V TOREK, 31. JULIJA VSI NA PRVO PROSTOVOLJNO DELO! LETO V. — ŠTEVILKA 8 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 31. JULIJA 1956 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO — UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Velenje, Načrt za izgradnjo Velenja kot industrijskega mesta v prihodnjih letih je dobil s sestankom, ki je bil 8. julija na sedežu rudnika, povsem konkretne oblike. Konferenca je dobila poudarek tembolj. ker se je je udeležil član Zveznega Izvršnega sveta tovariš Leskošek Franc — Luka. Poleg njega so bili prisotni tudi predsednik OLO Celje tovariš Jerman Riko, predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Žen Jakob in predsednik občine Šoštanj tovariš Podvratnik Franc. Rudnik so zastopali glavni inženir tovariš ing. Pipuš Dušan, tajnik rudnika tovariš Furlan Zdenko, šef gradbenega obrata tovariš Svetina Blaž in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov tovariš Tekavec Jože. Projekt sta zastopala arhitekta ing. Pogačnik in ing. Trene iz Ljubljane. Šaleška dolina je premogovni bazen in s svojimi 600 miljoni ton lignita predstavlja močno osnovo za razvoj industrije. Prvi začetki tega razvoja so vidni že sedaj. Poleg' obstoječe termoelektrarne v Velenju se je letos zgradila prva faza Termoelektrarne v Šoštanju. Rudnik sam je tudi dokončal prvo etapo povečanja svojih kapacitet. Zaradi vse večje potrebe po premogu vsled opadanja zalog rjavega premoga bo potrebno te kapacitete povečati na 3 milijone ton letne proizvodnje. S tem pa nastane nujnost graditve sušilnice lignita in poznejše veleplinarne v Velenju. S tem vzporedno bo potrebno graditi mesto, ki bo imelo v svoji dokončni obliki prostora za 30.000 prebivalcev z vsemi potrebnimi ustanovami, lokali in komunalnimi napravami. Na tej konferenci so se obravnavali vsi ti problemi. Urbanistični načrt predvideva točno razporeditev v bodočem mestu, zazidalne površine, komunikacijske objekte, kanalizacijo, regulacijo Pa-ke, preložitev cest in usmeritev prometa "ter izgradnjo stanovanj in lokalov. Bodoči center Velenja je predviden na ravnini med Pako in cesto pod Herber-stajnom. Tu bodo stale velike stavbe kot: bodoča občina, rudniška direkcija, zdravstveni dom in rudarska šola. V Sprejeti so važni gospodarski predpisi V Beogradu je bila 3. julija t. 1. pod predsedstvom Svetozara Vukmanoviča seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri so bili sprejeti važni gospodarski predpisi, t. j. vrsta uredb in odlokov. Zvezni izvršni svet je sprejel številne nove predpise, ki izpolnjujejo naš kreditni sistem, in sicer uredbo o kratkoročnih kreditih, uredbo o skladu obratnih sredstev gospodarskih organizacij, odlok o določitvi začetnega sklada obratnih sredstev, uredbo o posojilih za investicije, uredbo o spremebah in dopolnitvah uredbe o uporabi sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij, uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izdelavi in odobravanju investicijskih programov, odlok o obvezni rezervi bank pri Narodni banki FLRJ itd. Nadalje je Zvezni izvršni svet obravnaval in sprejel še nekatere druge gospodarske predpise kot uredbo o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka, uredbo o skladu razlik v cenah v poslovanju z inozemstvom, odlok o spremebah in dopolnitvah odloka o uporabi sredstev za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij itd. Razen tega je Zvezni izvršni svet sprejel tudi osnutek zakona o spremebah in dopolnitvah osnovnega zakona o štipendijah, odločbo o višini štipendij, uredbo o zdravstvenem nadzoru nad živili in še niz drugih predpisov. Podrobnosti novih gospodarskih predpisov so razvidne iz dnevnega časopisja in Uradnega lista FLRJ. bodoči gospodarski, politični in kulturni center podaljšku proti Šaleku pa se bodo graj dile stavbe, ki bodo služile trgovski in obrtniški dejavnosti ter velika tržnica v zaprtih prostorih in na prostem. Nadalje je tu predviden avto-servis in avtobusni kolodvor. Od centra proti za-padu, nekako v smeri proti stari šoli pa zgraditev kulturnega doma in velike trgovske hiše (Na-Me). Da bi bilo možno takoj pričeti z izgradnjo centra, bo potrebno rečico Pako regulirati in tako doseči znižanje talne vode in preprečiti poplave. Z regulacijskimi deli se bo pričelo že letos. Računati je, da bodo za to zainteresirani vsi člani rudniškega kolektiva, zavedajoč se, da ustvarjajo nekaj novega, velikega, kakor tudi vse prebivalstvo Velenja. Zato bo mOžno vsa zemeljska dela pri regulaciji izvršiti na prostovoljni bazi. Čim bodo na razpolago potrebna sredstva, se bo začel center Velenja postavljati. Najprej se bo pričela graditi rudniška direkcija, nato zdravstveni dom in rudarska šola. Tudi kulturni dom se bo lahko takoj pričel graditi, ker je delavski svet rudnika že lansko leto namenil iz sredstev za nedeljsko proizvodno določeno vsoto v ta namen. Velenje bo na Štajerskem poleg Maribora in Celja tretji gospodarski, politični in kulturni center. »Velenje naj bo primer, kako je treba graditi in urejevati novo, moderno industrijsko mesto.« To so besede tovariša Leskoška na tej konferenci. Zato se moramo zavedati vsi, kako važna naloga nam je poverjena. Mi moramo opravičiti to zaupanje v nas z našim delom in z ela-nom, ki ga bomo vložili v to izgradnjo. Kakor bo rudnik moral napraviti pro- gram za gradnjo svojih objektov, tako bo tudi občina morala izdelati program za graditev tistih stavb, ki bodo namenjene javni uporabi. Trgovski in obrtniški lokali bi se zgradili v sirovem stanju, posamezni interesenti pa bi jih uredili in opremili. Stanovanjski sklad rudnika in občine se bo v bodoče uporabil za gradnjo stanovanj in s tem v kombinaciji za gradnjo lokalov. Konferenca je jasno naznačila skupno pot občine in rudnika v izgradnji novega mesta. Ker je Šoštanj zaradi eks-ploatacijskega območja tako omejen v nadaljnjem razvoju, se nobena novogradnja ne bo dovolila. Vse zainteresirane graditelje se bo preusmerilo na področje Velenja. S tem se bo tudi na ta način doprineslo k hitrejšemu razvoju mesta. Pri nakazanih prometnih zvezah (avtobusi, motorni vlak) razdalja med Velenjem in Šoštanjem ne bo pomenila nikakšne težave. Poleg tega se bo južno od železnice (pod hribom) zgradila moderna zvezna cesta med tema dvema krajema. Velenje kot bodoči tak center bo tudi za sosednje industrijsko razvite kraje na Koroški strani pomenil važen privlačni faktor. S tem bo funkcija Maribora odpadla in ga bo zamenjalo Velenje. Ta misel je že danes na Koroškem (Črna, Mežica, Ravne) prijazno sprejeta. Mnogo lepega in koristnega smo napravili v našem mestu in smo sposobni še veliko več napraviti. Posebno nam mora biti v zadoščenje, da se nam zaupajo takšne naloge in da se daje razvoju Velenja tolikšna pozornost. Vsekakor pa moramo tudi v bodoče tako zaupanje opravičiti. F. Nekatere značilnosti družbenega plana občine Šoštanj Družbeni proizvod v državnem sektorju je večji za 18 %, v zadružnem pa za 52 "A, od lanskega leta. Lani so gospodarska podjetja občine Šoštanj precej povečala proizvodnjo, nekoliko se je dvignila tudi storilnost, z boljšo organizacijo dela pa je marsikatero podjetje zelo znižalo proizvodne stroške. To velja zlasti za nekatera večja velenjska in šoštanjska podjetja. Najtežje pogoje je imel rudnik lignita Velenje. Letos predvideva občina zvišanje družbenega proizvoda za 18 % v državnem sektorju in 52 % v zadružnem sektorju ali v celotnem gospodarstvu se bo povečal družbeni proizvod za 17 %. Tako se bo v industriji povečal družbeni proizvod za 20 % od lani. Rudnik lignita Velenje bo letos povečal proizvodnjo za 233.500 ton ali 23 %. Pomembno povečanje električne energije bo zaradi Termoelektrarne Šoštanj, ki bo v letu 1956 začela s poizkusnim obratovanjem I. in II. agregata. Proizvodnja v lesni industriji se bo povečala za 14 %. Pri tem pa se bo zvišala predvsem proizvodnja pohištva in raznih galanterijskih izdelkov. Zmanjšala pa se bo proizvodnja v šoštanjski konfekciji, ki se ne bo več proizvajala. Proizvodnja kvalitetnega usnja v Tovarni usnja v Šoštanju se bo povečala le za 3 %, ker je proizvodnja odvisna predvsem od uvoza surovih kož. Znatno se bo povečala proizvodnja kovinsko eksploatacijskega podjetja v Gorenju, in sicer za 112 %. To povečanje pa gre predvsem na račun izkoriščanja aktivne zemlje. V gradbeništvu predvidevajo nekoliko manjšo dejavnost kot lani. Predvsem bosta obe organizirani podjetji v Šoštanju dogradili že lani začete gradnje, predvsem družbenega standarda v Velenju in kapitalne izgradnje rudnika NEKAJ VTISOV in zaključkov s potovanja po Bosni, Hrvatski in Srbiji Naš direktor, tovariš Žgank, je kot član ekipe Sekretariata za delo FLRJ, ki je imela namen pregledati nekatere bosanske, srbske in hrvatske rudnike, poročal upravn emu odboru o tem potovanju. Iz njegovega poročila povzemamo nekaj značilnosti teh rudnikov, ki bodo gotovo zanimale naše bralce. Komisija je obiskala železarno v Zenici ter rudnike Kakanj, Kreko in Ba-noviče v Bosni. V Srbiji si je ogledala rudnike Kolubaro, Bor in Kostolac, v Hrvatski pa rudnik Konjščino. Proučevala je sorodne probleme zaradi njihove primerjave s problemi v slovenskih rudnikih. V Zenici so tovariši Popit, Zgank in inž. Zabovnik imeli priliko prisostvovati konferenci, na kateri se je razpravljalo o analitski oceni 'delovnih mest. Tam so se zedinili, da bodo uporabljala vsa podjetja, ki delajo to oceno, nemški Stewens-Eulerjev sistem, ki se je doslej pokazal kot najboljši. Železarna v Zenici je naš največji metalurški obrat, ki ima poleg starih naprav zgrajene sodobne in tehnično dovršene naprave za obdelavo surovega železa. Podjetje se urejuje in so izgledi, da bo v najkrajšem času postalo eno izmed najboljših. Samo mesto s svojimi stavbami, okusnimi nasadi in urejenimi lokali, daje videz velemesta. Rudnik zelo kvalitetnega premoga v Kaknju, ki ima 6000 kalorij, je v vrsti najboljših rudnikov v Jugoslaviji. Opažati je ogromen napredek. Kolekttiv je zelo dober in kompakten ter je čutiti velik delovni elan. Prilike v jami imajo sicer ugodne, ker ni pritiskov. Uvedli so širokočelno odkopno metodo in vpeljali mehanizacijo slično naši. S pridom uporabljajo tudi jeklene podpornike. V tem rudniku je delovna disciplina zelo dobra in so kriteriji za dosego tov. Prilike v jamah so dobre, ker nimajo skoraj nič pritiskov. Kreka se danes gradi v močan industrijski kraj. Poleg rudnika so tukaj zastopane še druge industrije kot tovarna špirita in kvasa, livarna in opekarna. Rudnik gradi zelo lepe stanovanjske hiše. Zgradil je ogromen kulturni dom, kjer je dvorana s 1300 sedeži, sodobnim odrom, z lokali za vse prosvetne sekcije, kratkovalovno radio postajo, s »parlamentom« za zasedanje * delavskega sveta itd. Tudi zunanjost je lepo urejena z raznimi nasadi, lepimi fasadami in cestami. Uredili so lepe lahkoatletske naprave, športni dom in nov kino. Kulturno se ta kraj s hitrimi koraki razvija in bo v bližnji bodočnosti dosegel še boljše rezultate. Popolnoma nov rudnik v Banovičih odkopava delno v jamah, delno pa na dnevem kopu. Tu je občutiti pomanjkanje dobrih strokovnih kadrov, zaradi česar imajo nekoliko neurejeno poslovno organizacijo. Stanovanj imajo zelo malo, komunalne dejavnosti sploh ni, zato je priliv kadrov v ta kraj tako nizek. V Srbiji si je skupina ogledala rudnik bakra in topilnico v Boru. To je star rudnik, ki so ga pred vojno izkoriščali Francozi. Tedaj 'so delali zelo primitivno, posebno v topilnici. Danes je topilnica mehanizirana in je delo mnogo lažje. Ta rudnik ima veliko bodočnost in se namerava v bližnji prihodnosti še razširjati. Higiensko-tehnična zaščita je dobro Velenje in TE Šoštanj. Šoštanj bo najbrž v letošnjem letu že dobil svojo tlakovano cestišče, vendar žal le v ožjem centru. V socialističnem sektorju trgovine in gostinstva se predvideva povečanje proizvodnje, t. j. prometa za ca. 15 %, v obrtništvu pa le za 1 %. Vendar pa imajo vsi ti obrati večje in manjše težave. Tu je treba omeniti, da je število obratov znatno nižje od stanja iz leta 1939. Občinski ljudski odbor bo moral posvetiti temu stanju spričo naglega porasta razvijajoče se industrije več pozornosti kot doslej. Zadovoljiti bo treba številne potrošnike in doseči vsaj stanje. ki je bilo leta 1939. Zaradi tega je potrebno razpoložljiva sredstva usmeriti pretežno v te panoge, da se prikazano stanje popravi, potrošnikom pa zagotovi solidna in kulturna postrežba ob zdravi konkurenci čim večjega števila podjetij in obratov. Z razpoložljivimi sredstvi družbenega investicijskega sklada v znesku 5.147000 din in lastnih investicijskih skladov v znesku 2,784.000 din ter prostimi sredstvi amortizacijskega sklada bodo trgovska, gostinska in obrtna podjetja nujno nabavila potrebna prevozna sredstva, hladilne naprave, predvsem pa bodo sodobno uredila svoje poslovne prostore. Ker občina proračunskih investicij ni predvidela, bo za dograditev nekaterih svojih še nedokončanih objektov morala najeti kredit, predvsem pri regulaciji Pake, urejevanju cestišč itd. Iz sklada za dograditev stanovanj pa bi se najprej dozidale stanovanjske hiše rudnika Velenje, elektrarne Šoštanj in občinskega odbora, tega sklada bo imela občina na razpolago v višini 74,494.000 din. Ostala sredstva, s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor pa so minimalna in bodo zadoščala le za kritje najnujnejšega. i 1 i iif;« Kulturni dom v Kreki (BiH) iste zelo strogi. Povsod vlada velik interes za napredek. To se odraža tudi na drugih vrstah dejavnosti, kar kaže kako močan vpliv ima takšno progresivno hotenje rudniškega kolektiva na svojo okolico. Kot primer naj navedemo to, da je ravno v času obiska bil v tem mestu velik telovadni nastop, na katerem je sodelovalo 2500 telovadcev iz Kaknja in okolice. Direktor tega rudnika je našim tovarišem rekel, da zelo mnogo rudarjev sodeluje pri nastopanju. Na vprašanje, kako je uspelo pridobiti tolikšno število ljudi za telovadbo in šport je odgovoril, da sami funkcionarji aktivno tekmujejo in to vleče. Tovariši so si nadalje ogledali rudnike lignita v Kreki. Ogromne premogovne zaloge tega bazena dajejo možnost neslutenega raevoja. Polna lastna cena tega lignita se je zelo približala naši. Ko bo ta rudnik uredil vprašanje prevoza premoga v svojih jamah, ga. koncentriral in napravil rentabil-nejšega, se bo njihova cena lahko kosala z našo. S tem se bo našemu lignitu pojavil močan konkurent na tržišču. Ta rudnik ima večje število jam, ki so pa zelo oddaljene druga od druge. To jim dela težave v organizaciji obra- organizirana. Vodi jo inženir, ki je samostojen v vseh vprašanjih ureditve varnosti. Bor je znan, da je zaradi razvijajočih se plinov skoraj povsem brez rastlinja. Zadnji čas pa je prebivalstvo zelo angažirano pri zasajevanju dreves in ureditvi nasadov. Splošno je čutiti veliko voljo za napredkom. Tovariši so nadalje izvršili ogled premogovnikov Kostolac in Kolubara v Srbiji in Konjščine v Hrvatski. V Kostolacu se koplje lignit v jami in na dnevnem kopu. Je nekoliko slabši od našega. Poleg rudnika je zgrajena elektrarna, podobna šoštanjski, ki uporablja drobne vrste lignita. Tudi tu so ogromne zaloge premoga. Življenje v tem rudniku se urejuje. Stanovanja so lepa, ceste prav tako. Posebno lep je kulturni dom. Kolubarski premogovnik ima še elektrarno in sušilnico. Je mehaniziran toda mehanizacijo slabo izkoriščajo. Ima lepa stanovanja toda naselje je povsem brez trgovin. Kar je pa najhujše je to, da nima vodovoda. Komisija je dobila tukaj zelo neugoden vtis. V premogovniku Konjščina se koplje v petih jamah lignit, v eni jami pa rjavi premog. Uporabljajo jeklene stojke (Nadaljevanje na 2. strani) Telenjcani in okoličani! Naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi vložil vseh svojih sil v širokopotezno akcijo za olepšanje in izgradnji ) Telenja in okolice Stran 2, štev, 8 VELENJSKI RUDAR 31. julija 1956 Gospodarski položaj premogovnikov se je poslabšal (Nadaljevanje s 1. strani) Nehaj vtisov in zaključkov s potovanja po Bosni, Hrvatski in Srbiji m uvajajo širokočelne odkope. Ker nimajo zgrajene kolonije, morajo približno 600 rudarjev voziti do 30 km daleč. Čeprav ta rudnik ni dobil tako-rekoč nobene pomoči v obliki investicijskih kreditov, je čutiti veliko voljo po napredku. Na splošno se vidi ogromen napredek v vseh rudnikih. Najbolj je to otipljivo v Bosni. Povsod se posveča velika pozornost dvigu storilnosti dela. Zelo resno se dela na vzgoji kadrov. Elan, ki ga kažejo ljudje pri kulturnopro-svetnem delu jasno kaže, da se z velikimi zamahi trgajo iz objema zaostalosti in da hočejo čim prej preobraziti /človeka. Vložene investicije so soliden temelj vsestranskega gospodarskega in kulturnega napredka posebno v teh krajih, ki jim kruta usoda zgodovine in nečloveški kapitalizem ni dal možnosti pridobiti si to, kar smo mi v Sloveniji že imeli. Zato nas ta napredek veseli in nam kaže, da moramo tudi mi napeti vse sile za še večji dvig našega gospodarstva in kulturnega življenja. Menim, da je prav, če skušam iz razgovorov in opažanj na tem potovanju izluščili nekaj neposrednih zaključkov splošnega značaja, kakor tudi subjektivne vtise in poglede, ki so se v meni izkristalizirali. Na splošno bi bilo poudariti naslednje: a) Težnja po vsestranskem napredku v NR Bosni in Hercegovini je očividna in dosledna. b) Sedanji prijemi v NR Bosni in Hercegovini za preudarno gospodarjenje, povečano storilnost dela, vzgojo dobrih in predanih kadrov, dvig kulturnopro-svetne ravni za splošno preobrazbo delovnega človeka so pravilno fundirani in imajo osnoven cilj: likvidacijo zaostalosti. c) Težnja po napredku je v Bosni bolj zaznavna in izrazita kot v Srbiji. č) Deset povojnih let je bistveno spremenilo zunanji obraz Bosne in Srbije. V teh deželah vložena investicijska sredstva so položila zdrav temelj vsestranskega napredka in smiselne preobrazbe delovnega človeka. d) Obračunnski pogonski listi naj bi se sestavljali po enotnih obrazcih in se vršile medsebojne primerjave v okviru Združenja rudnikov FNRJ. Predvsem želim naglasiti, da je bil namen potovanja zasovan preširoko, vsebinsko pa prav gotovo pravilno zajet. Vsi problemi, ki sem jih srečal in obravnaval s tovariši na svojem potovanju, so temeljni problemi vsakega rudnika. Proučitev teh problemov je najprimernejša osnova za medsebojno primerjavo, ki utegne našim rudnikom v mnogočem koristno služiti. V nekaj dneh ni mogoče teh problemov podrobno proučiti, temveč le po osnovnih podatkih in v obsegu, ki odpre gospodarstveniku pogled v okvirno življenje tega ali onega rudnika. Direktor, ki živi in se ukvarja s temi problemi le v svojem podjetju, zapade nehote v prepričanje, da so ti problemi v njegovem kolektivu najprimernejši in najbolj pravilno rešeni, kar ima seveda mnnogokrat za posledico, da je v svoiih gledanjih na splošno rudarsko problematiko neobjektivno • kritičen. Nasprotno pa takšna proučitvena potovanja odpirajo in širijo pogled v naše skupne napore za ekonomski in politični napreke delovnega človeka. Sele tako doseženi pogledi obogatijo gospodarstvenika, da presoja z vidika široke razgledanosti in se otrese svoje ozkosti. Meni samemu je to potovanje pokazalo, da je vsakogar, ki resno sodeluje v naporih za ekonomsko političen napredek svoje domovine, neobhodno potrebno, da ima od časa do časa priliko ogledati si dejavnost oz. gospodarjenje drugih podjetij ali vsaj sorodnih podjetij in v tej zvezi ugotavljati, če in v koliko je napredovala preobrazba naše domovine in njenih delovnih ljudi v okviru nalog, postavljenih v naših vsakoletnih družbenih planih. Zato sem mnenja, da je vsaj vodilnemu kadru v podjetju treba omogočiti takšna ali slična proučitvena potovanja, ki pa morajo biti seveda skrbno in preudarno pripravljena. Tako zbran material je treba podvreči skrbnemu primerjalnemu študiju, ugotavljati negativne in po- zitivne pokazatelje, se iz njih učiti, izsledke medsebojno izmenjati in na ta način ustvariti neposredno in koristno sodelovanje med jugoslovanskimi rudniki. Mnenja sem, da bi ta pot neposrednega sodelovanja kaj kmalu rodila vidne in za skupnost koristne rezultate. Vem, da so cilji isti, toda prijemi in ukrepi v posameznih rudnikih so različni ali večkrat zgolj poskusni. Medsebojna izmenjava izkušenj bi dokaj zmanjšala različnost ali negotovost teh prijemov, postavljene naloge ali nastale probleme močno poenostavila in njihovo rešitev in realizacijo prav gotovo pospešila. Prav tako sem mnenja, da bi moglo Združenje jugoslovanskih rudnikov koristno posredovati in utrjevati takšno neposredno sodelovanje med našimi rudniki. Takšen način medsebojnega sodelovanja bi sčasoma, če bi bilo sistematično organizirano, dal solidne in lealne podatke za objektiven prikaz naše rudniške problematike v zveznem merilu, ki bi utegnila nuditi našim zveznim organom dragocen material za najrazličnejše gospodarske in druge ukrepe v rudarstvu. S prepričanjem trdim, da je koristnost takih službenih potovanj vsestranska. Mene je prav gotovo obogatilo. V mnogih vprašanjih in problemih imam sedaj docela drugačno gledanje, širše in globlje, preudarnejše in objektivnej-še. Ozkost in enostranost se umika, zamre in rasteš v širino in celoto. Naši ekonomski in politični problemi se ti odpro v vsej svoji širini in celoti. Jemlješ jih kot take, presojaš in spoznaš, da le tako gledani in vrednoteni so in morejo biti temeljni kamen za napreden razvoj naše domovine, če hočemo utrditi naše pozicije doma in v svetu. Ozkost in zgolj enostransko subjektivno gledanje, to se pravi, le iz okolja in merila lastnega podjetja na katerekoli probleme ni na mestu in je neopravičljivo. In ravno tega se obvaruješ, če imaš priliko, da tudi v drugih podjetjih, zlasti pa v podjetjih sorodne stroke, neposredno proučuje gledanje in reševanje istih ali sličnih problemov, ki jih srečuješ in rešuješ doma v lastnem podjetju. Ko razpravljaš o organizacijskih vprašanjih podjetja, proizvodnem procesu in proizvodnosti dela, spoznaš in ugotavljaš, da se ko- V primerjavi z lanskim prvim polletjem smo dosegli letos za 5,3 % višjo proizvodnjo, medtem ko je predvideno za vse leto zvišanje v višini 21 %. Zaradi zakasnelih dobav novih strojev iz inozemstva je morala uprava rudnika preložiti rok montaže in smo dosegli povečanje kapacitete proizvodnje šele v mesecu juniju. Čeprav smo v prvem tromesečju presegli tonažo proizvodnje po osnovnem planu, smo do konca prvega polletja izpolnili plan proizvodnje le s 95,5 %. Zato pri prodaji ni bilo bistvene razlike napram lani in je bila industrija z železnico udeležena v to-naži oddaje le s 64,7 % napram planiranemu zvišanju na 69,6 % celotne prodaje. Gibanje višine prodaje posameznim skupinam odjemalcev v prvih mesecih letošnjega leta je razvidno iz naslednjega tabelaričnega pregleda: 1. Industrija 2. Železnica 3. Široka potr. 4. Ostali odjem. Glavna značilnost v poslovanju s premogom je bila tudi letos, da je bilo po-vprašanje večje od možnosti stvarnih dobav, kljub temu pa smo zadovoljili najnujnejšim potrebam vseh stalnih odjemalcev. Industrija ni prejela planiranih, niti zaključnih količin, čeprav smo v II. tromesečju že vključili novega veleodje-malca — Termoelektrarno Šoštanj, zaradi katere drobimo debele vrste lignita. lektivi resno trudijo, da zamenjajo že zastarele in tradicionalne oblike in metode dela z novimi, sodobnejšimi, to se pravi, s takimi, ki ga bodo postavili- v enako vrsto z drugimi v zamejstvu na domačem in zunanjem trgu. Z zadovoljstvom ugotavljaš, da je tudi tem »južnim« kolektivom jasno in razumljivo, da le dvig storilnosti dela pomeni siguren dvig življenjske ravni našega delovnega človeka. To je osrednji pro- Industrijske naprave v Kreki blem, zadovoljiva rešitev tega problema pa skupni cilj delovnega ljudstva Jugoslavije. Do istih zaključkov prideš, če razpravljaš z njimi o problemih tarifne politike, nabavni in prodajni politiki, o kadrovski politiki, o kulturno-prosvetvih vprašanjih, skratka o problemih, ki se nanašajo na delovnega človeka samega. Pogledi so enotni, cilji isti, želja po napredku pristna in nezadržna, zlasti v Bosni. Deset povojnih let ni spremenilo le zunanjega videza teh dežel, temveč izoblikovalo novega človeka, ki je prelomil s tradicionalno zaostalostjo. Res je, da so bila vložena ogromna investicijska sredstva, vendar so tudi rezultati pozitivni in očividni, nesporni. Mnenja, ki jih večkrat slišimo češ, da »jug« le požira ogromna sredstva, od sebe pa ničesar ne daje, so prav gotovo neutemeljena ali vsaj močno neobjektivna. Menim, da moram napraviti v tem pogledu močan poudarek. Res je, da smo Srbom in Bosancem še v marsičem privlačen vzgled, kar tudi sami priznavajo in naše prednosti prenašajo na sebe, vendar sem mnenja^ da ni več daleč čas, ko bomo ugotavljali izenačenje ali pa morda še več. Zvišanje dobav industriji bo prišlo do izraza šele v tekočem polletju. Važno je dejstvo, da ni nobeno podjetje imelo zastoja v prejšnjem tromesečju, kljub temu, da smo polovico meseca maja obratovali le s polovico kapacitete. Značilno pa je, da se je znatno povečala lastna poraba rudnika. Železnica je imela za potrebe svoje strojne službe enako pogodbeno tonažo kot v I. polletju lani, vendar so bile stvarne dobave nižje, zaradi predispozi-cije Direkcije za surovine (prejšnji Ma-trez) v korist ostalih odjemalcev.>Zalo-ge premoga pri 2TP so bile v I. tromesečju minimalne, medtem ko se je situacija nekoliko izboljšala v II. tromesečju predvsem glede rjavega premoga (uvoz in višj§ dobave iz domače proizvodnje), medtem ko zaloga lignita še niso zadostne. Široka potrošnja izkazuje iz leta v le- to večje potrebe, pri enakih možnostih rudnika za delno kritje teh potreb. V prvem tromesečju so bile dobave trgov- ski mreži LRS za eno tretjino višje kot v istem razdobju preteklega leta, kar je zlasti olajšalo situacijo v času ostre zime v februarju. Pri sedanjem velikem povpraševanju je najtežje približno enakomerno kriti potrebe v vseh potrošniških okoliših. Tudi v letošnjem letu smo izvrševali dobave na zagrebško tržišče (tvrdki »Suma«), kjer se je velenjski lignit že zelo uveljavil. Konec polletja je bilo opaziti, da so se na tržišču pojavile nekoliko večje količine rjavega premoga iz zasavskega bazena na podlagi dodatnih dispozicij direkcije za surovine, medtem ko so bile dobave lignita trgovskim podjetjem najnižje v mesecu maju, tako da se je pojavil že preplah pri potrošnikih v nekaterih mestih (n. pr. Mariboru). Ostali odjemalci so prejeli manjše količine, kljub temu, da je Direkcija za surovine intervenirala v njihovo korist. Skladno z obširnimi pooblastili iz odlokov o sklepanju pogodb za premog, je Direkcija za surovine letos podrobneje posegala v poslovanje premogovnikov kot doslej. V razdobju I. tromesečja, ki je bilo najbolj kritično, je zahtevala ta direkcija prijavo vseh odpovedanih nezaključenih prostih količin s katerimi so premogovniki dotlej svobodno razpolagali. Razen tega pa je v II. tromesečju imela pri premogovnikih opera- Premog je danes eden tistih redkih proizvodov, katerih prodajne cene niso sproščene. Cene premoga so namreč uradno določene že od jeseni 1954 in neizpremenjene. Med tem časom pa so nastale predvsem na domačem trgu bistvene spremembe, ki so se v glavnem izražale v naglem porastu cen tistim surovinam in materialu, ki nujno prihaja v poštev pri proizvodnji premoga. Predvsem gre tu za znatno podražitev jamskega lesa. katerega cena je porasla od leta 1952 do danes za 50—60 %, porasle so cene tudi- nafti in drugemu pogonskemu materialu, raznim mazilom, gradbenemu materialu, pa tudi raznemu že-lezju in jeklu. Tu bi posebno analizirali podatke, ki se nanašajo na rudnik Velenje. Pretežni del proizvodnih stroškov tvorijo materialni stroški. V polni lastni ceni premoga tvorijo največjo postavko materialni stroški in znašajo v sedanji strukturi 44 %. Ker pa so cene materialu v zadnjih letih naglo naraščale, so nujno vplivale tudi na povečanje materialnih stroškov, ki so narasli za polnih 45 % od 1952. leta do danes. Od leta 1954. — ko so bile maksimirane cene premogu, pa so narasle približno za 20 odstotkov. Na dvig polne lastne cene premoga, ki je sedaj za 38 % večja od cene v letu 1952 pa so razen materialnih stroškov vplivali tudi novi stroški, ki jih prej polna lastna cena ni poznala ali pa so bili znatno nižji. Tako so na to vplivale dajatve za socialno zavarovanje, povečana stopnja amortizacije, ki je od leta 1952 znašala 14 %, sedaj pa znaša okrog 24 % polne lastne cene. Novo breme pa so za premogovnike pomenile zlasti 6 % obresti za osnovna sredstva, ki jih mora rudnik plačevati od leta 1954 naprej. Pri primerjavi elementov strukture polne lastne cene od leta 1952 do danes pa se edino plače delavcev in uslužbencev niso povečale, marveč so se v tem razdobju celo znižale za 6 odstotkov. Občutno je prizadela rudnik in tudi ostale rudnike nenormalna podražitev jamskega lesa, ki tvori približno 25 % vseh materialnih stroškov. Ta podražitev se je izražala v naslednjih cenah, ki so znašale za jamski les v letu 1952 za 1 m3 din 4.020.—, a v letu 1956 že din 7.100.— franko vagon. Čeprav tre- V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU tivno rezervo iz katere je krila nujne dodatne potrebe interesentov. Z obiski na rudnikih in pri velikih odjemalcih je ta direkcija uspešno posredovala v korist potrošnikov — industrijskih in ostalih podjetij. Letošnje I. polletje pomeni v poslovanju rudnika prelomnico v pogledu kvalitete in tudi sortimentov. S prehodom na obratovanje nove separacije in izvoz s skipom ter s tem zvezanim drobljenjem za novega veleodjemalca je bila nujna preorientacija v prodaji posameznih vrst lignita. Doslej je bilo pri proizvodnji približno polovico debelih vrst lignita (ksilit, kosovec, kocke) ostalo pa drobne vrste (oreh in zdrob). Sedaj pa proizvajamo le tretjino debelih sortimentov (ksilit in kocke), do tretjino oreha in končno približno toliko zdroba, katerega klasiramo na grah (10—25 mm) in prah (0—10 mm). Glede na to, da je bila po planu predvidena večja proizvodnja kock, je bila nujna preusmeritev dobav za široko potrošnjo do 25 % na sortiment oreh. Za to akcijo nam je bilo na razpolago samo 14 dni, vendar pa smo uspeli v celoti zaradi velikega povpraševanja po premogu in dobre kvalitete novega sorti-menta oreh, ki se na novi separaciji zelo dobro preseje in ne vsebuje več prahu. Ta preusmeritev je prišla do izraza istočasno, ko smo zaradi drobljenja prenehali s proizvodnjo kosovca. Tudi ta izprememba je pozitivna iz splošnega narodno-gospodarskega stališča. Delo drobljenja, katerega je opravljal vsak potrošnik sam, se izvrši sedaj v stroju — drobilcu že v jami. Prah, ki nastaja pri tem je doslej potrošnik odvrgel, medtem ko ga sedaj koristno uporablja nova termoelektrarna za proizvodnjo električne energije, kar pomeni torej dvojno korist. Potrošniki lahko nabavljajo po isti ceni kot doslej sortiment kocke, rudnik pa lahko na ta način zadovolji potrebe termoelektrarne. Že v preteklem letu smo opažali pri odkopavanju niže ležečih slojev večji izpad lignita-prahu, kot doslej. Upoštevajoč to dejstvo, kakor tudi že predvideno drobljenje kosovca smo korigirali cene drobnih vrst in zaprosili za potrditev teh cen pri Zveznem uradu za cene. Prav sedaj smo po novem odloku Zveznega izvršnega sveta o prodajnih cenah premoga dosegli dokončno ureditev te problematike, o čemer se bomo podrobneje seznanili z obširnejšim člankom v prihodnji številki. Upoštevajoč objektivne težave s katerimi je bila zvezana proizvodnja in prodaja v letošnjem prvem polletju lahko ugotovimo, da smo uspešno izpolnili naloge, katere je postavila skupnost našemu kolektivu. v- nutno kaže, da bo cena jamskemu lesu ostala nespremenjena do konca leta. moramo reči, da je kljub temu nevzdržna, če hočemo ohraiti dosedanje cene premoga. Razen tega pa so naši premogovniki zelo slabo založeni z lesom, saj zaloge zadoščajo le za pet do sedem dni. Vpliv materialnih stroškov pa tudi drugih elementov na oblikovanje polne lastne cene je torej izredno močan. Ker pa so se podražili vsi elementi, ki vplivajo neposredno na oblikovanje cen materiala, je to vplivalo na finančno in gospodarsko stanje našega ter ostalih premogovnikov. Položaj pa je še toliko slabši, ker so rudniki neposredno pred uradno določitvijo cen jeseni leta 1954 znižali prodajno ceno za ca. 20 %. Da bi se to popravilo, je rudnik mobiliziral notranje rezerve in s povečano storilnostjo dela skušal na te pojave vplivati zaradi naglega dviga polne lastne cene in dosegel pri tem nekaj prav lepih uspehov. Tu moramo omeniti, da je zaradi večje storilnosti bilo nakopa-nega več premoga. Vsa ta prizadevanja pa v celoti niso mogla kompenzirati ne-zadržanega porasta polne lastne cene. ker so bile možnosti že omejene in tudi izčrpane. Tako stanje je torej posredno vplivalo, da je pričela ob enakih in celo nižjih prodajnih cenah premoga rentabilnost rudnika padati in, da so se dobički tako našega podjetja kakor tudi drugih iz leta v leto zmanjševali. Posebno vznemirljivo pa je pri tem dejstvo, da so bili gospodarski instrumenti delitve v dveh letih isti. Rentabilnost našega rudnika je od leta 1954 na leto 1955 padla za 6—7 %, pri ostalih urdnikih pa celo za 8 %. Če se bo proces padanja rentabilnosti nadaljeval v enakem ali celo povečanem tempu, bodo podjetja zašla v resne gospodarske težave. Možnost izhoda iz tega položaja je edino pravilna regulacija cen. Če izhajamo iz ekonomske nujnosti, da mora ostati cena premogu kot enemu najvažnejših pogonskih sredstev še nadalje — vsaj v povprečju — neizpreme-njena. ker bi vsako povečanje cen premogu vplivalo na podražitev neštetih drugih, zlasti industrijskih proizvodov pa tudi proizvodnih storitev, je neogibno potrebno, da se najdejo nove možnosti za gospodarsko rast naših premogovnikov. Te možnosti so v tem. da se spremeni notranja struktura prodajne cene raznih sortimentov premoga in da se hkrati olajšajo oziroma vsaj delno zmanjšajo družbene obveznosti, ki jih morajo rudniki odvajati sedaj, bodisi od dobička ali v obliki obrestne mere za osnovna sredstva. Kar se tiče prvega trdimo, da pada povprečno dosežena cena premoga zaradi poslabšanja sortimenta, in sicer kot nujna posledica odkopnih razmer in drobljenja. Vse večji je odstotek drobnejših vrst premoga, posebno prahu, saj znaša že okrog 25 ali še več odstotkov celotne proizvodnje. Ta prah kot sortiment pa pomeni s svojo izredno nizko ceno danes hudo obremenitev za podjetje in tudi dejansko izgubo. To izgubo na prahu mora namreč kriti dobiček pri debelejših vrstah premoga tako, da se končni učinek prodaje premoga znatno zmanjšuje. Nenormalno stanje.v odnosih cen nam kaže dejstvo, da znaša cena v povprečju ksilitu 2726 din. kosnvcu 1877 din, kockam 2241 din. orehu 2295 din in zdrobu ter prahu 1082 din. Če primerjamo kalorično vrednost posameznih vrst premoga, pridemo do precejšnjega in hkrati nesmiselnega nesorazmerja prav zaradi same kalorične vrednosti med debelejšimi sortimenti premoga in prahu. Tako se po vrsti dogaja, da ustvarja industrija, ki je predelala svoje kot-lovne naprave za uporabo premogovnega prahu, prav na ta račun velike in neopravičene dobičke, ki gredo na račun naših premogovnikov. Zaradi tega naj bi se čimprej uvedle nove prodajne cene premogu v raznih sortimentih po kalorični vrednosti, kar so že zdavnaj napravili premogovniki v vseh zahodnih državah. Pri spreminjanju notranje strukture cene na podlagi kalorične vrednosti bi lahko premogovniki pa tudi pri nas znižali za nekaj odstotkov celo cene debelejšemu premogu. Tako bi se postavile realne vrednosti raznim vrstam premoga zlasti, če poudarimo dejstvo, da je postal premogovni prah v zadnjem času polnovredno gorivo in iskan trgovski artikel. Ker se prodaja prah danes pod ekonomsko ceno, ima rudnik in pa tudi ostali premogovniki zaradi tega izgubo, ki jo morajo kriti debelejše vrste prodanega premoga. Razen tega pa bi se morale znižati obvezne dajatve do družbe. Tako bo rudnik letos odvedel na račun 6 % obresti za osnovna sredstva 196 milijonov din in prav tako znatni -del dobička, ki bo znašal ca. 523 milijonov din. S preureditvijo notranje strukture cene premoga in z znižanjem družbenih obveznosti ter z neprestano prizadevnostjo po povečanju delovne storilnosti in zmanjševanju drugih proizvodnih stroškov, bi se ta položaj do neke mere popravil in se tako zopet zagotovila možnost za nadaljnji razvoj. Slap Plive pri Jajcu kako smo proizvajali in prodajali I. II. III. IV. V. VI. I. % % % % % % % 57,7 56,9 57,5 59,0 55,1 59,4 57,7 8,5 7,9 6,1 6,8 7,1 5,7 7,0 27,1 29,2 33,2 26.6 28,9 31,0 29,4 6,7 6,0 3,2 7,6 8,9 3,9 5,9 Analitična ocena delovnih mest ie pred- Disciplinska in materialna odgovornost 18 • ■ V1 __^fi_ .. pogoj dobrega tarifnega pravilnika Priznati moramo, da je zadnji tarifni pravilnik, ki velja od aprila 1955 tako po načinu in sistemu obdelave, kakor po reševanju razvrstitve posameznih delovnih mest v tarifne postavke pravilnika že mnogo boljši od prvih tarifnih pravilnikov v našem podjetju. Pri izdelavi pravilnika se je poizkušalo rešiti nekaj najvažnejših vprašanj tarifne politike našega podjetja — tako n. pr. postavitev pravilnega razmerja osnove za režijska dela in akordna dela, načelna določitev odnosov med jamskimi in zunanjimi delovnimi mesti, odnosi med tehnično proizvodnjo in administrativno službo itd., kakor niz drugih manjših problemov, ki pa vsi brez razlike močno vplivajo na proizvodnost in dobro gospodarjenje v podjetju. Na predlog plačne komisije okraja se je prvič uporabil sistem ocenjevanja delovnih mest s točkovanjem — po metodi, ki je bila za naše jugoslovanske prilike prirejena od strani Uprave za plan FLRJ. Tudi ta metoda je v mnogočem pripomogla k boljši izdelavi tarifnega pravilnika, kljub temu. da rezultati niso bili doseženi v oni meri kakor je bilo pričakovati, deloma zaradi nedostatkov sistema samega in kratkega časa, ki je bil za ocenjevanje delovnih mest še na razpolago pred neposrednim sestavljanjem tarifnega pravilnika. Tako vsebuje naš tarifni pravilnik kljub vsem izboljšavam še mnogo nedostatkov in nepravilnosti, katere iz dneva v dan postajajo bolj očitne in zahtevajo nujne rešitve. Tarifni pravilnik je brez dvoma eden od najvažnejših regulatorjev proizvodnosti in gospodarskih uspehov podjetja. Zato je naš delavski svet stalno delal v smeri, da bi se delo in priprava materiala za izdelavo ali korekcijo tarifnega pravilnika odvijalo neprekinjeno, da bi se stalno zasledovala in obravnavala vsa problematika v zvezi s tarifnim pravilnikom in našim plačnim sistemom ter da bi se tako prešlo od kampanjskega dela na tem področju k sistematično urejenemu stalnemu delu. Obseg problematike na tem področju dela in predvsem velika dinamičnost, ki spremlja tarifno politiko v razvijajočem se podjetju je presegla možnosti komisijskega obravnavanja teh vprašanj in zahteva drugo rešitev, posebno v primeru, če hočemo za osnovo pri izdelavi bodočega tarifnega pravilnika postaviti sistematično izvršeno oceno delovnih mest po eni od sodobnih metod, ki bi se morala prilagoditi našim razmeram. Itajtežje in najodgovornejše delo pri sestavi tarifnega pravilnika je vrednotenje posameznih delovnih mest in razvrščanje istih v tarifne razrede posebno takrat, ko komisija nima za delovna mesta na razpolago dokumenta strokovno in objektivno izvedene cenitve. Cenitev in razvrstitev delovnega mesta se v takem primeru izvrši na osnovi izkustev in poznavanja dela, dostikrat na osnovi že v podjetju ustaljenih tradicij, toda skoraj vedno pod vplivom subjektivnih gledanj. Neredko se namesto delovnega mesta ocenjuje oseba, ki tako delovno mesto zaseda, kar tudi vodi do napačnih zaključkov. Na sejah komisije in drugih razpravah pri izdelavi in sprejemanju tarifnega pravilnika pride tako do nekakega licitiranja ali cenka-nja za razvrstitev delovnih mest v plačilne razrede, kar ima zopet za posledico običajno dviganje nivojev na morda neupravičenih delovnih mestih in s tem rušenje že postavljenih razmerij. Delo komisij je bilo zaradi tega dolgotrajno in močno otežkočeno. Ker je objektivna ocena delovnega mesta osnova vsakega plačilnega sistema, se je v svetu vzporedno z industrializacijo razvilo več različnih sistemov in metod ocenjevanja delovnih mest v industrijskih panogah, vse z namenom, da se posamezna delovna mesta oceni in ovrednoti po gotovih določenih kriterijih ali zahtevah, ki jih tako delovno mesto na izvršilca postavlja. Ocenitev posameznih zahtev ali kriterijev se izvrši s točkovanjem isfih, tako da se za vsako delovno mesto dobi število posameznih točk po zahtevah in skupno ter se delovna mesta tako lahko med seboj primerjajo v celoti in po posameznih kriterijih. S tako ocenitvijo delovnih mest se brez dvoma lahko doseže pravilne odnose med posameznimi delovnimi mesti in tako pravičnejša razdelitev določenega plačilnega sklada v podjetju. Te metode imenujemo — ANALITIČNE METODE OCENE DELOVNIH MEST — proti »sumarni« — oziroma »globalni metodi« ocenjevanja delovnih mest, katera je v mnogih točkah slična našemu dosedanjemu načinu dela pri sestavi tarifnih pravilnikov in bazira na principu določanja najtežjega in najlažjega delovnega mesta, med katerima se ostala delovna mesta postopoma razvrščajo proti sredini. To razvrščanje, tudi rangiranje imenovano, se izvrši enkrat na osnovi razvrščanja delovnih mest, drugič na razvrščanju delovnih mest v plačilne razrede ravno tako na istem principu med najnižjim in najvišjim delovnim mestom. Ta metoda sicer vodi k razvrstitvi delovnih mest — ni pa mogoče po tej metodi dobiti pravilnih odnosov med posameznimi delovnimi mesti. Zaradi tega se metoda smatra kot primitivna in se danes skoraj ne uporablja. Od raznih metod analitične ocene delovnega mesta so najbolj znane naslednje: V Nemčiji Euler-Stevensonova in »REFA« metoda — predvsem za črno metalurgijo in strojno industrijo, v Ameriki metoda »NMTA« in »NEMA« metodi, dočim so v manjših državah t. im. standardni sistemi — po katerih se lahko ocenjuje več industrijskih panog po istih zahtevah. Pri nas se je v črni metalurgiji pričela uvajati Euler-Stevensonova metoda ocenjevanja, ki je tudi sicer najbolj znana in razširjena metoda vsaj v tej vrsti industrije. Prednost te metode je v tem, da se lahko priredi in uporabi za sorodne industrijske veje." Zagrebški Center za proizvodnost je pa na osnovi švicarskega standardnega sistema izdelal naš tako imenovani »Okvirni sistem« analitičnega ocenjevanja delovnih mest. Ta sistem se istočasno uvaja v večjih podjetjih različnih industrijsih panog v NR Hrvatski. Predpogoj za uspešno uvajanje katerega koli sistema ocenjevanja delovnih mest je pa široko sodelovanje celotnega kolektiva, ki mora biti z izbrano metodo dela in z namenom uvajanja ocenitve dobro seznanjen. Pri popisu delovnega mesta sodeluje vsak delavec sam, dbbro mu morajo biti znani ne samo tehnološki procesi dela na tem delovnem mestu temveč tudi organizacijska povezava tega deiovnega mesta z ostalimi. Delavec sam opiše pogoje oziroma zahteve delovnega mesta do izvršilca tako v pogledu potrebnega znanja, fizičnih ali telesnih sposobnosti za izvršitev dela, odgovornosti, ki mu to delo nalaga in o pogojih dela, ki vplivajo na storitev in fizično izčrpanje izvršilca dela. Tako sestavljen opis delovnega mesta pri predhodno organizacijsko urejenem oddelku ali obratu služi za nadaljnje točkovanje in ostane kot pismeni dokument izvršene cenitve. To so v glavnem tudi prve naloge, ki se postavljajo pred začetkom dela na ocenjevanju delovnih mest v našem kolektivu. Z ozirom na značaj ne spremebe v procesu proizvodnje, s prehodom na skipov izvoz in novo kla-sirnico, bo potrebno izpopolniti in prilagoditi organizacijske sheme posameznih obratov in pristopiti k seznanjanju članov kolektiva z metodo dela- na ocenjevanju delovnih mest. Potrebno bo nato pristopiti k anketiranju in popisu delovnih mest, ki je najzamudnejše, toda najvažnejše delo pri ocenjevanju. Ocenitev popisanih delovnih mest po izbranem sistemu bo nudila potem zdravo osnovo za izdelavo tarifnega pravilnika. (Nadaljevanje prihodnjič) delavca in uslužbenca gospodarske organizacije Disciplinska in materialna odgovornost delavcev in uslužbencev je urejena z Uredbo o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in uslužbencev v državnih podjetjih, uradih in ustanovah (Ur. 1. FLRJ št. 27/49). Določbe te uredbe pa ne ustrezajo več v celoti naši novi družbeni stvarnosti, ki je nastala z upravljanjem gospodarskih organizacij po delovnih kolektivih in spričo tega, da se delavsko samoupravljanje nenehno razvija in izpopolnjuje. Da bi se izpolnila tako nastala vrzel sprejemajo gospodarske organizacije v svoja pravila podrobne določbe o odgovornosti delavcev in uslužbencev. Tudi pravila Rudnika lignita Velenje vsebujejo vrsto določb, ki urejujejo to materijo. Odgovornost delavcev' in uslužbencev je dvojna in to: disciplinska in materialna. Disciplinsko odgovarja delavec ali uslužbenec za kršitve delovnih dolžnosti in obveznosti, ki jih je prevzel ob priliki nastanka delovnega odnosa ali v teku trajanja tega odnosa, ne glede na to ali je zagrešil tako kršitev namerno ali iz malomarnosti. Delavec ali uslužbenec odgovarja disciplinsko samo v okviru svoje gospodarske organizacije in ne morejo biti v nobenem slučaju za to pristojni organi izven podjetja. Za lažje kršitve delovne dolžnosti, t. j. za disciplinske nerednosti, izreka kazni direktor podjetja ali posamezni obrato-vodje in šefi oddelkov, ki jih za to pooblasti upravni odbor podjetja. Kazni, ki se za disciplinske nerednosti smejo izreči so: opomin, pismeni ukor in denarna kazen največ polovico enodnevne plače, vendar z omejitvijo, da skupne denarne kazni za disciplinske nerednosti v enem mesecu ne smejo znašati več kot 10% enomesečne plače delavca ali uslužbenca. Zoper odločbo o izrečeni kazni je možna pritožba na upravni odbor podjetja. Za lažje kršitve delovne dolžnosti, t. j. za disciplinske prestopke, izreka kazen disciplinsko sodišče. To odloča v senatu treh članov, in sicer izvoli predsednika in enega člana ter njune namestnike delavski svet podjetja, enega člana in njegovega namestnika pa delegira sindikalna podružnica podjetja iz vrst svo- Postopen porast proizvodnje in življenjskih stroškov 10 ,N ONO izpred disciplinskega sodišča Pred novoizvoljenim disciplinskim sodiščem RLV se je med prvimi znašel delavec Cuš Jože, star 20 let. Med delom v jami, dne 24. 5. 1956 je samovoljno vzel zasekač in odkopaval v stropu glavne proge, kjer je bil obešen električni kabel napetosti 6000 V. Kabel je presekal in povzročil kratek stik, prava sreča, da on ali kdo, ki je bil v bližini, ni dobil težjih poškodb. Zaradi tega je bilo ustavljeno delo za eno uro na vsej etaži, kar je skupno s popravilom povzročilo 137.620 din škode. Njegova pokvarjenost in prevejanost pa je prišla na dan na obravnavi, ko je skušal svojo krivdo z lažmi prevaliti na drugega. To mu ni nič pomagalo in disciplinsko sodišče je izreklo kazen odpusta iz podjetja. O plačilu škode pa bo zadnjo besedo izreklo redno sodišče. Na novem jašku v Prelogah zaposleni Kranjc Milan si je v delovnem času privoščil kaj čudno zabavo. Da bi mu čas hitreje minil, se je dne 21. 5. 1956 prevažal gor in dol s poltovornim dvigalom. Ko se je peljal že petič ali šestič se je dvigalo ustavilo nad etažo. Ker ni mogel izstopiti, je v strahu in jezi razbil šipo in dvigalo poškodoval za okoli 1000 din. Disciplinsko sodišče ga je ob upoštevanju mladosti in dejstva, da je škodo že poravnal, obsodilo na milo kazen. Premeščen je na delovno mesto z nižjo tarifno postavko za 3 mesece. Vsekakor bo v bodoče dobro premislil preden bo storil kaj podobnega. Pismeni strogi javni ukor pa je dobil F. F., ki je dal strojniku pri izvoznem stropu na starem jašku napačen signal. Pri upoštevanju njegove pridnosti in dosedanje neoporečnosti je disciplinsko sodišče prišlo do zaključka, da je v tem primeru na mestu naj milejša kazen. Ko se je v mesecu aprilu pokvarila črpalka AMAG na novm jašku v Prelogah, temu ni hotel biti nihče kriv. Tisti, ki so s črpalko upravljali so valili krivdo na one, ki so jo montirali, odgovorni za montažo pa nazaj na tiste, ki so z njo upravljali. Pokazalo pa se je, da bo krivda na obeh straneh. Zato se bosta zagovarjala pred disciplinskim sodiščem strojnik, ki je napačno ravnal, pa tudi vodja delavnic, ki ni pravilno poskrbel za navodila. O škodi pa, če je krivci ne bodo sami poravnali, bo morda izreklo svojo besedo redno sodišče. Delovodja pri gradbenem obratu RLV Šmon Martin je bil že enkrat disciplinsko kaznovan. Na delo je prišel tudi v vinjenem stanju. Svojo delovno dolžnost pa je opravljal na tak brezvesten način, da je povzročil podjetju škode že za okoli 9200 din. Zaradi tega se bo zagovarjal pred disciplinskim sodiščem. To mu bo v pouk, da delovišče ni mogoče enačiti s pivnico in, da je treba delati trezno in vestno s čutom odgovornosti pred kolektivom, kakor tudi pred celotno socialistično skupnostjo pri nas. Tudi spati se na delovnem mestu ne sme, kakor je to meseca aprila storil strojnik na izvoznem stroju Britovšek Ivan. Med upravljanjem izvoznega stroja je zadremal in kletke na odvozišču ni ustavil, tako da se je le-ta zagozdila s precejšnjo silo v vodilnice jaška. Po sedanjih podatkih je podjetje utrpelo škode za 254.000 din. Za zadevo se je zanimala metalurško-rudarska inšpekcija pa tudi javni tožilec je uvedel postopek. Iz materiala, ki je bil dosegljiv podjetju je razvidno, da je k nezgodi in nesreči poleg ravnanja Britovška pripomoglo tudi dejstvo, da varnostne naprave na stroju: kot so avtomatične zavore itd. niso bile v redu. Zato bodo poleg strojnika morali podati svoj zagovor pred disciplinskim sodiščem tudi tisti, ki so se bili dolžni brigati za pravilno delovanje varnostnih naprav na stroju. Ta primer lahko služi v opozrilo in pouk vsem članom kolektiva, kako važno je vsakemu delu posvečati vso po-z9rnost ne glede na to, ali gre za delo delavca, nadzornika, mojstra ali pa uslužbenca. Taki propusti imajo skoraj vedno za posledico občutno škodo za podjetje, lahko pa tudi najhujše t. j. človeške žrtve. Gorja družine, ki ostane brez tistega, ki jo hrani in zanjo skrbi, pa si ne moremo niti predstavljati. Maja je bila prekinjena nizka raven industrijske proizvodnje, ki je bila značilna za prvo tromesečje tega leta. Obseg industrijske proizvodnje je bil za 3 točke višji, kot je bil aprila letos. Glede na povečanje v letu 1956 je bila dosežena naslednja proizvodnja: sredstva za delo 101, reprodukcijski material 109, potrošno blago 97. Glede na to, samo potrošno blago še ni doseglo lanske ravni, kljub temu pa se je tudi to blago v primerjavi z aprilom povečalo za 3 točke. Ce gledamo po panogah, je imelo le 5 panog nižjo raven proizvodnje v primerjavi z majem lanskega leta: industrija nafte za 1 %, industrija gradbenega materiala 15 %, lesna industrija 3 %, tekstilna industrija 2 %, živilska industrija 6% in tobačna industrija-1 %. Vse druge panoge imajo mnogo višjo raven proizvodnje, kot je bilo to v lanskem maju. Razlogi za manjšo proizvodnjo v teh panogah so različni. Pri industriji gradbenega materiala je prišlo do manjše proizvodnje predvsem zaradi slabega vremena. Prav tako kot pri tej panogi, so tudi pri drugih panogah na zmanjšanje proizvodnje vplivale zaloge. Pri živilski industriji pa je razen tega na proizvodnjo vplivala tudi zakasnela zo-ritev. Naraščanje življenjskih stroškov. Ze od januarja statistični pregledi prikazujejo postopno, vendar' stalno naraščanje življenjskih stroškov. Februarja so bili življenjski stroški za 2 % višji kot januarja, marca za 3 %, aprila za 5 %, maja pa za 5 % višji kot januarja. Ce primerjamo letošnjih prvih 5 mesecev z istim razdobjem lani so skupni življenjski stroški višji za 6,5 %. Največ so porasli stroški prehrane. Živila so bila maja za 11 % dražja kot v januarju. Goveje meso se je podražilo za 12 %, svinjsko pa za 9 %. Mleko in mlečni proizvodi so bili v letošnjem maju znatno dražji kot v lanskem. Nekatere povrtnine so bile cenejše kot lani, kar je posledica boljše preskrbe. Tako je bil krompir v letošnjem maju za 14 %, fižol pa za 17 % cenejši. Čebula pa je bila znatno dražja, in sicer kar za 73. Vendar pa na povečanje življenjskih stroškov niso vplivali samo povečani stroški prehrane. Tudi drugi stroški so se povečali. Tako so bili stroški za obleko in obutev v razdobju januar—maj večji za 8 % kot v istem razdobju lani, stanovanja pa so bila dražja za 16 %. Ogrevanje se je podražilo za 7 %, a obrine storitve za 12 %. Ce upoštevamo, da so v tem razdobju za'oge industrijskega blaga znatno narasle, ni dejanskega opravičila za zvišanje življenjskih stroškov. Poročilo rudniške komisije za štipendije Za pet razpisanih mest za štipendiranje na mojstrski šoli se je prijavilo šestnajst kandidatov. Komisija je pregledala prošnje in ugotovila, da niti eden kandidat ne izpolnjuje pogojev, ki jih postavlja Zakon o štipendijah oziroma, ki jih je postavilo podjetje. Gledalo se je namreč poleg strokovnega znanja tudi na socialno poreklo in udejstvova-nje po politični plati. Potrebno je, da se posebno mladina rudnika seznani z motivacijami s katerimi so bili posamezni kandidati odbiti. Naj jih navedemo nekoliko. S. A. nima za razpisano mesto strokovnih pogojev, ker nima dovolj prakse v jami. Vsled tega ni izgledov, da bi lahko po zaključeni šoli mogel uspešno opravljati vodilno mesto v proizvodnji. U. J. ima sicer strokovne pogoje, je član Delavskega sveta, vendar se v ostalih organizacijah ne udejstvuje. K. S. izpolnjuje strokovne pogoje. Pri političnem delu je bil nekaj časa aktiven, toda je zadnje čase postal pasiven. S. J. strokovno odgovarja, političnih kriterijev ne izpolnjuje. _ O. R. je strokovno nedovoljho pri- pravljen za šolo. Poleg tega pa tudi političnih kriterijev ne izpolnjuje. J. A. je strokovno zelo dober, dočim se na političnem polju sploh ne udejstvuje. G. Z. ima premalo prakse. Pomočniški izpit je opravil leta 1955. Pri delu je slabše ocenjen. Udejstvuje se sicer pri godbi toda v političnih organizacijah ni aktiven. K. B. v strokovnem oziru odgovarja. Pri delu je marljiv, dočim se v polit, organizacijah ne udejstvuje. R. R. Je dovršil L letnik mojstrske šole. Pred šolanjem je bil kot kvalificiran delavec slabo ocenjen. Politično je delal v mladinski organizaciji. Toda zaradi neresnosti ni imel uspehov pri tem delu. Tako bi lahko še in še navajali. Vse obrazložitve komisije so si ena drugi slične. Splošno se je ugotovilo, da se mladinci premalo ali skoraj nič ne udej-stvujejo v svoji ali _pa v drugih organizacijah. Ta primer se lahko vzame kot resno opozorilo. Treba se bo poprijeti dela in si s tem pridobiti pravico do raznih ugodnosti, ki jih daje skupnost. jih članov. Disciplinsko sodišče sme izreči kot kazni za discipl. prestopke: pismeni strogi javni ukor, denarno kazen v višini enodnevne plače delavca ali uslužbenca z omejitvijo, da znesek teh denarnih kazni v enem mesecu ne more presegati 20 >« enomesečne plače kaznovanega, premestitev na delovno mesto z nižjo tarifno postavko za največ tri mesece in kot najhujšo kazen, odpust iz podjetja. Zoper odločbo disciplinskega sodišča je možna pritožba na delavski svet podjetja. Pri Rudniku lignita Velenje je bilo pred nedavnim ponovno izvoljeno disciplinsko sodišče, ki je začelo z opravljanjem svoje pri utrjevanju delovne discipline zelo važne naloge. Obravnavalo je nekatere primere malomarnega opravljanja dela in brezdušnega odnosa do splošnega ljudskega premoženja. Med njimi tudi primer, ko je delavec « zaradi malomarnosti in nepazljivosti povzročil izpad proizvodnje za nad 100 ton premoga m s tem premoženjsko škodo za vec kot 130.000 din. Disciplinsko sodišče je pri obravnavanju teh primerov zavzelo pravnno sca^sce, ko je pri vsakem primeru upoštevalo vse objektivne in suojektivne okoliščine pri storitvi postopka m škodljive posledice, ki jih je storjeni prestopek imel za posledice. Disciplinske kazni morajo deio-vati predvsem vzgojno m 10 na storilca, da takih an podobnih prestopkov ne bo več zagrešil, kakor ludi na vse člane kolektiva, da b. se disciplinskih prestopkov v čimvečji meri varovali. V pivme-rih pa, ko gre za zelo težak primer ali pa, če je delavec ali uslužbenec storil več težjih prestopkov, je na mestu tudi kazen odpusta iz podjetja. Tako je disciplinsko sodišče RLV tudi postopalo ter je v primeru kjer je storilec povzročil škodo nad 130.000 din izreklo tako kazen. Takega človeka je treba izločiti iz sredine delovnega kolektiva, da ne bo več kvaril uspehov tistih, ki se pošteno trudijo in vlagajo vse sile, da bi se dosegla čimvečja in čimboljša delovna storilnost. Primeri, ki jih je disciplinsko sodišče že obravnavalo in tudi tisti, ki jih bo v kratkem času obravnavalo, kažejo na to, da so pogosti vzroki raznim defektom in s tem tudi izpadom iz proizvodnje ravno disciplinski prestopki, kot je površnost, malomarnost, nepazljivost in podobno. Skoda, ki jo je rudnik Velenje zaradi tega v zadnjem letu utrpel in škoda katere plačilo se kot povračilo Zavodu za socialno zavarovanje od RLV še zahteva, dosega več milijonov dinarjev. Disciplinsko sodišče RLV bo dalo svoj prispevek pri odpravljanju nepravilnosti v podjetju s tem, da bo hitro in pravično obravnavalo in izrekalo kazni za vse težje kršitve delovne dolžnosti. Naloga vsakega posameznega člana delovnega kolektiva pa je, cla se sam trudi in vpliva na druge, da bo vsak v redu vršil svojo delovno dolžnost in da bo disciplinskih prestopkov kot so: malomarnost, povzročanje škode, odnašanje imovine, pijančevanje itd. čim manj. Delavec ali uslužbenec, ki pri delu napravi materialno škodo je zanjo odgovoren po načelih odškodninskega prava. Pod škodo razumemo zmanjšanje premoženja, bodisi da se zmanjšajo aktiva ali zvišajo pasiva. Pogosto je nastala škoda kot posledica disciplinskega prestopka. Ni pa to v vsakem primeru in disciplinsko postopanje ter odškodninski zahtevek nista v medsebojni odvisnosti. Odškodninski zahtevek uveljavlja podjetje pri rednem šodišču. Posebno pozornost zasluži natančno izpolnjevanje predpisov in ukrepov za varstvo zdravja in življenja zaposlenih oseb. Posebno še tistih o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri rudarskem podzemeljskem delu. Vse dokler ne pride do nezgode se nam navadno pomembnost teh mer ne zdi tako velika. Ko pa zaradi nezadostnih ukrepov za varstvo zdravja in življenja ljudi pride do nezgode, se nam pokaže cela vrsta težkih in žalostnih posledic. V težjih primerih imamo kot posledico smrtno žrtev in vdovo z nepreskrbljenimi otroci, na drugi strani pa disciplinsko, materialno, včasih pa tudi kazensko odgovornost oseb, ki so predpise in ukrepe za varstvo zaposlenih ljudi kršile. Podjetje pa mora povrniti Zavodu za socialno zavarovanje vso škodo, ki je navadno zelo visoka. V primeru smrtne nezgode, kjer dobi vdova z otroci družinsko pokojnino znaša škoda, ki jo podjetje mora plačati, 1,800.000 din. Jasno je, da bo podjetje v vseh takih primerih iskalo krivca, ki je k nesreči pripomogel in bo od njega zahtevalo povračilo plačanega zneska. Ce temu še dodamo, da so kršitve varnostnih predpisov in ukrepov za zdravje in življenje ljudi tudi eden izmed vzrokov, ki povečujejo odstotek izostankov z dela, to pa dalje povečuje odstotek prispevka za socialno in zdravstveno zavarovanje, vidimo, da je povečanje pozornosti pri natančnemu opravljanju delovnih dolžnosti na tem področju več kot potrebno. Poleg materialne škode gre za očuva-nje najdragocenejšega kar človek ima, to je za njegovo zdravje in življenje.. Selih Naše prosvetno društvo se pripravlja na obračun Letos bo občni zbor delavskega prosvetnega društva »Svobode« mnogo prej kot pretekla leta. Pokazalo se je, da je bolje opraviti občni zbor takoj na začetku sezone. Ta namreč prične s septembrom. Tedaj se prične novo delovno leto za vse sekcije razen za knjižnico, ki posluje celo leto. Zato je odbor društva že na treh sejah razpravljal o pripravah za to letno skupščino. Člani društva se bodo na tem svojem zborovanju seznanili z delom vseh sekcij in poslušali razvijanje načrtov, ki jih tc imajo za novo sezono. Delo društva jo bilo sedaj plodno in boljše kot pa v preteklem letu. Posebno je bila delovna izobraževalna sekcija, ki je letos poleg rednih predavanj priredila 4 mesečni izobraževalni tečaj. Okoli 90 mladih rudarjev je na tem tečaju pridobilo prav lepo znanje in ga tudi zaključilo z izpitom. Tako bo tem tovarišem omogočeno obiskovanje strokovnih tečajev, da si pridobijo višjo kvalifikacijo. Za prihodnjo sezono pa namerava ta sekcija pripraviti 12 zanimivih predavanj. Predavali bodo tovariši iz Celja, Ljubljane in tudi domači. Novost, ki jc misli vpeljati bo »Sola za starše«. Starši si bodo v tei šoli pridobili znanje fz predmeta vzgoje otroka, psihologije, ekonomike in ostalih predmetov. Zaradi vse večjega zanimanja med delavstvom bo v jeseni pričela delovati večerna šola oziroma tečaj. Ta bo nudil tečajnikom solidno znanje, katero jim bo služilo v bodoče, ko si bodo hoteli Razpis štipendij Na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32-349/55), Odloka o višini štipendij (Ur. 1. FLRJ št. 33-363,55) razpisuje komisija za štipendije pri ObLO Šoštanj naslednje štipendije: 8 za študij na Učiteljišču, 1 za študij na Srednji vzgojiteljski šoli, 2 za študij na Višji pedagoški šoli (defektologija), 2 za študij na Višji pedagoški šoli (matematika, fizika), 2 za študij na Višji pedagoški šoli (slavisti), 2 za študij na Višji pedagoški šoli (biologija, kemija), 2 za študij na Višji pedagoški šoli (petje), 1 za študij na Pravno-ekonomski fakulteti, 2 za študij na Medicinski fakulteti, 3 za študij na Srednji ekonomski šoli, 2 za študij na Medicinski fakulteti (stomatološki oddelek). 1 za štiMij na Srednji kmetijski šoli, 2 za študij na dvoletni Administrativni šoli, 1 za študij na Tehniški visoki šoli, gradbeni oddelek. Štipendije bomo podelili za čas, ki je prosilcu po predpisu določen za dokončanje študija v višini kot jo predvideva Odlok o višini štipendij. Prosilci naj do 15. avgusta vlože kolkovane prošnje (180 din državne in 95 din občinske takse) in prilože: potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu v šolo, potrdilo o prejemkih vseh družinskih članov. Slušatelji univerz in višjih šol predlože namesto šolskega spričevala potrdilo o zadnjem vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in mnenje mladinske organizacije. Prošenj brez navedenih prilog komisija ne bo obravnavala. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter siromašni otroci. Komisija za štipendije ObLO Šoštanj Razpis za štipendije je podaljšan Upravni odbor rudnika je na temelju ugotovitev komisije za štipendije podaljšal rok za prošnje do 1. septembra 1956. V tem roku se lahko prijavijo interesenti za mojstrsko šolo, ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje, objavljene v zadnji številki tega lista. Razpis štipendij za študij na tehnični visoki šoli Upravni odbor rudnika je na svoji seji dne 19. julija 1956 ugotovil, da je potrebno razpisati štipendije za: 1 mesto za študij kemije na TVŠ. Ta razpis se objavlja na osnovi Zakona o štipendiranju. piidobiti višje strokovne kvalifikacije ali pa se šolati naprej. Delo knjižnice je bilo v preteklem poslovnem letu otežkočeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vedeti je treba da »Svoboda« v tem letu ni dobila od nikogar denarne pomoči. Zato se je moralo ustaviti nadaljnje nakupovanje knjig za knjižnico. Nekoliko se je stanje izboljšalo, ko je »Svoboda« dobila od rudnika odobrenje, da sme zbirati slavo železo in ga vnovčevati. Tudi pomoč, ki jo je Elektrarna Velenje nudila društvu z zneskom 50.000 din in upravni odbor rudnika Velenje s 100.000 din, je zopet odprla možnost zalaganja knjižnice s knjigami. Število bralcev se veča iz dneva v dan, dočim pa število knjig ostaja skoraj isto. Knjižnica bo lahko v bodoče še bolje delovala, če bo seveda imela dovolj denarja, za obnavljanje in večanje. Zgolj iz pobrane izposojnine novih knjig ni mogoče nabavljati. S 3500 knjigami vseh vrst pa v prihodnje ne bo mogoče zadovoljevati vseh prebivalcev Veienja in okolice. Ker je to tudi del izobraževalne dejavnosti, je pričakovati, da sc bodo posebno kolektivi in njih sindikalne organizacije bolj živo začeli zanimati za našo knjižnico in ji nudili pomoč. Flesna sekcija je to leto bila ustanovljena in je tudi že nastopila s celovečernim programom narodnih plesov. Izobrazila je lep aktiv plesalcev, s katerimi bo lahko še bolj uspešno nadaljevala svoje delo. V to sekcijo se je vključil tudi pionirski balet pod vodstvom tovarišice Dominikove, ki je do sedaj užival gostoljubje TVD »Partizan«. Folklorna in baletna skupina bosta delali vsaka zase in nam za prihodnjo sezono pripravili bogat spored. Šahovska dejavnost je do sedaj zabeležila le en nastop, in sicer na Šaleškem festivalu. Vidi se, da se stari šahisti ne dajo. Kadar je treba braniti barve svojega matičnega društva, tedaj stopijo na plan. Le pomladiti bo treba to sekcijo, več igrati, pa bo vse v redu. Vsekakor, da se prihodnje leto pričakuje močnejša aktivnost. Več aktivnosti bi lahko zabeležili pri naših godbenikih. Seveda o izrazito samostojni dejavnosti ne moremo govoriti, ker se ta sekcija naslanja na glasbeno šolo. In tako je prav, ker ravno od tu črpa svoje kadre. Nova mladinska rudarska godba se nam j£ dostojno predstavila na akademiji rudarskega dne. Tudi mladi tamburaši nič ne zaostajajo za njo. Prihodnje leto bo delo te sekcije mnogo bolj pestro in še močnejše. Orkester se bo pomnožil 7. dosedanjimi gojenci glasbene šole. Tudi tamburaši in mladinska godba bosta sedaj prestopila iz šole v sekcijo. Starejši godbeniki rudarske godbe se bodo priključili novi godbi, v kolikor bodo to želeli. Ker bo sedaj glasbena sekcija imela pod svojim okriljem vso glasbeno dejavnost, bo tudi pevski zbor spadal v organizacij sito enoto. Tako bo doseženo enotnejše delovanje v pogledu repertoarja, kakor tudi dosežena koordinacija med posameznimi skupinami. Pevski zbor se je v preteklem poslovnem letu ustanovil in obenem dosegel že vidne uspehe. Uspehi so se izražali bolj v kvantitativnosti kot v kvaliteti. Vsekakor pa je dosežen hvalevreden uspeh, ki ga daleč naokoli že dolgo ni bilo zapaziti. Značilen je njegov hiter nastanek in hitei vzpon. Vnaprej bo zbor bolj gojil kvaliteto in tehnično plat. Zato si obetamo tudi v bodoče lepih nastopov in še večjega dviga. V pretekli sezoni naše amatersko gledališče ni odigralo toliko predstav kot v sezoni 1954-55. Sezona je namreč pričela zelo pozno in zaradi tega ni dopuščal čas in obremenjenost igralcev, da bi se naštudiralo več iger. Uprizorjene so bile samo štiri igre. Zato pa je tem večji program pripravljen za letošnjo sezono. V kolikor bo držalo, bo izvajanih osem iger. Oktobra bomo imeli priliko videti že prvo igro. Režiserji nam obljubljajo, da bodo vsak mesec do zaključno maja, postavili na oder novo igro. Repertoar je za naše razmere bogat in se nam obeta v tej smeri dober napredek. Če bo naša dramska sekcija tako razvijala svojo dejavnost, kljub pomanjkanju najbolj nujnih sredstev, lahko pričakujemo še nadaljnji dvig kvalitete. Naše društvo ima še kino sekcijo, ki je sicer v sklopu društva, se pa tretira zgolj kot pridobitno podjetje. Društvo od kina nima nikakih denarnih koristi, ker se ves eventualni dobiček mora edvajati okraju. Kino delno nosi stroške čiščenja in vzdrževanja dvorane in prispeva za ogrevanje. V zimskih mesecih je kino delal z izgubo in je bil primoran nekoliko zvišati cene. Režija in najemnine so se zvišale tako, da z, obstoječimi cenami, ki so, mimogrede rečeno, najnižje v Sloveniji, ne bi mogel več prosperirati. S tem člankom smo hoteli v grobih obrisih seznaniti javnost z dosedanjo dejavnostjo društva in pripraviti naše prijatelje na občni zbor, da bi se ga v velikem številu udeležili. Upamo, da bo »Svoboda« s svojim solidnim delom pritegnila v svoje vrste v bodoče še več delovnih ljudi, ki jim je pro-sveta pri srcu. F. Z. Ob razstavi delovne terapije v v Šoštanja in Velenja Konec julija in začetkom avgusta 1.1. je sekcija Rdečega križa iz Šoštanja ob sodelovanju protituberkuloznega dispanzerja v Šoštanju ter zdravilišča To-polšica organizirala zanimivo razstavo: zbirko ročnih del bolnikov, ki se ali so se zdravili za tuberkulozo. Okrog 50 bolnikov je dalo na razstavo preko 100 artiklov, ki so večinoma uporabnega značaja in nekateri prav obrtniško kvalitetnih, zlasti pletenine iz volne. Izdelale so jih neuke roke v dolgih urah le-žanja, ki je osnova zdravljenja dolgotrajne bolezni. S tem je bil čas zdravljenja izkoriščen tudi v smislu priuče-nja ročnih izdelkov, iki poleg važnega psihološkega učinka pomenijo za marsikaterega bolnika ali okrevanca tudi v neki meri socialno pomoč. Glavno zaslugo za to razstavo sta imeli tova-rišici Kavčičeva in dispanzerska sestra Lepejeva. Prva- je poleg svoje naporne službe še proučevala prostovoljno in požrtvovalno rekonvalescentke in pacientke na velenjsko-šoštanjskem terenu in v Topolšici, druga pa je neumorno zbirala potreben material za delovno terapijo. Zdravilišče Topolšica je kot začeten kapital dalo za nakup materiala 10.000 din a Tovarna usnja v Šoštanju je podarila ostanke usnja. Zadovoljivi uspehi prvega izobraževalnega tečaja Večkrat smo že pisali o »splošno izobraževalnem tečaju« DPD Svobode Velenje. V dnevih pred rudarskim praznikom so bili zaključni izpiti. Prva skupina izobrazbe željnih rudarjev je zapustila šolske klopi, kamor se je pred petimi meseci podala z dokaj mešanimi občutki. Po zaslugi požrtvovalnih predavateljev, ki so nenehno iskali načine in metode za delo s temi odraslimi učenci, je bil led kmalu prebit. Vse do konca tečaja je vladalo iskreno sodelovanje, ki je že vnaprej zagotavljalo uspeh tečaju. Enako zaslugo pa je treba pripisati tudi čvrsti volji tečajnikov, ki so poleg težkega dela v jami vedno našli čas za učenje in obiskovanje predavanj . Na izpitu se je ocenjevalo iz vseh predmetov, ki so se predavali: tako iz slovenščine, računstva, državnne ureditve, ekonomike FLRJ, delavskega samoupravljanja, dalje iz zgodovine, zemljepisa, fizike, higiene in moralike. Uspehi po poedinih predmetih so bili dokaj različni, skupen uspeh pa več kot zadovoljiv. Med 62 kandidati so tovariši Gut-man Ivan, Turnšek Avgust in Verdev Franc pokazali največ znanja in zaključili tečaj z odličnim uspehom. Sledi jim 7 tovarišev, ki so pokazali prav dobro znanje, dalje 25 tovarišev z dobrim in končno 10 tovarišev z zadostnim uspehom. Od ostalih kandidatov je izpitna komisija, ki ji je predsedoval tov. Furlan Zdenko, predsednik DPD Svobode, člani pa so bili vsi tovariši predavatelji, odklonila dva tovariša, ki str. pokazala slabo znanje iz več kot dveh predmetov. Po eden ali dva popravna izpita ima 12 tovarišev, in to no 7 iz slovenščine in fizike, 2 iz računstva in eden iz zgodovine. Trije tovariši so ostali neizprašani iz več predmetov. Vzeto v celoti, so kandidatje bolje računali kot pa se izkazali v znanju materinega jezika, več vedeli o zgodovini NOB kot pa o zemljepisu -Jugoslavije in pokazali povprečno znanje iz predmetov o družbi in iz fizike. Smatramo lahko, da je tečaj dosegel svoj namen, saj je 66% od prvotno vpisanih tovarišev pristopilo k zaključnim izpitom, katere je 73% opravilo z uspehom. Rezultat pa še ni dokončen, ker bo dana tovarišem z eno ali dvema slabima ocenama možnost, da v začetku septembra ponovno pokažejo svoje znanje. Tem tovarišem želimo samo, da v mesecu dni, ki nas še loči od popravnih izpitov, proučijo snov predmetov, iz katerih so pokazali slabo znanje, z isto vnemo, kot so to storili za predmete, katere so že uspešno položili. Tovarišema, ki pa nista mogla obvladati snov, pa svetujemo, da se v jeseni ponovno uvrstita med slušatelje novega tečaja. Ob koncu čestitamo vsem rudarjem, ki so z uspehom končali tečaj in jim želimo uspeha tudi v nadaljnjem delu. Ta uspeh naj jim bo ravno v vzpodbudo za nadaljnje poglabljanje pridobljenega znanja. DPD Svoboda namerava v bodoči zimi organizirati tudi tečaj višje stopnje. Pričakujemo da se bo dosti ukaželjnih rudarjev, ki so končali svoj prvi tečaj, prijavilo tudi za nadaljevalni. Družba, ki je dala delovnim ljudem v upravljanje svojo lastnine, zahteva od njih umno in vešče upravljanje. Take naloge pa lahko uspešno vrši le izobražen delavec. MLADA GODBA Na proslavi Dneva rudarjev smo imeli priliko poslušati prvo javno izvajanje mladih članov rudarske godbe. Sodeč po obrazih poslušalcev in aplavzu so mladi godbeniki navdušili prisotne. Mladinska godba na pihala se je ustanovila pred osmimi meseci. Mladinci so dobili inštrumente, ki jih je nabavil rudnik iz sredstev sklada za prosto razpolaganje. Inštrumenti sicer niso novi, toda so uporabni. Teoretični in praktični pouk jim je nudila Glasbena šola preko svojih inštruktorjev. Največ zaslug za tako dober in hiter uspeh gre kapelniku tovarišu Grebenšku. Neutrudno je vadil svoje fante in tudi uspel. Na svojem prvem nastopu so izvajali za njih precej težka dela. Slišali smo v njih izvedbi valček »Na Polabi«, koračnico »Turino« in potpuri iz Verdijevih oper. Želimo mladi godbi, da bi se še naprej tako uspešno in s tempom razvijala. F. Z. PO ŠALEŠKE ESTIVALU PREKLIC Izgubljene izplačilne kartončke razveljavljajo in preklicujejo: Repnik Marica, št. 932; Puzovnik Marjan, št. 2.901; Podpečan Franc II, št. 842. Ta revija kulturno-prosvetnega dela v naši dolini je šla mimo nas brez tistega svečanega razpoloženja, kot smo vajeni ob priliki takih festivalov. Morda je bilo res malo pretiho in preskromno. Takšno je pač delo prosvetnih društev pri nas. Požrtvovalno delajo ta društva skozi vse leto in na koncu sezone žele še enkrat pokazati javnosti kaj so napravila. V tem smislu je občinski svet Svobod in prosvetnih društev organiziral prvi festival v Šaleški dolini, ki se bo od sedaj redno vsako leto ponavljal. Zaradi pomanjkanja sredstev se je moral obseg in število nastopov oziroma gostovanj skrčiti. V nastopih sta sodelovali Svobodi iz Šoštanja in Velenja ter prosvetno društvo iz Šmartnega ob Paki. Društvo iz Šentilja se povabilu za sodelovanje sploh ni odzvalo. S tem društvom nekaj ni. v redu in škoda je, da razpada, ko pa je vendar bilo do nedavnega aktivno. Velenje in Šoštanj sta postavila na program pevske, glasbene in dramske prireditve ter šahovsko tekmovanje. Velenjska dramska sekcija je z uspehom gostovala v Šoštanju s »Celjskimi grofi«, kjer je imela eno predstavo. Šoštanjska dramska sekcija pa je igrala na velenjskem odru v dveh predstavah »Miklovo Zalo«. Velenjska publika je bila zelo zadovoljna s kvalitetno igro dobrih šoštanjskih igralcev. Šahisti iz Šoštanja in Velenja so tekmovali za prvenstvo Šaleške doline. Šoštanj je postavil dve moštvi, dočim je Velenje postavilo samo eno. Zmagalo je velenjsko moštvo, in sicer nad Soštanj-skim A moštvom z rezultatom 4,5 : 3,5 nad B moštvom pa s 6 : 2. Pevci iz Velenja in Šoštanja bi morali skupno nastopiti v Šmartnem ob Paki. Koncert je odpadel, ker TVD »Partizan« ni hotelo odstopiti dvrane. Velenjski pevci, tamburaši in folklora so gostovali v Šentilju, kjer pa je bila prireditev zelo pičlo obiskana. Malomaren odnos tamošnjega društva do te- ga gostovanja kaže, da vladajo tam čudne razmere. Menimo, da so funkcionarji društva krivi za tako stanje. Združeni pevci so priredili koncert v Šoštanju. Prav tako so imeli samostojni koncert v Šoštanju tudi združeni orkestri. Na žalost šoštanjska publika ni obiskala te prireditve in je dvorana ostala prazna. Zaključek festivala je bil 1. julija v letnem kinu ob Velenjskem jezeru. Sodelovali so pevci Velenja in Šoštanja, orkester Velenje-Soštanj in godba na pihala iz Šoštanja. Festival svojega namena v popolnosti ni dosegel. Namen je bil mobilizirati vsa prosvetna društva in dvigniti njihovo aktivnost. To je uspelo le v Šoštanju in Velenju. Prosvetna društva Lokovica, Topolšica, Šentilj, in Šmartno ob Paki niso sodelovala na festivalu. Tudi med letom niso bila kdovekaj aktivna. Upamo, da bodo prihodnje leto bolj delavna in, da bodo nastopila ter pokazala koliko so sposobna. F. Z. Večji del potrebnega materiala so si tudi bolniki nabavili sami. Razstava je imela v prvi vrsti namen, zainteresirati same -bolnike in okrevance, pa tudi ostalo prebivalstvo za tako imenovano delovno terapijo ali zdravljenje z delom, kar je sestavni del rehabilitacije ali usposabljanja obolelih državljannov že v času samega zdravljenja za družbeno koristno dejavnost po ozdravljennju. Na ta način se bolnik ne čuti kot izobčennec temveč se z delno zaposlitvijo počuti kot koristen člen družbe, obenem pa ima tudi perspektivo in interes do čimprejšnjega ozdravljenja, ko se bo lahko zopet vključil v delovno skupnost. Razstava je bila na ogled najprej nekaj dni v zdravilišču Topolšici; razstava pomeni za to ustanovo prvo stopnjo pri sistematičnem uvajanju delovne terapije med bolnike. Razstavni. prostor bi v bodoče služil za delavnico bolnikov, ki se bodo ob gotovih urah priučevali delu v obdelovanju lesa, v pletenju iz vrbja, v finomehaničnem poslu, v modeliranju in podobno. Podobne delavnice imajo organizirane tudi v inozemstvu v sanatorijih za tuberkulozne bolnike, zlasti v Angliji in na Nizozemskem —■ v Sloveniji pa je uvedena delovna terapija z dobrim uspehom že v bolnišnicah Novo Celje in v Ormožu. Danes posveča naša zdravstvena služba veliko pozornost preprečevanju in zdravljenju obolenj, nič manj pa ni važna skrb za bolnika, ko je odpuščen iz bolnišnice, kar imenujemo v splošnem rehabilitacijo. Po vsem svetu igra zelo pomembno vlogo rehabilitacija pri vseh vrstah invalidov in pri okrevancih manj sposobnih za delo; pa tudi medikosocialna politika v naši socialistični deželi spoznava vse bolj važnost vključevanja prebo-levnikov v produkcijo in sploh skrb za zazdravljene bolnike, da ne bi ponovno oboleli. Delovna terapija je del tako imenovane rehabilitacije, ki se pričenja že v sami bolnišnici. Nadaljnji važni člen pri oskubovanju rekonvalescentov so preventivne zdravstvene ustanove ter ustanove socialnega skrbstva in posredovalnice za delo. Pri tem sodeluje tudi Rdeči križ. Sekcije za protituberkulozno borbo pri RK so si zadale kot eno prvih nalog parolo: »Ne le zdravljenje, tudi usposabljanje za delo je pravica vsakega državljana.« Protituberkulozni dispanzerji vodijo evidenco nad vsemi tuberkuloznimi bolniki in okrevanci svojega področja, sodelujejo tudi pri ocenjevanju njihove delovne sposobnosti ter posredujejo pri vseh ostalih t