno dva dni in ni bilo na njem opaziti nobenin znakov nasilja. Neznanka je bila pokopana na pokopališču pri Sv. Petru. — Vlom v Laškem. V noči od 2. na 3. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Frana Časla v Laškem. Tatovi so odnesli razne špecerijsko in galenterijsko blago v skupni vrednosti 3430 dinarjev. — Vlom v Dogošah. V noči od 30. septembra na 1. oktobra je bilo vlomljeno v trgovino Uršule Gselman v Dogošah na Štajerskem. Tatovi so odnesli neka! jedi. 500 cigaret, dve uri. več predmetov in 75C dinarjev gotovine. Iste noči ie bik) vlomljeno tudi v trafiko Karla Horvata v Dogošah, kjer so tatovi odnesli večjo količino tobaka in cigaret v vrednosti 2800 dinarjev. — Najdeno truplo novorojenčka. Dne 27. septembra popoldne je Sava v Radečah naplavila truplo novorojenčka ženskega spola. Dete je bilo precei dobro razvito in živo rojeno. Na truplu ni bilo v ostalem nobenih vidnih znakov nasilja. Dete je moralo ležati tri dni v vodi. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: 2 11 : NOGAVIC E„ KLJUČ" II Iz Ljubljane či v noči od 4. na 5. odtrgali več desk reklamne družbe Alocna Company, pri mesarju Tovfadfhicu pa so povzročil! 40 dinarjev škode. — Otroške oblekce: KristofJČ-Bečar! —lj Kurzi češčine. Dne 13. t. m. se pričenja kurs češčine za učiteljišče ob 6. uri popoldne. Vpisovanje pri gdčna. Haupt-manovi. Za one, ki so obiskovali kurs češčine že lansko leto v realki, je vpisovanje v četrtek 7. t. m. v risarni realke, Vegova ulica, od 5. do 6. ure popoldne. — Za vse začetnike pa v petek od 5. do 6. ure popoldne istotam. — Jugoslov. čehoslov. Liga v Ljubljani. —Ij Pouk češkega jezika za mfadež v Ljubljani. Pri tukajšnji češki nadaljevalni šoli se otvori letos tudi kurs češčine za našo slovensko mladež. Mladina se priuči mnogo lažje in nitreje tujemu jeziku, osobito ako je poučevanje združeno z zabavo, praktičnostjo in najpotrebnejšo gramatiko. Poučevalo se bode dvakrat na teden, v torek in petek od 2. do 3. popoldne v prostorih liceja na Bleiweisovi cesti, pritličje, levo, in to brezplačno. Jugoslov. - čehoslov. Liga v Ljubljani vabi vljudno stariše. ki imajo odraslo deco od 9 do 12 let in veselje za pouk češčine, da se priglase pismeno na Ligo in to do S. t. m. Sprejetih bode samo 25 otrok. Pričetek pouka bode starišem javljeno pismeno. — Jugoslov.-čehoslov. Liga v Ljubljani. —I j Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila septembra 1926 I na 3463 strank 12.996 knjig, v letošnjem tricetrt letu 33.727 strankam 131.3*33 knji- | ge. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostuo legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig. 90-<3 —-li Ustanovni občni zbor streljačke družine za Ljubljano. Osnivači streljačke | družine za Ljubljano so obveščeni od »Sa-veza streljačkih družin v Beogradu«, da jin je isti sprejel v svojo sredo. Z ozirom na to dejstvo se pozivajo vsi priglašeni člani in cenjeno občinstvo, ki bf želelo vstopiti v novo osnovano streljačko družino, na ustanovni občni zbor iste, ki se vrši v soboto dne 9. oktobra t. 1. ob 20. uri na Bellevue. — Streljački zdravo! — Za pri- j pravila!ni odbor: Joco Kostaajevec. —I j Našel se je zlat križec. Dobi se ga v trafiki Soukal, pred Škofijo šL 12. —Ij Redni občni zbor Društva učiteljev glasbe se vrši v ponedeljek 11. oktobra ob S. zvečer v Unionu (Rožce). — Tajnik. 903 —li Policijska kronika. Na policijo so prispele tekom včerajšnjega dne sledeče ovadbe: tatvjne 3, poškodba tuje lastnine 1, nedostojno vedenje 2, kaljenje nočnega miru S, prestopek pasjega kontumaca 5. koncert brez dovoljenja 1, prekoračenje policijske ure 1. godba brez dovoljenja 1, neprijavljeni obhod po mestu 1, poneverba dežnika 1 in prestopek cestnopolicljskcga reda 8. Radi javnega nasilstva Je bfla aretirana ena oseba, dve pa radi kallenja aoč nega mrru iit pijanosti. — Absolventa trgovske šole Miroslava Hauet mana je n: Selu popadel pes posestnika Dolinska, ga ugriznil v levo nogo in mu raztrgal hlače. — V Kolodvorski ulici so neznani razgraja- i —c Ob obletnici koroškega plebiscita priredi podružnica Jugoslovanske Matice v Celju v soboto dne 9. oktobra v preurejenih prostorih Narodnega doma veliko spominsko slavnosL Na sporedu je petje, deklama-cije, enodejanka »Priljudni komisar« in koncertne godbene točke. Po sporedu ples v mali dvorani. — Prosta stanovanja zopet objavlja stanovanjsko sodišče v Celju. Retlektanti se morajo javiti do S. oktobra ob 12. uri opoldne v pisarni stanovanjskega sodišča. —c Umrli v septembru. V mesecu septembru je v Celju umrlo 16 oseb in sicer tri v mestu in 13 v javrri bolnici. —c Gledališka prelistava Invalidov. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Celje priredi dne 10. t. m. ob 16. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma predstavo »Tužna Ijubav«. —c Sprememba posesti Gospod Ha no Ogoreuc ravnatelj tukajšnje podružnice Slavonske banke, je svojo, pred kratkim od gospe Jarmerjeve kupljeno vilo prodal tvrdki Rakusch. Jarmerjeva žaga s skladiščem pa je biia prodana g. Blažu Sodinu. —c Prosta stanovanja zopet objavlja stanovanjsko sodišče v Celju. Reflektanti —c Tečaj »Brezalkoholne Produkcije« v Celju se vrši nepreklicno v nedeljo dne 10. t. m. Prijave sprejema »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 10. Iz Maribora —m Nov avtoškropilnik že pridno opravlja službo. Ker pa ga je zadnje deževno vreme oprostilo naloge škropljenja in letos menda ne bo več te potrebe, so sod za vodo odstranili in naložili »krino«, tako da sluči sedaj kot traktor za prevažanje gramoza in drugih težjih tovorov. —m Ustanovitev streljačke družine v Mariboru. Minulo soboto se je vršil v restavraciji Kosič v Vetrmjski ulici ustanovni občni zbor Streljačke družine v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo veliko število interesentov. Zborovanje je vodil tovarnar g. Perhavec, ki je v svojem nagovoru pojasnil namen društva in obrazložil glavne točke saveznih pravil. Po daljši debati ie bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jakob Perhavec, podpredsednik Srečko Ogrizek, tajnik Mirko Ogrizek, blagajnik Ivan Vrisk, odborniki: dr. Makso Kovačič, kapetan II. ki. Mirko Cubrio. Dolie Ogrizek in Milko Obersnel. —m Popis sirot. Mestni magistrat bo te dni izvršil popis vseh v mestnem okolišu živečih sirot, ki so potrebne podpore. V poštev pridejo predvsem sirote, ki so brez roditeljev, nadalje taki, ki imajo samo očeta in mater, zapuščeni nezakonski otroci in končno otroci delanezmožnih staršev. Popisane bodo vse sirote do IS. leta. Vpisovanje se vrši po okrajih. K vpisu ie treba prinesti rojstne in domovinske listine. —m Nemško politično in gospodarsko društvo v Mariboru je imelo te dni svoj letni občni zbor. V društvu so se tekom zadnjih mesecev pojavila razna nesoglasja, ki so imela za posledico izstop nekaterih jako uglednih in vplivnih članov. Posledica tega je menda tudi izvolitev novega predsednika. Mesto dosedanjega večletnega predsednika g. Naskota je bil izvolien za predsednika znani mariborski odvetnik dr. Lothar Mühleisen, ki je tudi predsednik nemškega občinskega kluba. Sprememba v vodstvu nemške politične organizacije se v vseh krogih precej živahno komentira. —m Gostilničarji mošt policija pa pijance. V tem času se pojavi po gostilnah novi mo^t in vinski bratci se kaj radi zbirajo pri dobri kapljici. Seveda pa se ob takih prilikah pripeti, da temu ali onemu stopijo vinski duhovi v možgane in takrat se marsikak pošteniakovič pregreši zoper paragrafe. Najnevarnejši dnevi so sobote in nedelje. Ob takih dneu ima policija polno poslov s pijančki. Pri nekaterih zaleže lepa beseda, nekateri pa so trmoglavi in se ne dajo zlepa ukrotiti. O tem ve mnogo povedati tudi mariborska policija, ki je imela v soboto in nedeljo svoj »hotel« nabito poln. V ponedeljek zjutraj pa taki grešniki skesano prosijo odpuščanja in radi plačajo svoj delež za mestne reveže Sokol — Vsem bratom in sestram! Zadnja vremenska katastrofa je povzročila številniii našim rojakom mnogo gorja in bede. Nujna pomoe je potrebna. Poživljamo Vas veleti tega, da sodelujete povsod pri zbiranju darov za prizadete. V krajih, kjer ni nobenega odbora za zbiranje darov, organizirajte sami pomožno akcijo. Vse darove naj se pošilja na Rdeči križ v Ljubljani. Podpisanemu starešinstvu je poslati točno poročilo o izvršeni dobrodelni akciji. — Zdravo I Starešinstvo JSS. — Sokolski dom v Ljutomeru. Kar so zasnovali že pred leti najboljši člani »Sokola« v Ljutomeru, prejšnjega murskega »Sokola«, to se bo uresničilo v nedeljo dne 10. t. m. Takrat nastopi ljutomerski »Sokole prvič v svojem, v notranjosti dogotcvlje-r.em domu. Na sporedu so godbene točke društvenega salonskega orkestra, skupina, telovadni nastopi in vesela enodejanka na lepem odru, ki je opremljen po načrtih bivšega ravnatelja mariborskega gledahšča g. Bratine. Začetek akademije je ob 3. uri popoldne, tako da je še dovolj časa do večernih vlakov. Po akademiji se vrši v vseh prostorih doma veselica, pri kateri nastopi ljutomerska trška godba. Za okrepčala bo debro preskrbljeno. Ljutomerski Sokol pričakuje, da posetijo na ta dan njegov dom vsi njegovi prijatelji od blizu in daleč ter posebno vsi tisti, ki so z darovi ali z lastnim delom pripomogli, da je postavil v narodnem Ljutomeru trdnjavo kulture, zdravja in napredne misli. — Sokotska župa »Petar Veliki oslo-bodilac- v Tuzli je izdala ob priliki svečanosti, kj so se vršile 19. t. m. slavnostno številko svojega Vestnika s sledečo pomembno vsebino: Stevan Zakula: Svetlost prošlosti. — Polkov. Staja T. Stajic: Sokolstvo i omladina — Radovan Jova-novič: Most na Drini. — Vojislav Bogiče-vič: Narodni mučemci. — Jovan Magara-ševič: Visoko priznanje našem Sokclstvu. — Četrdesetgodišnjica srb. pjcvačkog društva sNjcguš« u Tuzli (1SS6.—1926.) — Nfkifor Todič: Sestra. — Pomor mladiča. — P. N. Jovanovič, prota: Prvo vešanje u Tuzli 1914. godine. — Sokolski vjesnik župe zagrebačke, eden izmed najbolje urejevanih listov ju-goslovenskega Sokolstva je z 8. in 9. številko namenjen poročilom in spominom na veličasten VIII. vsesok. zlet v Pragi. V pravkar izšlem dvobroiu prinaša tole vsebino: A. B.: Poslije sleta u Pragu. — D. M. Boguuovič: Jugoslovensko Sokolstvo i VIII. svcsokolski slet. — Dr. F. Ilešič: Poljaci i slavenski sokolski siet n Pragu. — P. M. Lazarcvic: Poslije sokolskih svečanosti u Pragu. — VIII. svcsokolski slet u Pragu. — Jugosloveni na svesokolskom sletu u Pragu. — ab: Svesokolski slet i lechoslovačka štampa. — S.: Češki narod i sokolski slet. — Dr. D. Lenard: Organizacija svesokolskog sleta. — Naraštaj-ski dan u Pragu. Duša jedne nacijc. — T.: Lužički Srbi i praški slet. — Pabirci iz praških svetskili dana. — Župski glasnik. — Vi jesti sokolskog društva I. — Jugo-slovensko Sokolstvo. — Slavensko Sokolstvo. — Američko Sokolstvo. — Sokolska štampa. — Sokolska kronika. — Razno. Domske plašče za jesen in zimo zadnje mode pariških in dunajsKih modelov nudi cenj. damam izredno ugodno tvrdka FBAtf LUKIČ Pred šbolijo 19. Gospodarstvo —g Ustanovitev državne Obrtne banke. Kakor smo že poročali, ie ministrstvo za trgovino končno potrdilo statut za ta ve-levažni zavod. Subskripcija delnic bo pričela prihodnje dni. Naibrže bo rok zelo kratek. Država je preko iinančnega ministrstva že deponirala pri Hipotekam; banki tri In pol milijona dinarjev kot svoj delež temeljne glavnice. Cim bo subskripcija zaključena, bo začela banka poslovati, vsekakor pa najkasneje s 1. januarjem 1927. —g Vprašanje gospodarskega sveta zopet v ospredju. Kakor poročajo iz Beograda, se je začelo v zadnjem času tudi v vladnih krogin razpravljati o čimprejšnji ustanovitvi gospodarskega sveta, ki ga predvideva ustava. V zvezi z gospodarskim programom trgovinskega ministra se bo v prihodnjih dneh vršilo posvetovanje zastopnikov gospodarskih korporacii. na ka- terem t« bo sklepalo o končni raettvi perečega vprašanja. 2eiett bi balo, da le vendar enkrat ustreza tel upravičeni §0- Iji vseh gospodarskih krogov. —g Vinska trgatev v DaunacflL V Dala maciji je te dni pričela vinska trgatev. Nt* urje in toča sta napravila letos po N I C E V 0 Ser.zac jonelni monucnentalni rusko-frflncoskl velefilm ljubezni in junaštva — Prekrasna vsebina. — Lepi igralci. — Kolosalna rež ja — V glavni vlogi idealno lepa Lillnn Hall-Dnule Izvanredno efektne so scene: Eksplozija ladje polna orožja in municije. — Mlada Rusinja Sonja'V b< rbi s sovjetskimi Špijoni. — Lepi poročnik Kagletov kot kavalir junak In ljubimec. *aOM Do skrajnosti napeto — Velezanimivo eO^1" — Monu mentalno — Scnzacijonelno — * " Ä Razkošno — Elegantno Predstav« točno ob 4., pol 6.9 pol 8. lis tiri. Izven prosjromo i Revija najnovejših plesov — Revija lepih žen Posneto v navečjem evropskem varjeteju, v svetoznoznanem londonskem Piccadiily-u. _ _j _ ______ Pri vseh predstavah svira veliki Jaz-band Vuw"^^ orkester. ELITNI KINO MATICA - najuglednejši kino v Ljubljani. Sredina mesta — Telefon 124. tinskii; vinogradih veliko škodo. Za tO bfl zaostajat A pridelek precej lcto_n;i lanskim. flsarljfitl tr« v VoivoÄnL poročila vojvodinskega lur.eliarskega va je bila trgovina s hmeljem v tednu mirna. Promet je bil precei Kupoval se je prima hmelj in srednja Cene so ostale neizpremenjene. Po se plačuje kilogram po 100 do 110 Slabši hmelj je ostal skoraj ves Ponujajo sa po 70 do 80 Din za kilogram. —g Vprašanje državne Obrtne baoke je stopilo v poslednji stadij. Ministrstvo jpg trgovino je šele 29. septembra t. 1. z malimi spremembami potrdilo pravila, ki so bila predložena že aprila meseca. Prijavljeni odbor bo še tekom teh dni podvzel vse korake, da se čimprej prične s subskrip-cijo delnic, tako da bo po možnosti Še tekom letošnjega leta začela banka poslovati. Za pripravljalna dela je odobrila obrtniška zbornica v Beogradu kredit v znesku 300.000 dinarjev. Upamo, da si bo tudi slovenska javnost zasigurala v upravi te ve-levažne institucije primeren vpliv. —Z Zamenjava obligacij gallcijskcga posojila. Obligacije galicijskega posojila iz leta 189.3, 1904, 1905, 190S, 1913 in 19H, kj so bile svoječasno registrirane, se bodo v času od 20. septembra 1926 do 30. junija 1927 zamenjavale za 5% obligacije konversijskega posojila. Jugoslovenski državljani odnosno v Jugoslaviji bivajoči posestniki teh obligacij naj se obrnejo na poljski konzulat v Zagrebu, Dalmatinova ulica 2, kjer dobe natančnejša navodila in pojasnila. Neregistrirane obligacije se bodo zamenjale v pozneje določenem roku. — »Praktična uputa za trgovinu voča i povrča«, spisal Ivo Dobržanski, se dobi pri rBrezalkaholni Produkciji« v Ljubljani. Cena prepotrebni, zelo pregledni knjižici je 12 dinarjev. —g Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe za dobave granitnih kvadrov, do 12. oktobra t. 1. za dobavo platna (Rupfenleinen), stoječe plinske cevi, kretniških pragov ter raznih krtač, metel in slamnatih podnožnic. Pogoji sc na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure. — Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 12. oktobra t. 1. pri intendanturi Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 20.000 kg pšenične moke: dne 15. oktobra t. I. pri komandi S. žandannerijskega polka v Ljubljani glede dobave 300 m3 drv. — Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Izpred sodišča — Brata je branit Na Golniku pri Križali so se srečali 28. marc: letos fantje, obtoženec France Mali in njegov brat in pa domača fanta Anton škerjanc in Andre: Golmajer. Zadnja dva sta napadla obtožen-čevega brata in sta ga hotela pretepsti. Pograbil je kol in začel udrihati po napadalcih. Pri tem je zlomil prvemu levo ključnico, drugemu pa levo roko. — Pri obravnavi se je izkazalo, da sta bila obtoženca in njegov brat res napadena in da si France ni mogel drugače pomagati proti nasilnima iantoma kot s kolom, kar je bilo tudi boljše kot če bi bil pritegnil nož. In ker se je senat uveril, da je šlo le za silobran m da ta vsled silnega napada tudi ni bil prekoračen. Je obtoženca popolnoma oprostil. — Divji lovec v kraljevem lovišču. Tam na Polevcu pod Jerebkovcem, to je na južnem pobočju Mežakle. se razprostira kraljev lovski revir, ki je eden najbogatejših v visokogorenjskih planinskih loviščih. Tam na Polevcu pod Jercbikovcem. to je iu v to lovišče se ie zatekel znan in nevaren divji lovec, da se preskrbi z divjačino za velikonočne praznike. Vzel je seboj iz vojaške v lovsko predelano puško in odšel na znana križišča, kjer se rada pojavlja divjačina. In Culi so kmalu po njegovem odhodu strele iz lovišča, šli so za njim, toda lovec jim je srečno utekel in tudi ne vedo, če je kaj ustrelil ali ne. Osumili pa so kot znanega in zelo strastnega divjega lovca delavca Martina Kunčiča iz Gornje Radgone, ki je bil radi lova že večkrat in občutno kaznovan. Mož je hotel dokazati svoj alibi, kar pa se mu ni posrečilo. Pri hišni preiskavi so našli puško, ki se da razdeliti v dva dela tako, da se lahko skrije pod suknjič. Mož je imel skrite tudi naboje. V puški so dobili še tri naboje, med njimi enega z zgorai navrtano krogljo, kar povzroči zelo težko rano. Obtoženi je spreten in nevaren divji lovec, ki ima na grbi že kakih 15 kazni radi nezakonitega lova in ribarenja. — Sicer mu zadnjega greha niso mogli točno dokazati, vendar pa so govorile vse okonlosti proti njemu. Na podlagi indicij so ga tatvine oprostili, pač pa so ga obsodili radi nosnic in posesti orožja na 14 dni zapora. Obenem so mu vzeli puško. — Neroden pletarček. Razhudil se je mlad fantiček — pletarček — na svojega učitelja pletarstva na državni pletarski šoli v Radovljici na Gorenjskem. In kaj je napravil? Par dni po nekem sporu je prišlo iz Radovljice na velikega župana ljubljanske oblasti pismo, v katerem trdi pisec da dale učitelj in vodja šole g. Patek različne pletarske potrebščine na razpolago svoji soprogi, ki ima tudi zasebno pletamo. Del: časa so ugibali, kdo bi bil pisec, končno pa se je fantič sam izdal. Izjavil je namreč enemu svojih tovarišev: »Jaz mu bom žt pokazal, je že ŠloU — Toda uri obravnavi je fantiček odločno zanikal, da bi bil on pisal. Ker je možno, da je fantiček res le govoril in je morda na podlagi teh govoric res kdo drogi pisal, ga je senat vsled pomanjkanja dokazov oprostil. •SLOVENSKI N A R O D» dne 6. oktobra 1926. Ste v 2-6 To in ono Vdove nekdaj m sedaj V znamenitem Wagnerjevem delu SJibelungenrinjr« gre žena umorjenega naka Siegfrieda prosto v oljno v smrt na grmadi. Ta pravnici ;iam priča, di ^ežigunje vdov ni bi'o običajno samo v fndUL DandanaSnji se zdi čioveku taka 'žrtev kruta, toda v pradavnih časih je bilo sežiganje vdov zelo razširjeni Pri nekaterih narodih se Je ^hranil ta običaj do srednjega veka. Qer.na .iska plemena« ki so priSla v prvem stoletni po Kristusu v stik z rhnsklm pisateljem Ta-dtom, tega običaja niso več poznala. Tacit namreč nikjer ne omenja sežiganja vdov. dasi zelo podrobno prte o pogrebnih svečanostih ml germanskih plemenih. Pač pa omenja sežiganje vdov Prokop, ki je živel v Vi. stol. v Pizanci. V njegovih delih so opisane pogrebne svečanosti germanskega premena Herulcv, ki je živelo najprej v južni Švedski, pozneje pa v pokrajinah ob srednjem Du-navu. Vdovam tega plemena, piše Prokop, je bÜo v veliko čast, ako so se grobovih svojih rr;ož usmrtili. Žena, ki se ni hotela okleniti teir običaju, je bila pred.^er javnega zaničevanja. Pretila ji je tudi nevarnost, da jo sorodniki umrlega rruza sam; ubijejo. Tudi stari Norvežani in Islandci so poznali ta običaj. Norveški v:tez Hakor Jaul, Ja je živel v X. stol. po Kr., jo dobil od mlade Gunhilde košarico, ker je bil star in se je mladenka bala, da bo morala dati svetu kmalu slovo. Islandec Valgauto, ki je živel okrog j. '000 po Kr.. je svoji ženi pred odhodom k norveškemu kralju Olafu celo zapovcdal, naj se v slučaju njegove smrti okr?si z dragulji in umre na grmadi. Starim Grkom in Ritnljaiio.n je bil znan indijski običaj sežiganja vdov. Grški pisatelj Diodor. ki je živci za časa Kristusa, pripoveduje o zanimivem sporu med dvema vdovama po nekem indijskem vojskovodji. Po smrti svojega moža sta hoteli obe vdovi skočiti na grmado in umreti. Toda ena je morala odstopiti. Tista, ki je ostaja pri živiierju, je potem tako bridko plaka.'a da se je vsem znancem smilila. Sirota je bila nesrečna, da ne more za svoilm možem na oni svet. Druga je pa obesita nase vse dragulje in šla zmagoslavno na irrmado. To, kar pripoveduje Diodor o vdovi indijskega mogotca, je bilo prvotno znak ženskega suženjstva. Navada ubijati ženo po moževi smrti je v tesni zvezi s takratnim naziranjem o ženskih pravicah. Žena je bila v starih časih -oževa last in ker je bil pri nekaterih irodih običaj sežigati z mrličem tudi legovo orožje, ščit, oklep itd„ je bilo sežiganje vdov pač naravno. Pa tudi vera v neumrljivost je igrala pri tem svojo vlogo. Stari narodi so namreč mi« slili, da žive mrtvi na onem svetu prav tako, kakor so živeli na tem, torej da rabijo meče. ščite, oklepe in seveda tudi žene. Da bi torej umrli na onem svetu ničesar ne pogrešal, so mu dali na pot vse, kar mu je bilo v življenju najdražje. Med najdražje predmete je spadala tudi žena. Dandanašnji bi pač marsikdo pro- testiral, ako bi mu poslali takoj prvi dan na oni svet tudi ženo. toda v starih časih moški niso bili tako razvajeni. Temelj tega običaja je bila nedvomno lastninska pravica, ki so si jo prisvajali možje do svojih žen. Zato je bilo sežiganje vdov tako razširjeno. V Rusiji so sežigali vdove še v X. stol po Kristusu. Za ostanek starih tradicij je treba smatrati tudi običaj južnoruskih Osetov, ki pa vdov niso sežigali. marveč so jim rezali samo ušesa. — Po moževi smrti so odrezali vdovi desno uho in ga dali možu v grob. Ta običaj se je ohranil pri Osetih do 18. stoletja. Časi se izpreminjajo in tudi vdov« so postale drugačne. Kje na svetu bi našli zdaj ženo, ki bi se dala po moževi smrti sežgati na grmadi ali dati moža za popotnico na oni svet uho? Dokaz izredne značajnosti in zvestobe je v sedanjih časih že v tem, da se vdova drugič ne poroči. Običajno pa naše vdove samo počakajo, da mine določeni čas žalovanja, potem pa snamejo žalni paj-čolan in najdi drugič v zakonski jarem. Opice povabljene na ples Angleški milijonar Statsbury je priredil nedavno razkošno pojedino, na katero je povabil poleg aristokratov tudi več opic. Znancem, ki so ga začudeno vpraševali, kaj pomenijo med povabljenimi gosti opice, je smeje odgovoril, da ima pri tem svoje znanstvene cilje. Statsbury ni niti biolog, niti raziskovalec, pač pa ga poznajo vsi kot ljubitelja senzacij. In tako senzacijo je pripravil svojim gostom tudi z opicami. Pojedina s plesom se je vršila v njegovi palači v Londonu. Ko so stopili gostje v dvorano, so opazili za posebno mizo čudne postave v frakih. Bile so opice, ki jih je povabil milijonar na pojedino. Aristokratom pa njihova družba ni posebno ugajala, ker so opice med pojedino neprestano lovile in grizle bolhe. V dvorani je bilo tudi mnogo papig. Opicam so pogrnili posebno mizo. kljub temu pa niso bile zadovoljne z gostijo. Hodile so od mize do mize in nadlegovale aristokrate. Udelc/ile so se tudi plesa. S kom so plesaie. same med seboj ali z aristokratiiviviiii. tega kronika ne pove. Izvolite sesti in citat' sledeče: esensko ali zimsko suknjo iz težkega douoie anglešK ga blaga i os p ahko že a 800 Din ku pili pr Drago S~ w^b, LjUuljana Clemenceau ■» anekdotah Znameniti francoski državnik Georges Clemenceau. ki je praznoval te dni 85-letnico rojstva, je znan med Francozi po svoji duhovitosti in sarkazmu. Ko je bil 1. 1906 notranji minister, se je hotel prepričati o vestnosti podrejenih organov. V spremstvu svojega načelnika Vintera je stopil v prvo sobo, kjer ni bilo nikogar. Isto sliko uradniške vestnosti je nudila druga soba. Šele v tretji sobi sta našla uradnika, ki je pa mirno spal za pisalno mizo. Vinter je hotel uradnika zgrabiti za Vrat in zbuditi, toda Clemenceau ga je zadržal, rekoč: *Ne budite ga. odšel bi iz pisarne.« Romanopisec Paul Brulat je bil po- vabljen na lov, ki ga je priredil neki bogati senator za parlamentarce. Lova se je udeležil tudi ministrski predsednik Clemenceau s svojimi višjimi uradnKi. Pred lovom je povabil senator svoje goste na obed. Pri obedu ie vprašal Clemenceau Brulata: »No. dragi Bru'at. a*i streljate dobro?« Ah ne. gospod predsednik, — je odgovoril Brulat ina'.o neroden sem in zato se bojim, da hi nte.cmi! zadeti na lovu soseda.* »Le jrjej* te. dane zgrešite cilja.« je deja! Clemenceau in pokazal na mirvstre okrog sebe. Za ^asa vladne krize je bila poverjena sestava nove vlade Sarrienu. ki se je hotel posvetovati s Clcmence » .em, Tiser se je odzval njegovemu vaoilu in prišel na sestanek. Sarriena je našel v krogu vseh bodočih ministrov. Gospodje so kadili fine cigare in pili likerje. »Kaj si pa zberete vi,« — je vpraša! Sar-rien Clemenceaua.« Ponudil mu e ste* klenico najfinejšega likerja, toda Cle* menceau je liker odklonil, rekoč: »Meni dajte notranje« (ministrstvo. Neki Francoz je pripovedoval svojemu sinčku o tem. kako visoko sta cenila starega tigra na mirovni konfereiici Wilson in Lloyd George. Deček je pazljivo poslušal, potem pa vprašal ojeta: »Cuj. papa, je-li res. da je Clemenceau rešil Francijo?« — »Seveda, dragi moi. je odgovoril oče. — »Kakor Jeanne d'Arc?« — je nadaljeval deček. In ko mu je oče pritrdil, ie sledilo vprašanje: »Zakaj ga torej niso sežgali?« ZBIRAJTE MILODARE ZA POPLAVLJENCE! Kemijska tvornica BRILL d.d. Beograd Samo s porabo 11** tiiorele anei* svo.o utone v orzo m brez kakršnekoli muke svetlo. S svojo nenadkriljivo kakovostjo predstavlja Brili prihranek 50% porabe proti drugim proizvodom te vrste. hdelnje se v vseh barvah: nanesti, beli. rdeči, kostanjevi, pomaraacastl ta črni. Najboljšo kolesa > CrRITZNER in šivalni strop nega vezenju brezp ačen i ' Najnižje) oene! Tudi rs, obroke Ivan Hagdii krom UWUMM, CMatiika ui 1 se pil poroča za jesensko sezono 143-J Oficirski dom v Kragujevcu .868 potrebaje zakupnik* •d 18. novembra lata« aapral. Dom je prenovljen Pogoji pri upravitelju (domačinu) vsak dan. Ponudbe do 25. oktobra. Invalid ubog, brez staršev —išče službo sluge ali nočnega čuvaja. — Ponudbe pod «Posten/2860» na upravo «SIov. Naroda». Stalno vožnjo razvoz premoga s kolo« dvora na stranke — od. dam solidnemu prevoz« niku. — Natančne po* nudbe z navedbo cene Eod «Razvoz/2862» naj« asneje do 10, t. m. na upravo «SIov. Naroda». Strojepiska vešča slovenske steno, grafi je ter vseh pisarni« ških del — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Strojepi* ska/2859» na upravo «S1 Naroda». Meblovano sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. — Šiška, Gasil* ska cesta 9. 2856 Modeli ravnokar došli v m od» nem salonu Stuchly*Ma» ške Ljubljana. Židovska ulica. 144/T Oddam stanovanje za pet let v najem v ljubljanski okolici. Po« izve se: Jcranova ul. 11. 2863 Damski plašč ter nekaj oblek radi se* litve v inozemstvo takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda» pod «L~ godna cena/2861». Učenca poštenih staršev sprejme «rVoika», Ljubljana, Kres kov trg št. 10. 2S55 Stare kovine vseh *rst plača raibolj« Strzalkovskv Za greb. Meduličeva ul 20 Pozor čevljarji I Gornje dete vseh v rs čevlje« dobite — dobre in solidno izvršene — o najnižjih cenah pri Marchiotti, trgovina s usnjem. Ljubljana Sv Petra cests 30 128/1 r Soba, lepo opremljena, z elek* trično razsvetljavo — se odda s 15. septembrom. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda». 2832 II. BilMCil & FR. REBERHiK pleskarja in ličarja L ubliana KARbL KOTMKOVA ULiCA 3 Se pripor? ča a za sa v o stroko spadajoča dela •Jelo solidno' Cent zmerne! filagainičarka z večletno »ra^so ui.ožna slov. in nem kega iez ka v govoru in »sav, kakor t di ^se^] pisarniških del, v jena trgovine upora k na moč. želi pre < tnui sedajo siU'bo. — Na s to il irihKo laKoj ali potot je Ponudbe i a upravo So*. Naroda od .Pridna in pošiena 284y". Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. -Tele ion 220 t-5> Urejuje ; Josip Zupančič. — Za cNsrodno tiskarno*; Fran JeacrJek — Za ioseratoj del listaj O top Christof. — Vsi m I^ubJ^anJ. 4823235348482323232353535348235353232348534848234848234848532348232353485348234823484823532348