S i n t e t i č n e z n a č i l n o s t i V daljšem razvoju bo nastal vozl išč no-pasovni sistem družbenogospodarskega ž i v l j en j a . Ob l ikova le se bodo predvsem aglomeraci je in urbaniz i rana območja. Vzdo lž pasov tehnične infrastrukture se bodo razpotegni la nasel ja, v voz l i šč ih pa bodo nastala več ja mestno-industr i jska voz l išča. V aglomeraci jah in v mestno- industr i jsk ih središčih bo s tanova lo okrog 65 % vsega prebivalstva. To območje bodo za jemala nekaj več kot 20 % ozeml ja Poljske. Izobl ikovane ag lomerac i je , tudi v bo- dočnosti g lavn i gospodarski č l e n i , bodo t e ž i l i k združevanju in preko družbenogospodarskih makroregij us tvar i l i in tegr i ran prostorski sistem, v okviru katerega se bo razv i j a l o gospodarstvo. Po poti prostorske in tegrac i je se bodo izravnavale sedanje raz l ike v stopnji družbenogospodarskega razvoja posameznih območi j Poljske. UPORABLJENA LITERATURA 1. D y l i k , A . , Geogra f ía Polski. Krainy geograf iczne, Varšava 1973 2. Je lonek , A . , Regiony demograf iczne Polski, Zeszyty naukowe uniwersytetu Jagie l lor lsk iego, Prace geogra f iczne, zeszyr 30, Krakov 1971 3. Leszczycki S . , Zmiany w przestrzennym zagospodarowaniu kraju do roku 200Q, Aura 7, 1974, str. 3 - 7 4. Polska, przyroda, c z l o w i e k , gospodarska, več avt . , Varšava 1974 5. Rocznik statystyczny, G US 1973 6. Zawadzk i , S . , Podstawy planowania regionalnego, Varšava 1972 Ivan G A M S GEOGRAFSKE BELEŽKE IZ SOVJETSKE ZVEZE L E N I N G R A D , J U N I J 1974 Ko nas udeležence mednarodnega simpozi ja o uravnavah, sovjetski ko leg i prevažajo po širokih in ravnih leningrajsk ih u l i cah in "prospekt ih" ter da je jo pri razlagah ve l i k poudarek na zgodov in i , mi venomer pr iha ja na misel pr imer java z Brasi l io , novo prestdnico Braz i l i j e . Primerjava med Leningra- dom in Brasi l io je izvrstna snov za iskanje geografskih podobnosti in r a z l i k , primerna zlasti za sku- pinski pouk. Na eni strani je Leningrad, ki je b i l dve s to le t j i (1714-1918) ruska prestolnica kot ustanova Petra Ve l i kega . On je po tako imenovani severni vo jn i in po zmagi nad Švedi pri Poltavi I. 1703 osvoj i l ustje reke Neve . Takrat Rusija še ni segala na jug do Črnega mor ja in ni imela i z - hoda na mor je , k jer je plovba mogoča ve l i ko več ino leta. Razširitev države do naj vzhodne ¡šega o- brež ja Balt iškega mor ja je b i l a plod vsem v e l i k i m kont inenta ln im državam pr i rojene težn je , prodret i na b l i žn je mor je . Pri tem je morala Rusija tako rekoč na novo ko lon iz i ra t i močvi rno ustje ob N e v i , k jer prej ni b i l o agrarnih nasel i j in v območju današnjega mesta n i t i r iSiških nasel i j . 27 \ Brasi l ia j e , v nasprotju z Leningradom, nastala iz težnje drugačne smeri, ki je latentna več j im oba l - nim državnim tvorbam in c i v i l i z a c i j a m in je prav tako oč i tna na kartah zgodovinskega dogajan ja . To je težnja po razšir janju z obaln ih predelov v kont inenta lno notranjost. To razši r janje navadno sloni na trgovinski in ku l tu rn i moči in manj na populaci jskem napredku. Ti dve s i l n i c i razš i r jan ja oblasti sta osnova geopo l i t i čnega prognoziranja bodočega razvo ja , kot ju lahko najdemo v zahodnih geogra f - skih rev i jah . V naši pr imer jav i sta ti dve težn j i vod i l i do prestavitve državne prestolnice in to na s la- bo a l i celo neposeljeno področ je , ki je glede prirodnogeografskih danosti s i lno raz l i čno . Pri Leningra- du gre za močvirno in poplavno ozemlje 6 1 / 2 ° južno od severnega povratn ika. Tod je polet je sicer še toplo ( ju l i j 18° C) , toda k ra tko , pomladi in jeseni v našem pojmovanju n i . Smo že na severni me- ji uspevanja jar ih pšenic. Padavin na leto je sicer razmeroma malo, 520 mm, toda izh lapevan ja je enkrat manj kot pr i nas in ker je de l ta Neve naplav ina z visoko talno vodo, je zamočvir jenost zem- l je močna. Vse to nudi težke pogoje za izgradnjo mesta. Mnoge stavbe teme l j i j o na p i l o t i h , kot pri nas na Ljubl janskem Bar ju. Stanovanje je treba ogrevat i t r i če t r t l e ta . 900 dni obleganja v le t ih 1941- - 4 4 po nacis t ičn i nemški vojski dobi v tak ih pogoj ih druge d imenzi je in posledice (1 ,2 m i l i j ona žr tev) . V k l j u b vsemu je Leningrad zrasel v drugo na jveč je industri jsko mesto SZ in v zadn j ih le t ih so zgrad i l i čez 40 km podzemeljske že lezn ice . Ozeml je Brasil ie je ostalo neposeljeno iz drugačnih raz logov. Zrasla je v območju savanskega gozda na 16° j . g . š . , in zaradi ob i l n i h padavin ter visoke temperature so t la l a te r i tna , sprana h ran l j i v i h snovi za rastl ine in zato slabo rodovi tna. Nastanek obeh prestolnic na neposel jenih t leh je pust i lo neizbrisen pečat v mestnem t l oč r tu , ki je geo - metr i jsko zasnovan, z do lg imi in širokimi u l i c a m i , v primeru Leningrada neko l i ko pr i lago jen imi tokovom Neve. Moderna kmeti jska tehnolog i ja je sicer neko l iko razši r i la areal kmet i jsk ih ku l t u r , toda vk l jub temu sta ostal i obe mesti na robu pasu intenzivnejšega pr ide lovanja ž i v i l in sta navezani na dovoz hrane. V zunanjem izgledu pa sta si obe mesti s i lno r az l i čn i . Zaposl i tvene možnosti so v Brasi l io pr i tegn i le nekva l i f i c i rane domačine iz široke o k o l i c e , ki so se mnogi nasel i l i na per i fe r i j i in si zg rad i l i barake - slume. Rusija in kasneje SZ sta bo l j strogo u re ja l i rast mesta in dovo l j eva l i samo tol ikšen p r i l i v pr iš le- kov , ko l ikor je b i l o zgrajenih stanovanj , postavl jenih po strogem načr tu. In ta je predvideval tudi na pe r i f e r i j i visoke b loke . Zato viš ina stavb skoraj nič ne pada iz centra prot i obrobju in tudi socia ln ih raz l i k v stanovanjski ku l tu r i ni v i de t i . Pri obeh pr imer ih zavzemajo vodne površine ve l i k del mestnega ozeml ja , ki meri pr i š t i r imi l i jonskem Leningradu, kot berem v vodn iku , 575 km2. V Brasi l i i odpade največ vode na umetna jezera , v Le- ningradu pa na tokove Lene in p r i toke , ki so j i h števi lne kana l i z i r a l i in p rek r i l i . Mostovi so eden od znač i ln ih elementov Leningrada, k i j i h na N e v i odprejo po po lnoč i , ko p love jo konvo j i l ad i j . Ta- krat je mesto razde l jeno , tako kot je včasih b i l o ob povodnj ih . Pod besedo povodenj si navadno predstavl jamo dv ig vodne g ladine po dežev j i h . Leningrajske poplave so drugačnega t ipa . Neva kot odtok iz Ladoškega jezera obdobno in sezonsko le malo narašča. Slo- venske reke imajo v poprečju stokrat v e č j i absolutni maksimalni pretok kot vode ob na jn iž jem sta- n ju . Pri N e v i kot jezern ic i je razmerje 1 : 1 ,7 . V Leningradu napne vode visoko morje in močni d o l - got ra jn i zahodnik . G l a d i n a se sicer ne dvigne tako ze lo (največ do 3 , 7 m, I. 1824, sicer pa navadno le do 2 m), toda de l ta N e v e , k jer je center starega mesta, je n i zka . Več ina od 50 o tokov , na ka te - r ih se je razraslo mesto, se je pred posegom č loveka dv iga la le kak meter , dva nad normalno vodno g lad ino in pr iš la so vsa pod udar katastrofa ln ih poplav. Človek je v s to le t j ih dv ign i l površje otokov z nasipavanjem in ko so na obrež j ih zgrad i l i še varovalne z idove , drugo znači lnost Leningrada, so b i - stveno ome j i l i obseg poplav. Peterburg je nastal kot luka in kot okno v svet , skozi katero so pl juskale zahodnoevropske inovaci je v Rusijo. Po bol jševiški r evo luc i j i I. 1918 je ob v rn i t v i prestol ice v Moskvo izgubi l zvezne organe. Toda to ni zavr lo nadal jn je rasti V opuščene palače so se vsel i le kul turne ustanove. V vodniku be- rem, da je v mestu 450 raz iskovaln ih ins t i tuc i j (med n j imi I. 1845 osnovano geografsko društvo, n a j - starejše v SZ), 74 muze jev , več sto ku l turno zgodovinskih spomenikov; med n j imi je na jbo l j obiskova- na nekdanja carska in v ladna palača - Ermitaž. Na leto jo obišče 2 ,5 m i l i j ona tur is tov, največ po- 28 l e t i , ob prazn ik ih be l ih noči in ob praznovanju dogodkov iz boljševiške revo luc i j e , ki se je tu zače - la . Ga le r i j e v Ermitažu si takrat ogleda do 90 .000 l jud i dnevno. Kaj to pomeni za tur izem, si lahko misl imo. Nos i l c i gospodarskega razvoja pa so seveda drug je , i ndus t r i j a , pomorstvo, te rc ia rne de jav - nosti vobče. A l i lahko iz pr imerjave z Leningradom sklepamo na bodoči razvoj Brasil ie kot prestolnice in ve leme- sta? Ta zavis i po mojem predvsem od uspeha od bučno proklamiranega pohoda v zeleni kont inent , od gospodarskega osvajanja tropskega pragozda. Ce je tam v prvem planu samo kmeti jsko osvajanje, se j a v l j a skepsa. Ce pa bo kmet i js tvo spremljala tudi industr i ja in druge gospodarske dejavnost i , se z d i - jo perspektive ugodnejše, podobnejše leningrajsk im. K A V K A Z , J U N I J 1974 Med t r iurn im letalskim poletom iz Leningrada prot i Kavkazu smo se ude leženc i seje mednarodne komi - sije za geomorfološko proučevanje in kar t i ran je lahko p repr i ča l i , da je ta čas v subtropskih geog ra f - skih šir inah dan znatno krajši kot ob po larn iku. Se bol j nazorno nas je o tem pouči l povratek z le ta - l išča Minera ln ie vodi v Moskvo. Kavkaško predgorje smo zapust i l i v večernem mraku. V tropopauzi smo v v iš in i 10 .000 do 11.000 metrov dosegli sonce, ki je s i ja lo od strani in od spodaj ves čas, do - k ler se naš l l juš in ni pr ičel spuščati na moskovsko letal išče Seremetjevo. K.ir nas med udeleženci zasedanja izhaja iz alpskih območ i j , smo vse »'tise, ki nam j ih je nudil Kav- kaz , p r imer ja l i z A lpami . Na jp re j smo ugo tov i l i podobnost geološke zgradbe z alpsko. Na naši poti od Minera ln ih vod prot i osrčju Kavkaza smo prečkal i vse prirodnogeografske pasove, ki predstavl ja jo severovzhodno str an t ega mladega gorov ja . Naše le ta l i šče je na piedmontski ravn in i , ki je na debe- lo prekr i ta z mlajšimi nanosi. Ruska p lošča s hercinsko orogenezo je tu 1 - 1 , 5 km globoko pokopa- na pod paleogen, kredo in juro. Od tu smo se voz i l i skoz i mesto Pjat igorski . Ime ima od ekshumira- n ih l a k o l i t o v , ki se na ravnin i d v i g a j o kot gore. Potem nas je vod i la cesta skozi prigorski pas z vzpe- t inami do 900 m, ki ima znač i lno ime Črne gore (Černie gor i ) . Na naši pot i je zgrajen iz paleogen- skih sedimentov, ki so oč i tno k i s l i , slabo rodovi tn i in redko pose l jen i . Od tod ime. Proti jugovzhodu se j a v l j a j o v tem pasu kredni apnenci in l apo r j i . Črne gore prehaja jo v tako imenovani Pašn iški hrbet (Pastbiščni hrebet) , ki je iz r az l i čn ih jurskih in krednih apnencev. Stratigrafsko bi odgovar ja l Sever- nim in Južnim Apneniškim A lpam, vendar je površje zaradi petrografske pestrosti mnogo manj p lanota- sto in kraško. Proti notranjost i gorov ja prehajamo v Skalni h "bet (Skal ist i j hrebet) , ki je širok do 1,5 km in z višinami med 2 500 in 3 600 m že predstavl ja visoko gorstvo. Ob znani kvesti se hrbt i prot i severozahodu v severovzhodnem delu gorov ja zn i ža jo , ponekod pa prehaja jo brez te " jurske" d e - presije v Predni a l i Bočni hrbet (Peredovoj a l i Bokovoj H rebe t ) , ki je iz kr is ta ln ih kamnin. Kot v A l - pah so tudi tu te pasove prerezale večje reke, ki teče jo sredobežno. Toda t a k o imenovano G l a v n o sleme, ki je iz predkambri jskih in paleozoiskih kamnin, so reke slabše razč len i le kot Centralne A l p e . Z a t o so preval i v i š j i , prečni promet t e ž j i . Po eni od teh d o l i n , ob reki Baksan, smo se p r i b l i ža l i Elbrusu, k jer smo si udeleženci komisi jskega zasedanja izmenja l i i z kušn je , dobl jene pri geomorfološkem kar t i ran ju , pri terenskih obhodih. Naš na- men je b i l , i zde la t i enotna navodi la za kar t i ranje na karte srednjega in ve l ikega mer i la . Os ogledu terena in kavkaških geomor fo lošk ih kart smo u g o t o v i l i , da da je jo sovjetski ko leg i med morfogentskimi procesi v e č j i poudarek tek ton ik i kot mi iz Srednje in Zahodne Evrope. Po našem mišl jenju je sicer t e k - tonilaa res ustvar i la go rov je , toda nas bo l j zan imajo eksogeni procesi in iz n j i h izha ja joče ob l i ke . Sov- jetski ko legi so svoje stališče zagovar ja l i z mladostjo Kavkaza. Na ogromni vu lkansk i kopi Elbrusu (5642 m), ki sedi na Srednjem hrbtu, je magma prodi ra la od neogena vse do zgodovinske dobe. V k n j i gi Geomorfo logi ja Elbruškega področja (ČSAV, Brno, 1974), ki so jo sovjetski ko leg i p r ip rav i l i za zase danje komis i je , je navedeno, da je na nekem mestu andez i tno-dac i tna lava prekr i la morene Egessenske ga leden ika, to je tega iz 1 3 . - 1 4 . s to let ja po našem štet ju. Tedaj so b i l i namreč ledenik i manjši kot danes in na Elbrusu l ež i j o te morene pod mlajšimi ledenimi gmotami. Kot v Alpah so tudi na Kavkazu nato ledenik i porasli in od srede preteklega sto let ja se naglo umika jo . Ker so se sovjetski g l ac i o l og i v k l j u č i l i v mednarodno hidrološko dekadno raziskovanje, i z v a j a j o na dveh leden ik ih področne mer i tve. 29 Ledenik Jankuat je imel konec 17. stol . še 0 ,57 km3 ledu in je obsegal 6 ,96 km2. Danes je ostalo le še po lov ico gmote in površine. To, kar nas je A lp va jenih morfologov najbol j presenet i lo, je b i l a t rd i tev , da po večinskem s o v j e t - skem mnenju kavkaški ledenik i v pleistocenskih ledenih dobah niso b i l i kaj pr ida več j i od današnjih oziroma ni sledov v v e č j i h iedostaj ih. Kot možno razlago so nava ja l i , da je b i l Kavkaz še v zadnj i ledeni dobi znatno n i ž j i . Te trdi tve so vzbudi le vrsto ug iban j . Med pot jo in med ekskurz i jami res nismo v ide l i več j i h moren. Vpraševal i smo se, če niso prekr i te z ob i ln imi vršaj i in mel išč i , ki ogro- ža jo cestni promet. Med našim potovanjem smo ;e moral i kar na dveh mestih i zogn i t i asfal tni cest i , k i je b i la prekr i ta a l i poškodovana. A l i pa raz iskovalc i niso dovo l j l o č i l i morenskega grad iva od v r - šajskega, per ig lac io lnega, hudourniškega? A l i so reke v ozk ih in g lobok ih do l inah zaradi dv igan ja in močnega strmca morene odnesle? N a j bo k a r k o l i , dejstvo j e , da v predgorju in v kavkaških do l inah ni več j i h f l uv iog lac ia ln i h prodnih teras, ki smo j i h va jen i v A lpah in kjer je v naši domovini več ina gospodarstva in prebivalstva. Kavkaška plemena so b i l a tudi zato v preteklost i bo l j navezana na paš- ništvo in manj na pol jedels tvo. To utegne b i t i vz rok , da so se tako dolgo up i ra la c i v i l i z a c i j i po l j e - delskih n iž insk ih narodov. Pri pleistocenski g l a c i a c i j i moramo upoštevat i lego Kavkaza, ki je 400 km južneje od A lp in na severni mej i subtropskega pasu. Kot vemo danes, je b i l o temperaturno zn ižanje v g lac ia ln ih dobah v smeri prot i ekvator ju manjše. Ob severnem povratniku je znašalo čez 10 , v S loven i j i domnevno 6 - 8 , ob ekvator ju pa je b i l a v Wurmu letna temperatura le za 4° n i ž j a od da- našnje. Poleg tega ima Kavkaz manj padavin kot A lpe . Sam tibrus dobi še nekaj nad 2 500 mm v e č i - noma v ob l i k i snega, ki se v 7 - 8 le t ih spremeni v led. Toda b l i žn je gorsko sosedstvo na severovzhodu pa le še 900 mm a l i manj. To pa je na strmih prisojah komaj dovo l j za gozd. Presenetilo nas j e , da so v osrčju gora dol ine porasle z gozdom le v osojni leg i . Pomisl i l i smo na posledico krčenja gozdov a l i požiganja za pašo v pretek l ih s to le t j i h . Sovjetski ko leg i pa so t r d i l i , da je za gozd v prisojah pre- malo padavin in sneg se pozimi tu obdrži le kak dan , ker ga koj pobere močno sonce. Med bivanjem na koncu dol ine Baksan smo lahko v ide l i tudi h i t ro spreminjanje gorskega gospodarstva. Tendence so iste kot v A lpah , obl ike pa drugačne. Tudi tu so opust i l i več ino p lan in , odkar j im je nudi l tur izem bol jšo zaposl i tev. Ne smemo pozab i t i , da sega ruska socia l is t ična repub l ika , tu s Kabar- dinsko autonomno repub l i ko , do vrhov Kavkaza. Zan jo je do l ina Baksan nekaj takega, kar je v m in i a - tur i Jeseniška do l ina za Sloveni jo - središče smučarskega in sploh alpskega tur izma. Samo da so tu t u - r ist ične zgradbe za tisoč metrov više. Vstopne postaje ž i čn i c so nad 2 000 m nadmorske v iš ine. N a j v i š - ja izstopna postaja je b i l a doslej Stari Krugozor na pobočju Elbrusa v n . v . 2950. Zdaj pa grad i jo še N o v i K rugozor , ki je že na območju ledenikov. Snežna meja je namreč tukaj med 3500 in 3600 m, torej oko l i 900 m više kot na Tr ig lavu. Ker segata ž i č n i c i na goro Ceget in Elbrus do b l i ž i ne snežne meje , t raja smučarska sezona še g loboko v po le t j e . Južnejšo lego je ču t i t i tudi v močnejši r a d i a c i j i . To, več ja nadmorska višina in zagotov l jena smuka, so s tvar i , ki j i h pri naših smučarskih k ra j i h v Ju - l i j sk ih A lpah močno pogrešamo. Poplave v de l t i Neve na ozemlju Leningrada (po V. A. Bergu) 1 - pogoste poplave 2 - večje poplave 3 - katastrofalne poplave 4 - obseg katastrofalne poplave leta 1924 30