Naš intervju z županjo Fulvio Premolin: Ne zagovarjam privatizacije vode! /8 A « m . Goriški Travni Primorski dnevnik SOBOTA, 2. APRILA 2011_ Št. 78 (20.093) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Goriška stoletnica zdravih vrednot Dušan Udovič Eminentno okroglo obletnico bo danes obeležilo goriško slovensko planinsko društvo. Jubilej sam po sebi ni izjema, SPDG je namreč eden izmed trdnih členov v kar dolgi verigi postojank, ki od nekdaj potrjujejo naš obstoj. A če je neka organizacija celih sto let pri življenju, morajo biti za to že zelo dobri in utemeljeni razlogi. Še posebej, če medtem vstane iz pepela dveh svetovnih vojn in preživi brezprizivno fašistično obsodbo na izginotje. Zanimiva utegne biti že na videz banalna primerjava na stoletni časovni razmah: društvo je bilo množično ob ustanovitvi in je množično tudi danes, menda najbolj množično društvo na Goriškem nasploh. Bistvo njegovih ciljev in smotrov je od časov Henrika Tume bržkone isto, spreminjale so se le okoliščine, razmere in metode, ko je čas terjal nove oprije-me. Družno zahajanje v hribe, izleti, alpinizem, smučanje, šola življenja v naravi, tovariški duh. Zdrave vrednote, katerim se je od vsega začetka pridružila zavest o narodnem preživetju, a ta je morala še skozi težak izpit ilegale in boja za svobodo. Bistvo teh vrednot ostaja živo tudi danes. Kljub drugim časom in široki ponudbi nam ne more biti vseeno, v kakšnem okolju počnemo vse to, kar nas povezuje z naravo in gorami. SPDG je za goriške planince stoletna legitimacija, za slovenski narod v celoti pa dodaten poduk, kje so njegovi zahodni obronki. Naši skupnosti je ta svetla stoletnica lahko samo v ponos in spodbudo. ITALIJA - Val beguncev povzročil veliko zmedo Berlusconi: Pred nami je pravi človeški cunami Premier bi rad večino priseljencev repatriiral - V ponedeljek gre v Tunizijo GORICA-NOVA GORICA - Tristo otrok iz štirinajstih šol S tekom povezali mesti Dobre uvrstitve doberdobskih tekačic in tekačev - Posebni gostji sta bili olimpijki Meta Mačus in Lidija Lapajne GORICA-NOVA GORICA - Preko 300 otrok osnovnih in nižjih srednjih šol je včeraj s tekom povezalo Gorici. Na skupnem trgu, kjer je nekoč stala mejna ograja, so se udeležili 10. izvedbe tekaške prireditve Mala Vivicitta - Poživimo mesti. Nastopilo je štirinajst šol z goriškega in novogoriškega območja, med temi je z 38 učenci sodelovala tudi Večstopenjska šola Doberdob. Posebno omembo zaslužijo ravno dobre uvrstitve doberdobskih tekačev in tekačic, ki so os- vojili eno drugo in dve tretji mesti ter kar nekaj uvrstitev v prvi deseterici. Posebni gostji sta včeraj bili olimpijki Meta Ma-čus in Lidija Lapajne. Tudi tokrat je imela prireditev okoljevarstveni predznak. Na 15. strani RIM - »Pred nami je pravi človeški cunami.« Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi označil val beguncev, ki s severne Afrike in še zlasti iz Tunizije prihaja v Italijo in je že preplavil otok Lampeduso. Pri njihovem sprejemanju je nastala velika zmeda. Dežele nočejo postaviti začasnih šotorišč, ki jih je predlagala vlada, Berlusconi pa bo v ponedeljek potoval v Tunizijo, da bi v zameno za finančno pomoč ustavila tok migrantov. Sicer pa italijanska vlada razmišlja, da bi pribežnikom dala začasna dovoljenja za bivanje, s katerimi bi lahko odšli v druge države EU. Na 6. strani Pahor, Kosorjeva in Tadic o sodelovanju Na 2. strani Koprska Intereuropa ne najde ženina Na 4. strani Dohodki tržaških in goriških deželnih svetnikov Na 5. strani Doberdobska občina z ugovori proti gradnji hitre železnice Na 14. strani V Ronkah po prepiru zabodla moža z nožem Na 14. strani DOLINA - Sindikati odklanjajo napovedano krčenje delovne sile V Wartsili stavka in pozivi proti industrijskemu načrtu DOLINA - Po podatkih sindikalnih predstavnikov so štiri petine delavcev in uradnikov dolinskega sedeža skupine Wartsila včeraj stavkali (dve uri ob koncu vsake izmene), zelo dobra je bila tudi udeležba na zborovanjih. Kovinarski sindikati pozivajo krajevne institucije in politike, naj zavzamejo stališče v zvezi z industrijskim načrtom, ki predvideva uvedbo dopolnilne blagajne (uradni postopek se je že začel) za 101 zaposlenega, in sicer 64 uradnikov ter 37 delavcev. Sindikati trdijo, da v industrijskem načrtu ni razvojnih perspektiv, kar vzbuja velike skrbi, negativni zasuk po večletnih uspehih pa je posledica strateških izbir finskega vodstva korporacije. Na 9. strani A D FORMANDUM impresa sociale • socialno podjetje Deželni katalog vseživljenjskega izobraževanja I" www.adformandum.eu TEČAJI - UPRAVLJANJE PODJETJA jigovodstvo (TS, GO, ŠP - 60 ur] Splošno knjigovoubivu t,—, Uspešna komunikacija (TS,G0,SP-33 ur Upravljanje finančnega posiovanja podjetja (G0 - 60 ur) Tehnike prodaje (G0.ŠP-48 ur] Poslovna komunikacija v podjetju (SP - 48 ur) TEČAJI-KMETIJSKISEKTOR Oljkarstvo [TS, G0 - 60 ur] Vinogradištvo [TS - 64 ur] Tipični menuji (TS - 72 ur] Tečaji so namenjeni celotnemu prebivalstvu med 18. do 64. letom starosti z bivališčem v FJK. Stopnja izobrazbe ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 € za vsako uro izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno za delavce v dopolnilni blagajni ali na čakanju. VPISOVANJA: Trst (TS), Ul. Ginnastica 72 tel. 040 566360, ts@adformandum.eu Gorica (GO), Korzo Verdi 51 tel. 0481 81826, go@adformandum.eu Špeter (ŠP), Ul. Alpe Adria 61 tel. 0432 727349, ud@adformandum.eu Izobraževanje : naložba v tvojo prihodnost! 2 Sobota, 2. aprila 2011 ALPE-JADRAN / SMEDEREVO - Srečanje Pahorja, Kosorjeve in Tadica Dogovor o skupnem nastopu vseh treh držav na tretjih trgih Slovenija, Hrvaška in Srbija tudi za skupen boj proti organiziranemu kriminalu SMEDEREVO - Slovenski premier Borut Pahor, njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadic so na srečanju v Smederevu največ pozornosti namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja in se dogovorili za skupen nastop na tretjih trgih. Kot so poudarili v skupni izjavi, trojica držav tako načrtuje krepitev sodelovanja pri konkretnih projektih, ki so v njihovem skupnem interesu, pri čemer so v izjavi izpostavljena področja gradbeništva, vojaške industrije, proizvodnje avtomobilskih delov, živilske in lesnopredelovalne industrije ter prometa in komunikacij. Po besedah Pahorja in Kosorjeve gre zaenkrat računati predvsem na skupne nastope treh držav na ruskem trgu, sčasoma pa tudi v državah Severne Afrike, ko se bo politična situacija tam umirila. Mediji so pred dnevi poročali, da naj bi bila v središču skupnega nastopa zamisel o sodelovanju pri posodobitvi tankov v Kuvajtu, kupljenih v nekdanji Jugoslaviji. Gostitelj Tadic je na novinarski konferenci po koncu srečanja dejal, da so včeraj obnovili mnoge teme, ki so jih začeli že na prvi t.i. personalni trilaterali marca lani na Ptuju, ter odprli nekaj novih. Naslednja, že tretja personalna trila-terala bo na Hrvaškem. Izrazil je prepričanje, da lahko države v bližnji prihodnosti rešijo vsa še odprta vprašanja, saj se odnosi med njimi stalno izboljšujejo. Poleg dogovora o skupnem nastopu držav na tretjih trgih je Tadic posebej izpostavil skupen boj proti organiziranemu kriminalu, še posebej skupna prizadevanja Srbije in Hrvaške na tem področju, pa tudi njuno sodelovanje pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine in reševanju vseh še odprtih dvostranskih vprašanj. Pahor je izpostavil pomen zaupanja med državami pri reševanju odprtih vprašanj, ki je lahko velika spodbuda za hitrejše reševanje sporov v dobri veri in po mirni poti. Spomnil je na reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je bilo zaupanje s Kosor-jevo bistvenega pomena. Spomnil je tudi na proces Brdo, ki sta ga lani začela skupaj s hrvaško premier-ko, in zatrdil, da sta s Kosorjevo razumela takratno odločitev Tadica, da se konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani ni mogel udeležiti. A zato je s še večjim zadovoljstvom napovedal, da se bodo 15. aprila na Brdu pri Kranju sestali pravosodni ministri prav vseh držav, vključenih v proces Brdo, ki bodo govorili o skupnem boju proti mednarodnemu in organiziranemu kriminalu. Borut Pahor, Jadranka Kosor in Boris Tadic (od leve) na včerajšnjem srečanju v Smederevu ansa Kosorjeva je izpostavila pomen približevanja držav Zahodnega Balkana EU. Ob tem je spomnila na skorajšnjo sklenitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in ocenila, da je njena država lahko zgled ostalim državam v regiji, ki bodo šle po njeni poti. Kot je zatrdila, se reforme, ki spremljajo približevanje držav uniji, izplačajo. Pahor je poudaril, da je včlanitev države v EU v prvi vrsti stvar izpolnjevanja pogojev za članstvo, vendar pa je vedno tudi politično vprašanje. In kot je zatrdil, se bo po svojih najboljših močeh kot član Evropskega sveta zavzel, da Hrvaška junija zaključi pogajanja z EU ter da Srbija do konca leta dobi status kandidatke za članstvo. Tudi Tadic je izpostavil absolutno podporo Srbije, da Hrvaška čim prej zaključi pristopna pogajanja, Kosorjeva pa je zatrdila, da bo Hrvaška še naprej podpirala prizadevanja Srbije na njeni poti v EU. Ena od tem v Smederevu je bil tudi val ljudskih vstaj v Severni Afriki ter mednarodno vojaško posredovanje v Libiji. Pahor je na novinarski konferenci opozoril na val beguncev iz Libije, ki bodo poskušali svoj težak položaj rešiti z begom v Evropo, tudi preko Balkana. Nekateri od njih bodo potrkali tudi na vrata Slovenije in »mi smo jim pripravljeni ponuditi humanitarno pomoč«, je zatrdil, a ponovil, da v vojaški akciji Slovenija ne bo sodelovala. (STA) Hrvaški delavec umrl na gradbišču VIDEM - Pri delu pri gradnji stanovanjskih hiš na območju Vidma je včeraj umrl 49-letni hrvaški delavec Dragan Jelinic. Kot se je zvedelo, je umrl pod kovinsko ploščo, ki jo je skušal premakniti, pri tem pa je padla nanj. Kaže, da je Jelinic na zidarskem odru izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov. Pri tem je nanj padla kovinska plošča. Umrl je kmalu po prihodu reševalcev. Hrvaški delavec je bil zaposlen pri podjetju Uliks, ki je imelo v podza-kupu dela na gradbišču. Praznik mode v Kopru KOPER - Danes bo v Planetu Tuš Koper pravi praznik mode Tuš fest. Ob 16.00 uri je na vrsti modna revija otrok in najstnikov (vsi ponudniki mode Planeta Tuš za to ciljno skupino in dnevne mode ter mode za šport in prosti čas). Sledila bo modna revija - finale vseslovenskega natečaja za mlade modne oblikovalce »Moja eko obleka«. Ob 20. uri pa bo velika modna revija poslovne in elegantne mode. Ob 21. uri bo dvourni show z glasbo kralja rock 'n' rolla Elvisa Pre-sleya, v izvedbi vokalista, interpreta Elvisove glasbe, Samirja Ko-blerja s skupino glasbenikov NORDunk. Med predstavljenimi eko kreacijami bo komisija izbrala zmagovalni obleki v dveh kategorijah. DEŽELA FJK - Upravne volitve v videmski pokrajini Volitve tudi v štirih občinah s slovenskim prebivalstvom ČEDAD - 15. in 16. maja bodo v Furlaniji Julijski krajini v številnih občinah upravne volitve. V videmski pokrajini bodo novega župana dobili tudi v štirih občinah, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. Volivci bodo svoje nove upravitelje namreč izbirali tudi v Čenti, Dreki, Nemah in Tavorjani. V Čenti je bila v zadnjem mandatu na oblasti desna sredina z županom Robertom Pinoso na čelu. Pinosa naj bi baje spet kandidiral, gotovo pa je, da bo kandidat le-vosredinske koalicije 41-letni Celio Cossa, ki ga podpirajo tri občanske liste (ki pa so vezane tudi na Demokratsko stranko, Italijo Vrednot in Komunistično prenovo) v okviru skupnega projekta Združeni za Čento (Uniti per Tarcento). Cossa je zaposlen kot bančni direktor prav v Čenti, v zadnjih dveh mandatih pa je bil občinski svetnik, prvič večinski, drugič pa opozicijski. V Dreki bo še tretjič zapored kandidiral sedanji desnosredinski župan Tarcisio Donati, ki želi nadaljevati z delom, ki ga je začel pred desetimi leti. Zaradi tega bo tudi na njegovi kandidatni listi malo sprememb v primerjavi s prejšnjimi volitvami. V opoziciji pa bi morali ime Donatijevega nasprotnika javnosti sporočiti v naslednjih dneh. Pogajanja vodi Mario Zufferli, iščejo pa široko zasnovan dogovor. V Tavorjani se po desetih letih zaključuje izkušnja Paola Mar-seua na čelu desnosredinske občinske uprave. Marseu se je odločil, da ne bo več kandidiral, pred tem pa je bil še dva mandata pokrajinski svetnik. Prepričan je, da je čas, da prepusti svoje mesto mlajšim. Županski kandidat dosedanje večine bo tako podžupan Roberto Sab-badini, ki bo lahko v primeru izvolitve nadaljeval po poti, ki jo je začrtala uprava Marseua. Dosedanji župan ocenjuje, da je svoje delo v teh letih dobro opravil, saj demografskega padca v tem obdobju ni bilo zaznati, stopnja zaposlenosti je dobra, predvsem zaradi možnosti, ki jih nudita področji gradbeništva in obdelovanja kamna. Tako kot v Dreki tudi v Tavorjani mora opozicija svojega kandidata še določiti. V Nemah pa bi se lahko ponovil volilni spopad izpred dveh let. Kot kaže, bosta namreč spet kandidirala tako bivši župan Danilo Gervasi kot Walter Tosolini, ki se je že dvakrat neuspešno potegoval za županski stolček. Občina Neme je bila zadnje leto pod komisarsko upravo, saj je maja lani, približno leto dni po volitvah, večina svetnikov odstopila, kar je pomenilo predčasen konec Gervasijevega mandata na čelu občinske uprave. (NM) ŽELEZNICE - Načrt Z vlakom iz Beograda v Benetke BEOGRAD - Pooblaščeni upravitelj skupine Ferrovie dello Stato Mauro Moretti in upravitelj družbe Italferr Renato Casale sta se v sredo v Beogradu sestala z generalnim direktorjem Srbskih železnic Milovanom Markovičem, ministrom za infrastrukture in transport Milutinom Mrkoničem ter trgovskim ministrom Dušanom Petrovičem. Obravnavali so okrepitev in posodobitev železniških povezav med Srbijo in sosednjimi državami. Družba Italferr je pripravljena sodelovati pri popolni obnovi železnice, ki povezuje Beograd s črnogorskim Barom, Moretti in srbski sogovorniki pa so podprli skupni načrt za oživitev potniške in tovorne železniške linije med Beogradom, Trstom in Benetkami. Minister Mrkonjič je napovedal, da bi to linijo lahko vzpostavili že prihodnje leto. Od Beograda do Benetk naj bi vožnja trajala od šest do sedem ur, trenutno proučujejo tehnološke in upravne aspekte načrta. ŠOLSTVO - Strokovne ekskurzije za slovenske šole v Italiji V aprilu, maju in juliju na pot okoli devetsto učencev in dijakov TRST, GORICA, ŠPETER - Z aprilom se vrača čas strokovnih ekskurzij za učence in dijake šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, na katere vabi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, koordinira pa jih pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andreja Duhovnik-Antoni. Ekskurzij, ki bodo na sporedu v aprilu, maju in tudi juliju (takrat bo nagradna ekskurzija za izbrane višješolske maturante), se bo letos udeležilo okvirno devetsto učencev in dijakov ter njihovih učiteljev in profesorjev, ekskur-zijskih dni pa bo skupno 24. Ze v prihodnjem tednu bodo na sporedu prve ekskurzije za dijake višjih srednjih šol. Najprej bo na pot krenilo 48 dijakov in profesorjev Izobraževalnega zavoda Gregorčič-Trubar iz Gorice, ki bodo 5. in 6. aprila obiskali Dolenjsko in Belo krajino. 24 dijakov in profesorjev istega zavoda pa bo le dva dni pozneje, 8. aprila, šlo na enodnevno ekskurzijo po Gorenjski. 12. in 13. aprila pa bo potekala ekskurzija 37 dijakov in profesorjev Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta, ki bodo obiskali slovenski del Koroške (opravili bodo tudi hospitacijo na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec), medtem ko se bo 50 profesorjev in dijakov Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta 14. aprila podalo v Ajdovščino (tam bodo obiskali podjetje Pipistrel) in Idrijo. Vedno v aprilu bosta na sporedu še dve ekskurzij Izobraževalnega zavoda Cankar-Zois-Vega: 20. aprila se bo 39 dijakov in profesorjev podalo v Rašico in Novo mesto, prav tako 20. aprila oz. 28. aprila pa bo na sporedu ekskurzija v Sežano in na Kras z udeležbo na festivalu Več znanja za več turizma. Tovrstne strokovne eno ali večdnevne ekskurzije so pred leti uvedli na pobudo pedagoške svetovalke ob podpori slovenskega ministrstva za šolstvo in so naletele na odobravanje dijakov, profesorjev in staršev, nudijo pa terensko izobraževanje šolam, da bi vsak dijak glede na svojo šolsko usmeritev večkrat bil na strokovnem ogledu Slovenije. Ekskurzije višješolcev se bodo nadaljevale tudi v maju ter na začetku prihodnjega šolskega leta v obdobju med oktobrom in decembrom. Vedno v maju pa se bo 267 učencev petega letnika osnovnih šol od Milj do Špetra odpravilo na enodnevni izlet v Ljubljano, medtem ko bo 45 izbranih maturantov nižjih srednjih šol odšlo na tridnevno ekskurzijo, v okviru katere bodo obiskali Štajersko, Prekmurje in Koroško. Kot že rečeno, pa bo v juliju odšlo na krožno pot po slovenskih mestih in pokrajinah štirideset izbranih maturantov višjih srednjih šol. ČEZMEJNO SMUČIŠČE Na Žlebeh in Kaninu smuka tudi ta mesec VIDEM, BOVEC - Smučišče Na Žlebeh (Nevejsko sedlo) nudi možnost smučanja tudi aprila. Kot je sporočila družba Promotur, ki upravlja smučišče do jutri obratujejo vse naprave razen vlečnice Slalom. Od 4. do 10. aprila pa bodo obratovale kabinska žičnica Canin, žičniška povezava funifor Prevala s povezavo na smučišča na slovenski strani Kanina in se-dežnica Gilberti s pristojnimi progami. Od 11. do 15. aprila bo zaradi vzdrževalnih del smučišče zaprto, naprave pa ne bodo obratovale še 28. in 29. aprila. Od 16. do 27. aprila in za vikend 30. april -1. maj bodo smučišča spet na voljo smučarjem. S 1. majem se bo letošnja zimska sezona tudi uradno zaključila. Na slovenski strani obratujejo ka-binska žičnica Kanin, sedežnici Skripi in Prevala ter otroška vlečnica Podi. Naprave obratujejo od 8. do 16. ure. Zadnja vožnja funifor Prevala je ob 15.15, štirise-dežnice Prevala pa ob 15.30. Na Kaninu je do 4 metre naravnega snega, dodatne informacije na spletnih straneh www.promotur.org. in www.kanin.si. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 2. aprila 2011 3 KOROŠKA - Tretji krog pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih Maratonski pogovori pozno v noč niso prinesli konkretnih dogovorov V razpravi okoli 170 tabel - Načeta usklajenost slovenskih pogajalcev - O svežnju ukrepov za manjšino šele prihodnjič CELOVEC - V poslopju koroške deželne vlade se je včeraj popoldne začel že tretji krog pogajanj o ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem med zastopniki koroških Slovencev (Valentin Inzko - NSKS, Marjan Sturm - ZSO, Bernard Sadovnik - SKS), deželnim glavarjem Gerhardom Dörf-lerjem (FPK) in državnim sekretarjem Jo-sefom Ostermayerjem (SPÖ) z urada zveznega kanclerja na Dunaju. Pogajanja so se zavlekla pozno v noč in so bila ob zapiranju redakcije še v teku, izluščilo pa se je, da tudi tretji krog ne bo prinesel konkretnih dogovorov, k večjemu so postavili nekaj mejnikov - tako glede števila tabel (okoli 170) kot tudi ostalih odprtih vprašanjih, kot sta to sveženj ukrepov za manjšino ter novela zakona o narodnih skupinah. Medtem ko sta bila Ostermayer in Dörfler še optimista, so bili pogajalci manjšine s komentarji dokaj zadržani. Morda tudi zaradi nekaterih znakov, da se je med pogajanji začela krhati njihova usklajenost v zvezi z vprašanjem tabel. Kot je bilo slišati v odmorih, so se na začetku včerajšnjega pogajalskega kroga najprej lotili najnovejše razsodbe ustavnega sodišča, s katero je dodatnih dvanajst krajev dobilo dvojezični napis. Predvsem koroški deželni glavar Dörfler je hotel izločiti kar nekaj od teh krajev, pa mu ni uspelo, ker so slovenski pogajalci takšno zahtevo odločno zavrnili. Po pričakovanju je Dörfler nato predlagal rešitev s 17,5-odstotnim pragom slovenskega prebivalstva, s čimer mu je, kot kaže, uspelo načeti usklajenost slovenskih pogajalcev. Sturm je namreč v pogajalskem odmoru namignil na možen pristanek na takšno rešitev, če bi deželni glavar pristal na ureditev, da bi v nekaterih občinah lahko postavljali dvojezične napise tudi še po Po prvem krogu je bilo razpoloženje Valentina Inzka Gerharda Dorflerja in Josefa Ostermayerja (od leve) veliko boljše kot na včerajšnjih maratonskih pogajanjih i. lukan ureditvi tega vprašanja, medtem ko je Inz-ko sledil ustavnemu sodišču in zagovarjal ureditev pri desetih odstotkih. Stališče Ostermayerja naj bi bilo pri tem bolj na strani Sturma. Že pred začetkom pogajanj pa je deželni glavar Dörfler napovedal, da je zanj tudi pri tem vprašanju merodajen večinski princip in da zadostuje, »če je za ureditev 50 odstotkov in en glas.« Konkretno je s tem mislil na večino manjšinskih organizacij, večino domovinskih organizacij in večino koroških političnih strank... Državni sekretar Josef Ostermayer je pred začetkom tretjega pogajalskega kroga izrazil upanje, da bodo pogajanja konstruktivna ter ob tem ponovil, da želi re- BRUSELJ šitev v ustavnem rangu, toda brez t.i. raz-širitvene klavzule. Referendum o morebitnem dogovoru, kot ga zahteva Dorf-lerjeva stranka FPK, pa je zavrnil. Za ostre odzive s strani slovenske manjšine je tudi še včeraj poskrbel škandalozen sklep občinskega sveta dvojezične občine Škocjan, ki je v četrtek zvečer določil 20-odstotni delež slovenskega prebivalstva za dvojezične napise ter izločil slovenščino kot uradni jezik v občini. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig je s tem v zvezi govoril o nezakonitem sklepu večine z županom Thomasom Krainzem na čelu proti dvojezičnim napisom in slo- venščini kot uradnemu jeziku in o zasmehovanju avstrijskega prava ter avstrijske ustave. »Zato bi morali vsi tisti, ki so glasovali z večino, nemudoma odstopiti, saj so prisegli na ustavo, proti kateri so se zdaj postavili,«je poudaril. Še posebej ostro je Wakounig kritiziral slovenske socialdemokrate (SPO) v občinskem svetu, ki so glasovali z večino oz. županom iz vrst SPO. Predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser je odločitev glede dvojezičnih krajevnih napisov označil kot »mnenje ene same občine«, ki pa naj ne vznemirja. Da so z večino glasovali tudi slovenski odborniki SPO, ni komentiral. Ivan Lukan pogovor s Thalerjem BRUSELJ - Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf je v stiku s slovenskimi pravosodnimi organi glede korupcijske afere v Evropskem parlamentu, so včeraj v Bruslju povedali viri pri Olafu. Ob tem so pojasnili, da želijo govoriti z vsemi vpletenimi, tudi z bivšim evropskim poslancem iz Slovenije Zoranom Thalerjem. Podrobnosti niso želeli razkriti. Povedali so le, da je to predvsem v interesu vpletenih poslancev in da zbirajo vse dokaze, za in proti njihovi vpletenosti v korupcijo. Evropski parlament je Olafu v sredo po več kot tednu dni sporov dovolil "administrativno" preiskavo korupcijske afere, ki pa ne vključuje dostopa do pisarn vpletenih poslancev, kar je urad zahteval od samega začetka, ko se je odločil, da odpre formalno preiskavo afere. V Olafu sicer verjamejo, da so od Evropskega parlamenta dobili ves material, ki ga je evropski poslanki Diani Wallis, ki vodi notranjo preiskavo, posredoval britanski časnik Sunday Times. Gre za korupcijsko afero, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Vanjo so za zdaj vpleteni štirje evropski poslanci - Slovenec Thaler in Avstrijec Ernst Strasser, ki sta že odstopila, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. 8U0NACQUIST0 parfumerija Elisir MODASTORE C? a> center smart - gorica krožišce pri štandrežu urnik ob nedeljah: 10.00-12.30 / 15.00-19.30 4 Sobota, 2. aprila 2011 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Delegacija nemške zvezne dežele Mecklenburg-Vorpommern Najprej v Trstu in nato še v Kopru za koridor Scanadria Prek nemške dežele naj bi povezal Skandinavijo z Jadranom - V Kopru tudi Korejci KOPER - Kot smo že na kratko poročali, je po tridnevnem obisku v Trstu gospodarska delegacija nemške zvezne dežele Mecklenburg - Vorpommern v četrtek obiskala še Koper oziroma Luko Koper, ki upravlja koprsko pristanišče. Severovzhodna nemška zvezna dežela Mecklenburg - Vorpommern je zanimiva predvsem zaradi lege ob Severnem morju, člani delegacije, ki jo je vodil deželni minister za transport in logistiko Volker Schlotmann, pa so potencialnim slovenskim partnerjem - tako kot že italijanskim v Trstu - predstavili projekt prometnega koridorja Scanadria, ki bi severno Nemčijo povezal s Severnim Jadranom. V tej deželi namreč močno podpirajo izgradnjo koridorja med Jadranskim in Baltskim morjem, da bi tako pospešili pretok blaga in okrepili gospodarsko sodelovanje med Skandinavijo in južno Evropo prek Mecklenburg - Vorpommerna in Jadranskega morja. Pomen povezave med Severnim morjem in Jadranom je v Kopru predstavil minister Schlotmann, ki je pojasnil, gre pri območju Severnega morja za zelo pomemben gospodarski prostor, saj v njem živi 93 milijonov ljudi. Zaradi velikosti tega trga je sodelovanje toliko bolj pomembno, je poudaril. Podal je tudi konkreten predlog glede izmenjave zaposlenih med Slovenijo in njihovo zvezno deželo, kar bi prispevalo k boljšemu razumevanju. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je izrazil veselje nad velikim interesom za srečanje in posledično za omenjeno prometno povezavo. Srečanja v prostorih Luke Koper se je namreč udeležilo več kot 70 predstavnikov slovenskih in nemških podjetij. Ob tem je Veselko poudaril prednosti koprskega pristanišča, vlogo Nemčije kot največje trgovinske partnerice Slovenije pa je izpostavila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Opozorila je na izzive globaliziranih trgov, ki za ohranjanje konkurenčnosti zahtevajo zagotavljanje specializiranih storitev. Nemški veleposlanik v Sloveniji Werner Burkart pa je poudaril pomen in vlogo koprskega pristanišča za nemška podjetja. Luko Koper je te dni obiskala tudi visoka korejska delegacija, ki jo je vodil namestnik zunanjega ministra Kim Jae-shin. Zaradi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Korejo se napoveduje povečanje blagovnih tokov, čeprav je Koreja že danes pomemben trg Luke Koper. Kontejnerski promet je lani znašal 67.000 TEU, skupen pre-tovor pa 845.000 ton. V uvozu prevladujejo avtomobili in pločevina v kolutih, v izvozu pa les in prehranski proizvodi. Pogled na pristanišče v Kopru arhiv PODJETJA - Prodajalec je Luka Koper Za Intereuropo ni nobenega kupca KOPER - Za nakup koprskega logističnega podjetja Intereuropa ni zanimanja. Na javni poziv za prodajo slabe četrtine delnic, ki ga je decembra lani objavila Luka Koper, ni prispela nobena ponudba, prav tako ni bilo zanimanja za več kot polovičen delež družbe, ki ga je februarja ponudilo naprodaj več lastnikov Intereurope. Luka Koper je poziv za nakup 24,8 odstotka delnic Intereurope objavila 23. decembra lani in ga 7. februarja podaljšala. Rok za zbiranje ponudb se je iztekel v četrtek in kot so sporočili iz Luke Koper, niso prejeli nobene ponudbe za nakup. Istega dne se je iztekel tudi rok za nakup skupaj 50,98-odstotnega deleža Intereurope, ki so ga 21. februarja objavili Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba, Zavarovalnica Triglav, NLB, Abanka Vipa in Luka Koper, ter 1,93-odstotnega deleža v lasti institucionalnih vlagateljev. Na ponudbe so čakali na Kadu, kjer so včeraj povedali, da prav tako niso prejeli nobene ponudbe. V tem času se je vrednost Inte-reuropine delnice na Ljubljanski borzi precej znižala. Medtem ko je bilo treba pred lanskim božičem zanjo odšteti 3,92 evra, se je včeraj njen zaključni tečaj oblikoval pri treh evrih. Uprava Intereurope je sicer kmalu po nastopu mandata pod vodstvom predsednika uprave Ernesta Gortana junija 2009 pripravila strategijo za petletno obdobje, v kateri si je kot enega od ciljev zastavila pridobitev strateškega partnerja, ki bi prispeval k finančni stabilnosti. Koprski koncern z 2232 zaposlenimi podatkov o poslovanju v letu 2010 še ni objavil, devetmesečni rezultati pa kažejo za dva odstotka nižje prihodke kot v primerljivem obdobju leto prej. Čisti dobiček je v prvih devetih mesecih lani znašal 33.000 evrov. (STA) SDGZ - Pomoč pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti podjetij Izobraževalni pobudi združenja s tehnično pomočjo podjetja Servis Protipožarni tečaj Med izobraževalne dolžnosti za podjetnike in njihove sodelavce spada po zakonu tudi izobraževanje za preprečevanje požarov na delovnem mestu. Enotno besedilo o varnosti pri delu določa, da mora vsako podjetje imenovati in usposobiti vsaj enega zadolženega za protipožarno službo. To je lahko sam delodajalec (ko gre za podjetja z do pet zaposlenimi), za večja podjetja pa je možno usposobiti tudi kakega delavca. Po zakonu so predvidene tri tipologije tečajev, in sicer glede na stopnjo tveganja, ki je značilna za vsako podjetje. Ko je tveganje požara velika (npr. v podjetjih, ki ravnajo z eksplozivi), morajo zadolženi za protipožarno službo opraviti 16-urni tečaj, v primeru srednjega tveganja (npr. veliki prodajni prostori, gradbeništvo, večje delavnice) pa je predviden 8-urni tečaj. Za večino majhnih podjetij pa je rizičnost požara nizka, zato mora zadolžena oseba v tem primeru opraviti 4-urni izobraževalni tečaj. Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) s tehnično pomočjo podjetja Servis organizira 8- in 4-urni tečaj protipožarne varnosti v obrtni coni Zgonik (Proseška postaja 29/F), in to v petek, 8. aprila in v ponedeljek, 11. aprila, obakrat od 14.30 do 18.30. Interesenti se lahko oglasijo pri Servisu na tel. 040 6724855, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice, ki jih je treba poslati po faxu najpozneje do 7. aprila, so do- stopne tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo vpisanih več kot 25, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum ni še določen. Tečaj prve pomoči Kot je znano, Enotno besedilo o varnosti pri delu (zak.odl. 81/08 in min.odl. 388/2003) predvideva, da mora vsako podjetje, ki ima zaposlene, obvezno usposobiti vsaj enega odgovornega za prvo pomoč. To je lahko sam delodajalec (v podjetjih z do 5 zaposlenimi) ali kdo od zaposlenih. V ta namen SDGZ in podjetje Servis organizirata 12- in 16-urni tečaj prve pomoči. Prvi je namenjen podjetjem z nižjo stopnjo tveganja nezgod (ko je indeks INAIL nižji od 4), drugi pa podjetjem z nevarnejšo dejavnostjo (mednje spadajo predvsem gradbeniki z več kot 5 zaposlenimi). Tečaj bo na podružnici SDGZ v zgoniški obrtni coni, in sicer v torek, 12. aprila, četrtek, 14. aprila, ponedeljek, 18. aprila (samo za 16-urni tečaj) in v torek, 19.aprila, vsakokrat od 14.30 do 18.30. Interesenti se lahko do ponedeljka, 11. aprila, oglasijo pri Servisu (tel. 040 6724855), kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice, ki jih je treba poslati po faksu najpozneje do 11. aprila, so tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo vpisanih več kot 25, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum ni še določen. Kontejnerski terminal na Reki dobil večinskega lastnika REKA - Podjetje International Container Terminal Services (ICTS) s sedežem v Manili na Filipinih je postalo večinski lastnik (z 51-odstotnim deležem) podjetja Jadranska vrata, ki ima koncesijsko pogodbo za upravljanje kontejnerskega terminala Brajdi-ca do leta 2014. Jadranska vrata je hčerinska družba reškega pristaniškega podjetja Luka Rijeka. ICTS, ki ima ameriški kapital in upravlja 22 terminalov v 16 pristaniščih po svetu, se je zavezal, da bo v modernizacijo terminala investiral 70 milijonov evrov, medtem ko bo Luki Rijeki za prevzem lastniškega deleža izplačal 92,9 milijona evrov. Sporazum o operaciji sta podpisala predsednik uprave Luke Rijeka Denis Vuko-repa in podpredsednik terminali-stične družbe ICTS Manuel Armando Fernandez. V Vidmu prva borza zgodovinskega turizma CODROIPO - Od 8. do 10. aprila bo v Vidmu prva borza zgodovinskega turizma, ki jo organizira vojaški zgodovinski center Military Historical Center s podporo deželne turistične agencije Turismo FVG in Pokrajine Videm. Dogodka se bodo udeležili muzeji iz vse Evrope, ki bodo ponujali študijska potovanja z vodenimi ogledi prizorišč nekdanjih vojn. Zamisel o borzi se je rodila z željo po ovrednotenju odnosa med zgodovinskim spominom in kulturnimi koreninami. Odprte kleti na Vinitaly GORICA - Na razstavnem prostoru Dežele FJK bo na bližnjem sejmu Vinitaly v Veroni (od 7. do 11. aprila) navzoče tudi deželno gibanje Movimento Turismo del Vino, ki bo predstavilo letošnjo izvedbo pobude Cantine Aperte (Odprte kleti), ki vsako zadnji konec tedna v maju pritegne okrog 200 tisoč obiskovalcev. Letos bo sodelovalo okrog sto vinskih kleti po vsej deželi, od Azzano Decima (Pordenon) do Doline (Trst), od Buttria (Videm) do Koprivne-ga (Gorica), ki bodo označene na posebnem zemljevidu - posterju. EVRO 1,4141 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1.4. 31.3. ameriški dolar 1,4141 1,4207 japonski jen 118,56 117,61 ruski rubel 40,1500 9,3036 40,2462 62,9800 danska krona 7,4564 7,4564 švedska krona 8,9382 8,9329 7,8675 češka krona 24,512 24,511 1,2993 estonska krona 15,6466 15,6466 265,72 poljski zlot 4,0398 4,0106 1,3674 avstralski dolar 1,3668 1,9558 1,3678 romunski lev 4,1420 3,4528 4,1221 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,3019 0,7095 2,3058 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3758 7,3778 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 1. aprila 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24380 0,30450 0,46050 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13833 0,18000 0,25667 - EURIBOR (EUR) 0,960 1,231 1,541 - I ZLATO (999,99 %%) za kg 32.298,14 € -58,76 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. aprila 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,18 INITEDIII IDr»DA 1 AA +1,50 KRKA 1 1 IKA KOPER 60,00 1430 +2 14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 177,00 +1,14 -1 38 TELEKOM SLOVENIJE 250,00 80,15 -1,05 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 16,00 DELO PRODAJA 21,01 rrm on nn +1,01 +0,05 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 14,00 i; nn -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,39 h/11 IMDTCCT A m +3,54 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 13,10 7,80 23,00 +4,80 +6,12 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 61,00 174 00 +1,33 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,50 17,51 -0,05 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. aprila 2011 +1,1° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,141 108,8 1617 -0,18 -1,14 -1 40 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,13 +1,43 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,88 2,744 -2,60 +4,18 EDISON ENEL ENI 0,7745 4,458 1740 -0,39 +1,83 FIAT FINMECCANICA 6,56 +0,64 +2,66 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,94 15,28 +0,68 -1,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,11 12 81 +1,05 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,03 +0,79 +1,95 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,48 7,26 -0,58 +0,83 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,39 6,28 +1,18 +0,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,14 37,07 +0,33 +1,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,98 8,81 1 094 +0,76 +0,23 TENARIS TERNA 17,27 +0,74 +1,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,340 0,07 611 +0,83 -0,26 +1 41 UNICREDIT 1,74 +0,17 SOD NAFTE (159 litrov) 108,19 $ +0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 831,87 -0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.268,99 -0,94 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.140,76 2.131,07 +2,58 +1,12 +1 21 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 768,06 309,50 -0,43 -1 08 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.739,69 MBI 10, Skopje 2.576,59 +0,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.364,31 +0,36 Nasdaq 100 2.339,38 +0,02 S&P 500, New York 1.334,92 -0,08 MSCI World, New York 1.335,97 +0,92 DAX 30, Frankfurt 7.041,31 -0,22 FTSE 100, London 5.948,30 +0,27 CAC 40, Pariz 3.989,18 -0,88 ATX, Dunaj 2.868,20 -1,18 PX, Praga 1.257,3 - EUROSTOXX 50 2.936,44 +0,88 Nikkei, Tokio 9.755,10 +0,48 STI, Singapur 3.095,32 +1,26 Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.967,00 +1,33 Sensex, Mubaj 19.420,39 -0,13 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 2. aprila 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Nenavadni časi, nenavadno pismo Vojko Flegar Prodaj, kar moraš prodati, in ničesar, česar ni treba prodati, je konec prejšnjega tedna v Dnevnikovem Objektivu že kdovekaterič zapisal eden najbolj znanih slovenskih ekonomistov Jože Mencinger. Zdi se, da malce vdano v usodo, saj je podpredsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade iz leta 1990 (iz nje se je po dobrem letu dni poslovil zaradi nasprotij glede modela privatizacije) v istem tekstu ugotovil tudi: »Prodaje premoženja tujcem oziroma njegove razprodaje zdaj niso več stvar ideoloških sporov, postale so stvarnost, ki se ji malone ni mogoče izogniti.« »Malone« izza prejšnjega stavka je hkrati tisto zadnje upanje ekonomista, ki je bil kasneje še član sveta slovenske centralne banke, v praksi in teoriji pa nikoli ni bil naklonjen tujemu kapitalu, češ da ta morda zagotavlja večjo konkurenčnost in učinkovitost na podjetniški ravni, ne pa nujno tudi na narodnogospodarski, kjer ima lahko celo negativen učinek na blaginjo prebivalstva. Slednja pa je nacionalni interes, v imenu katerega oziroma katere, blaginje prebivalstva, mora država po Mencingerjevem mnenju ravnati, ko se odloča o tem, ali in katero premoženje naj proda tujemu kapitalu. Predvsem ekonomisti mlajše generacije so Mencingerja kot vplivnega »starosto« velikokrat kritizirali in napadali, dejstvo pa je, da so »doktrino« nacionalnega interesa v minulih desetih letih, najpogosteje kar v medsebojnem sodelovanju, izdatno zlorabili tako politiki kot nekateri novopečeni kapitalisti oziroma menedžerji, ljudsko poimenovani tajku-ni. Pod pretvezo »sinergijskega« združe- vanja določene panoge, povečevanja konkurenčnosti gospodarstva, omogočanja prodora na tuje trge ali kar odkrite obrambe pred tujim kapitalom so se šli lastniško koncentracijo, menedžerske prevzeme podjetij in izključevanje regulatorjev trga, vse to pa zlasti v zadnjih nekaj letih pred izbruhom svetovne finančne krize financirali s tujimi posojili. Zdaj je ta kratkoročna posojila, ki bi jih bilo že v »normalnih okoliščinah« mogoče servisirati le na račun razvojnih naložb in reprogramiranju v dolgoročna, treba vračati, ob prihodkih in dobičkih, znižanih zaradi krize, pa z njimi preobremenjena podjetja tega ne zmorejo. Istrabenz, Pivovarna Laško in Merkur kot najbolj razvpiti primeri oziroma že kar sinonimi »tajkunizacije« so zato prisiljeni prodajati svoje »pridobitve« iz let kapitalskega obilja, hkrati pa so sami v minulem letu, dveh deloma že dobili nove in precej nestrpne lastnike, ki morajo tudi sami vračati kapital, sposojen na svetovnem trgu - banke. Danes je še bolj kot pred meseci, ko se je prezadolženi koprski Istrabenz nad vodo obdržal le z razmeroma hitro prodajo enega največjih slovenskih živilskih podjetij Droge Kolinske (hrvaškemu kupcu), jasno, da slovenskega kapitala, ki bi lahko odkupil nasedla podjetja, preprosto ni. Na drugi strani pa je, tudi zaradi strategije »odvračanja« tujih naložbenikov, ki so se je po prevzemu ljubljanskega farmacevta Leka bolj ali manj uspešno držale vse vlade, ne glede na ideološko predpono pred svojo sredinskostjo, takšnih in drugačnih kupcev občutno manj kot prodajalcev. Na kratko rečeno, v tednu, ko je država ponosno sporočila, da je uspešno dokapitalizirala svojo in sploh največjo slovensko banko NLB (s slabe četrt milijarde evrov davkoplačevalskega denarja) in tako »pokrila« vsaj lansko izgubo (niti finančni minister pa si ob tem ni upal zagotoviti, da je to zadnja dokapi-talizacija te banke letos), je postalo očitno, da je Slovenija na robu izbruha nenadzorovanih in brezglavih razprodaj »družinske srebrnine«. V četrtek je uprava največjega slovenskega trgovca Mercatorja na spletni oglasni deski ljubljanske borze namreč objavila nenavadno pismo svojim največjim delničarjem, v katerem jih - s Pivovarno Laško in NLB na čelu - poziva, naj se vendarle dogovorijo za oblikovanje skupnega, nadpolovičnega, po možnosti pa več kot tri četrtinskega svežnja Mercatorja in naj ga nehajo prodajati vsak zase, po kosih in koščkih, na škodo malih delničarjev družbe in stabilnega razvoja podjetja. Uprava je ta javni poziv lastnikom (v precejšni meri v državni lasti) podjetja, ki ga vodi, naslovila brez vednosti nadzornega sveta in s tem pravzaprav sporočila, da se lastniki obnašajo neodgovorno. Takšno komuniciranje uprave, najetih menedžerjev, z lastniki gotovo ni ne le nenavadno, ampak bi bilo v kakšnih drugačnih okoliščinah tudi precej utemeljen razlog za hitro odslovitev uprave. V Sloveniji danes to pomeni kanček upanja, da vsaj nekdo nekje še razmišlja dolgoročno in misli predvsem na razvojni interes podjetja, neodgovornih lastnikov samih in seveda zaposlenih (ki jih je v Mercatorju več kot 20.000). DEŽELA - Davčna prijava 2009 deželnih odbornikov in svetnikov Blasoni najbogatejši Kocijančič 139.391 evrov (od tega 27.500 za SKP), Gabrovec 124.043 evrov (za stranko ni prispeval) TRST - Najbogatejši med deželnimi možmi je leta 2009 bil videmski deželni svetnik Ljudstva svobode Massimo Blasoni. Prijavil je 661.630 evrov, skoraj trikrat več kot najbogatejši deželni odbornik Andrea Galatti, ki je premogel »le« 224.821 evrov. Od slovenskih deželnih svetnikov je svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič v letu 2009 prijavil davkariji 139.391 evrov letnega bruto dohodka. Od tega je 27.503 evrov namenil Stranki komunistične prenove, kateri pripada. Predstavnik Demokratske stranke - Slovenske skupnosti Igor Gabro-vec je v preteklem letu prijavil 124.043 evrov bruto dohodka. Iz uradne davčne prijave izhaja, da je Gabrovec v letu 2009 prodal avtomobil VW Passat (letnik 2001) in kupil avtomobil Audi A6 avant (letnik 2005). Dežela Furlanija-Julijska krajina je po zakonu obvezana, da javnosti posreduje dohodke deželnih odbornikov, svetnikov in višjih funkcionarjev. Slednji so objavljeni v redni prilogi št. 12 z dne 1. aprila k deželnemu Uradnem vest-niku št. 13 (BUR) z datumom 30. marca 2011. Podrobni podatki o prijavljenih dohodkih in premoženjskem stanju deželnih funkcionarjev, odbornikov in svetnikov so na spletni strani www.re-gione.fvg.it, povezava Bollettino ufficiale. Iz zbranih davčnih prijav izhaja, da je med deželnimi odborniki, po Garlat-tiju, največ prijavil odbornik za kulturo Elio De Anna (218.837 evrov), medtem ko je predsednik deželne vlade Renzo Tondo prijavil 209.679 evrov. Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti je prijavila 173.723 evrov, v prijavi pa je omenjen tudi nakup stanovanja v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu (odborni-ca je 50-odstotna lastnica). Druga tržaška odbornica Sandra Savino je prijavila 174.747 evrov, Angela Brandi pa 69.977 evrov (leta 2009 je bila tržaška občinska svetnica in še ni bila imenovana za odbornico). Dohodki deželnih svetnikov na Tržaškem IME IN PRIIMEK STRANKA DOHODEK Edoardo Sasco (UDC) 193.195 Maurizio Bucci (Ljudstvo svobode) 189.661 Sergio Lupieri (Demokratska stranka) 183.638 Alessia Rosolen (mešana skupina) 172.794 Luigi Ferone (Stranka upokojencev) 161.055 Piero Camber (Ljudstvo svobode) 158.055 Piero Tononi (Ljudska stranka) 142.800 Stefano A. Barbarossa (Občani) 140.098 Igor Kocijančič (Mavrična levica) 139.391 Franco Codega (Demokratska stranka) 127.245 Igor Gabrovec (Demokratska stranka) 124.043 Bruno Marini (Ljudska stranka) 123.913 Bruno Zvech (Demokratska stranka) 122.362 Dohodki deželnih svetnikov na Goriškem IME IN PRIIMEK STRANKA DOHODEK Giorgio Brandolin (Demokratska stranka) 212.007 Gaetano Valenti (Ljudstvo svobode) 186.370 Roberto Antonaz (Mavrična levica) 156.012 Roberto Marin (Ljudstvo svobode) 141.802 Franco Brussa (Demokratska stranka) 138.514 Federico Razzini (Severna liga) ni prijave Prispevki goriških in tržaških deželnih svetnikov strankam IME IN PRIIMEK PRISPEVEK STRANKA Roberto Antonaz 31.375 (Stranka komunistične prenove) Giorgio Brandolin 9.900 (Demokratska stranka - FJK) Franco Brussa 16.100 (Demokratska stranka) Maurizio Bucci 6.500 (3.500 F. Italia in 3.000 L. svobode) Piero Camber 5.826,34 (3.326,34 F. Italia in 2.500 L. svobode) Franco Codega 13.200 (Demokratska stranka) Luigi Ferone 5.992,62 (Stranka upokojencev) Igor Kocijančič 27.500 (Stranka komunistične prenove) Sergio Lupieri 13.200 (Demokratska stranka -FJK) Bruno Marini 3.000 (Ljudstvo svobode) Alessia Rosolen 4.150 (Nacionalno z. - L. svobode) Piero Tononi 6.000 (3.000 Nacionalno z. in 3.000 L. svobode) Bruno Zvech 13.200 (Demokratska stranka - FJK) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otroška soba Pogosto pri mnogih družinah izzveni govor o redu v otroški sobi kakor življenjski »leitmotiv«. Če ni konfliktov zaradi prehrane, nastanejo ti zaradi otroške sobe in nereda v njej. Zaiskri se, ko prevlada starševski smisel za red in trči ob otroško nezmožnost, da bi bili učinkovito urejeni, pa tudi takrat, ko se otroci ne strinjajo s starši, da mora v otroški sobi na vsak način vladati popoln red. Danes je ob splošnem pomanjkanju časa ta zahteva še toliko manj izpolnjena. Staršem se zastavljajo različna vprašanja. Ali naj to-lerirajo otroški nered? Do katere mere lahko to počnejo? Ali bodo iz neurejenih otrok zrasli tudi neurejeni odrasli? Ali naj že od vsega začetka uveljavljajo zahtevo po redu? V kolikšni meri so tudi sami redoljubni? Je torej red v otroški sobi lahko tako velik problem, da pritiska (vsaj od časa do časa) na vse družinske člane? Vsak človek potrebuje neko mero reda, da se počuti dobro in tudi otroci tako situacijo občutijo. Ta vsakdanja uveljavljena stopnja družinskega reda zagotovo vpliva nanje. Zagotovo je drugače tam, kjer mama že takoj dopoldne pospravi spalnice, pomete kuhinjo in uredi vse, kar je treba urediti v dnevni sobi, kot pa tam, kjer mama postilja samo, če in kadar ima čas ali celo sploh ne... Drugače vpliva na otroka očetova ali mamina urejena pisalna miza brez zrna prahu ali pa ustvarjalno kaotična pisalna površina drugačnih staršev... Kako odrasli gleda na red, ali mu gre na živce že malenkost premaknjen predmet iz običajnega položaja, ki ga mora zato popraviti ali ni občutljiv za take stvari, je tudi vodilo za otroka. Ne moremo presojati, kaj je boljše in kaj slabše, kajti neka določena mera kaosa nekaterim pomaga, da se v svojih bivalnih prostorih počutijo udobneje, kot pa tam, kjer je vse poravnano kakor v revialno idealnih stanovanjih. Tako tisti, ki sami niso preveliki ljubitelji popolnega reda, tega tudi od svojih otrok ne morejo zahtevati. Denimo, naj bi spoštovali le papirnata pravila o redu, ki naj bi vladal v otroški sobi. Šele ko bodo v delovni sobi ali v spalnici staršev vsi predmeti kot iz škatlice in bo torej re-doljubnost izžarevala iz odraslih, bodo ti lahko podoben red zahtevali od svojih otrok. Enkrat ena je, da niso vsi ljudje enako redoljubni. Še več, cele narode označujemo kot večje ali manjše ljubitelje reda. Med njimi je lahko čisti prepad: denimo med Nemci in Italijani. Vsakdo živi po pravilih svojega lastnega reda, ta pravila so bolj ali manj tolerantna, bolj ali manj stroga. Pomembno pa je, da smo dovolj potrpežljivi, ko naletimo na ljudi, ki so tudi glede reda in redoljubnosti od nas popolnoma drugačni. V življenju se lahko kar pogosto srečujemo z drugačnimi ljudmi, s katerimi se lahko primerjamo. Odgovor, kaj je primerneje, popoln red ali kaos, ni enostaven. Mnogi se morebiti počutijo najbolj doma v popolnem »velikem« kaosu, ki jim ne omejuje ustvarjalnosti, drugi pa le v do skrajnosti skrbnem redu, kjer gre vse na centimeter. Vmes pa je cela vrsta različnih stopenj reda ali nereda. Otroci imajo ob tem še svoje lastne predstave o redu. Na to, kar bi lahko starši označili kot popolno zmedo, gledajo otroci kot na nekaj povsem drugega, denimo kot na opravilo, v katero ves čas vstopa nekaj novega in še ni končano. Če starši preostro in brez razumevanja uničijo ta otrokov »ustvarjalni nered« lahko uničijo vsako ustvarjalno spodbudo v svojem nadebudnežu. Poleg tega pa stalno opominjaje, naj ne bo glasen, naj ne dela toliko zmede, naj se ne umaže, naj pazi na počutje sosedov, naj ne moti utrujenega očeta in podobno lahko otroka vodi v negotovost in dolgoročno zavre njegove sposobnosti. Otrok ima to idealno sposobnost, da v igri pozabi na čas in prostor in se popolnoma zatopi v svoje početje. Samo tako je neovirano ustvarjalen in se hkrati uči, saj vemo, da je igra učenje. Dokazano je, da tisti otroci, ki se lahko koncentrirano in dolgo igrajo, pridobijo zelo dobre sposobnosti, s katerimi so odlično opremljeni tako za šolo kot za poklicno življenje. Ne pozabimo tudi, da neko mero nereda otroci celo potrebujejo, saj tam iščejo navdih za nove igre in so lahko ustvarjalni. Ustvarjalnost pa je danes vrednota, ki jo vsi poudarjajo, ne le v umetnosti in pri modi, pač pa tudi v poklicu in na splošno v zasebni sferi. V preteklosti je spadal red med starševske vzgojne cilje, dandanes pa mnogi starši pričakujejo od svojih otrok drugačne odlike. Med njimi zavzema zagotovo zelo pomembno mesto sposobnost samostojnega nastopa. To je tudi pomislek, ki starše lahko zadrži pred nenehnim nerganjem zaradi nepospravljene sobe. Pravzaprav, če se ozremo okoli sebe, bomo ugotovili, da je nered postal planetaren. Že sama neobvladljivost informacijskih tokov nas lahko prepriča o tem. Lahko celo pomislimo, ali ni mogoče bolje poiskati način, kako bi z (večjim ali manjšim) neredom živeli v sožitju, kot pa da bi ga preganjali. In končno, če je že sodobni svet v takem neredu, kaj vemo, s kakšnimi izzivi se bodo morale spopadati prihodnje generacije? Kakor običajno pa moramo odrasli dobro vedeti, kje so meje in jih posredovati tudi svojim otrokom. Nered naj ne pomeni umazanije, nezdravih higienskih razmer in podobnega. Hrana ne spada v nered otroške sobe, mokra oblačila prav tako ne, kakor tudi ne uporabljeni papirnati robčki in umazane brisače. Pri tem ni kompromisov! Smeti spadajo v smeti, umazano perilo pa v posebno košaro. Hkrati pa dopustimo, da lahko stolp iz kock stoji, dokler se otrok ne odloči, da ga bo sam podrl ali podobno... Psihologi pravijo, da pospravljanje ugodno vpliva na duševnost, medtem ko veča nered nezadovoljstvo v človeku, saj mu pomeni obvezno delo, ki moti sprostitev; kakor če bi kup stvari, ki jih še ni opravil, pospravil, odpravil, pomenil neko kazen. Tudi otrok lahko sam izkusi, kako omejeno se lahko premika v sobi, kjer je vsak kotiček založen z igračami, knjigami in vsem mogočim. Odrasli, ki vemo, kako neprijetno je lotiti se pospravljanja, lahko otroku priskočimo na pomoč in mu pomagamo najti motivacijo, zakaj naj bi sobo pospravil, vsaj takrat, ko je že tako »zabrlužena«, da sam nima v njej prostora in ga začenja to motiti. Najbolje je, da otroku ponudimo svojo pomoč in nato pazimo, da ne delamo vsega sami, pač pa da resnično le sodelujemo. Od petih let dalje je sposoben tudi malček sam pospravljati. Pri mnogih predmetih, za katere bi sicer otrok ne znal, kako naj njih pospravi, ga lahko odrasli podučimo. Pri tem pa bodimo pozorni, da otroka s svojo zahtevo po pospravljanju ne odtegnemo prehitro od igre, v katero je zaverovan, kajti storili bi preveč škode. Imejmo nekaj razumevanja in vzemimo si nekaj časa in potrpežljivosti več. K pospravljanju ga povabimo čim bolj redno, da se ta navada ustali. Ko so še drugi prijatelji na obisku in se igrajo, jih na koncu povabimo, naj našemu otroku pomagajo pospraviti igrače. In, ko je vse nared (ali skoraj), nikakor ne pozabimo otroka pohvaliti, kako je bil priden. (jec) 6 Sobota, 2. aprila 2011 ITALIJA / BEGUNCI - Dežele nasprotujejo namestitvi priseljencev v šotorišča, ki jo predlaga vlada Berlusconi bi rad večino priseljencev repatriiral Premier bo v ponedeljek v Tuniziji - Evropska komisija poziva članice EU k solidarnosti RIM - Slabo vreme je včeraj zavrlo množično evakuacijo ilegalnih priseljencev oz. beguncev z otoka Lampedu-sa v zbirne centre na celini. V četrtek so z Lampeduse v zbirni center Manduria v Apuliji z dvema ladjama odpeljali več kot 2300 nezakonitih priseljencev. Ladja Excelsior z okoli 1700 nezakonitimi priseljenci iz Severne Afrike, večinoma Tunizije, je z Lampeduse v vojaško pristanišče v Apuliji prispela včeraj zjutraj. Ladja Catania z okoli 600 begunci je prispela včeraj popoldne. Iz pristanišča so jih nato z avtobusi odpeljali do zbirnega centra Manduria, ki ga v bistvu sestavlja 400 šotorov za od šest do osem oseb. Na Lampedusi pa so medtem ostale ujete vojaška ladja Marco Polo in še dve ladji, ki zaradi močnega vetra niso mogle pristati. Na odhod z majcenega otoka na skrajnem jugu Italije je tako včeraj še vedno čakalo okoli 4000 beguncev. Letos je na Lampeduso prispelo okoli 22.000 nezakonitih priseljencev, večinoma ekonomskih beguncev iz Tunizije, ki so se za beg iz domovine odločili po strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Zina el Abidina Ben Alija. Premier Silvio Berlusconi je prebivalcem Lampeduse v sredo obljubil, da jih v 60 urah na otoku ne bo več. Vlada v Rimu je sicer pripravila načrt za začasno nastanitev okoli 10.000 priseljencev v zbirnih centrih, ki naj bi jih nato sčasoma repatriirali nazaj v Tunizijo. Kot je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, bo Berlusconi v ponedeljek obiskal Tunizijo in s tamkajšnjimi oblastmi govoril o njihovih prizadevanjih za ustavitev vala beguncev proti Evropi. Premier, ki ga bo spremljal notranji minister Roberto Maroni, bi se rad s tunizijskimi oblastmi dogovoril o vračanju po sto tu-nizijskih prebežnikov na dan. V zameno naj bi Italija Tuniziji ponudila finančno pomoč, ki naj bi predstavljala prvi korak v okviru širšega Marshallovega načrta, ki naj bi ga Evropska unija pripravljala za severno Afriko. Silvio Berlusconi ansa Medtem so včeraj dežele zavrnile zahtevo vlade, naj pripravijo šotorišča za nezakonite priseljence. Kot je povedal predsednik konference dežel Vasco Errani, naj bi bila šotorišča, kakršno je nastalo v Mandurii, »neupravljiva«. Sicer je spomnil, da so se dežele v preteklosti obvezale, da sprejmejo le begunce, a ne nezakonitih priseljencev. Tako ostaja še vedno odprto vprašanje, kam namestiti pribežnike z Lampedu- se. Vlada bo deželam dala nov predlog v torek, po Berlusconijevem obisku v Tuniziji. Maroni pa je včeraj dejal, da bi Italija lahko beguncem iz Tunizije izdala dovoljenja za začasno prebivanje, s katerimi bi lahko potovali v druge države Evropske unije. »To je način, kako Evropo prisiliti, da bo ob popolnem pomanjkanju sodelovanja razumela, da imamo zakonodajne ukrepe za uveljavitev načela solidarnosti,« je dejal. »Ne moremo prisiliti tistih (priseljencev), ki hočejo iti v Francijo ali Nemčijo, da bi ostali v Italiji,« je dodal. To je potrdil Berlusconi, ki je pristavil, da so številni priseljenci izrazili željo, da bi odšli k svojim sorodnikom ali prijateljem, »večinoma v Francijo, pa tudi v Nemčijo«. Evropska komisija pa je včeraj v Bruslju vse države članice EU pozvala k solidarnosti pri soočanju z pribežni-ki. Švedska in še nekaj držav je že po- nudilo pomoč, a nekatere se še niso odzvale, je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstroem, ki je v minulih dneh obiskala Tunizijo. Komisarka, ki sicer prihaja iz Švedske, ni želela povedati, katere države so že ponudile pomoč in katere niso, češ da pogajanja z državami o možnosti sprejetja beguncev, ki potrebujejo mednarodno zaščito, še potekajo. Malmstroemova je pojasnila, da prvi begunci, ki so se zatekli na italijanski otok Lampedusa, niso bili prosilci azila in niso bili pod mednarodno zaščito, kar sicer velja za zadnje valove beguncev iz Libije, kjer divja državljanska vojna. Begunci iz Libije so po njenih besedah predvsem državljani Somalije, Sudana in Eritreje. Položaj teh beguncev je po komisarkinih navedbah kritičen, zato »računa na evropsko solidarnost« in upa, da bodo vse članice EU dokazale, da »solidarnost ni le beseda«. Februarja nekoliko nižja stopnja brezposelnosti RIM - Letošnjega februarja je bila stopnja brezposelnosti v Italiji 8,4-odstotna, za 0,2 odstotka nižja kot januarja in za 0,1 odstotka nižja kot pred letom dni. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat v svojem včerajšnjem poročilu. Po Istato-vih podatkih je februarja brezposelnost nazadovala pri moških, pri ženskah, pa tudi pri mladih, saj je znašala 28,1 odstotka, za 1,3 odstotka manj kot januarja. Gibanje brezposelnosti v Italiji je v sozvočju z evropskimi trendi. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila februarja pri 9,9 odstotka oz. 0,1 odstotne točke nižja kot januarja. V celotni EU je bila brezposelnost 9,5-odstotna, kar je prav tako 0,1 odstotne točke manj kot januarja. Filipinski hišni pomočnik po 20 letih priznal umor POLITIKA - Montezemolo spet napovedal svoj vstop v politiko Predsednik Napolitano zgrožen nad izgredi v poslanski zbornici RIM - »Tako ne gre več naprej. Kar se dogaja v poslanski zbornici, ogroža verodostojnost institucij in povzroča zmedo med državljani. Prišel je trenutek, ko mora vsakdo prevzeti svojo odgovornost.« Tako je predsednik republike Giorgio Napolitano povedal predstavnikom poslanskih skupin, ki jih je posamezno sklical v četrtek in včeraj po izgredih, ki so se v sredo in v četrtek dogajali v spodnjem domu italijanskega parlamenta med obravnavo spornega zakonskega predloga o kratkem procesu, ki vsebuje nove norme za rešitev premier-ja Silvia Berlusconija iz sodnih težav. V pogovorih z državnim poglavar- Giorgio Napolitano ansa jem so se vsi strinjali, da je treba umiriti politično dialektiko, seveda pa je vsaka stran vztrajala na svojih stališčih. Tako je Severna liga izrazila zahtevo, naj pred- sednik poslanske zbornice Gianfranco Fini odstopi, češ da ni nepristranski. Iz vrst opozicije pa so opozorili, da je za destabilizacijo političnega sistema odgovorna vladna večina s svojimi nesprejemljivimi zakonskimi pobudami za rešitev pre-mierja. Predsednik republike navadno zasliši predstavnike parlamentarnih skupin ob vladnih krizah. Če se je Napolitano zdaj za to odločil, po mnenju nekaterih pomeni, da obstaja možnost predčasnih volitev. To posredno potrjuje tudi dejstvo, da je predsednik Ferrarrija Luca Cordero di Montezemolo včeraj dokaj jasno napovedal, da bo stopil v politično areno. Manuel Winston Reves RIM - »Hočem se rešiti teže, ki jo v sebi nosim že dvajset let. Jaz sem ubil grofico Alberico.« Tako je Manuel Winston Reves v solzah priznal umor plemkinje Alberice Filo della Torre, ki se je pripetil davnega leta 1991. Do priznanja je prišlo med zaslišanjem, ki ga je v zaporu Regina Coeli vodila javna tožilka Fran-cesca Loi ob navzočnosti kara-binjerjev rimskega preiskovalnega oddelka. Nekdanji hišni pomočnik, filipinski državljan, je razložil, da se je grofica odpovedala njegovim storitvam, po dveh mesecih pa se je vrnil v njeno vilo in se potegoval za ponovno zaposlitev. Povedal je še, da se podrobnosti umora ne spominja, ker je dvajset let skušal na to pozabiti. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Poleg običajnega negativnega poročanja o italijanski politiki v tujih medijih tudi nekaj vzpodbudnih novic s polotoka Sergij Premru V zadnjih dneh tuji mediji ne posvečajo posebne pozornosti Italiji. Dogajanje na svetovnem prizorišču, od jedrske katastrofe na Japonskem do vojne v Libiji, je preveč dramatično, da bi se kaj dosti ukvarjali z dogajanjem na Lampedusi ali na rimskem političnem prizorišču, ki je vedno bolj podobno arabskemu suku. Pa še tisto, kar pišejo, je v glavnem tako ponižujoče, da se mu raje izognem. Sicer ne popolnoma: kljub vsemu bom omenil dve novički o tem, kako po svetu omalovaževalno gledajo na italijanske državnike. Daljnega leta 1977. je tednik Der Spiegel objavil dopis iz Italije o mafiji in mu posvetil znamenito platnico s krožnikom špagetov zabeljenih s pištolo. Slika je v nemški javnosti postala nekakšen simbol italijanskega polotoka, sedaj pa se mu je pridružila nova, prav tako negativna podoba. Seveda gre za njega, »našega« Silvia Ber-lusconija. Tokrat ga ima na piki nemška javna televizija ARD-ZDF, ki se poslužuje premierove podobe v svoji reklamni kampanji za plačilo televizijske naročnine. »Demokracija je močna, ko so mediji svobodni, ne samo ko so volitve svobodne«, piše na lepakih, zraven gesla pa je portret nasmejanega Berlusconija. Sporočilo je jasno: v Nemčiji premier ni in ne more biti medijski mogotec, kot v Italiji, kjer so sicer svobodne volitve, televizija pa ne. Ostanimo kar pri televizijskem mediju, tokrat onstran Rokavskega preliva. Bri- tanski BBC je namreč intervjuval italijanskega zunanjega ministra. V odmevni večerni oddaji Newsnight je Frattini odgovarjal s svojo elementarno angleščino, kar je vsekakor izjema med italijanskimi politiki, vendar se je znašel pred novinarjem, ki mu ni postavljal priložnostnih vprašanj, kot se dogaja v italijanskih televizijskih poročilih, kjer novinarji v glavnem držijo mikrofon v roki in politik pove, kar pač hoče. Ne, anglosaški novinarski model zahteva, da intervjuvanec odgovarja na precizna vprašanja in da novinar neusmiljeno vrta, če je odgovor površen. Prav to se je zgodilo ubogemu Frattiniju, ki se je iz težav reševal z nasmeškom in z nedorečenimi stavki. Govor je bil predvsem o Libiji in italijanskem stališču do Gadafija. »Zakaj je vaš prvi minister izjavil, da mu je žal za polkovnika Gadafija?« »Razlikovati je treba med njegovimi zločini in pieteto za človeka...« Ko je novinar vztrajal, mu je Fratti-ni odgovoril s stavkom, ki nima nobene zveze z vprašanjem: »V resnici me prvi minister popolnoma podpira. « Sledila je vrsta podobnih odgovorov ministra, ki so dajali vtis, da jo skuša popihati pred neukrotljivim novinarjem. Razgovor se je končal s čudovitim finalom: »Vašega prvega ministra ne jemljejo resno, kar vam gotovo ni pomagalo v mednarodnih odnosih .« »Berlusconi je zmagal. Italijani lahko izbirajo sami.« »Pa veste kakšen je njegov sloves: večerne zabave in vse te zade- ve ...« »Verjetno ga ljudje ne poznajo neposredno in korektno.« »Ste se kdaj udeležil teh večernih zabav?« »Moj prvi minister lahko sam pojasni, a ga ljudje ne poznajo.« Novinar je bil osupel in vljudno pozdravil gosta. No, pa vsaj en italijanski predstavnik je zablestel v tujini: predsednik republike Giorgio Napolitano med svojim obiskom v New Yorku. Na srečanju, ki ga je priredila New York University, je predsednik v sproščenem pogovoru in v tekoči angleščini kar dve uri govoril o pomembnih državnih in mednarodnih temah, pa tudi o svoji življenjski in politični poti, od vpliva, ki ga je imelo v mladih letih branje Gramscijevih Pisem iz zapora, vse do današnje gverile med italijanskimi političnimi silami. Med drugim je izpostavil, da sta se v Italiji politika in kultura razšli in tudi to je privedlo do medsebojnega nepriznavanja legitimacije med nasprotujočima si političnima taboroma. Predsednik je spregovoril tudi o svojih osebnih okusih, od Mozarta in Beethovna do Montaleja, pa tudi špagetov z oljem, s česnom in pekočo papriko. Študentom prava in gostom so Napolitana predstavili kot človeka, ki predstavlja najboljši del Italije, na koncu srečanja pa so mu izročili Presidential Medal, najvišje priznanje newyorške univerze za njegovo zgledno antifašistično držo - v Ameriki je to še vedno priznana vrednota - in za politično de- javnost, ki temelji na demokraciji in strpnosti. Italija pa se uvršča v sam svetovni vrh glede investicij v obnovljive energetske vire. Na prvih treh stopničkah so Kitajska, Nemčija in ZDA, poroča agencija Bloomberg, Italija pa je na zavidljivem četrtem mestu. V Italiji so v zadnjih treh letih investicije na tem področju narasle za 30 odstotkov, v zadnjih petih pa za 71 odst. in sicer za skupnih 13,9 milijard dolarjev. Če izvzamemo Nemčijo, je Italija investirala v obnovljive vire več kot vse ostale države Evropske unije skupaj, piše ameriška tiskovna agencija, specializirana za gospodarska vprašanja. Der Spiegel pa piše o jedrski politiki v Italiji, in sicer izhaja iz napisa, ki je ob vhodu v številna italijanska mesta in vasi: »De-nuklearizirana občina«. Gre za napise brez vsake zakonske osnove, ki predstavljajo nekakšen ostanek protijedrske politike iz 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je Italija po eksploziji v Černobilu opustila gradnjo jedrskih central, piše nemški tednik. Po ljudskem referendumu so zaprli tri centrale, ki so že delovale na polotoku, in tako je Italija postala prva industrializirana država, ki se je odpovedala jedrskemu energetskemu sektorju. V resnici uvaža »jedrsko« elektriko predvsem iz Francije, Berlusconi pa že nekaj časa načrtuje, da bi Italija ponovno pristopila k tej obliki energetske proizvodnje, tudi ker danes uvaža iz tujine 70 odst. svoje energije, za kar plačuje vsako le- to 60 milijard evrov. Vlada je pred dvema letoma napovedala konec moratorija za jedrske centrale, vendar ni sposobna niti urediti sežigalnik za odpadke, ugotavlja nemški tednik, tako da je vse prej kot rečeno, da bo po ponovni začasni prekinitvi zaradi eksplozije central na Japonskem Italija čez nekaj let res začela z gradnjo novih jedrskih central. Italija se pogaja z Gettyjevim muzejem v Los Angelesu, da bi vrnili ukradenega Zmagoviteva mladeniča. Za ureditev spora okrog bronastega kipa grškega mojstra Lizipa starega 2.300 let je guverner dežele Marke ponudil kalifornijskemu muzeju »oljčno vejico«, poroča Agence FrancePresse. »Ne napovedujemo vojne, pač pa iščemo rešitev, ki bi zadostila ameriškemu muzeju, Italiji in ljubiteljem umetnosti po vsem svetu . V Italiji želimo, da bi se pomembna kulturna ustanova, kot je Getty, držala etičnih pravil in ne bi razstavljala ukradenih umetnin,« je dejal guverner. Konkretno predlaga, da naj bi kip izmenično razstavljali v Kaliforniji in v Markah, od koder je izginil v 70-ih letih prejšnjega stoletja in se nekaj časa pozneje pojavil v Gettyjevem muzeju. Vodstvo Gettyja pa je sicer vljudno, a vsebinsko trdo odgovorilo, da zaenkrat ni take možnosti, vsaj dokler se ne bo zaključi sodni spor okrog kipa: italijansko sodstvo je sicer že odredilo, da gre za tatvino in da je kip treba vrniti, Gettyjevi predstavniki pa so vložili priziv. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠEMPOLAJ - Nadaljujejo se protesti proti gradnji daljnovoda Tržič-Padriče Odločni Kraševci v boju za svojo zemljo Predstavnike delniške družbe Terna pričakali lastniki, ki jim niso dovolili vstopa na svoja zemljišča Protestniki so pričakali predstavnike družbe Terna pred zemljiščem Iga Radoviča, ki jim je nato orisal razloge, zaradi katerih jim ne dovoljuje vstopa na svojo zemljo kroma Tako kot v preteklih dneh so se tudi včeraj v Šempolaju nadaljevali protestni shodi, s katerimi domačini, lastniki zemljišč, predstavniki vaških organizacij, jusarjev in srenj tržaške pokrajine, Agrarne skupnosti, Kmečke zveze in Združenja zasebnih kraških lastnikov preprečujejo predstavnikom delniške družbe Terna vstop na zasebna oz. jusarska zemljišča. Družba namerava namreč postaviti nov visokonapetostni daljnovod od Tržiča do Padrič, kar bi povsem iznakazilo marsikatero kraško vas, ki leži na tej trasi, da o obdelanih površinah (njivah in vinogradih) ne govorimo. Na beli cesti za šempolajsko cerkvijo, ki vodi proti Slivnemu, »na pdunci« ji pravijo domačini, se je včeraj zjutraj zbralo precej ljudi (med njimi deželni svetnik Igor Kocijančič ter pokrajinska svetnica Elena Legiša, sicer domačinka). Kot napovedano je ob 9.30 predstavnik družbe Terna v spremstvu treh prič in sil javnega reda stopil do zemljišča Iga Radoviča, ki pa mu ni dovolil vstopa vanj. Oporekal mu je, da predložene dokumentacije ne sprejema, ker ni v slovenskem jeziku in ker so predvidene spremembe tako z okoljskega, kot zdravstvenega, gospodarskega in sploh krajinskega vidika povsem nesprejemljive in v nesoglasju s turistično kmetijo Kraška zemlja, v okviru katere prideluje z družino biološko zelenjavo in sadje. Predstavljeno izboljšavo oz. vzdrževanje trase tako v Šempolaju kot v Vižovljah pa je ocenil kot pesek v oči, kot spet nov privile- gij za tiste »lažne nevedneže«, ki so si zgradili vilo pod električnimi drogovi in se jih sedaj želijo znebiti ... na koži drugih seveda. Protestniki so predstavniku družbe Terna predočili svoje želje, v prvi vrsti tisto po iskanju alternativnih rešitev, ki ne bi oškodovale domačinov in njihovih aktivnosti. Pred leti so namreč v treh vaseh že zbrali 225 podpisov proti posegu družbe Terna in jih predstavili de-vinsko-nabrežinski občini, ki je podprla upravičene zahteve krajevnega prebivalstva. Takrat jim je bilo obljubljeno, da bodo traso, kjer se bo dalo, vkopali, čeprav bo to stalo celo sedemkrat več, v nasprotnem primeru pa naj bi jo vsaj umaknili iz naselja, se pravi daleč od hiš, v gozd v zaledju na primer. To je za lastnike terenov seveda veljalo kot neka garancija, danes pa bridko ugotavljajo, da je bila le potegavščina, saj obljube niso držali. »Dovolj nam je teh umazanih iger na naši koži. Siti smo današnje politike, ki ne spoštuje naših pravic. Za naše želje in potrebe še mar jim ni,« so se hudovali prisotni, ki nikakor se ne strinjajo s štirimi vašča-ni, ki so podpisali dovoljenje za gradnjo na njihovem terenu. Na Krasu se namreč vse več vlaga v razvoj teritorija in turizma, tak poseg pa vodi v povsem nasprotno smer. Kako to, da o posebno zaščitenih conah ZPS z izredno strogimi omejitvami (ki med drugim predvidevajo vkop trase) oz. o vinkulacijah evropskih zaščitenih področij Natura 2000 tokrat nihče ne govori? Protestniki so omenili tudi javno avdicijo o predstavitvi del, za katero v Šempolaju sploh vedeli niso (v Vižovljah pa so se je udeležili in vsi enotno volili proti posegu). Spet bodo začeli zbirati podpise in jih predložili deželnemu odborniku za infrastrukture in transport Riccardu Riccardiju skupaj z dokumentacijo, v kateri bodo zahtevali razveljavitev oz. prekinitev postopka novogradnje in potenciranja načrtovanega daljnovoda ter njegovo ozemljitev vzdolž avtoceste. Med popoldanskim obhodom zemljišč se je protestnikom v imenu občine pridružila odbornica Tjaša Svara. Kot je opozoril predstavnik Agrarne skupnosti Karlo Grgič, bi bil v teh primerih še kako koristen pravnik, ki bi bil lastnikom zemljišč v podporo in pomoč z nasveti in bi nesebično predstavljal njihove interese. Nikoli pa ni prepozno, so si bili včeraj vsi edini. Vse se namreč lahko spremeni, oni pa se vsekakor ne bodo vdali. Danes se bodo v Šempolaju zato spet zbrali ob 9.30 na beli cesti za cerkvijo, ob 11. uri pa na pokopališču. Sara Sternad Sobota, 2. aprila 2011 J APrimorski ~ dnevnik Pri Sv. Ivanu ponovno redna oskrba zvodo Podjetje AcegasAps in Podjetje za zdravstvene storitve obveščata, da je na območju Sv. Ivana oskrba z vodo ponovno redno vzpostavljena, potem ko so jo v četrtek prekinili zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju, ki so zadevala območje ulic Docce, Cave (od hišne številke 1 do številke 43), San Pelagio, Tintoretto (hišni številki 2 in 3) in Piero della Francesca ter župnijske cerkve na Trgu Gioberti. Analize so dale ugoden rezultat, tako da je voda ponovno na voljo, pri čemer občanom priporočajo, naj pred uporabo pustijo, da voda teče nekaj minut, dokler ne postane prozorna. Iz preventivnih razlogov tudi priporočajo, naj vodo pred pitjem pustijo vreti približno deset minut. Urad za orožje Tržaška kvestura obvešča, da bo urad za orožje in dovoljenja odslej odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 13. uro. 1. APRIL - Odzivi Narodni dom le ne bo gostil beguncev .Šale so lahko bolj ali manj uspešne, tokrat je naša prvoaprilska o Narodnem domu očitno zadela v črno. Jutranji slovenski radijski dnevnik je včeraj s poudarkom poročal, da so v teh dneh na vrat na nos začeli zasilno prenavljati Narodni dom pri Sv. Ivanu, da bi krovni organizaciji SKGZ in SSO v pritličnih prostorih lahko gostili 18 begunk in beguncev iz Tunizije. Vir ni bil naveden, novico in podatke pa je v svoji tiskani in spletni izdaji prvi (in do 7. ure zjutraj edini) objavil Primorski dnevnik. Prvi aprilski dan prinaša vsako leto take in drugačne novice, nekatere so resnične, druge izmišljene. Na članek se je odzval tudi predsednik paritetnega odbora, ki je našo »ekskluzivno novico« ironično komentiral, da bi morali krovni organizaciji pred sprejemom takih odločitev vprašati za mnenje odbora. Poleg tega pa se je pritoževal nad hrupom, ki so ga ponoči nad njegovim domom v Nabrežini povzročali helikopterji, ki so iskali begunce. Leti naj bi se namreč izkrcali pri Ču-pah. Upamo, da so se bralci pozabavali še z mnogimi oddanimi in prejetimi prvoaprilskimi »ribicami«. SKGZ - Včeraj srečanje z delegacijo Demokratske stranke Pomen vloge FJK glede odnosov s Slovenijo Za bolj konkreten pristop za uveljavitev vloge Slovencev \ oP* t www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kdo bi bil po vaši • «i i • v • oceni najboljši tržaški župan? O Roberto Antonione O Franco Bandelli O Roberto Cosolini O Massimiliano Fedriga O Uberto Fortuna Drossi O Paolo Menis SKGZ in DS sta analizirali nekatere osrednje politične in manjšinske tematike kroma Delegacija Demokratske stranke, ki jo je vodil tržaški pokrajinski tajnik Francesco Russo in v kateri sta bila še senatorka Tamara Blažina in pokrajinski podtajnik Igor Dolenc, se je včeraj dopoldne srečala z vodstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ob deželnem predsedniku Rudiju Pavšiču sta se sestanka na tržaškem sedežu krovne organizacije udeležila še Marino Marsič in Dorica Kresevič. Srečanje je nudilo priložnost za poglobljeno analizo nekaterih osrednjih političnih in manjšinskih tematik ter priprav na bližnje upravne volitve. Posebej je bila izpostavljena vloga naše dežele kar zadeva odnose z bližnjo Slovenijo ter potrebo po še tesnejšem sodelovanju obeh držav tako na institucionalni ravni kot na ravni gospodarskih, kulturnih in drugih dejavnosti, piše v sporočilu za javnost. Udeleženci srečanja so menili, da je v času velikih sprememb in brisanja napetosti iz preteklosti potreben bolj konkreten pristop v smeri uveljavljanja vloge slovenske narodne skupnosti v deželnem, predvsem pa v tržaškem mestnem prostoru. Potrebna je nova vizija, ki bo ustvarila priložnosti za vsestranski razvoj ljudi različnih jezikov in kultur. V tem procesu pa je zelo pomembno, da krajevne institucije odigrajo vidnejšo vlogo povezovanja in odpiranja ter da se odpravi določeno nezaupanje, ki v procesu večjega zbliževanja držav in ljudi, ki jih veže skupna evropska pripadnost, še vedno deluje zaviralno, menijo pri SKGZ in DS. 8 Sobota, 2. aprila 2011 ITALIJA / NAŠ INTERVJU - Dolinska županja Fulvia Premolin o polemikah na račun vode »Naj še enkrat ponovim: Nihče ni privatiziral vode!« Če se ne bi prilagodili zakonu, bi v Dolino poslali komisarja - Nekatere storitve bodo najbrž dražje Dolinska županja Fulvia Premolin je tudi med včerajšnjim pogovorom za naš dnevnik ponovila to, kar ponavlja že več tednov: da uprava Občine Dolina ni pri-vatizirala vode, da osebno nasprotuje privatizaciji tako pomembne javne dobrine in da se bo proti tej izrekla tudi na junijskem referendumu. A da kljub temu njena uprava ni mogla preprečiti, da bi oskrbovanje vodovodnega in greznične-ga omrežja prešlo v tuje roke. »Kot edina občina na Tržaškem in najbrž tudi edina v Furlaniji-Julijski krajini smo za vodovod in greznice skrbeli sami. Do zadnjega sta ti službi bili v naši režiji, medtem ko je za »depuracijo« oziroma čistilne naprave že prej skkrbelo podjetje Ace-gas-Aps. Naposled se je morala tudi naša občina pokoriti določilom deželnega zakona 13/2005, na podlagi katerega smo 27. decembra 2005 vse občine tržaške pokrajine ustanovile ATO (Ambito territoriale ot-timale - Optimalno teritorialno območje). To je javni organ, konzulta vseh županov, ali če poenostavim, neke vrste Kraška gorska skupnost za vodo. Na državni ravni so ATO ukinili, morebitna zmaga na junijskem referendumu pa jih bo ponovno uvedla po vsej Italiji. Ustanovljeni so bili namreč z namenom, da bi ščitili vodo in jo ohranili v javnih rokah.« »De facto« pa tržaško vodovodno omrežje upravlja družba Acegas-Aps, v katerem javne uprave kmalu ne bodo več imele večinskega deleža ... »Ista konvencija, na podlagi katere je bil ustanovljen tržaški ATO, mu namreč tudi nalaga, da poišče upravitelja vodovodnega in grezničnega omrežja ter čistilnih naprav med tistimi, ki že delujejo na teritoriju. Tržaški ATO je kot upravljavca izbral družbi Acegas-Aps in Kraški vodovod. Poudarila bi tudi rada, da ni prišel v poštev noben moratorij, saj zakon določa točne termine: če se naša občina ne bi prilagodila, bi v Dolino poslali komisarja. Eden od očitkov, ki jih je bilo slišati v teh tednih, se nanaša na dejstvo, da bo za vodo in greznice Občine Dolina odslej skrbela Acegas. Zakaj ni izbira padla na »bolj domači« Kraški vodovod? »ATO določa enotne tarife za celotno območje, zato se ne bi veliko spremenilo. Zakon pa jasno pravi, da je treba upravljavca izbrati na podlagi njegove učinkovitosti. Kako bi lahko opravičila izbiro Kraškega vodovoda, ko pa nudi samo oskrbovanje vode, nikakor pa ne greznic in čistilnih naprav? Naša občina bi se potemtakem morala posluževati dveh različnih upravljavcev, občani bi dobivali dva različna računa, stroški bi bili večji ... « VOLITVE Camber pri Berlusconiju Tržaški senator Giulio Camber se je včeraj sestal s predsednikom vlade in Ljudstva svobode Silviom Berlusconijem. Na srečanju je bil govor o tržaških občinskih volitvah in Berlusconijevi podpori poslancu Robertu Anto-nioneju, ki je bila odločilna za propad kandidature Camberju všečnega Piera Tononija. Na srečanju sta Berlusconi in Camber podpisala sporazum o »priznanju soglasne operativnosti,« kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, izdanem po sestanku. Z njim naj bi zgladili nesoglasja v tržaškem vodstvu večinske des-nosredinske stranke. Dogovor med tržaškim senatorjem in predsednikom vlade bosta danes na tiskovni konferenci predstavila pokrajinska ko-ordinatorka Ljudstva svobode Sandra Savino in njen namestnik Piero Tononi. Pa smo pri tarifah. Na javni skupščini, ki jo je v torek v Prešernovem gledališču v Boljuncu priredil sindikat CGIL, je bilo slišati, da bo dolinske občane sprememba drago stala. »Voda nas bo stala manj kot doslej, cena oskrbovanja greznic bo nespremenjena, nekoliko se bo podražil le strošek za čistilne naprave. To pa predvsem zato, ker zahteva čistilnica v Škednju velik obnovitveni poseg, govori se o petdesetih milijonih evrov, del teh stroškov pa bodo seveda razdelili na uporabnike.« Na skupščini je bil izrečen tudi očitek, da bodo novi priključki za skoraj tisoč evrov dražji in da bi se morala Občina pogajati z družbo Acegas in iztržiti ugodnejše tarife ... »Pogajam se lahko le v tej vmesni fazi, ko urejamo prehod. Tarife in vse ostalo so stvar dogovora med Atom in Acegasom: naša občina je namreč morala prepustiti vodovodno službo Atu, ki se je nato dogovoril z Acegasom. Fulvia Premolin kroma Tudi cena priključkov je stvar dogovora v sklopu A ta, v katerem ima kot znano naša občina le šestodstotni delež, tržaška pa se-deminšestdesetodstotnega. Cena priključkov v dolinski občini naj bi vsekakor bila sred- nja cena tarif, ki veljajo v Miljah oziroma Trstu. Natančnih cen še ne poznam, očitno pa je, da ima Acegas tržne tarife... Žal bomo morali plačati nekaj več.« Sindikalisti so se hudovali tudi nad pomanjkanjem soočanja z občinsko upravo. »Na naši občini smo letos, po petnajstih letih, podpisali notranjo delovno pogodbo. Pri tistem pogajalskem omizju sem bila skoraj vedno prisotna, mislim, da lahko to potrdijo tudi predstavniki sindikata. Prehod vodovodne službe zunanjemu upravljavcu pa ni bil od mene odvisen, zato ne vem, o čem naj bi se pogajali. Nihče ni izgubil službe, vsi so ostali v stavbi in delajo v okviru službe, ki se ukvarja s čiščenjem cest in odvažanjem komunalnih odpadkov. Zagotavljam vam, da ni lahko obdržati te službe od vrat do vrat, ker nimamo dovolj uslužbencev in ne smemo zaposliti novih. Splošni trend je, da se take službe poverja zunanjim družbam, mi pa jih skušamo do zadnjega obdržati v hiši.« Poljanka Dolhar PREVOZI - Vsedržavni protest V Trstu najnižja udeležba, promet vsekakor ohromljen Stavka v krajevnih prevozih in železniškem prometu, ki so jo oklicali področni sindikati, je včeraj dober del Italije spravila na kolena. Protest je povezan s kolektivno pogodbo, ki je že dve leti niso obnovili, pa tudi s krčenjem sredstev za javne prevoze. V FJK je bila udeležba visoka, najnižja je bila prav na Tržaškem, kjer je baje stavkalo 55 odstotkov uslužbencev podjetja Trieste Trasporti kroma ODBOR RILKE Napolitano še naprej Simone Napolitano bo še naprej predsedoval Turistično-gospodarskemu odboru Rilke, prav tako bodo v vodstvu še naprej sedeli podpredsednik Corrado Greco, blagajnik Alberto Pisani in tajnik Sergio Rustia ter drugi člani Barbara Bas-si, Alenka Franceschini, Noris Vesnaver, Anna D'Angelo in Poul Tout, medtem ko so bili v nadzorni odbor izvoljeni Dario Varisco, Satko Sardoč in Roberto Fortunat. Tako so se člani odbora Rilke odločili na občnem zboru, ki je potekal 23. marca, medtem ko je v sredo, 30. marca, potekala prva seja potrjenega vodstva. Med cilji, ki si jih je slednje zadalo, je izid novega, bogatejšega zemljevida, ki bo poleg tržaške obsegal še goriško pokrajino, točneje goriški Kras in spodnje Posočje. Zemljevid, s katerim želijo ovrednotiti zanimivosti omenjenega območja, bodo izdali v sodelovanju z družbo Ecoturismo FVG iz Po-lazza, poleg tega pri odboru Rilke načrtujejo tudi izid novega turističnega vodiča Rilke Guest Guide, ki ga bodo delili predvsem po hotelih s ciljem nuditi gostom prikaz turistične ponudbe v tržaški pokrajini ter na goriškem Krasu in spodnjem Posočju. DRUŽBA SIOT Testiranje naprave za omejevanje smradu Prihodnji teden bo stekel projekt, katerega cilj je omiliti smrad, ki uhaja iz naftnih zbiralnikov družbe za čezalpski naftovod Siot in povzroča nemalo nevšečnosti prebivalcem Krmenke in bližnjih krajev. Pri družbi Siot so se odločili za testiranje novega sistema, ki se je izkazal za uspešnega in ga že uporabljajo pri zbiralnikih družbe Sarpom v kraju Quiliano pri Savoni v Liguriji. Sistem, ki so ga predstavniki družbe Siot preteklega 23. marca že orisali predstavnikom Občine Dolina, Pokrajine Trst in agencije Arpa za Furlanijo-Julijsko krajino, nosi ime VOC Control (kratica VOC pomeni Volatile Organic Compounds oz. hitro hlapljive organske spojine), proizvaja pa ga podjetje Idrabel Italia srl. Gre za napravo, ki je na točkah, kjer se domneva, da uhaja smrad, sposobna razpršiti v ozračje posebno organsko razgradljivo tekočino, ki lahko »ulovi« spojine, ki povzročajo smrad. Tako napravo bodo postavili na enega od zbiralnikov in opravili test, ki bo med drugim obsegal tudi ugotovitev vrednosti hitro hlapljivih organskih spojin in žveplovodi-ka v okolju ter specialistične analize na podlagi t.i. dinamične olfaktome-trije, ki je trenutno edina priznana metodologija za merjenje vonjav. Po besedah generalne direktorice družbe Siot Ulrike Andres je cilj testa preveriti učinkovitost omenjenega sistema v teku operacij polnjenja in praznjenja zbiralnika, pri čemer bodo uporabili prav tako vrsto nafte, ki najbolj povzroča smrad: »Računamo, da bomo v kratkem času prejeli točne in izčrpne odgovore, tako da bomo lahko predstavili rezultate oblastem, predvsem pa, da bomo dosegli skupno in trajno rešitev,« je dejala Andresova. V sporočilu za javnost družba Siot vsekakor poudarja, da smrad, ki uhaja iz zbiralnikov, ne škodi zdravju, kar je potrdila tudi študija ekipe medoddelčnega centra za upravljanje okolja Cigra tržaške univerze (o tem je pred časom v pogovoru za naš dnevnik govoril tudi operativni direktor družbe Siot Nevio Grillo), ki je med drugim razkrila tudi, od kod smrad. Za slednjega je namreč kriva nafta z območja Kaspijskega morja, ki vsebuje več žvepla kot nafte iz drugih krajev, zato je smrad močnejši. ZAHODNI KRAS - Teden dni po začetku asfaltiranja pomembne prometnice Furlanska cesta ... skoraj zaprta Vprašanje svetnika SKP Roberta Cattaruzze na seji zahodnokraškega rajonskega sveta - Uradno zaprtje od 8. do 18. ure Dela na Furlanski cesti so bila v ospredju četrtkove seje zahodnokra-škega rajonskega sveta. Tržaška občinska uprava je pretekli teden odredila zaprtje ceste, da bi omogočila pre-potrebno asfaltiranje prometnice, ki povezuje mesto s Kontovelom, Prose-kom in zgoniškim Krasom. V tej zvezi je rajonski svetnik Stranke komunistične prenove in podpredsednik rajonskega sveta Roberto Cattaruza vložil vprašanje, da bi izvedel, ali je cesta res zaprta za promet, ali ne. V zadnjih dneh se je namreč zgodilo, da so -kljub delom - avtomobili vozili po Furlanski cesti tako v smeri proti mestu kot v smeri proti Kontovelu. Pred začetkom del je župan Roberto Dipiazza izdal odredbo o prepovedi parkiranja na celotnem območju ceste ter o prepovedi vožnje, in sicer izključno od 8. do 18. ure, to je ob času del. Od te prepovedi so izključena vozila hitre pomoči, vozila organov javnega reda in vozila tam bi-vajočih ljudi, prav tako pa je vožnja dovoljena avtobusom krajevnega javnega prevoza Trieste trasporti. Podjetje je asfaltiralo že odsek ceste od ovinka pri Fričih v Barkovljah (kjer so pred časom uredili drugo parkirišče) v smeri proti Kontovelu, strgalo pa je že asfalt na območju konto-velskega Ključa. V zadnjih dneh so začela vozila kljub prepovedi voziti po Furlanski cesti tudi ob času izvajanja del. V četrtek je sicer izvidnica mestnih redarjev med Prosekom in Kontovelom preusmerjala promet preko Naselja S. Nazario proti Opčinam, včeraj - ko mestnih redarjev ni bilo na spregled - pa je bila vožnja po Furlanski cesti spet možna. Na odseku, kjer so dela opravljali (med nekdanjo mitnico in Kontove-lom), so sicer uvedli izmenično enosmerno vožnjo, ki sta jo upravljala dva uslužbenca izvajalca del, promet pa je vendarle stekel. Zato ni jasno, ali je cesta zaprta, kot nakazujejo cestni znaki, ali ne. M.K. Furlanska cesta je zaradi del zaprta, toda avti vseeno vozijo po njej kroma / TRST Sobota, 2. aprila 2011 9 WÄRTSILÄ - Stavka, zborovanja in dejavnost sindikatov Poziv institucijam in politikom: Industrijski načrt brez perspektiv Stavkalo naj bi 80 odstotkov uslužbencev - Dopolnilna blagajna posledica strateških izbir finskega vodstva Dan protesta proti načrtovanemu zmanjšanju števila delovnih mest je v osrednjem italijanskem sedežu finskega koncerna Wartsila v dolinski občini minil v znamenju visoke udeležbe. Uslužbenci različnih oddelkov, tako delavci kot uradniki, so masovno stavkali (dve uri ob koncu vsake izmene) in se udeležili zborovanj, na katerih so imeli glavno besedo sindikati in sindikalni predstavniki. Po njihovih podatkih je na koncu jutranje izmene, ko je bilo v službi okrog 900 ljudi, stavkalo kakih 80 odstotkov uslužbencev, o drugi izmeni z okrog sto uslužbenci pa sinoči ni bilo podatkov. V tržaškem obratu dela 1250 ljudi, v Italiji skupno 1400. Vodstvo skupine je pred dnevi predstavilo industrijski načrt, ki predvideva izredno dopolnilno blagajno za 101 uslužbenca - 64 uradnikov in 37 delavcev. Dopolnilna blagajna naj bi trajala dve leti. V Trstu je na prepihu 80 zaposlenih, preostalih 21 pa dela v obratihh v Messini, Palermu in Civita-vecchii, ki jih skupina namerava zapreti. Sindikati so načrt odločno zavrnili, pogajanja so se zanje končala, zavzemajo se za ohranitev vseh delovnih mest. Kovinarski sindikati UILM, FIOM-CGIL in FIM-CISL so včeraj priredili skupno novinarsko konferenco, na kateri so obrazložili svoja stališča. Pokrajinski tajnik UILM Vin-cenzo Timeo je povedal, da so se sindikati in uslužbenci na jutranjem zborovanju dogovorili, da se z enotnim dokumentom obrnejo na krajevne institucije in politike, zlasti parlamentarce. »V Trstu je delež industrije slabih 11 odstotkov na celotno gospodarstvo, to je zelo skromen podatek. Do dejanske uvedbe dopolnilne blagajne je še mesec dni, v tem času pa bo težko prišlo do preobrata,« je dejal. Timeo in ostali menijo, da je industrijski načrt v resnici samo skupek opravičil in razlag v zvezi s krčenjem delovne sile, razvojnih perspektiv v njem ni. Stefano Borini, pokrajinski tajnik FIOM, je priznal, da je koncern Wartsila v zadnjem desetletju dal Trstu veliko. Zdaj pa prvič jemlje, kar vzbuja skrbi: »Takega načrta ne bomo sprejeli, saj napoveduje deindustrializacijo Trsta.« Umberto Salvaneschi, pokrajinski tajnik FIM, je pristavil, da je bila zavrnitev načrta obvezen korak proti odločitvam, ki prihajajo neposredno z osrednjega sedeža na Finskem. Na srečanju sta sindikalna predstavnika delavcev Sasha Colautti Novinarska konferenca sindikatov na sedežu UILM pri Domju kroma (FIOM) in Fabio Kanidisek (FIM) povedala, da napovedani ukrepi niso direktno povezani z gospodarsko krizo in znatnim upadom naročil ter proizvodnje motorjev in drugih naprav. »Posledice tega še pridejo, žal še ne vemo, kaj čaka preostalih 1200 zaposlenih. Zdaj pa imamo opravka z reorganizacijo, ki jo vodijo na Finskem in ne smemo pozabiti, da je koncern tudi lani ustvaril bajne dobičke (412 milijonov evrov neto dobička, op. nov.),« je dejal Colaut-ti. Italijanska skupina naj bi izgubljala na vplivnosti, vse več odločitev sprejemajo v tujini. Sto delovnih mest v Italiji pa je zdaj odvečnih, ker se uradi za storitve za stranke selijo iz Trsta na Finsko, medtem pa so v nizozemskem Kampnu odprli ogromno skladišče, v katero bodo do konca tega leta spravili vse nadomestne dele korporacije. Ostala skladišča okoli po svetu bodo bistveno zmanjšali ali zaprli. Finsko vodstvo spreminja svojo strategijo, posledica dinamičnih izbir so ponekod nova delovna mesta (v tem primeru na Nizozemskem in Finskem), drugod pa dopolnilna blagajna, ki je pogosto žal predsoba brezposelnosti. Predsednik skupine Wartsila Italia Sergio Razeto je sicer pred dnevi zagotovil, da Trst ostaja strateško pomemben in spomnil, da so pred meseci v Dolini začeli proizvajati propelerje, ki so bili dotlej na Nizozemskem. Razeto je tudi izjavil, da je dopolnilna blagajna boleča, a neizbežna rešitev za preprečitev hujših posledic. (af) SV. JAKOB - V četrtek popoldne Pretepel vrstnika, partnerkinega sina Storilca, nezakonitega priseljenca, so prijeli, obsodili in izgnali iz države V četrtek popoldne je v nekem stanovanju v Istrski ulici, nedaleč od Trga Pestalozzi pri Sv. Jakobu, prišlo do nasilja. Tržaška občinska policista, ki sta bila v bližini, sta s ceste zaslišala vpitje, ki je prihajalo iz stanovanjskega bloka. Pred vhodnimi vrati poslopja so naleteli na 27-letnika s krvavim obrazom. Odhajal je iz stanovanja, da bi poiskal pomoč, ker ga je materin ljubimec pretepel in naglo odšel. Posebnost je v tem, da je nasilni partner 50-letne gospe star 30 let in je torej le tri leta starejši od njenega sina. Redarja sta takoj poklicala operativno komunikacijski center, pridružilo se jim je več kolegov in prerešetali so dober del četrti. Storilca so izsledili na začetku kolesarske steze pri Pončani. Ko je 30-letni srbski državljan Faton Gashi, ki je imel vidne poškodbe na rokah, zagledal redarje, jih je začel težko zmerjati. Odvedli so ga v urad sodne policije in ugotovili, da je Gashi nezakonit priseljenec, ki so ga pred leti izgnali iz Italije. Dovoljenje za bivanje so mu tedaj preklicali, ker se je do njega dokopal s sklenitvijo lažne zakonske zveze. Včeraj so mu po takojšnjem postopku že sodili, sodnik je potrdil, da mora Gashi zapustiti državo. Danes naj bi z letalom odletel v Srbijo. Zakaj je do nasilja prišlo, po navedbah občinske policije ni znano, pretepeni bo okreval v nekaj dneh. Po tatvini zaprli El Fritolin Prišli so preiskovat tatvino, v lokalu na Miramarskem drevoredu pa so opazili neprimerne higienske razmere in ga zaradi tega zaprli. Zgodilo se je v gostinskem obratu El Fritolin v Barkovljah. 25. marca so neznanci okradli lokal in posegla je policija. Agenti so si pozorno ogledali prostore, v kuhinji pa so naleteli na precejšnjo umazanijo, ki je ogrožala zdravje strank. Obvestili so tržaško podjetje za zdravstvene storitve, inšpektorji pa so po ogledu ukazali takojšnje zaprtje obrata. Upravnik ga bo lahko spet odprl, ko bodo higienske razmere primerne. BAZOVICA - Razstava V Naravoslovnem centru Kamen Vez med kamnom in Kraševci je bila vedno zelo močna. Ker je bil Kras nekoč večinoma kamnit, so naši predniki uporabljali kamen v več namenov. V Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici bo v nedeljo center odprt od 9. do 17. ure, ob 10. uri pa bodo odprli razstavo Kamen -bogastvo Krasa, ki jo je pripravil in jo bo na otvoritvi predstavil Paolo Sossi. Razstava prikazuje različne kraške kamnine in uporabo le-teh. Razstava bo nato odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop prost. LICEJ CARDUCCI - Dvanajsta izvedba projekta Šport in kultura Tri pobude - Podpora Pokrajine - Med sodelujočimi šolami tudi licej Slomšek Dve nižji in sedem višjih srednjih šol iz Trsta, med katerimi je tudi Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška ter celovška gimnazija Ingeborg Bachmann iz Avstrije in Gimnazija Banja Luka iz Bosne in Hercegovine so pristopile k dvanajsti izvedbi projekta Šport in kultura, ki ga prireja tržaški klasični licej Francesco Petrarca ob podpori Pokrajine Trst. Projekt, ki so ga v četrtek predstavili na sedežu pokrajinske uprave, ponuja model, ki vključuje vse oblike športnega udejstvovanja, kjer ne gre za šport na visoki ravni, kar pomeni, piše v sporočilu za javnost, zasuk v okviru procesa razvoja športnega udejstvovanja, ki je daleč od ekscesov skrajnega agonizma in iskanja dosežkov. Na tak način šport postane prava socialna storitev, ki je usmerjena v dosego dobrega psihofizičnega počutja in kakovosti življenja, zato projekt spodbuja širjenje športne dejavnosti oz. idejo o športu za vse. Cilj projekta je doseči, da se pozornost dijakov osredotoči tudi na druge plati športa, da si tako lahko oblikujejo športno kulturo, ki naj filtrira ekscese prednjačenja in spek-takla za vsako ceno. S tem se želi podpreti OPERETA Letošnji nagrajenec je slavni Tim Rice Britanski lirik in libretist Tim Rice, po celem svetu znan kot avtor glasbe za muzikal Jesus Christ Superstar, napisal pa je tudi glasbo za številne animirane filme, je letošnji dobitnik Mednarodne nagrade operete. Ta nagrada za glasbene dosežke ima pri nas že dolgo tradicijo, saj bo letos doživela že svojo XXIII. izdajo, so povedali na včerajšnji novinarski konferenci v Rossettiju, kjer so se poleg Claudia Grizona, sicer predsednika Mednarodnega združenja operete FJK, zbrali še predstavniki Stalnega gledališča FJK in član žirije Danilo Soli. Claudio Grizon je povedal, da bodo letos prvič podelili nagrado glasbeniku, ki ustvarja glasbo za muzikale, prav tako prvič pa bo nagrada šla v roke Britanca. Tim Rice, ki je cenjen tako na starem kontinentu kot tudi čez "lužo', je bil ob novici o prejemu nagrade ganjen, pa čeprav je njegova vitrina že polna številnih uglednih nagrad, je še dejal Grizon, ki je ob tem tudi dodal, da je ta vsestranski glasbeni ustvarjalec za svojo glasbo prejel kar tri oskarje, ki jih sicer podeljuje ameriška filmska akademija. Danilo Soli pa je povedal, da Tima Rica nagrajujejo za njegov izjemen prispevek k glasbi kot tudi njegovemu velikanskemu vplivu na glasbeni svet tako na odru kot zunaj njega. Naj povemo še to, da bo v Trstu kmalu debitiral muzikal Chess, pod katerega se je prav tako podpisal Rice, ene uprizoritve pa se bo osebno udeležil tudi letošnji nagrajenec. Tim Rice se bo v Trstu mudil 15. aprila, ko bo ob 18. uri v dvorani Bartoli tudi na sporedu svečanost, na kateri bodo letošnjemu nagrajencu izročili bronasti kipec preminulega miljskega umetnika Uga Caraja. Sir Timothy Miles Bindon Rice, znan pod imenom Tim Rice, se je rodil 10. novembra 1944 v Angliji, kjer je tudi dokončal študij. Pri 22 letih se je zaposlil pri diskografski založbi Emi Records, leta 1967 pa je spoznal glasbenika An-drewa Lloyda Webbra, s katerim sta ustvarila nepozabne melodije za številne muzikale, filme in risanke. Naj naštejemo samo nekatere uspešne muzikale, ki sta jih ustvarila ta dva glasbena velikana: Evita, Lepotica in zver, Chess. Tri oskarje pa je Tim Rice prejel za skladbe Can you feel the love tonight (animirani film Levji kralj), A whole new world (animirani film Aladin) in za skladbo You must love me (muzikal Evita). (sč) športno filozofijo, mišljeno kot vključevanje in sodelovanje ter prenos etičnih in družbenih vrednot, kot so strpnost in fair play, s ciljem boriti se proti pritiskom sodobne družbe, ki grozijo tradicionalnim temeljem in idealom in težijo k uveljavitvi modelov obnašanja in življenjskih slogov, ki so v znamenju skrajne krepitve duha tekmovalnosti kot merila odnosa med ljudmi. Poleg seveda liceja Petrarca in že omenjenega liceja Slomšek, bodo pri letošnji izvedbi sodelovali še izobraževalna zavoda Da Vinci-Carli-Sandrinelli in Nautico, liceja Dante Alighieri in Gio-sue Carducci, umetnostni zavod Nordio ter nekateri razredi Večstopenjske šole Valmaura in Nižje srednje šole Divisione Julia, letos pa se bodo pobude prvič udeležili tudi dijaki celovške gimnazije Ingeborg Bachmann in banjaluške gimnazije. Projekt, glede katerega pobudniki želijo, da bi pri njem sodelovalo kakih tisoč dijakov, se deli na tri pobude. Od 4. do 12. aprila bo v zborni dvorani liceja Petrarca potekal Teden športa in kulture, dalje bosta 5. in 6. maja v telovadnici omenjenega liceja na sporedu ženski odbojkarski in moški košarkarski turnir za dijake trienija, zadnja pobuda, z naslovom Sport & Fun, pa bo na sporedu 3. junija. Na Proseku ples z Giuliapellizzariballaben(d) Giuliapellizzariballaben(d) se po dveh uspešnih koncertih spet vrača na Prosek. Danes bo od 21.00 dalje v Kulturnem domu na Proseku ples z ansamblom, ki je požel velik uspeh že ob prvem gostovanju ob praznovanju sv. Martina, nazadnje pa 5. januarja. Pevka Giulia Crocini, pevec in kitarist Enrico Pellizari in Marco Ballaben za pianolo nastopajo širom po deželi že od leta 1994, poznani pa so tudi v Venetu, Ligurij in Toskani: na koncertih izbirajo znane uspešnice osemdesetih let, pa tudi nekaj novih. Ansambel napoveduje triurni koncert, nato pa bo na vrsti še ples za mladde z DJ-jem. prej do novice www.primorski.eu1 10 Sobota, 2. aprila 2011 ITALIJA / SKD Gruden: jutri pohod pri Volčjem gradu V začetku marca se nam pobuda ni obnesla, saj nam je vreme ponagajalo! Sedaj pa gre zares. Pohodniški čevlji so že pripravljeni, palice in nahrbtniki tudi. Kam pa kam? V Volčji grad, seveda, in to jutri v organizaciji SKD Igo Gruden in ob sodelovanju razvojnega društva Debela griža. Pred nami je sončen dan, primeren za pomladanski pohod po učni poti Pot kamna, to je 4 km urejeni poti, kjer bomo spoznali značilnosti kraške krajine, kraških naselij ter posebnosti vasi z izredno bogato kamnoseško dediščino in enim največjih ohranjenih prazgodovinskih gradišč pri nas. Zbrali se bomo ob 9.30 na nabrežinskem placu, od koder bomo ob 9.40 z osebnimi avtomobili krenili do Volčjega grada. Pohod traja vsega dve dobri uri, primeren pa je za staro in mlado, poskrbljeno pa bo tudi za kraški prigrizek. (Z.P.) 150-letnica združitve Italije: razstava o vzhodni meji Tržaška državna knjižnica in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine prirejata v ponedeljek ob 17. uri v prostorih državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 odprtje razstave Vzhodna meja ob 150. obletnici združitve Italije. Na ogled bodo knjige, revije, časopisi in dokumenti iz knjižnih in arhivskih fondov obeh ustanov. Razstava bo odprta do 30. aprila s sledečim urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9.30 do 18.30, ob petkih in sobotah pa od 9.30 do 13.30. Pojasnilo [12 Lekarne V petkovi številki smo na 10. strani objavili obsežen članek o odprtju paleontološkega najdišča v Ribiškem naselju. Prvoaprilski tiskarski škrat nam je tokrat zagodel in premešal štrene oz. članke in namesto dokončno obdelane verzije ponatisnil nedokončano. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 2. aprila 2011 FRANC Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.50 - Luna vzide ob 5.51 in zatone ob 18.47 Jutri, NEDELJA, 3. aprila 2011 LJUBA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje C, zračni tlak 1024 mb pada, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10 stopinj C. Do sobote, 2. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040-7606477, Ške-denj - Ul. di Servola 44 - 040-816296, Bazovica - 040-9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 0409221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040-421125 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Na lepi sončni leg i ob robu gozda, s pogledom na morje in hribe J ■--- V DOLINI PRODAJAMO L samostojno, še v gradnji, hišo z dvoriščem, kletjo, garažo in vrtom. 1 Zaključna notranja dela po lastni izbiri. Info: 040 662111-348 2666609 Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine è il mio inizio«. CINECITY - 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Hop«; 16.10, 18.50, 21.40 »Kick-Ass«; 16.15, 18.50, 21.40 »Mia moglie per finta«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.20 »Boris - Il film«; 17.20, 19.40, 22.00 »Sucker punch«; 17.40, 19.55, 22.05 »Amici, amanti e...«; 17.45, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 15.40 »Sotto il vestito niente - L'ulti-ma spiata«; 15.30 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 15.30 »Rango«. FELLINI - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Silvio forever«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Boris - Il film«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Nessuno mi pou' giudi-care«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Gola zabava«; 14.55, 17.10, 19.25, 21.40, 23.55 »Pravi pogum«; 14.50, 7.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Odklenjen«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00 »Odrasli«; 12.50, 15.00 »Zlatolaska 3D«; 10.50, 13.10, 15.30, 17.50 »Rango - sinh.«; 21.40, 23.59 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 13.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Odklenjen«; 11.15, 13.45, 16.10, 18.45, 21.15, 23.55 »Gola zabava«; 13.30, 16.15, 18.50, 23.50 »Prikriti udarec«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Rango (podnas.); 20.50, 23.25 »Obred«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Kick - Ass«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hop«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 16.30 »Rango«; 18.15, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«. SUPER - 16.10 »Gnomeo e Giulietta«; 17.30, 20.40 »Frozen«; 19.00, 22.15 »Sucker punch«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Boris - Il film«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Kick - Ass«; 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.20, 22.00 »Hop«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Mia moglie per finta«; Dvorana 5: 22.0 »Sucker punch«; 17.30, 20.00 »I ra-gazzi stanno bene«. 9 Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA, ki jo prireja Glasbeni laboratorij Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijala v prostorih šole v Ul. Cara-vaggio 4. Koledar: torek, 5. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2. del); četrtek, 7. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2. del); petek, 8. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2.del). Nastopili bodo kot solisti in v komornih sku- Zaeza cmkaeniâ peoôâifi dÜwwu vabi na jutri, 3. aprila, ob 15. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici pinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. Seznam nastopajočih na strani www.guardiella.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vabi starše, izvoljene v področne in zavodske svete slovenskih šol na Tržaškem, da se v torek, 5. aprila, udeležijo zborovanja za predložitev kandidatnih list za obnovitev Deželne komisije za slovenske šole. Zborovanje bo na Liceju Franceta Prešerna (Vrdelska cesta 13/1) z začetkom ob 18.00. DPZ ŽIGA ZOIS vabi starše na popoldanske govorilne ure, ki bodo v petek, 15. aprila, na sedežu v Ul. Weiss št. 15 in sicer ob 17. uri za starše dijakov bie-nija, ob 18. uri pa za starše dijakov trie-nija obeh smeri. Pričakujemo polno-številno prisotnost. M Izleti Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov, SKD Lipa, MoVS Lipa in MePZ Lipa vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje V moji duši vlada... danes. 2. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici Vsoorganizaciji ZPZP, JSKD, ZCPZ,ZSKP KRUT Velikonočno potovanje s Krutom »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki vas privlači čar severnih dežel, obveščamo, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest. Vabljeni, da se čimprej zglasite za dodatna pojasnila in vpis na sedežu Krut-a, Ul. Ciceorne 8/B, tel. št.: 040-360072. POMLADANSKI IZLET SPDT SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila, tradicionalni pomladanski izlet. Letos se bomo podali na najvišji vrh Črnih hribov in sicer na Trstelj (610 m). Zbrali se bomo ob 8.30 uri pri spomeniku v Križu. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do vasi Lipa. Pohod je primeren za vse in bo trajal približno tri ure. Informacije: tel. št. 040-220155 - Livio. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griza, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovinske dediščine v nedeljo, 3. aprila, v Volčji grad, na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040200924 (Zulejka). MLADINSKI ODSEK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST prireja v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet za družine v Bolnico Franjo in v Idrijo z ogledom Antonijevega rova. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.15 iz Sesljana; povratek je predviden okrog 19. ure. Informacije in prijave na tel. št.: 3385953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava je obvezna do ponedeljka, 4. aprila. KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Sarajevo in Mostar. Za vpis in infor- macije pokličite na tel. št. 040-327221 (ob uri kosila). ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do 10. aprila. Tel. št.: 335-8186940. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giu-liana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484 info@aerrecar.com RAZSTAVA IN PRODAJA: UL. DEL RONCO 10-040 571062 OBIŠČITE NAS! NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE / TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in druge interesente, da se množično udeležijo protestnega shoda proti izgradnji elektrovoda Terna na območju vasi Šempolaj in Praprot. Zbirališče danes, 2. aprila, ob 9. uri na beli cesti Šempolaj-Slivno, pod cerkvijo v Šempolaju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 2. aprila, ob 8. uri odhod avtobusa za gostovanje v Murski soboti. DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. VZPI-ANPI ANED ANPPIA V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 67. obletnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovorili bosta Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica tržaške pokrajine in senatorka Tamara Blažina. Predsedovala bo Maja Malalan. Sodeloval bo MoPZ Tabor, vodi David Žerjal. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan vabi vse člane in prijatelje na 10. redni občni zbor, ki bo v gostilni pri Pinotu v Medjevasi (10A) v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 (prvo sklicanje), oziroma ob 20.30 (drugo sklicanje). KRAŠKA OHCET - Če si želite pripraviti nošo, oz. se naučiti »štikati«, vabljeni na informativni sestanek v torek, 5. aprila, ob 17. uri v prostorih SKD Vigred (v Štalci) v Šempolaju. Informacije na tel. št.: 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. POKRAJINSKI SVET včlanjenih društev ZSKD na Tržaškem - Pokrajinski predsednik ZSKD za Tržaško ga sklicuje v sredo, 6. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1/1. Pokrajinski svet včlanjenih društev ZSKD na Vi-demskem - Pokrajinska predsednica ZSKD za Videmsko ga sklicuje v torek, 5. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju na sedežu ZSKD v Čedadu (Ul. IX agosto 8). SINDIKAT UPOKOJENCEV Vzhodni okraj vabi na srečanje »Zdravje je tvoja pravica! Branimo jo!«, ki bo v torek, 5. aprila, ob 17.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu. BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA prirejajo v sredo, 6. aprila, srečanje Na kavi s knjigo. Gost tokratnega jutranjega klepeta ob kavi v Tržaški knjigarni bo pisatelj in časnikar Dušan Jelinčič. Začetek ob 10. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ZDRAVO IN DOBRO POČUTJE Uči nek terapevtskega dihanja - Predavanje, ki ga organizira društvo Noe, bo v sredo, 6. aprila, ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. Predavatelj: dr. Gian-luigi Giacconi - psiholog, naturopat. Info: noeinfonoe@yahoo.it, tel. št.: 349-8419497. NOSEČNICE V BAZENU - ŠCMelanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svojim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi v četrtek, 7. aprila, v Dom šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) na vsakoletno srečanje ob postnem času in pripravo na veliko Noč. Ob 16. uri bo sv. maša: spomnili se bomo dolgoletne predsednice in ustanoviteljice organizacije prof. Laure Abram ob 10. obletnici njene smrti. Sledilo bo družabno srečanje in razgovor o aktivnosti članov ter o pripravi in nabirki na oljčno nedeljo. SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v sklopu dvodnevnega praznika v soboto, 9. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) nagradni likovni ex tempore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. Poskrbljeno bo za varstvo. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice. Tehnika bo prosta. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet v Verono z obiskom vinske- TRST ga sejma Vinitaly. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na tel. 334-7786980 (Luciano). PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na 24. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen bo v nedeljo, 10. aprila. Odhod in vpisnina iz Prapro-ta od 8.30 do 10.00. Na cilju v koči pod Rupo v Repnu bo okrepčilo, nato bo sledilo bogato nagrajevanje udeležencev pohoda in priložnostne igre. Za povratek nazaj v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije: tel. št. 0039 040-200782 (Frančko). SKD FRANCE PREŠEREN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljun-cu. Sledilo bo javno srečanje namenjeno razgovoru o novem upravljanju in vodenju društvenega bara v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in vaščani! KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). SKD VIGRED obvešča, da bo tudi v aprilu in maju, v Štalci v Šempolaju, potekala telovadba za dobro počutje. Urnik: ponedeljek od 18.30 do 19.30; torek od 20.30 do 21.30 (hitrejša vadba); četrtek od 18.30 do 19.30. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi danes, 2. aprila, ob 20. uri v kulturni dom na Colu na ogled komedije »Scheletri in sca-tola«. Z igro v tržaškem narečju se nam bo predstavila amaterska dramska skupina I Zercanome v režiji Pao-le Pipan. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi vse nekdanje navdušence proseških »fešt« na koncert ansambla »Giuliapellizzariballaben(d)«, ki bo danes, 2. aprila, ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Rože« Regine Bavčar Brana v kavarni Gruden v Nabrežini danes, 2. aprila, ob 19. uri. SRBSKO KULTURNO DRUŠTVO »PONTES-MOSTOVI« iz Trsta prireja danes, 2. aprila, ob 19. uri v Slovenskem stalnem gledališču »Festival folklornih plesov in pesmi srbske kulturne tradicije«. Nastopale bodo štiri folklorne skupine, dve iz Slovenije, ena iz Hrvaške in ena iz Srbije, ki nam bodo predstavile del bogate folklorne tradicije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza cerkvenih pevskih zborov, SKD Lipa, MoVS Lipa in MePZ Lipa vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 2. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nabožni program bodo izvajali MePZ Mačkolje, Župnijski zbor Sv. Urbana, Godovič, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej iz Op-čin, Idrijski oktet iz Branika in Nonet Primorsko iz Mačkolj. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Zveze slovenskih kulturnih društev »Godbeni večer z ansamblom Štajerskih7«, ki bo v nedeljo, 3. aprila, ob 18. uri v Zgoniku. Skupaj bodo nastopali in se v glasbi prepletali Godbe- no društvo Prosek, Društvo godbenikov Zreče in Štajerskih7. Vstopnina proti plačilu, za informacije tel. št.: 3494103131. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, MoPz Tabor in SKD Tabor vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo MePz Starši ensemble in mali romjanski muzikanti iz Ronk, MoPz Kromberški Vodopiv-ci, Fantovska vokalna skupina Anton Klančič iz Mirna, MoPz Poljubinj, MoPz Anton Klančič iz Mirna ter MePz Štandrež. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na predstavitev knjige Andreja Inkreta z naslovom »In stoletje bo zardelo«. Kocbek, življenje in delo. Ob avtorjevi prisotnosti bo delo predstavila časnikarka Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje s fizikom in profesorjem dr. Peter Suhadolc: »Spoznajmo kaj se dogaja na Japonski ob delovanju zemeljskih tehtonskih premikanjih«. Srečanje bo v torek, 5. aprila, ob 20.30. Večer bo tudi prilika, da se spomnimo kaj smo že doživeli pred 25 leti ob jedrski nesreči v Černobilu. Ogledali si bomo kratki film udeležencev odprave Javne pomoči iz Empolija, ki redno nudi pomoč otrokom žrtve radioaktivnega sevanja. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 5. aprila, ob 20.30 na ogled dokumentarnega filma Pisane družine. Dokumentarni film je realiziralo Uredništvo slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Scenarij in režija Loredana Gec. Sledila bo debata z režiserko. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje s slovenskim maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Večer bo vodil časnikar Saša Rudolf. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroke slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol »Narava, vir življenja«. Na sporedu bo igra »Mala princeska« v izvedbi mladih članov Radijskega odra in v režiji Lučke Susič, nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja ter bogat sreče-lov v korist slovenskih misijonarjev. Prireditev bo v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KULTURNO DRUŠTVO MELODIJA vabi na Taimsov večer s prijatelji, ki bo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgo-niku. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik po-kušnje domačega vina, kruha in olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. S Mali oglasi VOLKSWAGEN POLO 1.400, letnik 2000, prevoženih 105.000 km, nove gume, vsa mehanična dela opravljena, karoserija v odličnem stanju, zaradi dela v tujini prodam za 2.600 evrov. Tel. št.: 333-1218106. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije poklicati tel. št. 040228658. IŠČEM POMOČ PRI UČENJU angleškega jezika, enkrat ali dvakrat teden- Sobota, 2. aprila 2011 H Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. sko, za dijakinjo prvega letnika višje srednje šole. Tel. št.: 349-4949365 (ob jutranjih urah). NA OPČINAH oddam v najem 50 kv. metrsko stanovanje, sončna lega z ogledom na Nanos. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št. 3402419295. PODLONJER - prodam zazidljivo parcelo, 1070 kv.m., na lepi legi. Urejeni dokumenti in mape. Pokličite: 0038641969711. PRODAM nezazidljivo zemljišče z dostopom z avtom. Tel. št.: 347-5740020. PRODAM KRAŠKI PORTAL tel. št.: 3346475337. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM STENSKI KLAVIR (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št.: 347-9896031. PRODAM silos 60 stotov v dobrem stanju. Tel. 335-6322701. RAZPOLAGAM Z GUMBI za moško narodno nošo. Tel. 340-5471653. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. 3483667766. V MAČKOLJAH PRODAM TRSJE (ka-nele) po ugodni ceni. Tel. št.: 040232209. ^ Turistične kmetije [d Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040299453. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040299800. Vljudno vabljeni! PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. Prispevki V spomin na Angela Starca darujejo so-letniki s Proseka in Kontovela 130,00 evrov za AŠD Cheerdance Millenium. V spomin na Zoro in Paolota Kocma-na daruje Marica Semec Budin 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Samatorci. Ob obletnici smrti mame Stanislave Bolčič in v spomin na strica Milana Bolčiča darujeta Neva in Ada 25,00 evrov za COŠ Albina Bubniča (Milje) ter 25,00 evrov za Državni otroški vrtec Mavrica (Milje). V spomin na Zoro Kocman darujeta Danica in Ivanka Simoneta 50,00 evrov za cerkev v Samatorci. OSKAR IMA V DOLINI odprto osmico do 20.4. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 12 Sobota, 2. aprila 2011 KULTURA / revije - Kras o kraškem prostoru Ovrednotenje naravne in kulturne dediščine Tokrat tudi več prispevkov o delovanju ZKB - Na naslovnici Štanjel Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je 2. april, dan rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana An-dersena, razglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Praznovanju se pridružuje tudi slovenska sekcija IBBY, ki bo s Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana 4. aprila pripravila osrednjo slovesnost. Pokroviteljica letošnjega praznovanja mednarodnega dneva knjig za otroke je estonska sekcija IBBY. Poslanico je prispevala ena najvplivnejših pisateljic sodobne estonske književnosti za otroke Aino Pervik. Poslanico z naslovom Knjiga se spominja je začela s prvo vrstico knjige Pomlad estonskega pisatelja Oskarja Lutsa. Pervikova meni, da pisatelj, ki živi v današnjem času in se s svojimi zgodbami vrača daleč v preteklost, ne more poznati vonjev in okusov ter strahov in radosti tistega časa, medtem ko se »knjiga spominja časa, v katerem je bila napisana«. Slovenska sekcija IBBY je 2. april ter zaključek projekta LSPK obeležila z izdajo zgoščenke s plakati in poslanicami iz let 1994-2011. Letošnji plakat je delo estonskega slikarja in grafika Jurija Mildeberga. Tudi februarska številka revije Kras je namenjena vsem tistim, ki jih zanimajo naravna in kulturna dediščina, zgodovina, gospodarstvo in dejavnost ljudi kraškega prostora. Kakovostne vsebine prinašajo avtorji različnih poklicnih profilov, ki jim je mar do ohranjanja kraške dediščine. Na več kot sedemdesetih straneh je mogoče brati aktualne novice z dogajanja na tem področju Slovenije, vsebine prispevkov pa se dotikajo tako poljudnih kot znanstvenih tem. Na naslovnici februarske izdaje je motiv Štanjela s cerkvijo sv. Danijela, avtorica slike pa je akademska slikarka in arhitektka mag. Alenka Kham Pičman. Prvi prispevek v tokratnem Krasu prinaša pogovor s predsednikom upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergijem Stancichem, ki je povedal marsikaj zanimivega o sedanjem družbenem trenutku, uredništvu pa je zaupal tudi nekatere kritične misli. Z ZKB sta povezana tudi prispevka Dušana Kalca, ki je v enem od člankov predstavil koledar omenjene banke, ki redno skrbi, kot je zapisal Kalc, za ohranitev in ovrednotenje bogate umetniške zapuščine zamejskih in drugih slovenskih umetnikov. V drugem članku pa se je avtor osredotočil na podelitev štipendij uspešnim dijakom in študentom. Projekt Kras 2011 je naslov članka Boruta Juvaneca, ki je o tem projektu pisal že v preteklih številkah dotične revije. Tudi tokrat uredništvo ni moglo mimo Postojnske in Škocjanskih jam. Veliko novih informacij o slednji sta napisla Gordana Beltram in Borut Peric, ki bralcem sporočata, da bo po dolgem času ponovno mogoč vstop v Škocjanske jame tudi skozi naravni vhod, torej skozi ponor. Ksenija Dvorščak pa piše o treh pomembnih jubilejih, ki jih bodo letos obeležili v Postojnski jami; 180 letnico odkritja hrošča drob-novratnika, 80-letnico jamskega laboratorija Stazione Biospeleo-logica in 10-letnico začetka obnove Spelebiološke postaje Vivari-ja Proteus. S svojo dejavnostjo se na Krasovih straneh predstavlja tudi Kobilarna Lipica. Mojca Feštajn v svojem prispevku piše o nastopu Klasične šole jahanja v Franciji, kjer se je slovenska kobilarna predstavila s štirimi lipicanci in z izkušenimi jahači. Kot veleva tradicija, se revija Kras loteva tudi različnih kulturnih tem. O kulturnem dnevu občine Divača piše Vlasta Per-havec, komenski Pihalni orkester pa predstavlja Ivan Uršič, ki je navedel nekatere ključne etape v razvoju te godbe. Zanimiv je tudi prispevek Lučke Čehovin, ki je s svojim pisanjem poklonila spomin na stoletnico rojstva primorskega pisatelja Cirila Kosmača. Avtorica piše o osebnih spominah na pisatelja, ki nas je večkrat spomnil, naj bomo ponosni in naj vedno povemo, da smo Slovenci. Vsaka številka revije Kras se ponaša še s celo vrsto drugih zanimivih vsebin, med katere sodijo tudi knjižne novosti. Tokrat je moč izvedeti marsikaj zanimivega o knjigi Klelije Potokar z naslovom Divača na stičišču poti. V tej knjigi nam avtorica predstavlja razvoj Divače od najstarejših časov do danes; čas od prazgodovinskih naselbin oz. gradišč ali kaštelirjev, antike in srednjeveškega obdobja, novega veka in z njim razcveta potovanj, odkritij in znanosti do narodnega prebujenja, obeh svetovnih vojn, povojnega časa in do danes. Več o naši kulturni dediščini pa lahko izvemo iz prispevka Tanje Sternad, Boruta Klabjana, France Slavec in Bojane Vatovec. Ti avtorji so nam predstavili posebnosti narodne noše italijanskega Brega in slovenske Bržanije pod Kraškim robom. Vse to in še veliko več nam prinaša zadnja številka revije Kras, ki jo je moč dobiti na knjižnih policah knjigarn in trafik. (sč) STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Razmišljanja žene, ki je preživela nacistično uničevalno taborišče Žrtvi se vloga žrtve vpiše v telo in iz nje ne bo nikoli več izstopila, tudi ko mučitelja in krvnika ne bo več: tako se izpove protagonistka monodrame Das Kammerspiel sodobnega nemškega avtorja Daniela Calla, ki jo je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine uvrstilo v abonmajski niz alternativne scene namesto po vsej Italiji odpovedane L'oscura immensita della morte. V predstavi prepričljivo nastopa Daniela Giovanetti, ki se večkrat loteva del sodobnih dramatikov, še zlasti italijanskih, denimo v dramah Lei dunque capira Claudia Magrisa in La notte dell'ange-lo Furia Bordona, ki ju je postavila ravno osrednja deželna gledališka hiša. Daniel Call je v rojstni Nemčiji dokaj znan avtor, njegova dela so bila tudi prevedena v več jezikov, v Italiji pa se prvič predstavlja ravno z monodramo Das Kammerspiel, ki jo je postavila skupina Compagnia dell'Attimo; predstava je bila prvič uprizorjena v Roveretu ob Dnevu spomina, prvi uprizoritvi sledijo ravno ponovitve v Trstu. Dogajanje Callove monodrame je postavljeno v petdeseta leta; protagonistka je Judinja, ki je preživela nacistično uničevalno taborišče, kjer sta umrla mož in sinček. Po vojni se je zatekla v Ameriko, kjer skuša naprej živeti normalno življenje, z malimi veselji in radostmi, kakor bi ji narekoval njen vitalni in radoživi značaj. Vendar se spomini stalno vračajo in z njimi predvsem občutek krivde, ker je sama preživela in njeni najdražji ne; bremenijo jo spomini na odrekanje svojemu dostojanstvu, ki jo je boj za preživetje terjal od nje; strah je je brezmejne želje, da bi bili krivci za tolikšne grozote kaznovani, ker jo je strah, da je to nesprejemljiva želja po maščevanju, in ne le želja po pravičnosti. Svoja čustva in razmišljanja razpreda v namišljenih pogovorih z možem. Daniela Giovanetti je pod vodstvom režiserja Paola Emilia Landija prepričljivo prikazala protagonistkin radoživi značaj, njeno neutrudno iskanje radostnih trenutkov, ki jih lahko nudi ogled filma ali klepet z lahko-misleno prijateljico; prav tako je igralka prepričljivo izrazila globoko bolečino, ki je s tragičnimi spomini stalno prisotna v protagonistki in zaradi katere se ji lahko v trenutku pomrači obraz. Čas dogajanja nakazujejo povzetki iz znanih ameriških filmov z Marilyn Monroe in Audrey Hepburn; poleg tega monolog nekoliko didaskali-čno, a učinkovito, s podatki o nacističnih uničevalnih taboriščih uo-kvirja zgodovinsko ozadje. (bov) ssg - Po četrtkovi predstavi Maji Blagovič čestitali za priznanje ZDUS Združenje dramskih umetnikov Slovenije je podelilo igralki Maji Blagovič nagrado za igralske dosežke v letu 2010 na slovesnosti, ki je potekala v ponedeljek v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani. Dolgoletna članica igralskega ansambla SSG je ob vrnitvi v Trst prejela čestitke umetniškega vodje Primoža Beblerja (na sliki z dobitnico), kolegov igralcev in osebja gledališča po četrtkovi tržaški ponovitvi predstave Rondo. Poslanico ob svetovnem dnevu gledališča in utemeljitev nagrade za vlogo Agate Matučeve v lanski produkciji Oblomov Ivana A. Gon-čarova sta v slovenščini in italijanščini prebrala Primož Forte in Ni-kla Petruška Panizon. sežana - Predstavili knjigo Katje Hrobat Ko baba dvigne krilo na Krasu oz. o starih verovanjih in zgodbah V Kosovelovi knjižnici v Sežani so predstavili domoznansko gradivo, knjigo z naslovom Ko baba dvigne krilo - prostor in čas v folklori Krasa, izpod peresa docentke na Oddelku za dediščino koprske fakultete za humanistične študija Univerze na Primorskem dr. Katje Hrobat, doma s Kozine. Avtorica je tokrat predstavila svojo raziskovalno nalogo, ki jo je črpala iz doktorske disertacije. Kar pet let je bila zaposlena kot mlada raziskovalka - asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antopologijo ljubljanske filozofske fakultete, kjer je leta 2009 diplomirala z delom o mitologiji Krasa. S knjigo Ko baba dvigne krilo, ki je izšla lani pri Filozofski fakulteti Ljubljana, je prispevala pomemben kamenček v mozaiku podobe Krasa in Brkinov ter njune kulturne dediščine. Pogovor z gostjo je povezovala strokovna kolegica, arheologinja Sabina Pugelj, doma iz Ilirske Bistrice, ki je začela z zbiranjem ustnega izročila in njene obsežne tudi raziskave nekaterih hrvaških vasi bodo izšle v knjigi z naslovom Vile bile v zbirki Glasovi. Raziskovalno delo Katje Hrobat se je razširilo v doktorat in knjigo, ki obsega raziskave prostora Krasa s povezavo arheologije in etnologije. »Moja prednost kot raziskovalke je bila ta, da imam tudi sama kraške korenine in prav to mi je odpiralo vrata pri raziskavah na Katja Hrobat (na desni) v pogovoru s Sabino Pugelj o.k. Krasu in Brkinih. Pri raziskavah mi je pomagalo več kot 60 informatorjev,« je začela svojo pripoved dr. Hrobatova. Dr. Hrobat je podrobneje predstavila ohranjenost starih pripovedi in verovanj na Krasu v primerjavi z ostalimi deli Slovenije in širše v svetu. Nanos je predstavila kot kozmično goro, kjer domujejo nadnaravne kače in bela žena, ki odločajo o človeški usodi. Veliko piše o babi, po kateri je naslovila knjigo. Omenja jo kot kip, ki je nekoč stal v Rodiku in po primorskem ustnem izročilu babo poznamo kot znanilko vremena. »Če baba ali Furlanka dvigne krilo, bo lepo vre- me. Na Krasu so ob zažigu zadnjega snopa žita (babe) zaželeli enako (dobro letnino) za naslednje leto. Zdi se, da baba zaključi en letni ciklus, dobro letino, ki se mora končati s smrtjo, a se naslednje leto lahko spet obnovi. Na Krasu in v Čičariji z babo označujejo sklepni kamen v apnenici, železni podstavek za klepanje kose, kos ledu kot podlago v ledenici, del portala in kamen v otroški igri. Na splošno baba označuje nekaj, kar je podlaga, kar nosi,« je o babi, ki jo poznajo vsa slovanska ljudstva vse do Rusije, še povedala dr. Katja Hrobat. Olga Knez / SVET Sobota, 2. aprila 2011 1 3 LIBIJA - Uporniki včeraj zaman skušali zavzeti naftno pristanišče Brega Gadafi ob četrtino vojske, uporniki za prekinitev ognja Evropsko humanitarno vojaško misijo EUFOR-Libija bo vodila Italija TRIPOLI - Zahodne sile so včeraj zatrdile, da so uničile že približno četrtino vojaških zmogljivosti libijskega voditelja Moamerja Gadafija, a so njegove sile še vedno v premoči nad uporniki. Uporniške sile so si sicer prizadevale Gadafijeve sile potisniti proti zahodu, so pa sporočili, da so pod določenimi pogoji pripravljeni na prekinitev ognja. Poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, admiral Mike Mullen je v četrtek sporočil, da je bilo v letalskih napadih na Libijo, ki jim po novem poveljuje zveza Nato, uničenih od 20 do 25 odstotkov Gadafijevih vojaških zmogljivosti. "A to ne pomeni, da se bo z vojaškega stališča kmalu zlomil," je poudaril v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Napade koalicijskih sil je sicer v zadnjih dneh oviralo slabo vreme, zaradi česar pogosto ni bilo mogoče določiti tarče, je še pojasnil Mullen. To pa je zmanjšalo učinkovitost napadov in s tem omogočilo režimskim silam hitro napredovanje proti vzhodu. Ameriški obrambni minister Robert Gates je v senatnem odboru za oborožene sile v četrtek poudaril, da ameriška vlada o tem še ni sprejela nobene odločitve. "Moje mnenje je, da če bo prišlo do tovrstne pomoči upornikom, obstaja zanjo še veliko drugih virov poleg ZDA," je poudaril Gates, ki nasprotuje oboroževanju upornikov, čeprav predsednik Barack Obama te možnosti ni izključil. Minister je še poudaril, da njihov cilj ni Gadafija pregnati z oblasti z vojaškimi sredstvi, da pa bo slabitev njegove vojaške moči zagotovo pomagala upornikom. Gadafi bo tako slej ko prej prisiljen k odstopu, je prepričan Gates, ki pa ni mogel napovedati, kako dolgo naj bi vojaški poseg še trajal. Washington naj bi sicer v naslednjih dneh občutno zmanjšal svoje sodelovanje v napadih na Libijo, je še dejal Gates. Libijski uporniki so si medtem prizadevali, da bi Gadafijeve sile potisnili nazaj proti zahodu in ponovno zavzeli mesta, ki so jim jih režimske sile ta teden prevzele iz rok. Spopadi so potekali v okolici mesta Brega, ki leži 800 kilometrov vzhodno od Tripolija. Uporniki so že v četrtek prišli do Brege, pomembnega naftnega pristanišča, in se začeli spopadati z Gadafijevimi silami, a so jih te s silovitim obstreljevanjem potisnile nazaj. Uporniki so sicer sporočili, da so pripravljeni sprejeti prekinitev ognja pod pogojem, da Gadafijeve sile prenehajo napadati libijska mesta. To je po srečanju s posebnim odposlancem ZN za Libijo Abdulom Ilahom Hatibom dejal vodja libijskega nacionalnega sveta Mustafa Abdul Džalil. "Na prekinitev ognja bomo pristali pod pogojem, da naši bratje v zahodnih mestih dobijo pravico do svobodnega izražanja in da se sile, ki napadajo mesta, umaknejo," je Džalil dejal novinarjem po srečanju s Hatibom v Bengaziju. Hatib, ki je Bengazi obiskal v okviru prizadevanj za politično rešitev krize v Libiji, je pojasnil, da se je o morebitni prekinitvi ognja med uporniki in Gadafiju zvestimi silami pogovarjal z voditelji upornikov. "Naš glavni cilj je doseči prekinitev ognja, ki bo trajala," je dejal Hatib. Libijo medtem še vedno želi zapustiti veliko tujcev. A Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je opozorila, da ji za njihovo evakuacijo zmanjkuje denarja. "Denar za operacije IOM je pošel. Prisiljeni smo bili drastično zmanjšati število ljudi, ki jih lahko na dan evakuiramo, s 6000 na absolutni minimum," je sporočila tiskovna predstavnica Jemini Pandya in pojasnila, da lahko na dan izvedejo le še 20 evakuacij. IOM za nadaljevanje operacij nujno potrebuje 160 milijonov ameriških dolarjev. S temi sredstvi bi lahko v njihove države vrnili 75.000 ljudi. Samo na libijski meji s Tunizijo in Egiptom je ostalo 12.000 migrantov, je dejala Pandya. Evropska unija pa je včeraj odobrila vzpostavitev vojaške misije v podporo humanitarnim dejavnostim v Libiji. Njena glavna naloga bo pomoč pri evakuaciji ljudi iz te severnoafriške države, če bodo za to zaprosili Združeni narodi, so sporočili iz Bruslja. Kot so sporočili iz Sveta EU, bo misija, imenovana Eufor Libija, zagotavljala podporo resolucijam Varnostnega sveta ZN, ki pozivajo k zaščiti libijskih civilistov. Prispevala bo k varni evakuaciji razseljenih oseb in nudila podporo humanitarnim organizacijam na terenu. Proračun misije je 7,9 milijona evrov, vodil jo bo italijanski kontraad-miral Claudio Gaudiosi, njen sedež pa bo v Rimu. Delovati bo začela, ko bo Svet EU potrdil njen načrt delovanja, v dogajanje v Libiji pa bo posegla le na zahtevo Urada ZN za koordiniranje humanitarnih zadev. Mandat misije je štiri mesece z možnostjo podaljšanja, poročajo tuje tiskovne agencije. (STA) Uničena sredstva Gadafijeve vojske ansa EGIPT - Predstavnikom režima naj bi sodili Protestniki na Tahrirju zahtevali izpolnitev obvez KAIRO - Na osrednjem trgu Ta-hrir v Kairu se je včeraj zbralo več deset tisoč ljudi, ki so od vojaškega sveta zahtevali, da izpolni zahteve po demokraciji in večji transparentnosti. Obenem so zahtevali sojenje predstavnikom režima nekdanjega predsednika Hos-nija Mubaraka, ki je po ljudski vstaji 11. februarja odstopil s položaja. Protestniki so se po navedbah organizatorjev protestov, h katerim so pozvali prek družabnega omrežja Fa-cebook, včeraj zbrali na Tahrirju z namenom "zaščititi revolucijo" in osvoboditi državo starega režima. Med drugim so pozvali k sojenju članom Mubarakovega režima, med njimi poveljniku egiptovske vojske in dolgoletnemu Mubarakovemu sodelavcu Mohamedu Huseinu Tantaviju, pa tudi nekdanjemu predsedniku parlamenta Fa-tiju Serurju, bivškemu šefu Mubarako-vega kabineta Zakariji Azmiju in bivšemu generalnemu sekretarju vladajoče Narodne demokratske stranke (NDP) Safvatu al Šerifu. Protestniki sicer tudi zahtevajo izpustitev političnih zapornikov in mednarodno zamrznitev Mubarakovega premoženja, razpustitev NDP ter odstranitev vseh članov nekdanjega režima z vodilnih položajev in institucij. Včerajšnje proteste je podprlo več opozicijskih skupin, med njimi Mladinsko gibanje 6. april in Koalicija 25. januar, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na tisoče ljudi se je zbralo tudi na protestih v Aleksandriji na severu Egipta. Protesti so sicer sledili petkovi tradicionalni molitvi. Egipčani so na referendumu 19. marca z veliko večino potrdili ustavne spremembe, ki odpirajo pot za izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev. Vojaški svet, ki je po odhodu Mu-baraka prevzel oblast v državi, je nato to sredo sporočil, da bodo septembra v državi potekale parlamentarne, mesec ali dva kasneje pa še predsedniške volitve. (STA) TUNIZIJA Ženske odslej z ruto na osebnih dokumentih TUNIS - Tunizijske ženske bodo kmalu smele nositi islamsko naglavno ruto na fotografijah svojih osebnih dokumentov, je sporočilo notranje ministrstvo v Tunisu. Kot so napovedali, bo parlament v naslednjih dneh sprejel ustrezen zakon, po katerem bodo lahko ženske na osebni izkaznici pokazale zgolj obraz in oči ter zakrile lase. "Minister za notranje zadeve bo kmalu dovolil izdajo osebnih izkaznic ženskam, ki nosijo ruto," je sporočilo ministrstvo. Nova zakonodaja bo tako ženskam, ki nosijo naglavno ruto, omogočila, da skrijejo lase med fotografiranjem. Po navedbah notranjega ministrstva je odprava prepovedi nošnje naglavne rute na fotografiji osebne izkaznice, ki sega v leto 1993, del reform, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje državljanskih svoboščin. Tunizijske oblasti si po odstopu predsednika Zina Abidina Ben Alija, ki je 14. januarja po več tednov trajajočih protestih z družino pobegnil iz države, prizadevajo omiliti nekatere omejitve glede verskih simbolov v javnem življenju. (STA) V Abidjanu spopadi med silami Gbagboja in Ouattare ABIDJAN - V Abidjanu, največjem mestu Slonokoščene obale, se nadaljujejo siloviti spopadi med silami nekdanjega predsednika Laurenta Gbagboja in silami novoizvoljenega predsednika Alassaneja Ouattare. Vlada Ouattare, ki jo podpira tudi mednarodna skupnost, pa je do nadaljnjega zaprla vse meje te zahod-noafriške države. O silovitih spopadih poročajo blizu Gbagbojeve rezidence v elitni četrti Cocody v severnem delu Abidjana, ki jo sicer varuje močno oborožena elitna predsedniška garda. Slišati je streljanje topništva in strojnic. Spopadi blizu Gbagbojeve rezidence so se začeli v četrtek zvečer, ni pa mogoče izvedeti, ali je Gbagbo še vedno v rezidenci, kar so v četrtek še trdili različni viri. Na protestih v Siriji več mrtvih in ranjenih DAMASK - V več mestih v Siriji so včeraj potekali protirežimski protesti, ki so po navedbah očividcev zahtevali najmanj 14 smrtnih žrtev, več deset ljudi je bilo ranjenih. V Dari na jugu države naj bi ostrostrelci ubili deset ljudi, v posredovanju varnostnih sil v Dumi severno od prestolnice Damask pa so umrli najmanj štirje ljudje. Na protestih v Dari, na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, so ostrostrelci po navedbah sirske opozicije ustrelili deset ljudi. Na protestih v Dumi, 15 kilometrov severno od Damaska, so varnostne sile streljale na protestnike in pri tem ubile najmanj štiri ljudi, več deset pa ranile, so povedali očividci. Predčasne volitve na Portugalskem 5. junija LIZBONA - Na Portugalskem bodo predčasne parlamentarne volitve 5. junija, je osem dni po odstopu vlade pod vodstvom Joseja Socratesa v četrtek v Lizboni sporočil portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva. Hkrati z datumom volitev je predsednik tudi sprejel odločitev o razpustitvi parlamenta. "Zaradi poslabšanja političnih in finančnih razmer so potrebni nujni ukrepi," je ob tem še dejal Cavaco Silva. V skladu z ustavo se je portugalski predsednik pred razpisom predčasnih volitev posvetoval s parlamentarnimi strankami in državnim svetom. Dosedanji premier Socrates bo na volitvah ponovno nastopil kot vodilni kandidat portugalske Socialistične stranke (PS). Socrates je kot predsednik vlade odstopil 23. marca, ker je parlament zavrnil najnovejši sveženj varčevalnih ukrepov, ki ga je pripravila njegova vlada. (STA) JAPONSKA - Premier Kan danes v Fukušimi Tepco spet delal napake pri merjenju radioaktivnosti TOKIO - Tepco, operater v potresu in cunamiju poškodovane japonske jedrske elektrarne Fukušima, je znova napačno izmeril radioaktivnost v podtalnici na območju nuklearke, je včeraj sporočila japonska agencija za jedrski nadzor. Japonski premier Naoto Kan pa je sporočil, da bo danes prvič obiskal območje, ki je bilo prizadeto v potresu 11. marca. Kot je še sporočila japonska agencija za jedrski nadzor, naj bi bila podtalnica radioaktivna, vendar pa ni natančno znano, kako zelo. Tepco je v četrtek sporočil, da naj bi v podtalnici na območju nuklearke Fukušima namerili 10.000-krat višjo vrednost radioaktivnega joda od običajne vrednosti. Ob tem so pristojne oblasti izrazile "globoko obžalovanje", da je ponovno prišlo do napak pri merjenju radioaktivnosti. Tepco je sicer vse od začetka katastrofe v Fukušimi pod udarom kritik zaradi svoje politike obveščanja javnosti. Tiskovni predstavnik japonske vlade Jukio Edano prav zaradi tega včeraj ni izključil možnosti, da bi država podr-žavila Tepco. V Fukušimi 1 si delavci sicer še naprej prizadevajo preprečiti najhujše. Včeraj naj bi tako poskušali poškodovane dele nuklearke ponovno poškropiti z umetno smolo, kar so morali v četrtek zaradi dežja prekiniti. Umetna smola naj bi preprečila širjenje radioaktivnega prahu. Japonski premier Naoto Kan pa namerava danes prvič obiskati v potresu prizadeta območja. Kot je napovedano, Premier Naoto Kan ansa naj bi Kan obiskal mesto Rikuzentakata in prefekturo Fu-kušima, same nuklearke Fukušima pa naj ne bi obiskal. Na tisoče japonskih in ameriških vojakov pa je včeraj začelo z intenzivno zračno in pomorsko operacijo, v okviru katere iščejo trupla žrtev. Japonska in ameriška vojska sodelujeta z 120 letali in 65 ladjami, akcija iskanja trupel pa naj bi vzdolž severovzhodne obale trajala tri dni. Medtem se je včeraj razvedelo, da je silovit potres magnitude 9,0, ki je 11. marca prizadel severovzhodni del Japonske, morsko dno v bližini žarišča potresa dvignil za pet metrov. To je ugotovila skupina japonskih znanstvenikov pod vodstvom profesorja Rjote Hina iz raziskovalnega centra za napovedovanje potresov in izbruhov vulkanov na univerzi Tohoku. AFGANISTAN Na protestu proti sežiganju Korana 12 mrtvih KABUL - Na protestu proti sežiganju Korana v Afganistanu, ki se je sprevrgel v nasilje, je bilo včeraj ubitih najmanj 12 ljudi, od tega osem tujcev. Protest se je začel v mošeji v mestu Mazar-i-Šarif v pokrajini Balk, nasilje pa je izbruhnilo, ko so protestniki prišli do poslopja Združenih narodov. Kot so sporočile lokalne oblasti, je več tisoč protestnikov vdrlo v urad ZN in zažgalo poslopje. Poleg tega so varnostnikom ZN odvzeli orožje in začeli streljati. Pri tem je bilo ubitih najmanj 12 ljudi. Med žrtvami je pet varnostnikov iz Nepala, ki so delali za ZN, dva tuja uslužbenca ter še en tujec, vendar njihova narodnost še ni znana. Po navedbah očividcev so varnostne sile odgovorile s streljanjem, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več protestnikov. Afganistansko notranje ministrstvo je potrdilo, da so bili ubiti štirje protestniki, več kot 20 je bilo ranjenih. Protestniki so se zbrali tudi v prestolnici Kabul in mestu Herat na zahodu države, vendar tam ni prišlo do nasilja. Protestniki so demonstrirali proti pridigarju Terryju Jonesu s Floride, ki je minuli teden zažgal izvod Korana. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je iz Nairobija obsodil "strahopeten napad, ki ga ni mogoče upravičiti v nobenem primeru". Tiskovni predstavnik ZN je potrdil, da je bilo v napadu ubitih več uslužbencev in varnostnikov ZN, vendar ni navedel številk. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je ostro obsodil napad in poudaril pomen dela Združenih narodov v Afganistanu. (STA) 1 4 Sobota, 2. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu DOBERDOB - Občina pripravila pripombe na načrt »Hitra železnica škodljiva in nepotrebna« Ko bo sklep dobil še »blagoslov« občinskega sveta, bo dokument romal na deželo Škodljiv za okolje in za občane, ob tem pa tudi nepotreben. Tako doberd-obska občina ocenjuje načrt hitre železnice Ronke-Trst, v zvezi s katerim je pripravila obsežen seznam pripomb, ki jih bo naslovila na deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Dokument, ki so ga včeraj občinski upravitelji predstavili občanom v dvorani kulturnega centra društva Kre-menjak v Jamljah, bo v torek sprejel do-berdobski občinski svet, nakar bodo resolucijo poslali odborniku za infrastrukture Riccardu Riccardiju, družbi RFI in drugim pristojnim ministrstvom. V resoluciji piše, da občina Doberdob ne nasprotuje preusmeritvi tovornjakov s ceste na železnico, saj bi to pomenilo manj prometa, manj onesnaževanja, manj nesreč in manj družbenih stroškov, obenem pa je uprava prepričana, da mora realizacija infrastruktur temeljiti na »efektivnih, dokazanih in neodložljivih« potrebah in primernih prometnih politikah. Občina opozarja, da zmogljivosti obstoječe železniške infrastrukture sploh niso izkoriščene (dnevni tovorni promet bi se lahko povečal za 45-50 odstotkov), ter da bi namesto gradnje nove železnice bila primernejša »posodobitev obstoječe«. Občina Doberdob opozarja, da preliminarnemu načrtu družba RFI ni priložila analize stroškov in koristi, ki je obvezna, ob tem pa je pomanjkljiva - če že ne popolnoma odsotna - tudi dokumentacija o učinkih nove infrastrukture na okolje. Uprava opozarja tudi na dejstvo, da bi proga hitre železnice tekla po okoljsko zaščitenem območju, ter na pravo razdejanje, ki bi ga hitra železnica povzročila predvsem v Sabličih. »Železnica bi lahko nepopravljivo poškodovala kompleksen sistem kraškega podzemlja, še posebej na območju Sabličev. Ob veliki nevarnosti onesnaženja podtalnice in negativnega učinkovanja na hidrodinamično ravnovesje na območju Moščenic bi lahko železnica ogrožala tudi preživetje nekaterih zaščitenih živalskih vrst,« piše v dokumentu, v katerem je izpostavljen tudi problem akustičnega onesnaževanja in vibracij v Sabličih, zaradi katerih se bo kakovost življenja prebivalcev izredno poslabšala, in zmanjšanja vrednosti tamkajšnjih hiš, za katere niso še predvidene primerne odškodnine. Velik učinek na teritorij bi imela tudi ogromna gradbišča, saj bi se zaradi teh povečal tovorni promet in z njim onesnaženost zraku. V primeru, da bi okrepitev obstoječe železnice ne bila dovolj in da bi bila gradnja nove infrastrukture nujna, občinski svet iz Doberdoba predlaga, naj se poskrbi za spremembo načrta: s tem, da bi traso delno speljali pod zemljo in jo premaknili proti severu, bi lahko omejili negativne učinke na območju Sabličev. (Ale) ZLATO iL «32.00 ZA GRAM ZLATAKNA FORfI ;ORK A CORSrt. RONKE - Med družinskim prepirom Moža zabodla v bok 64-letnico so aretirali karabinjerji - Moški se zdravi v bolnišnici, ni v smrtni nevarnosti Poskus umora in povzročitev telesnih poškodb. Tega je obtožena 64-letna ženska, ki je po hudem prepiru zabodla s kuhinjskim nožem svojega moža. Dogodek se je pripetil včeraj ponoči v Ronkah. Žensko so sile javnega reda takoj aretirale in prepeljale v zapor, moškega pa so sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici. 62-letnik je ranjen, ni pa v smrtni nevarnosti. Prepir med možem in ženo, ki živita v stanovanju v četrti San Vito, je izbruhnil v četrtek zvečer. Vzrok kreganja in nasilnega izpada ni jasen, saj so preiskovalci posredovali zelo malo informacij, zgleda pa, da sta se zakonca sprla zaradi osebnih nesoglasij, ki so se morda vlekla že dolgo časa. 64-le-tnica in 62-letnik sta se začela kregati okrog 21. ure, glasen prepir pa se je nadaljeval pozno v noč. Jezna in obupana ženska je nenadoma zgrabila kuhinjski nož in ga zasadila možu v bok. Kdo je zatem poklical reševalce, včeraj ni bilo dano vedeti. Rešilna služba 118 je vsekakor nekaj minut kasneje že prišla na kraj. Moškemu so nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v bolnišnico San Polo, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Zdravniško osebje je povedalo, da 62-letnik ni v smrtni nevarnosti. Na kraj so z reševalci prišli tudi karabinjerji iz tržiškega poveljstva in iz Ronk, ki so žensko aretirali. 64-letnica je sedaj v ženskem zaporu v Trstu. Karabinjerji, ki vodijo preiskavo, so zaplenili nož, s katerim je ženska ranila moža. Prizorišče nasilnega dogodka je bila hiša v Ronkah altran GORICA - Občina Prispevki za plačilo najemnin Goriška občina bo tudi letos objavila razpis, na podlagi katerega bodo družine in posamezniki z nižjimi dohodki lahko prejeli prispevke za plačilo najemnin. Letošnji razpis, na katerega se bo mogoče prijaviti med ponedeljkom, 4. aprila, in petkom, 6. maja, se nanaša na najemnine, ki so jih upravičenci plačali v letu 2010. Prispevkov, ki jih predvideva 6. člen deželnega zakona št. 6 iz leta 2003, ne morejo koristiti osebe, ki živijo v neprofitnih stanovanjih podjetja ATER. Prejemniki morajo biti italijanski državljani ali državljani ene izmed držav Evropske unije, drugače pa morajo imeti dovoljenje za bivanje. Obvezno je bivališče v občini Gorica oz. bivališče na območju dežele Furlanije-Julijske krajine in zaposlitev v Gorici. Med rekviziti, ki pa se ne tičejo pripadnikov vojaških sil in policije, je tudi vsaj desetletno bivanje oz. desetletna zaposlitev v Italiji. »Glede na to, da so nekatere občine v naši deželi drugače interpretirale vprašanje desetletnega bivanja na državnem teritoriju, bomo v Gorici sprejeli z rezervo tudi prošnje tistih, ki ne izpolnjujejo tega rekvizita ter počakali, da se dežela dokončno izreče,« je povedala goriška občinska odbornica za socialo Silvana Romano. Lani je občina Gorica sprejela 173 prošenj po prispevkih, skupno pa je razdelila 540.000 evrov. Do prispevkov bodo imeli pravico tudi najemodajalci, ki bodo po objavi razpisa dali v najem stanovanje manj premožnim občanom. Za prispevek lahko zaprosijo le družine, katerih pokazatelj gospodarske situacije (Ise) ne presega 31.130 evrov oz. družine, katerih pokazatelj enakovredne gospodarske situacije (Isee) ne presega 11.150 evrov (dohodkovni razred A), 16.420 evrov (dohodkovni razred B). Dohodki enočlanskih družine ne smejo presegati 13.380 evrov (razred A) ali 19.704 evrov (razred B). Prošnje je treba nasloviti na urad za protokol občine Gorica, obrazci pa so na voljo v večnamenskem centru v Ulici Baia-monti, v pritličju županstva in v centru za stike z javnostmi v Ulici Garibaldi. (Ale) RONKE - 1. april Fontanot zamenjal Verdija Ob letošnjem prvem aprilu je bilo javnih šal manj kot po navadi, saj časi niso najbolj naklonjeni dobri volji, kljub temu pa so ronški zabavlja-či - glede na odziv - zadeli v polno. Ulice in trge ronškega središča so namreč včeraj ponoči neznanci preimenovali po mestnih upraviteljih, imenom župana in odbornikov pa so dodali vzdevke v domačem narečju, ki so povezani z njihovimi funkcijami ali značilnostmi. Ob prebiranju cestnih tabel so se domačini hudomušno posmihali in zabavali. Ulico Verdi so posvetili ron-škemu županu in je tako postala »Ulica R. Fontanot postin«, Trg Unita pa so po odborniku preimenovali v »Ulico G. Masotti coiffeur«. In še: Ulica Duca DAosta je postala »Ulica L. Vecchiet murador«, Ulica San-tissima Trinita pa »Ulica M. Cuzzi fenomena de casa«. Ulica Mazzini iz dneva v dan postala »Ulica Masara caselante«, drugi ulici pa so poimenovali »S. Cumin bidelo« in »S. Bra-gato studiada«. Šalo so domačini odkrili včeraj navsezgodaj, vest pa se je bliskovito razširila po Ronkah. Najbolj so se zabavali šaljivi avtorji, morda pa tudi upravitelji sami, ki se pripravljajo na majske volitve in vsaka »zastonj reklama« - tudi posmehljiva - zanje ne pomeni nujno škode. GORICA - Predlog Demokratske stranke Ena sama arhitekturna fakulteta za Tržaško in Videmsko univerzo Goriška Demokratska stranka pozitivno gleda na selitev celotne arhitekturne fakultete Tržaške univerze v Gorico in na dejstvo, da ta postaja vedno bolj mednarodna, naslednji korak pa bi morala biti ustanovitev skupne tržaško-vi-demske fakultete za arhitekturo. »Menimo, da je to pravo poslanstvo goriškega univerzitetnega sedeža: postati bi moral kraj integracije med Tržaško univerzo, Vi-demsko univerzo in tudi Univerzo v Novi Gorici,« pravi goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani ki meni, da bi tovrstno sodelovanje privedlo do racionalizacije sredstev, povišanja kakovosti izobraževalne ponudbe in ukinitve nepotrebnih dvojnikov. Če bi do združitve prišlo, meni Cin-golani, bi bilo povsem upravičeno zahtevati od dežele FJK, naj nase prevzame vzdrževanje arhitekturne fakultete v Gorici, ki danes bremeni krajevne uprave in ustanove za 300.000 evrov letno. »Takratna odbornica Alessia Rosolen je svoj čas tudi javno izrazila pripravljenost dežele za tak projekt,« pravi Cingolani. Po njegovih besedah je prisotnost fakultete za arhitekturo v Gorici tudi pomembna spodbuda za ustanovitev mednarodnega raziskovalnega pola za obnovljive vire energije. »V tem okviru je treba podpreti idejo Ecube Parka v Gorici, ki jo je predlagala fakulteta sama, kjer bi eksperimentirali in proizvajali štiri tipe energije iz obnovljivih virov,« je povedal Cingolani. GORICA - Danes odprtje razstave Vidni in nevidni azbest skozi fotografski objektiv Boleča sporočilnost fotografij Citrona, Francomana in Ruzzierja Problematiki azbesta - na Goriškem še nezaceljeni rani - je posvečena razstava »Asbestos. Reportage amianto FVG - Sezione di Gorizia«, ki jo bodo odprli drevi ob 18. uri v večnamenski galeriji v Ulici Diaz v Gorici. Na ogled bodo fotografije, ki so jih posneli Marco Citron, Roberto Fran-comano in Alessandro Ruzzier. Razstavljene so že bile v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču in so zaradi boleče sporočilnosti naletele na veliko zanimanje. Razstavo prireja kulturno združenje Metarte, na njenem današnjem odprtju pa bosta ob predstavnikih pokrajinske uprave spregovorila še predsednik združenja ANMIL za Goriško Emil Jelen in fotograf Alessandro Ruz-zier. Fotografije »vidnega« in »nevidnega« azbesta bodo v Gorici na ogled do sobote, 16. aprila, nakar bodo romale v druge kraje dežele Furlanije-Julijske krajine. V okviru projekta bo 14. aprila v Vili Vicentini Miniussi v Ronkah di-Fotografija Roberta Francomana daktična pobuda »Asbestos.edu«. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 2. aprila 2011 15 GORICA - Privlačni Zeleni prsti še danes in jutri Sejem spremenil Travnik v pravi spomladanski vrt Med stojnicami številni ljudje z obeh strani državne meje, živahno tudi v ostalih ulicah mestnega središča Goriško mestno središče je včeraj zaživelo v barvah in vonjih sejma Zelenih prstov, ki bo še danes in jutri potekal na Travniku. Selitev s sejemskega razstavišča v mestno jedro, do katere je prišlo zaradi gradbenih del, ki potekajo v Ulici Barca, je bila po zaslugi spomladanskega vremena zadetek v polno, saj je sejem že priklical veliko množico ljudi z obeh strani meje. Pod glavnim šotorom na Travniku, kjer se je zbralo okrog 60 razstavljavcev iz razli- BRDA - Terme Čakajo na razpis Grad Vipolže: dela tik pred zdajci Sredin vladni obisk je v Goriška Brda prinesel zagotovila države, da bo pripravila ustrezen razpis, s katerim bi Brici prišli do denarja za vrtino, s katero nameravajo iskati termalno vodo. Doslej so se na državni ravni tovrstnih obljub namreč bolj ali manj izogibali. »Tudi v državi se zavedajo, da je smiselno, da je termalna voda v lasti lokalne skupnosti oz. države, za kar si mi ves čas prizadevamo. Tu gre za večplastne zadeve: gre za vodo, ki je uporabna tako v termah kakor tudi kot alternativni vir energije. Vrtina pa ne bo služila samo za pridobivanje vode, temveč bodo tako lahko opravili raziskavo tal, kar bo geologom prineslo nova spoznanja o sestavi plasti zemlje,« je prepričan briški župan Franc Mužič. Brda sta tako v sredo obiskali dve predstavnici oblasti: Andreja Je-rina, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropske zadeve, z njo so se pogovori vrteli okrog pričakovanega državnega razpisa za črpanje evropskih sredstev za področje turizma, ki bo zajemal tudi wellness centre in termalne komplekse. Majda Šir-ca, kulturna ministrica, pa si je ogledala razstavo del Zorana Mušiča in spregovorila o načrtovani obnovi gradu Vipolže. »Vesela sem za grad Vi-polže, kajti ta projekt je bil, za razliko od marsikaterega drugega v Sloveniji, tako dobro pripravljen, da je dobil prednostno obravnavo za črpanje evropskih sredstev. Kot vidim, smo tik pred zdajci, gradnja naj bi stekla letošnje leto. Procesi, ki so zelo naporni in dolgotrajni, so stekli, veseli me, da bo programsko, kot je zasnovan, zelo dobro narejen,« je poudarila ministrica. Po županovih besedah bo obnova gradu veljala 11,6 milijonov evrov, ki so jih na podlagi omenjenega razpisa že pridobili. Spodnji del gradu bi bil po obnovi namenjen vino-teki, ocenjevanjem oljčnega olja in catering ponudbi, za prostore v zgornjem delu gradu pa se zanima Univerza v Novi Gorici, del prostorov bo namenjen oljkarstvu, del pa za potrebe lokalne skupnosti. Briški župan ostaja vsekakor kritičen do oblasti, kar zadeva počasnost postopkov, ki zavirajo gospodarski razvoj v občini. V Brdih so na potrditev prostorskega plana čakali kar šest let. Zaradi tovrstnih zamikov sta se od izgradnje term v Brdih umaknila že dva partnerja: svetovno znani Siemens in avstrijsko gradbeno podjetje Porr. »Mi vsekakor peljemo stvari naprej in iščemo nove investitorje, obenem pa čakamo na državni razpis za koriščenje evropskih sredstev s področja turizma. Sekretarka nam je v sredo dala vedeti, naj imamo pripravljene dokumente, da se bomo lahko prijavili, ko bo razpis objavljen,« dodaja Mužič, ki se nadeja, da bodo na ta način pridobili okoli 8 milijonov sredstev za sicer okoli 40 milijonov evrov vreden projekt izgradnje term. (km) čnih italijanskih dežel, Slovenije in Avstrije, so ljubiteljem vrtnarjenja na voljo najrazličnejše zelene rastline, rože, zdravilna zelišča, gnojila, kaktusi, semena in še marsikaj, v ostalih šotorih na trgu pa so na voljo montažne hiše, pripomočki za vrtnarjenje in razne dobrote. Veliko zanimanja je med otroki in odraslimi takoj vzbudil šotor, v katerem je mednarodna razstava zajcev, med katerimi bo strokovna žirija izbrala najlepšega. Sejem je odprt med 10. in 20. uro, vstop pa je prost. Ob Travniku so včeraj zaživele tudi druge ulice obnovljenega mestnega središča. V Raštelu in v Ulici Monache združenje Nuo-vo lavoro prireja bolšji sejem, na katerem bo tudi danes in jutri med 8. in 18. uro mogoče kupiti stare bankovce in kovance, zgodovinske dokumente, znamke, fotografske aparate, tipkarske stroje in slike. V Ulici Garibaldi so prisotni kmetovalci zveze Coldiretti, ki ponujajo zelenjavo, sadje, med, salame, sire, vino in druge domače dobrote, v Ulici Mazzi-ni in na Trgu pred županstvom pa poteka tržnica obrtniških izdelkov in tipičnih dobrot, ki jih proizvajajo v različnih italijanskih deželah. »Okusen« spremni dogodek bo drevi ob 19. uri potekal v Ulici Garibaldi, kjer bodo pripravili frtaljo-velikanko. »Travnik mora ponovno postati srce mesta, sejem Zelenih prstov pa bo k temu prav gotovo pripomogel,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli, ki ne izključuje, da bi sejem tudi v prihodnjih letih prirejali na Travniku. Ob županu so se odprtja sejma udeležili tudi številni drugi upravitelji in predstavniki ustanov, ki sejem prirejajo in finančno podpirajo. Pred prerezom traku so pozdravili predsednik goriško-videmske sejemske ustanove Sergio Zanira-to, odbornik občine Gorica Antonio Deve-tag in pokrajinska odbornica Mara Černic, ki je izrazila zadovoljstvo nad odmevom prireditve v širšem čezmejnem prostoru in dejstvom, da je sejem tudi priložnost za ovrednotenje domačih izdelkov in pridelkov. (Ale) V velikem šotoru na Travniku so rože, rastline in povrtnina tudi paša za oči bumbaca SOVODNJE »Nafta ne onesnažuje« Sulli-Sulčič se je lotil knjige o tankerjih Gost drugega srečanja z avtorjem, ki ga je v ponedeljek priredila Goriška Mohorjeva družba (GMD) v sodelovanju z občinsko knjižnico iz Sovodenj ob Soči, je bil kapetan Marco Sulli-Sulčič, avtor uspešnice »Nafta«, ki je lani izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v sozaložbi z GMD. O avtorju, sicer tržaškem Slovencu, je tajnik založbe Marko Tavčar v knjižnici povedal, da je doma iz Križa in je po piranski šoli postal pomorski častnik. Zaposlil se je pri multinacionalni družbi Chevron iz ZDA, ki mu je zaupala poveljevanje štirim največjim tankerjem v svoji floti. Kariero je po 35 letih v omenjeni kor-poraciji sklenil s častnim naslovom »vice commodore«. Kot je v Sovodnjah povedal sam Sulli-Sulčič, je imel veliko srečo, ker je imel možnost nabrati veliko gradiva in znanja. Preden bi vse to zabrisal spomin, se je lotil pisanja. V zajetno knjigo je strnil veliko informacij o nastanku in razvoju naftne industrije; iz priročnika oziroma prave »male enciklopedije« lahko izvemo vse, kar je pomembno za poznanje te panoge. V Sovodnjah je spregovoril o različnih vidikih iskanja in črpanja črnega zlata, o težavah, interesih in tudi nesrečah, zlasti o tisti v Mehiškem zalivu, pa tudi o srečanjih z nekdanjo ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice. Med drugim je kapetan Sulli-Sulčič poudaril, da nafta ne onesnažuje, saj deloma izhlapi, deloma pa se usede na dno morja, kjer se nato razbohoti morska flora. Ležišč je še veliko, zato se nam vsaj za prihodnjih sto let ni bati, je dodal; zlasti za črpanje iz ekstremnih globin je potrebna vedno boljša tehnologija, ki pa veliko stane. Avtor je prisotnim v sovodenjski knjižnici tudi razkril, da je začel pisati drugo knjigo, in sicer o tankerjih. Marco Sulli-Sulčič GORICA-NOVA GORICA - Mala Vivicittà Tristo otrok povezalo mesti Dobre uvrstitve doberdobskih tekačic in tekačev - Med organizatorji tudi ZSŠDI - Ljubitelje teka vabijo jutri na osrednjo deželno prireditev v Trst Na skupnem trgu obeh Goric se je včeraj zbralo preko 300 otrok osnovnih in nižjih srednjih šol z obeh strani državne meje, ki so se udeležili 10. izvedbe Male Vi-vicitta - Poživimo mesti. Kot smo že poročali, so se UISP, ZSŠDI in Športni zavod Nova Gorica odločili, da letos priredijo le poulični tek za šole, medtem ko vabijo ljubitelje teka jutri v Trst, kjer bo sočasno z ostalimi italijanskimi in svetovnimi mesti potekala osrednja prireditev v FJK. Včerajšnje preizkušnje se je udeležilo štirinajst šol z goriškega in novogoriškega območja, med katerimi je z 38 učenci sodelovala tudi Večstopenjska šola Doberdob. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Otroke so organizatorji razdelili v štiri starostne kategorije in po spolu. Letniki 2000 in 1999 so tekali na 800 metrov dolgi progi, letniki 1998 in 1997 pa na progi, dolgi 1200 metrov. Najštevilčnejši šoli sta bili OŠ Dobravlje (46 učencev) in nižja srednja šola Dante Alighieri iz Štaran-cana (40 učencev). Nagrajevanja so se udeležili tudi pokrajinski predsednik CONI-ja Giorgio Brandolin, pokrajinska odbor- nica za šport Sara Vito, direktor Javnega Zavoda za šport Nova Gorica Uroš Jug in predstavnik italijanske atletske zveze Mario Borghes. Posebno nagrado Sportiva-Športnica, s katero že četrto leto zapored organizatorji poudarjajo žensko prisotnost na športnih prizoriščih, sta prvouvrščenim tekmovalkam v štirih starostnih kategorijah podelili bivši olimpijki Meta Mačus (tekačica v štafeti 4x400 metrov v Sidneyu 2000) in Lidja Lapajne (skakalka v višino v Moskvi 1980 in Los Angelesu 1984), častni gostji včerajšnje prireditve. Omeniti moramo tudi dobre uvrstitve doberdobskih tekačev in tekačic, ki so osvojili eno drugo in dve tretji mesti ter kar nekaj uvrstitev v prvi deseterici. Tudi tokrat je imela prireditev okoljevarstveni predznak s posebnim poudarkom na ločenem zbiranju odpadkov in varčevanju ter smotrni uporabi vode. Na 1200 metrov dolgi progi so se med letniki 1997 najbolje uvrstili Aljaž Maffi (OŠ Deskle 4.39''), Matija Kompara (OŠ M. Štrukelj 4.41'') in Daniele Musto (Nsš Perco 4.43"), med dekleti pa Vika Rutar (OŠ Most na Soči 5.25''), Kaja Bratina (OŠ Dobravlje 5.33'') Doberdobski dijaki na včerajšnji prireditvi (levo) in tekač, ki zavzeto premaguje razdaljo do cilja (desno) l. prinčič, bumbaca in Sara Cosolo (Večst.š. Doberdob 5.47''). V kategoriji letnikov 1998 so prva tri mesta zasedli Attilio Germano (Nsš D. Alighieri 5.07"), Simone Pussi (Nsš Perco 5.09'') in Žan Ko-mel (OŠ M. Štrukelj 5.12''), med dekleti pa Lara Pangos (Nsš D. Alighieri 5.32''), Julia Jean Corona (Nsš D. Alighieri 5.36'') in Katja Pirjevec (OŠ Dobravlje 5.41''). V teku na 800 metrov so se med letniki 1999 najbolje uvrstili Gregor Rogelja (OŠ Miren 3.00''), David Peras (OŠ Miren 3.03'') in Martin Juren (Večst.š. Doberdob 3.05''), najboljša dekleta pa so bila Sara Di Benedetti (Nsš D. Alighieri 3.14''), Mara Lavrenčič (Večst.š. Doberdob 3.15'') in Tina Wanek (OŠ Miren 3.18''). Med letniki 2000 so na prve tri stopničke stopili Alex Cuder (OŠ Kanal 3.17''), Matej Stanič (OŠ Bilje 3.18'') in Miha Sever (OŠ Dobravlje 3.18''), med dekleti pa so se najbolj izkazale Lana Muhič (OŠ F. Erjavec 3.14''), Renata Krkoč (OŠ Dobravlje 3.16'') in Emanuela Leban Parada (OŠ Most na Soči 3.19''). (it) 1 6 Sobota, 2. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Srečanje komornih skupin Glasbene matice Z glasbo vstopili v pomlad in ovrednotili dosežke učencev V programu tudi glasba, ki jo mladina najraje posluša in najbolje pozna Srečanje komornih skupin Glasbene matice, ki je v sredo potekalo v Kulturnem domu v Sovodnjah, je dobilo letos nov naslov, »Z glasbo v pomlad«, vsebine pa so ostale tiste, ki ga zaznamujejo že štiri leta, odkar so si na šoli zamislili, da bi lahko ovrednotili dosežke učencev na področju komornega izvajanja. Kot je v uvodnem pozdravu napisal ravnatelj Bogdan Kralj, ki je bil tokrat odsoten zaradi delovnih obveznosti, je komorna igra bistvenega pomena za razvoj vsakega glasbenika in je zato razširjena dejavnost, zahteva pa dodaten trud tudi s strani mentorjev in staršev. Dolga vrsta profesorjev z vseh sedežev šole je tudi tokrat sodelovala pri uresničitvi pobude z vodenjem skupinskih vaj, mnogi pa so sodelovali z individualnim delom s posameznimi učenci. Tako je šola združila moči za pripravo prijetnega koncertnega programa, ki so ga sestavljale primerno kratke skladbe za širši prikaz različnih sposobnosti in izvajalske spretnosti. Najbolj številni na odru so bili otroci Šolskega godalnega orkestra, postavljeni v dveh vrstah v godalni zasedbi s klavirjem. Skupina začetnikov godalnega oddelka pa je s pomočjo dveh bolj izkušenih violinistk, ki sta vodili melodično linijo, lahko dobila vtis »orkestralnega« sodelovanja z ustvarjanjem spremljevalnih akordov. Sofija Gergolet, Marta Savignano, Manuel Gergolet, Matilda Clapiz, Demetra Jarc, Giacomo Zotti in Elisa Terrana so z eksotičnimi, barvitimi, sentimentalnimi prizvoki zastopali obširno kategorijo pianistov, ki se ukvarjajo z igranjem na klavir štiri-ročno. V kombinaciji violončela in klavirja pa sta s poskočnim plesom nastopila Jurij Lavrenčič in Ivan Antonutti. V duu sta v veselem razpoloženju nastopila tudi harmonikarja Mitja Tull in Riccardo Cru-cil, suvereni violinistki Neža Zobec in Vera Sturman pa sta izmenično zasedli vlogi prve in druge violine ob zanesljivi klavirski spremljavi Matjaža Zobca. Vrsto komornih kombinacij starejših učencev sta štiriročno uvedli pianistki Elisa Kandutsch in Giulia Lister, bolj premišljeno muziciranje pa se je pojavilo z uigranim duom flavt, ki ga sestavljata Sara Bembi in Carlo Venier. Priložnostne skupine se predstavljajo z imeni posameznih članov, kdor cilja na trajna sodelovanja, pa poimenuje skupino, kot so to storili bivši sošolci katinarske šole (zagnana violinista Jakob Jurc in Ivan Roici ter pianistka Marija Viviani), ki gojijo prijateljske vezi in delijo umetniška prizadevanja v Triu Milčinski. Igralska žilica pa povezuje violinistke Sanjo Samez, Karol Kovic in Mašo Kocijančič, ki so posredovale glasbene vsebine z izvedbo simpatične pantomime z glasbo na temo živalskega vrta, za katero so glasbenice - s pomočjo staršev in ožjih sorodnikov - izoblikovale tudi likovne in kostumske elemente. Dva plesa sta nato zazvenela v zanimivi zvočni zmesi klavirja šestročno, harmonik in violončela v izvedbi skupine, ki so jo sestavljali Sofia Ukmar, Kristina Perčič, Helena Lupinc, Jakob Kralj, Matej Perčič in Tina Jarc. Za prijetno medigro v latinskoa-meriškem slogu pa je poskrbel kvintet v modernejši zasedbi kitar in tolkal, pri katerem so sodelovali Jacopo Caucig, Sofia Vogrig, Dora Ciccone, Marco Rucli, Filip-po Caucig in Martina Tomasetig. S to toč- Občinstvo v dvorani (levo) in godalna skupina na odru (desno) bumbaca ko se je sklepni del revije oddaljil od klasičnega repertoarja in se prelevil v mladim bolj domače tone, najprej z rockovsko obarvano priredbo Dvorakove »Humoreske«, pri kateri so violino Dejana Bacicchija zaob-jeli zvoki električnih kitar (Dimitri Petejan, Mattia Marassi), baskitare (Marco Rucli), bobnov (Nico Marino) in klavirja (Nina Černe), nato še s priredbo uspešnice skupine Green Day »When september ends«, ki je potrdila ne samo potrebo po upoštevanju glasbe, ki jo učenci najraje poslušajo in najbolje poznajo, a tudi sprostilno moč tovrstnih skladb, ki lahko postanejo način za utrjevanje sposobnosti samoobvladovanja v nastopanju pred publiko. S tovrstnimi spodbudami so se ukvarjali predvsem učenci iz Gorice in Špetra, v zadnji točki kitaristi Jacopo Caucig, Sofia Vogrig in Dora Ciccone, violončelistki Noemi in Mad- dalena Carta, baskitarist Ivan Chiuch, tol-kalista Filippo Caucig in Elena Rucli ter pianist Leonardo Scandino. Učenci tržaške šole Marij Kogoj, goriške in špetrske Glasbene matice ter šole Tomaž Holmar iz Ukev so sodelovali kot predstavniki posameznih šol in v mešanih zasedbah, ki nastanejo v duhu povezovanja in izmenjave med sedeži na deželnem ozemlju. Letošnjo izvedbo srečanja komornih skupin je zaznamovalo presenetljivo prevladovanje predstavnikov godalnega oddelka, ki ga na komornem po- dročju posebno prizadevno animira prof. Jagoda Kjuder: »Orkester deluje samo priložnostno, saj so vsi otroci preobremenjeni, zato zbiram zanje izvedljive, a efektne skladbe. Zaradi pomena te dejavnosti bi morala biti komorna igra obvezni predmet. Z začetniki projekta "Mali Paganini" pa postopoma osvajamo vse osnovne elemente v študiju violine, da bomo do konca šolskega leta lahko zaigrali na zaključnem nastopu, pri katerem bodo aktivno sodelovali tudi starši, kako, pa naj ostane zaenkrat presenečenje.« (rop) Primorska poje v Jamljah Primorska poje se nadaljuje tudi na Goriškem. Društvo Kremenjak bo gostilo drevi na svojem sedežu v Jamljah kar sedem zborov iz Slovenije in Benečije. Ob 17.uri bo na oder stopil Kvartet Vemm iz Postojne, sledili mu bodo še ŽePZ Tuščak Bač iz Ilirske Bistrice, ŽeVS Elum iz Postojne, VoS Grlica iz Ajdovščine, DeVS Ubeljsko iz Postojne, MoPZ Matajur iz Klenja in VoS Goldinar iz Postojne. Vsi zbori bodo zapeli slovenske ljudske pesmi iz Benečije tja do Koroške in Vipavske. Furlanščini posvečen slovar V prostorih Fundacije Villa Russiz v Ko-privnem bo danes z začetkom ob 17. uri predstavitev italijansko-furlanskega in furlansko-italijanskega slovarja; govorila bosta Mario Turello in Hans Kitzmuller. Gianni Marega na Travniku Z današnjim dnem in do 30. aprila bo v lokalu Wine Cafè na goriškem Travniku na ogled izbor del likovnega ustvarjalca iz Štandreža, Giannija Marege. Predstavil se bo s ciklusom portretov v tehniki oglja, ki ga je naslovil »Dimenticando Nico«, ter s serijo slik v tehnikah tempere in akvarela na temo preprostega krilca z rožicami, skratka preprostosti. UGL ob 150-letnici Italije V dvorani hotela Entourage na Trgu Sv. Antona v Gorici bo danes ob 11. uri javni posvet, s katerim bo deželni sindikat UGL obeležil 150-letnico Italije. Govornika bosta zgodovinarja Giuseppe Parlato in Pietro Neglie, spregovoril pa bo tudi generalni tajnik UGL Giovanni Centrella. Deset let Terpsihore V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču bodo drevi ob 20. uri s svečanim plesnim večerom obeležili prvih deset let delovanja društva Terpsihora. Danes in jutri bo na osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru potekalo tudi več plesnih delavnic. (km) VIPAVA - Dijakom škofijske gimnazije približali družbene problematike Drugačna plat življenja Zgodbe obsojencev, trpinčenih mater, tujcev in upokojencev so se jih dotaknile bolj, kot če bi o njih brali »To je bil najbolj zanimiv dan na gimnaziji.« »Ljudi sem spoznala tudi iz druge plati. Tudi če kdo ni lep ali najbolj inteligenten, lahko v sebi skriva pravo bogastvo.« »Hudo mi je bilo slišati, da bo mamica, ki bo rodila med prestajanjem zaporne kazni, otroka lahko imela ob sebi le eno leto, potem pa bo moral od nje.« »Ne zdi se mi prav, da so ženske, ki doživljajo nasilje v družinah, tiste, ki se morajo nato skrivati z otroki v varnih hišah in nositi breme sramu, namesto da bi bilo sram storilce!« To je le nekaj vtisov dijakov in dijakinj vipavske škofijske gimnazije, ki so pred nekaj dnevi v sklopu projektnega dne obiskali razne ustanove - zapore, materinske domove, komune za odvisnike, zbirni center za tujce, domove upokojencev - in tam preživeli dan, vključeni v razne aktivnosti. Šli so z namenom, da obogatijo in poglobijo svoj pogled na svet in da pridobijo dragocene izkušnje, kakršnih v življenju morda ne bodo imeli več priložnosti spoznati. Življenjske zgodbe obsojencev, trpinčenih mater, upokojencev ... so se jih dotaknile bolj, kot če bi o njih brali iz učbenikov. Obenem so varovancem omenjenih zavodov prinesli nekaj svoje mladostne svežine iz zvedavosti, ki jim je popestrila dan. »V šali smo ugotovili, da imamo tisti, ki smo v dijaškem domu, skupne težave z zaporniki v Kopru - tudi oni imajo probleme s cimri, ob določeni uri morajo vstati, iti spat,« pripoveduje Marija, ki je poleg Gabriela, Tineta, Teje, Serge-ja, Anje, Patricije, Kaje, Ane, Marije in Mete z nami delila svoje izkušnje s projektnega dne. Gabriel je dan preživel s fanti v komuni Skupnost srečanje na Kostanjevici, Tine v ženskem zaporu na Igu, Meta v varstveno delovnem centru. Teja je v materinskem domu v Solkanu spoznala, da se družinsko nasilje dogaja veliko pogosteje, kot si je družba pripravljena priznati. Tudi Sergeja je bila tam, dotaknilo se je je, kako so ženske povezane med sabo, kako druga drugi predstavljajo družino, ki je nimajo. Anja v materinskem domu enkrat tedensko dela kot prostovoljka. Pravi, da se najmlajši otroci ne zavedajo, da so morali zaradi nasilja v družini od doma, starejši pa podo-življajo travme od doma ali pa ponavljajo vzorec obnašanja nasilnega starša, ki so ga, žal, doživeli. »V Centru za tujce v Postojni so doživeli malodane vse. Od poroda do smrti, tudi poroko so imeli,« pripoveduje Patricija. Ana je obiskala no-vogoriški dom upokojencev in skupaj s sošolci popestrila dan starostnikom na vozičku: »Peljali smo jih v Qlandio. Najprej smo se sprehajali, nato smo šli skupaj na kavico, kjer so se iz njih usule številne zgodbe. Veliko jim pomeni, da se lahko družijo z mladimi, pa da jih kdo posluša. Dijaki med varovanci obiskanih ustanov: tam so preživeli dan, vključeni v razne aktivnosti foto škofijska gimnazija vipava Ana je sicer že štiri leta prostovoljka v Ci-riusu. »Skozi vse te izkušnje menim, da sem več pridobila jaz, kot pa oni od mene. Vsakič, ko pridem tja, si mislim: "Glej, lahko sem srečna, ker imam, to kar imam!"« je vtise strnila Ana. Projektnega dne se je udeležilo vseh 312 dijakov in dijakinj Škofijske gimnazije v Vipavi. Ker je letošnje leto proglašeno za Evropsko leto prostovoljstva, so se na šoli odločili, da dijakom in dijakinjam omogočijo srečanje z varovanci omenjenih zavodov, ponekod so se tudi aktivno vključili v tamkajšnji vsakdan. »Cilj je bil dobiti izkušnjo in na svoji koži ugotoviti, da smo drug drugemu potrebni. Če ne bomo drug z drugim delali, nismo "kompletno" človeštvo,« je prepričana Tatjana Božič, profesorica slovenskega jezika. »Na šoli imamo tudi sicer bogate in večletne izkušnje s prosto-voljstvom. Med našimi dijaki je 95 prostovoljcev, ki tedensko preživijo po eno uro bodisi v centru Cirius v Vipavi, kjer se izobražujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami bodisi v centru starejših Pristan, ki je v bližini šole,« pojasnjuje svetovalna delavka na šoli, Petra Rep. Na šoli nameravajo vezi, ki so jih stkali z omenjenimi ustanovami, ohraniti tudi v bodoče. »Želeli bi, da bi skoraj vsak dijak imel svojega oskrbovanca,« dodaja Boži-čeva. Sicer pa letošnja aktivnost ni bila prva te vrste, ki so jo pripravili na šoli, že pretekla leta so se poglobili v posamezne teme in skušali dijakom na prav tako doživet način približati različne družbene problematike. Škofijsko gimnazijo, poleg domačinov iz Vipave in Ajdovščine, obiskujejo dijaki z bovškega, tolminskega, novogori-škega konca, vse do Postojne. »Imeli pa smo tudi že dijake iz zamejstva, ki so pri nas uspešno zaključili štiriletno šolanje,« pojasnjuje ravnatelj Vladimir Anžel. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 2. aprila 2011 17 iz gorice v rim Razstava »sredstvo« dialoga Razstava »Jaz, mi, oni - Mul-tikulturni dialog«, ki se je pravkar zaključila v Rimu in pri kateri sta sodelovala tudi goriška likovnika, je naletela na dober odziv občinstva. V muzeju v rimskem Trastevereju jo je postavilo združenje Bosancev in Hercegovcev v Italiji, ki je poleg bosanskih umetnikov - to so bili Enes Levic, Slavko Medunic in Ruža Ga-gulic - povabilo k sodelovanju še Lo-retto Dorbolo iz Benečije, Franka Žerjala iz Gorice in Aleksandra Peco iz Nove Gorice. Odprtja so se ob ustvarjalcih udeležili tudi nekateri Goričani, ki so z rimske razstave odnesli dober vtis. Umetnike sta predstavili Enisa Bukvic in Nela Lučic, pozdravili pa so tudi ukrajinska poslanka Tetyana Kuzyk, ambasador-ka Bosne in Hercegovine v Vatikanu Jasna Krivošic - Prpic, predstavnik založbe Infinito iz Rima, Luca Leone, in ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, Igor Komel, ki je posebej izpostavil vlogo manjšin oziroma številčno manjših narodov v Evropi. Odraz evropske večkulturnosti je bila tudi udeležba »manjšinskih« umetnikov Lorette Dorbolo iz Benečije in Franka Žerjala iz Gorice. Iz Rima se bo razstava preselila v Piacenzo, v mesecu maju bo prišla v goriški Kulturni dom, v po-letno-jesenskem času pa bo na ogled v Sarajevu, Jajcu in Brčku. V spremnem katalogu so likovni umetniki predstavljeni v svojem jeziku - v slovenščini, srbščini in bosanščini - pa tudi v italijanščini. Poleg pobudnika - združenja Bosancev in Hercegov-cev v Italiji - pri razstavi sodelujejo še združenje Bosna u srcu, občina Rim, založba Infinito in goriški Kulturni dom, pokrovitelji pa so veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v Italiji, slovenska ambasada, dežela Lacij in pokrajina Rim ter Slovenska kulturno gospodarska zveza. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 doberdob - Na sedežu društva Jezero Zgodbe o aleksandrinkah vsakič pritegnejo pozornost Takšne so nekoč bile aleksandrinke Kulturno društvo Jezero se je v nedeljo na svojem sedežu v Doberdobu spomnilo aleksandrink, primorskih žena in deklet, ki so na začetku prejšnjega stoletja odhajale služit v Egipt. Pobuda je naletela na veliko zanimanje, saj je bila društvena dvorana nabito polna. Prireditev je potekala v treh delih, in sicer s petjem, zgodovinsko razlago in gledališkim prikazom. Po pozdravnih besedah Magde Prinčič, ki je izrekla dobrodošlico v imenu društva Jezero, je večer uvedel pevski zbor goriških upokojenk, ki so pod vodstvom Aleša Hobana zapele nekaj narodnih pesmi. Zbor je med prireditvijo zapel še nekajkrat in je tudi zaključil kulturni večer. Drugi del programa so oblikovale žene iz Prvačine, kraja ob Vipavi, ki ga je pojav aleksandrink še posebej zaznamoval. Z nizom kratkih gledaliških točk so igralke prikazale resnične zgodbe aleksandrink, na sebi pa so imele oblačila, ki so jih njihove prednice prinesle domov po vrnitvi iz Aleksandrije. Gre za »Zgodbe iz baula«, iz potovalnega zaboja, ki se je še ohranil na podstrešju marsikatere primorske domačije. Na srečo se je v mnogih primerih ohranila tudi vsebina teh velikih zabojev, ki je v zadnjih letih postala predmet zanimanja prou-čevalcev primorske preteklosti. V neke vrste modni reviji in z nekoliko humo-rističnim prizvokom so Prvačkovke razkrile marsikatero pikro na račun bivanja njihovih babic v Egiptu. V tretjem delu doberdobske prireditve je zbrane ljudi nagovoril Vili Prin-čič, goriški publicist in raziskovalec. S pomočjo besede in podob je pripovedoval o pojavu aleksandrinkah, ki je zaznamoval zlasti vasi ob Vipavi, od koder so domačinke sredi bednih razmer množično odhajale na drugo stran Sredozemlja. Predstavil je tudi knjigo »Blišč in beda aleksandrink«, ki je izšla lansko pomlad po zaslugi Zveze slovenskih kulturnih društev in goriške pokrajine. Ob koncu je zavrtel še serijo diapozitivov, ki so nastali pred dobrim letom med potovanjem po Egiptu in iskanjem sledi aleksandrink. Velja še omeniti, da sta Doberdob in Prvačina pobratena, prijateljske vezi med krajema pa nedvomno utrjujejo tudi kulturne prireditve, kakršna je bila nedeljska. Gledališče GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 28. aprila, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: v sredo, 6. aprila, »Čas za spermembo« (Teatr 55) ob 20.30; informacije v Kulturnem domu v Gorici. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 2. aprila, »Il fu Mattia Pascal« nastopajo igralci skupine Il Teatro di Tato Russo; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA danes, 2. aprila. ob 20. uri (Milan Jesih) »Grenki sadeži pravice«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE vabi starše, izvoljene v področne in zavodske svete slovenskih šol na Goriškem, da se v torek, 5. aprila, udeležijo zborovanja za predložitev kandidatnih list za obnovitev deželne komisije za slovenske šole. Zborovanje bo na višješolskem izobraževalnem zavodu »Trubar-Gre-gorčič« v slovenskem šolskem centru (ul. Puccini, 14) z začetkom ob 18. uri. ŠOLA ZA STARŠE: Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici predavanje na temo »Ločitev v družini« v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici; zaželjena je predhodna najava v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). jajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Koben-havn; informacije in prijave po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 28. POHOD NA KALVARIJO bo v nedeljo, 3. aprila, v organizaciji alpincev iz Ločnika. Ob 9. uri bo v koči alpin-cev v Ul. del Collio 20/B v Ločniku maša, od 10.30 start pohoda. AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Po okolici Ferletičev in severne kote 208 (Ku-cil) po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 10. aprila, z zbirališčem ob 8.45 v zaselku Mikoli v Dolu. Organizatorji priporočajo primerno obutek in fizično kondicijo ter žepno svetilko; informacije po tel. 328-2180158. HH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. □ Obvestila M Izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Krutom v Baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije in vpis čimprej na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Beograd, ki bo od srede, 18. maja, do 22. maja. Je še nekaj prostih mest. Prijave po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). »IZLET V KEKČEVO DEŽELO IN NE SAMO ...« organizira KŠD Kras Dol-Po-ljane v soboto, 28. maja. Odhod s Pal-kišča ob 9. uri, ogled gozdnega muzeja, ki se nahaja na avtocesti proti Trbižu, prihod v Kranjsko Goro, ogled Kek-čeve dežele, pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, povratek je predviden okrog 22. ure; informacije in prijave po tel. 338-3176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prire- DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na tel. 0481-82570 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Korzo Verdi 51, ali zaprosi za sestanek preko elektronske pošte kzgorica@tiscali.it. ONAV IN ANAG (Vsedržavni združenji pokuševalcev vin in žganj) organizirata obisk sejma Vinitaly v Veroni v nedeljo, 10. aprila. Odhod avtobusa iz Trsta in Gorice; informacije in vpis na markovicdaniela@yahoo.com ali po tel.0481-32283 (Daniela). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja družabno večerjo za člane in prijatelje v restavraciji Lanterna d'oro v Gorici v SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA 1911-2011 vabi na OSREDNJO PROSLAVO Ob 100-letnici ustanovitve goriške podružnice Slovenskega planinskega društva (danes, 2. aprila, ob 20.30 \ v veliki dvorani Kulturnega doma J ^ v Gorici, Ul. Brass 20 J Sodeloval bo Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča Ob 19.30 v preddverju Kulturnega doma otvoritev dokumentarne fotografske razstave ob stoletnici društva m Poslovni oglasi GOSPA SREDNJIH LET IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica. Delo opravljam natančno in vestno. Info.: 00386-(0)53053307 - 00386-(0)31451864 PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borovni prelec. Tel. 3283360187 soboto, 16. aprila, ob 20. uri; rezervacije po tel. 348-6405775 (Bruno Faga-nel) in 334-6366765 (Faganel Marino). ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE v Sovodnjah: 1. nagrada - listek št. 2702; 2. - št. 4488; 3. - št. 7782; 4. - št. 3598; 5. - št. 0244; 6. - št. 7994; 7. - št. 9264; 8. - št. 5170; 9. - št. 1168; 10. - št. 0314; 11. - št. 1849; 12. - št. 5070; 13. - št. 9195; 14. - št. 9840, 15. - št. 1129. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. aprila, ob 13. uri. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo anagrafski urad v ponedeljek, 4. aprila, zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ vabi vse člane na občni zbor sekcije, ki bo potekal v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica, 120/A. ZSKD sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v petek, 8. aprila, v prvem sklicanju ob 19.30 v drugem ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu. CELODNEVNI PHOTOWORKSHOP prireja v nedeljo, 10. aprila, za vse začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom mentorja M. Intiharja Fotoklub Skupina75. Zbirališče v Galeriji75 na Bukovju ob 9. uri, poskrbljeno bo za kosilo. Več na www.skupina75.it, informacije in prijave čimprej, ker so mesta omejena: info@skupina75.it in po tel. 347-1516964. BALINARSKI KLUB MAK sklicuje redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 12. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja na Korzu Verdu 51 int. (KB center). 0 Prireditve KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu bo gostil projekcijo zmagovalnih animacij mednarodnega festivala animiranega filma »Animateka«, ki je decembra 2010 potekal v Ljubljani in Mariboru; danes, 2. aprila, ob 19. uri bo Zveza slovenskih kulturnih društev in AŠKD Kremenjak vabita na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje Škrjanček poje danes. 2. aprila, ob 20.30 na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah Vsoorganizaciji ZPZP, JSKD, ZCPZ,ZSKP predavanje z naslovom »Animirani film skozi čas in prostor«, ki ga bo vodil Rok Govednik, sledila bo projekcija zmagovalnih animiranih filmov. V sklopu pobude prirejata Galerija Tir in Vzgojno-izobraževalni program animiranega filma Slon delavnico animiranega filma, namenjena otrokom od 8 let dalje, srednješolcem in odraslim, ki bo potekala na Mostovni v soboto, 9. aprila, od 10. do 15. ure; informacije in prijave do 6. aprila na naslovu tir@mostovna.com ali po tel. 0038631890545 (Katarina Brešan). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici vabi člane in prijatelje ter predstavnike društev, organizacij in ustanov na osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve društva danes, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na prireditvi bo nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Uro pred prireditvijo bodo v preddverju Kulturnega doma odprli fotografsko dokumentarno razstavo o delovanju društva. ZAKLJUČNA POSTAJA OKOLJSKE KARAVANE SOČA SOOČA bo danes, 2. aprila, pri izlivu reke Soče v naravnem parku Isola della Cona; natančnejše informacije na spletni strani www.soca-isonzo-film.org. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 14. aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! -Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 3398619456 (Alenka) in tel. 333-9950610 (Zvonko). 0 Mali oglasi PRODAM avto volkswagen passat high line, 1984 cc, letnik 2001, prevoženih 90.000 km, v odličnem stanju, redno opravljen vsakoletni servis, cena po dogovoru; tel. 0481-390788 v popoldan-sko-večernih urah. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Rosalia Nanut por. Tomasi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Fausta Zuttion vd. Pelican (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnico, sledila bo upe-pelitev. Sobota, 2. aprila 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče V petek, 8. aprila, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10., ob 16.00, v četrtek, 14. ob 19.30 ter v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. V torek, 5. aprila, ob 14.30 / Roland Schimmelpfennig: »Zlati zmaj«. / Ponovitev: v sredo, 6. aprila, ob 14.30. V četrtek, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali V sredo, 6.aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gi-gi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 2. aprila, ob 21.00 / Daniel Call: »Das Kammerspiel«. Režija: Paolo Emilio Landi. Nastopa: Daniela Giovanet-ti. / Ponovitve: v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Prevzeto od "Nathan il saggio" od E.G.Lessing: »Crociate«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopa: Valerio Banasco. / Ponovitve: od srede, 6. do sobote, 9. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 17.00. V torek, 12. aprila, ob 21.00 / Lorenzo Gleijeses: »Cerimonia«.Režija in tekst: Lorenzo Gleijeses. Nastopajo: Lorenzo Gleijeses, Anna Redi, Manolo Muoio. / Ponovitve: od srede, 13. do sobote, 16. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 17. aprila, ob 17.00. GORICA ■ Festival Komičnega gledališča "KOMIGO 2011 Kulturni dom (Ul. Brass 20) V sredo, 6. aprila, ob 20.30 / »Čas za spremembo«. Nastopa gledališka skupina: Teater 55 iz Ljubljane. V sredo, 6. aprila, ob 20.30 / »Čas za spermembo«. Režija: Branko Burič. Nastopa: gledališka skupina Teater 55. V nedeljo, 10. aprila, ob 16.30 in ob 21.00 / »Gli innamorati«. Nastopa gledališka skupina: »La trappola« iz Vi-cenze. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 2. aprila, ob 19.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tavčarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. / Ponovitve: v nedeljo, 3. aprila, ob 20.00. SNG Veliki oder V ponedeljek, 4. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 5. ob 18.00 in v sredo, 6. ob 11.00 in ob 19.30, v petek, 8., v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13 in v petek, 15. aprila ob 19.30. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 2. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 11., ob 20.00 in v torek, 19. ob 17.00. V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Yef-frey Hatcher: »Picasso«. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder Danes, 2. aprila, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v petek, 8., v ponedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. V torek, 5. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 6., v četrtek, 7., ob 19.30, v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30 in v soboto, 23. aprila ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Mala drama V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. v torek, 5. aprila, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 14. aprila, ob 20.00. V soboto, 9. aprila, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in accordo" »Boban I Marko Markovic Orkestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bo-nawenturo. Gledališče Verdi V četrtek, 7. aprila, ob 18.00 / »Omag- PRIREDITVE gio a Franz Liszt«. Klavirski recital od Istvana Lajkoja. TRŽIČ Občinsko gledališče Torek, 12. aprila, ob 20.45 / »Orchestra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. GORICA Terzo teatro V petek, 8. aprila, ob 20.30 / 16. Gledališki festival: »Un Castello di ... Musical & Risate: »Il mistero dell'assasino misterioso«. Nastopa: Compagnia tea-trale Oberon iz Montebelluna (TV). _SLOVENIJA_ SEŽANA Osnovna Šola Dutovlje V nedeljo, 10. aprila, ob 17.00 / »Primorska poje«. Nastopajo: MePZ Jaz-bine-Plešivo, Števerjan-Krim; MoPZ Pergula, Sveti Peter, Piran; MePZ Duri, Col, Ajdovščina; ŽePZ Pristan, Koper; MPZ Tončka Čok, Lonjer, Trst; Vs Sraka, Štandrež, Gorica; MePZ Divača, Divača. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Natopa: »Rundek Cargo Trio Exclusive«. V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). V četrtek, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V ponedeljek, 18. aprila, ob 21.00 / Nastopajo: DubLab: PAPRIKA KORPS (Pol). V torek, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Dvorana Prosvetnega doma: v soboto, 9. aprila, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljali bodo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Kovačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): do 2. aprila, v prvem nastropju je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anama-rija Stibilj Šajn. Urnik: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: do 15. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galeriji Metropolitana (Ul. Leoni): do 2. aprila je na ogled razstava skupine mladih umetnikov, ki jih je izbrala Alice Ginaldi z naslovom »Argonauti«. V sklopu projekta »Giovani Metropoli-tani« razstavljajo Tomaso De Luca, Gabriele De Santis, Giulio Frigo, Riccar-do Giacconi, Giorgio Guidi in Manuel Scano. Urnik: od četrtka do sobote med 17.00 in 23.00 (vstop prost). Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):V soboto, 2. aprila, ob 19.30, bo, odprtje dokumentarno fotografske raz- -/ stave ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici. _SLOVENIJA_ SEŽANA Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maher-ja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 -2010«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče in interpretacijo novele Kruh. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. ZNANOST - Muzej v Trstu (v Grljanu) ne bo zamrl Znanstveni imaginarij odslej tudi v Pordenonu V Pordenonu - v prostorih Spa-zio Tintorie nekdanje bombažne tkalnice - bodo danes ob 17. uri odprli nov sedež Znanstvenega imagi-narija - znanstvenega, interaktivnega in multimedialnega muzeja. Kot je bilo pričakovati, so se polemike takoj vnele. Marsikdo je namreč godrnjal, češ da Trst ne vrednoti dovolj svojih znanstvenih struktur in da bodo druga za drugo potemtakem »pobegnile« drugam. Kljub temu, da ostaja Znanstveni imaginarij, ki ima svoj sedež v Grlja-nu, dejaven, kaže, da bo tisti v Por-denonu veliko bolj razvit. Da bi po svoje tudi mi podprli tržaško delovanje, ki je v glavnem posvečeno približevanju znanosti otrokom, vas vabimo, da ga obiščete jutri. Kot vsako nedeljo se bodo namreč otroci v muzeju lahko od 10. do 20. ure prelevili v male znanstvenike. Na delavnicah (ob 16. uri) bodo malčki od 4. do 11. leta starosti s svojimi mentorji izdelovali najrazličnejše znanstvene igrače: tokrat bodo poskusili izdelati svetlikajočega ščurka. GLEDALIŠČE / RUBRIKE Sobota, 2. aprila 2011 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat opisala zborovanje Narodne delavske organizacije, na katerem so se zavzeli za zaščito vseh delavskih slojev. »Ob polni gledališki dvorani »Narodnega doma« se je vršilo slavnostno zborovanje, na katerem se je na svečan način manifestiralo za idejo edinstva jugoslovanskih delavskih stanov, za idejo solidarnosti celokupnega slovanskega delavstva. Bili so tu zastopniki vseh slovanskih pokrajin, bili so tu zastopniki istrskih in dalmatinskih Hrvatov - delavcev, bili so tu zastopniki čeških delavcev. In po načinu, kako je na shodu zbrano delavstvo pozdravljalo vse te zastopnike, se je moglo soditi, kako globoko je začrtan v srcih naših delavcev čut solidarnosti z drugimi jugoslovanskimi in češkimi delavci. Shod je otvoril predsednik N.D.O. gospod Sosič, ki je pozdravil navzoče goste, ter na kratko razložil pomen in namen konference, ki se vrši te dni. Potem je naznanil, da se je na konferenci sklenilo predložiti shodu gospoda profesorja Mandiča in gospoda Škrjanca za predsednika in za podpredsednika. Zborovalci so temu predlogu živahno pritrdili, na kar je predsedstvo zavzelo svoje mesto.« Profesor Mandič se je zahvalil na izvolitev ter poudaril, da je bil vedno prijatelj delavstva, saj je tudi sam delavec. Pozdravil je navzoče goste ter podelil besedo dr. Josipu Mandiču. »Dr. J. Mandič je poudarjal, da je namen konference, ki se vrši te dni, položiti temelj organizacije vseh širših slojev, to je, ne le delavcev v ožjem pomenu besede, temveč tudi malih obrtnikov in kajžarjev. Namen je, ustanoviti konfederacijo, ki ne bo omejala svoje delovanje le na industrijske delavce, ampak na vse delavske sloje. V slovanskih deželah spada sedemdeset od sto vsega kmetskega prebivalstva med delavstvo in le trideset med posestnike, v Dalmaciji petdeset od sto med delavstvo in petdeset od sto med posestnike. Nasploh hočemo rešiti vse sloje iz gospodarske odvisnosti potom osredotočenja socialnega dela!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu se v zadnjem mesecu zaostrujejo odnosi med delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice sv. Roka ter predstavniki teh dveh pomembnih podjetij. Delavci so se po seriji neuspešnih stavk odločili za ostrejšo akcijo in »zasedli obe podjetji ter izjavili, da bodo ostali v njih, vse dokler se ne rešijo številna obstoječa pereča vprašanja. Do tako ostrega nastopa delavcev je prišlo nenadoma in ga nihče ni mogel pričakovati. Že pred dnevi je prišlo do protestov pred poslopjem ravnateljstva Tržaškega arzenala v Trstu, ker ravnateljstvo ni hotelo nič točnega odgovoriti na delavsko zahtevo, da se tudi letos pred veliko nočjo izplača proizvodna nagrada. Nato se je položaj umiril, ker je ravnatelj zagotovil delavcem, da bodo kmalu dali dokončni odgovor. Delavcem so končno odgovorili, da to vprašanje ni v njih neposredni pristojnosti in da naj se gredo pogajat na Intersind. Delavci so po tem odgovoru takoj pričeli stavkati in so zahtevali pričetek teh pogajanj. Od- govor je bil negativen, ker je Intersind zahteval, da se morajo delavci pred pričetkom pogajanj vrniti na svoja delovna mesta, katera so zapustili po negativnem odgovoru ravnateljstva in da bi se tudi v tem primeru pogajanja lahko pričela šele naslednji teden. Ko so delavci to čuli, so takoj odločno nastopili, se zbrali v obeh podjetjih, v katerih bodo ostali, dokler se celotna zadeva ne uredi. Ta sklep je bil soglasno sprejet in nikogar ni bilo, ki bi samo malo pomišljal o njegovi nujnosti. To dokazuje najbolje tudi dogodek, ki se je odigral nekaj čez petnajsto uro. Ob tej uri je prišlo pred arzenal kakih dvajset policijskih jeepov, en avtobus, motorna brizgalka ter kopica policistov. Neki višji policijski funkcionar je zahteval, da delavci odprejo glavni vhod. Delavci so vrata odprli a nikdo izmed šesto ali sedemsto delavcev, ki so bili tedaj v podjetju, ni prišel ven. S tem je bilo seveda dokazano, da ni govora o kaki »ugrabitvi« ali kratenju osebne svobode.« FILMI PO TV Nedelja, 3. aprila, La 7, ob 21.30 Robin Hood - principe dei ladri Režija: Kevin Reynolds Igrata: Kevin Costner in Alan Rickman Film je ena tolikih različic legendarne zgodbe o tatu, ki krade bogatim in daje revnim - Robinu Hoo-du. S pomočjo Mavra Azeema uspe plemiču Robinu Locksleyju pobegniti iz Svete dežele nazaj v rodno Anglijo. Razočaran ugotovi, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo na slabše. Ubili so mu očeta, izgnali kralja Richarda Levjesrčne-ga, nottinghamski šerif pa oblega celotno deželo. Ko Robin v Azeemovi družbi potuje skozi širne gozdove, ga napade tolpa tatov, za katere pa kaj kmalu spozna, da so to v resnici dobri ljudje. Z Robinom na čelu se odločijo, da bodo Ric-hardu Levjesrčnemu vrnili krono in do njegovega prihoda sami krojili pravico. Nedelja, 3. aprila, Rete 4, ob 02.45 Brother Režija: Takeshi Kitano Igrajo: Takeshi Kitano, Omar Epps in Claude Maki Jakuza Yamamoto aktivno sodeluje v vojni med japonskimi klani. Ker bi rad poiskal mlajšega brata Kena, pride v Los Angeles. Združita se z Denny-jem, Kenovim sodelavcem, ter se znajdeta sredi borbe več band, ki bi rade nadzor nad tržiščem droge v Los Angelesu. Hitro postanejo učinkovita in uspešna ekipa, najbolj zahvaljujoč japonskemu kodeksu časti in veščini jakuz. Zdaj pa se morajo soočiti z italijansko mafijo, ki se noče odpovedati svojim dohodkom, čeprav jo je brez dvoma povozil čas. Ponedeljek, 4. aprila, Premium cinema, ob 18.30 Ritratto di signora Režija: Jane Cambion Igrajo: Nicole Kidman, John Malkovitch in Martin Donovan (ZDA 1996) Režiserka, ki je pred leti posnela film »Lezioni di piano« se je tokrat preizkusila z nekoliko drugačno zgodbo, ki ima v središču pozornosti mlado ameriško dekle. Isabel Archer se odloči, da se bo izselila v Evropo in si tam uredila svobodnejše ži- vljenje. Njeni načrti pa se žal izjalovijo. Ponedeljek, 4. aprila, Premium cinema, ob 21. uri The hours Režija: Stephen Daldry Igrajo: Nicole Kidman, Julianne Moore, Meryl Strep Virginia Wolf se v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v enoličnem londonskem predmestju bori z norostjo in začenja pisati svoj prvi veliki roman Gospa Dalloway. Laura Brown, žena in mati ob koncu II. svetovne vojne v Los An-gelesu, strastno prebira Gospo Dalloway, v kateri najde toliko pomembnih odkritij zase, da se odloči pogubno spremeniti svoje življenje. Clarissa Vaughan, sodobna različica Virginiji-ne Gospe Dalloway, živi v sodobnem New Yor-ku in ljubi svojega prijatelja Richarda, sijajnega pesnika in pisatelja, ki umira za aidsom. Sreda, 6. aprila, Premium cinema, ob 21.15 La 25. ora Režija: Spike Lee Igrajo: Edward Norton, Philip Seymour Hoffmann, Barry Pepper, Rosario Dawnson in Anna Paquin Monty mora čez 24 ur v zapor. Na domu je imel nedovoljeno količino mamil. Pred odhodom v ječo se poskuša pobotati z očetom, sreča se s prijateljema Jacobom in Frankom, pogovoriti se hoče tudi s svojim dekletom Naturelle, ki ga je morda izdala. Čas neusmiljeno beži in njegova prostost se izteka, Monty pa ne ve več, kaj je res in kaj ne in pri tem mora še vzeti pomembno odločitev. Filmsko uspešnico povzeto po romanu Davida Benioffa, je režiral eden najboljših avtorjev ameriškega neodvisnega filma Spike Lee. Zgodba o človeku, ki se mora odkupiti v zadnjih urah svojega življenja na prostosti, kritizira ameriško zakonodajo, ki dovoljuje prekupčevanje mamil in tako pospešuje kriminal. Prvi ameriški film, ki se je soočil z apokaliptičnim 11. septembrom. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV AMERIŠKI PEVEC KING COLE LATINSKI VEZNIK JESTI V LONDONU ITALIJANSKI PEVEC VENDITTI GOROVJE OKROG PANONSKE KOTLINE ŠP. KITARIST (LUIS) TRAVNIK OB VODI DELEŽ DRUŽABNIKA, VLOGA STORILEC HUJŠEGA KAZNIVEGA DEJANJA NEKDANJI KENIJSKI ATLET (HENRY) OKRASNA CVETLICA JOSIP TAVČAR VODNE RASTLINE AMERIŠKI IGRALEC PACINO NIKI LAUDA ZABOJ IZ LESENIH LETEV BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAJSVETLEJŠA ZVEZDA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK VULKAN NA SICILIJI AM. IGRALKA (ANNA) TEKMOVALEC "KRALJICE ŠPORTA" BODEČ PLEVEL TINE DEBELJAK KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL AM. PEVEC GARFUNKEL PESNIŠKA STOPICA JUŽNI SADEŽ PAVLE MERKÙ NEMŠKI FIZIOLOG (HERMANN) RIBJE JAJČECE ANTIČNO MESTO V AFRIKI IN V ILIRIJI OTOŠKA SKUPINA VALEUTIH KRAJ PRI POREČU TINA MAZE NAJVIŠJA GORA V TURČIJI SPECIALIST ZA BOLEZNI ZOB IN UST VELIKA UPORABA ČLOVEKOVE MOČI ŠVICARSKO LETOVIŠČE IN ZDRAVILIŠČE IGLAVEC, HOJA PROSTRANSTVO AMERIŠKA IGRALKA (GRACE) PRVI RIMSKI ZALOŽNIK KRŠČANSKA MOLITEV NEPRIJETEN OBČUTEK VATIKANSKA BANKA JEMENSKI POLITIK VISOKE IGRALNE KARTE OTROŠKI LASJE NAŠ PESNIK GRUDEN JADRALKA BOGATEC SL. TISKOVNA AGENCIJA / PREVOZ Z LETALI KEM. ZNAK ZA IRIDIJ ACE MERMOLJA NICOLE KIDMAN PERUJSKI PRIPOVEDNIK (CIRO) NRAVNOST, MORALNI LIK NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA ZAVADLAV UMRLI ITALIJANSKI POLITIK (ALDO) KARL MARX AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA (IRENE) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA SLOVARČEK - ATIK = prvi rimski založnik • ATAS = jemenski politik • LLANDERO = španski kitarist • RAT = otoki v Aleutih • REIN = nemški fiziolog • STEN = ameriška igralka, ruskega rodu 1 2 3 4 s 6 7 8 ■ 9 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 18 ■ 19 VODORAVNO: 1. vesela druščina, skupina ljudi; 6. ranocelnik, padar; 7. norčija, norost, neumnost; 8. šara brez samoglasnikov; 9. kemijski znak za erbij; 10. nekdanja slovenska smučarka Zajc; 12. slovenska igralka Kravanja, umetniško ime Ita Rina; 13. grška mestna država v starem veku; 16. puščanje seča, uriniranje; 17. sistem barvne televizije; 18. začetnici ameriškega igralca Cruisea; 19. kratica za poraz v boksu. NAVPIČNO: 1. ena naših večjih manifestacij z maškarami in vozovi; 2. srednje velik lovski pes; 3. češka pritrdilnica; 4. duhovni oče, naslov katoliških redovnikov; 5. dolgore-pa papiga z močnim kljunom; 11. oseba, ki je vzeta ali dana kot jamstvo za kaj; 14. Abrahamov in Sarin sin; 15. naš profesor, zgodovinar in politik Pahor. (lako) 20 Sobota, 2. aprila 2011 ITALIJA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Že drevi ob 20.45 milanski derbi Najboljši napad proti najboljši obrambi Inter (56 doseženih golov) je v formi, Milan (22 prejetih golov) brez Ibrahimovica MILAN IN INTER ZA PRVO MESTO - 31. krog A-lige bi lahko bil izrednega pomena v boju za naslov: že danes bo namreč na sporedu milanski mestni derbi. Vodilni Milan brani dve točki prednosti pred mestnim tekmecem Interjem, ki je v novem letu izkoristil nekaj neuspešnih nastopov Allegrijeve čete in se nevarno približal vrhu. Z zanimanjem bodo tekmo spremljali v prvi vrsti v Neaplju, a po tihem tudi v Vidmu. V primeru neodločenega izida ali zmage Interja ter istočasne zmage Napolija in Udineseja bi na vrhu lestvice nastala velika gneča s štirimi ekipami v razmiku štirih točk. Posledično bi bil zadnji del prvenstva morda najzanimivejši v zadnjem desetletju. Derbi se je že začel na medijski ravni in s taktiziranjem trenerjev. Trener Milana Allegri je še v dvomu tako glede imen kot postavitve, a se bo najbrž odločil za napadalno dvojico Pato-Robinho z Boatengom kot polšpico. Seveda se bo v taboru Milana še kako poznala odsotnost Zlatana Ibrahimovica, ki je večkrat kar sam odločil tekme. Na sredini je edini dvom koga izbrati med Seedorfom in Van Bommelom. Prvi zagotavlja večjo prodornost, drugi pa bolje krije obrambno vrsto. Manj dvomov ima trener Interja Leonardo. Zeli se maščevati svojemu nekdanjemu delodajalcu, ki ga je (neupravičeno) odslovil kljub pozitivnemu delu, ki ga je brazilski trener opravil v lanski sezoni. Napadalna dvojica Pazzini-Eto'o naj ne bi bila sporna, ravno tako Sneijder za njima. S trojico veznih igralcev je izbira postavitve 4-3-1-2 skoraj gotova. Inter -Milan je tudi dvoboj med najboljšo obrambo (Milan - 22 prejetih zadetkov) in najboljšim napadom (Inter - s 56 doseženimi zadetki z Udinesejem deli prvo mesto). Tretjič bo milanski derbi sodil Rizzoli in ta izbira bolj veseli navijače In-terja, saj so z njim v obeh dosedanjih priložnostih slavili črnomodri. NAPOLI UPA - Napoli v primeru rezultata X2 na derbiju bi se lahko približal le na točko od vodilnega, vendar imajo Mazzarrijevi varovanci nelahko nalogo. Na San Paolu prihaja v goste peta sila prvenstva, Rejev Lazio, ki ima še ambicije seči po četrtem mestu in si tako zagotoviti nastop v ligi prvakov. Kljub zelo uspešnemu prvenstvu imajo v taboru La-zia nekaj težav, saj navijači nikakor niso vzljubili predsednika Lotita in tudi Reje-va bodočnost ni jasna. Domači trener bo zaupal običajnim igralcem, trener iz Ločnika pa bo tokrat ciljal na hitrost. Lazio bo igrala brez prave špice (običajno je to Floccari ali Kozak), tako da bo glavno breme v napadu nosil Zarate. Taktika je torej jasna: prepustiti pobudo Napoliju in ciljati na hitre protinapade. UDINESE, LIGA PRVAKOV NA VIDIKU...ALI CELO KAJ VEČ? - Nekoliko bolj oddaljen je Udinese (trenutno 6 točk zaostanka). Vendar so črnobeli med ekipami tam na vrhu najbolj v formi. Seveda bo treba videti, ali bodo dokaj mladi Guidolinovi varovanci znali kljubovati vse večjemu pritisku. Liga prvakov je za vogalom, dovoljeno pa je sanjati tudi o tisti besedici »scudetto«, ki bi bila za ekipo iz »podeželja« nekaj neverjetnega. Dvojica di Natale-Sanchez naskakuje rekordnih 41 zadetkov doslej najuspešnejše strelske naveze Del Piero-Trezeguet, ki sta mejo štiridesetih zadetkov v prvenstvu presegla v sezoni 2007/2008. TEKMA RAZOČARANIH - Ob tako zanimivem sporedu tone skoraj v pozabo »nekoč« zanimiv dvoboj med Romo in Juventusom. Jutrišnjo večerno tekmo gre označiti za »dvoboj razočaranih«, saj se bosta obe moštvi morali zadovoljiti kvečjemu z nastopom v Evropi league. Zaradi poškodbe bosta odsotna Chielli-ni in Del Piero, medtem ko Montella nima težav, saj ima na razpolago vse naj- iiiirj \ ullMMttutiim™ \ \\ llüUüMi ¿A Nizozemca Mark Van Bommel (levo) in Wesley Sneijder. Prvi še ne ve, ali bo danes igral, drugi je pravi steber Interja ansa boljše. Roma naj bi igrala s Tottijem kot glavnim napadalcem, Delneri pa bo odgovoril z dvojico Toni-Matri. FANTANOGOMET - Na tekmi med Chievom in Sampdorio bi lahko prevladal strah pred porazom. Končni izid 0:0 in nepremagana Sorrentino in Curci? Če bo res tako velja uvrstiti v postavo tudi Mantovanija (Chievo) in Lucc-hinija (Sampdoria). Obrambo naj dopolnita Bega (Brescia) in Silvestre (Catania). A M 4 V vezni vrsti zaupanje naj gre Thiagu Motti (Inter), ki je po golu v Ljubljani gotovo posebno motiviran, Hamšiku (Na-poli) in Inlerju (Udinese). V napadu bi lahko prav prišel kak napadalec (Acqua-fresca in Floro Flores) s tekme Genoa -Cagliari, kjer bi lahko padlo kar nekaj golov. Pri Udineseju upajo, da dvotedenska prekinitev ni škodila Di Nataleju. Mi bi mu vsekakor zaupali. NAŠA NAPOVED - Danes ob 18.00 Brescia - Bologna 2:1 (35%, 35%, 30%) ob 20.45 Milan - Inter 1:2 (30%, 30%, 40%); jutri ob 12.30 Napoli - Lazio 1:0 (40%, 35%, 25%), ob 15.00 Catania - Palermo 1:1 (30%, 40%, 30%), Cesena - Fio-rentina 2:1 (35%, 35%, 30%), Chievo -Sampdoria 0:0 (25%, 50%, 25%), Genoa -Cagliari 3:2 (40%, 35%, 25%), Lecce - Udinese 1:2 (30%, 30%, 40%), Parma - Bari 2:0 (45%, 35%, 20%); ob 20.45 Roma - Juventus 1:1 (35%, 35%, 30%). (I.F.) FIFA suspendirala BiH ZURICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) in Evropska nogometna zveze (Uefa) sta suspendirali nogometno zvezo Bosne in Hercegovine zaradi neizpolnjenih zahtev po enem predsedniku. Nogometna zveza BiH ima na čelu kar tri predsednike, in sicer Bošnjaka, Hrvata in Srba, kljub zahtevi in grožnji s strani Fife in Uefe pa niso želeli spremeniti vodstva kot ga določa statut. Statut so skušali delegati nogometne zveze BiH spremeniti na torkovi skupščini v Sarajevu, vendar je 28 članov glasovalo proti spremembam, 22 delegatov pa je spremembo podprlo, trije pa so se vzdržali. Predstavniki Fife in Uefe so dejali, da se bodo o vrnitvi BiH v svet nogometa pogovarjali takoj, ko bo to možno. Giro 20123 bo startal na Danskem KOEBENHAVN - Dirka po Italiji se bo v izvedbi, ki se bo odvila leta 2012, prvič začela na Danskem. Organizatorji legendarne kolesarske preizkušnje tako nadaljujejo s popularizacijo Gira zunaj Apeninskega polotoka. Giro se bo prihodnje leto začel 5. maja s prologom v Her-ningu ter naslednji dan nadaljeval z ravninsko krožno etapo s startom in ciljem v tem mestu na zahodu Danske. Kolesarji se bodo pred selitvijo v Italijo nato premaknili v Hor-sens ter s tretjo etapo sklenili danski uvod v Giro. Se pa niso uresničili smeli in velikopotezni načrti, da bi se uvodne etape Gira leta 2012 preselile čez lužo z začetkom v prestolnici ZDA Washingtonu. Letošnji Giro se bo začel v Torinu. Okrnjeni Real Madrid MADRID - Nogometaši madridskega Reala se bodo morali na torkovi tekmi četrtfinala lige prvakov proti Tot-tenhamu znajti brez pomoči portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda in vse boljšega francoskega napadalca Karima Benzemaja. Manjkala naj bi tudi brazilski branilec Marcelo in njegov rojak Kaka. Tako Ronaldo, ki je letos v vseh tekmovanjih zabil že 37 golov, kot tudi Benzema, Marcelo in Kaka bodo odsotni zaradi poškodb, v moštvo pa se vrača argentinski strelec Gonzalo Higuain. Boj za vedenje MANCHESTER - Vodja angleške premier league je napovedal boj proti neprimernemu obnašanju nogometašev, trenerjev in ostalih nogometnih delavcev proti angleškim nogometnim sodnikom. «Videli smo nekaj stvari, ki nam niso všeč. Obnašanje se je le še poslabšalo. Vendar sem prepričan, da se stanje lahko izboljša,» je dejal vodja premier league Richard Scudamore. Alex Ferguson, trener Manchester Uniteda, trenutno prestaja kazen petih tekem prepovedi vodenja ekipe zaradi kritiziranja sodnika Martina At-kinsona po tekmi med Chelseajem in Manchester Unitedom. Denarna kazen pa je doletela tudi branilca Manchester Uniteda Rafaela da Silvo, ki naj bi žalil sodnika Mika Deana. Krka v Belgiji MÜNCHEN - Evropska košarkarska zveza Fiba Europe je izbrala prireditelja zaključnega turnirja pokala Euro Challenge. Gostitelj tekmovanja bo belgijski klub Telenet Oostende, s katerim se bo v polfinalu pomeril slovenski prvak Krka. Polfinalni tekmi bosta 29. aprila, finale pa 1. maja. V drugem polfinalu v dvorani Sleuyter Arena, ki sprejme 5.000 gledalcev, se bosta v ruskem obračunu pomerila Spartak iz St. Peterburga in Lokomotiva Kuban. Krka si je nastop na zaključnem turnirju priborila z uspehom v četrtfina-lu, kjer je v treh tekmah izločila bolgarsko ekipo Lukoil Akademik. Prvoaprilska šala PORTOGRUARO - Radijska postaja Veneto Orientale jo je s prvoaprilsko šalo zagodla navijačem nogometnega drugoligaša Portogruaro, saj je napovedala senzacionalen povratek na igrišče Roberta Baggia. Šalo je utemeljila tako, da je poročala o tem, da se je za povratek zavzel Baggiov brat Edy, ki je nekaj let igral za klub iz sosednjega Veneta. Nekaj ur po senzaciji je bila na vrsti hladna prha ... KOŠARKA - Evroliga Velikani padli, Siena napredovala SIENA - V košarkarski evroligi so znani trije udeleženci zaključnega turnirja, ki bo od 6. do 8. maja v Barceloni. Nanj so se po štirih tekmah uvrstili izraelski Maccabi, grški Panathinaikos in Montepaschi iz Siene, četrti udeleženec pa bo znan po petem španskem obračunu med Realom iz Madrida in Valencio. Panathinaikos je na domačem parketu ugnal Barcelono z 78:67. Pri poražencih sta nastopila tudi dva slovenska košarkarja, njun izkupiček pa je bil naslednji: Jaka Lakovič je v 19 minutah dosegel pet točk in šest podaj, Erazem Lorbek pa v 27 minutah devet točk ter po štiri skoke in podaje. Montepaschi je po polomu na prvi tekmi v Pireju nanizal tri zaporedne zmage nad Olympiacosom. V četrti tekmi je slavil z 88:76, slovenski center Rašo Nesterovic pa je za poraženo zasedbo v 16:47 minute dosegel pet točk in šest skokov. Maccabi je zlahka opravil s špansko Cajo Laboral in jo v četrti tekmi premagal z 99:77, obračun med ma- Veselje igralcev Siene ansa dridskim Realom in Valencio pa je v zmagah izenačen na 2:2. Mirza Begic je bil v postavi madridske ekipe, a ni nastopil, odločilna peta tekma pa bo 6. ali 7. aprila v španski prestolnici. KOŠARKA - A-liga amaterjev Tržačani že drevi na gostovanju v Sieni V predpredzadnjem krogu odhaja AcegasAps že drevi na težko gostovanje v Sieno proti neposrednemu tekmecu za boljše izhodišče v playoutu. Ta-čas so Toskanci na desetem mestu in imajo 24 točk, torej štiri manj kot Trža-čani, ki so mesto više. Z zmago bi si Dal-massonova ekipa zagotovila matematično 9. mesto in bi ob ugodnem razpletu lahko ciljala celo na 8.mesto. Poraz z manj kot desetimi točkami bi bil prav tako precej ugoden za končno osvojitev 9. mesta, poraz z višjo razliko pa bi jih lahko celo pahnil na 10.mesto. Consum.it Siena je, podobno kot tržaška ekipa, igrala v prvenstvu precej nihajoče. Od dvanajstih zmag jih je kar pet dosegla na tujem, da je sposobna tudi velikih podvigov pa je dokazala v italijanskem pokalu, kjer je v finalu premagala bolj kotirani Trento. Zasedba je na papirju precej dobra. Najboljša strelca sta izkušeno krilo Ca-sadei (198 cm,15 točk na tekmo) in bek Portannese (192 cm, 17,1 točk na tekmo). Drugi nosilci so organizator To- masiello (190 cm, skoraj 10 točk in 3,59 asistence na tekmo), beka Casagrande (196 cm, 11,7 točk na tekmo) in novi prišlek (od Ferentina v južni skupini) Ra-baglietti (190 cm, v petih nastopih 10,6 točke na tekmo) in krilo Andreaus (202 cm, 9,4 točke na tekmo). Perspektivni Imbro (letnik 1994, 188 cm, organizator igre, 4,4 točke na temo) doslej ni imel veliko priložnosti, na zadnji tekmi pa je zaradi odsotnosti Casadeia in Casagrandeja igral precej več in dosegel kar 18 točk. Pod košema ni ekipa posebno nevarna, saj dosega pordenonski center Bozzetto (207 cm) povprečno komaj 3,9 točke na tekmo. AcegasAps lahko cilja na zmago le, če zaigra bolj stanovitno skozi celo tekmo, kar se je na tujem igrišču v tem prvenstvu zgodilo le malokdaj. Ponovna vključitev veterana Busce v deseterico pa lahko pripomore k večji samozavesti vseh igralcev. Predvidevanja za zmago: Acega-sAps 30%, Consum.it 70% Marko Oblak / ŠPORT Sobota, 2. aprila 2011 21 KOŠARKA - Državna C-liga » Proti San Vendemianu je treba igrati 120-odstotno« Vprašljiva nastopa Tomasinija in Cohna - Z zmago že v play-off? Jadran Qubik caffe' bo po dvajsetih dneh danes (ob 20.30) spet stopil na igrišče. Na Opčine tri kroge pred koncem rednega dela prihaja San Vendemiano, ekipa, ki je dolgo krojila vrh lestvice, po fazi šestih zaporednih porazov v drugem delu prvenstva pa je izgubila primat in zdaj zasleduje Videmčane na prvem mestu. Gre za izredno dobro ekipo, napoveduje trener jadranovcev Walter Vatoveec, ki ima deset enakovrednih igralcev. Niz porazov je bil posledica okrnjene postave, zdaj pa so že vsi sanirali poškodbe. Glavna stebra sta Gherardini (1984, 178 cm) in Lena (1987, 178), prava ustvarjalca, ki dobro podajata (zasedata prvo in drugo mesto po številu asistenc v skupini C državne C-lige) in prodirata, Pin dal Pos (1985, 190 cm) je zelo dober strelec, pod košem pa igra 203 centimetrov visoki Capri (povprečno 8 skokov na tekmo, 7. na skupni lestvici skupine C), najstarejši v peterki pa je izkušeni Brugnera (1980, 194 cm). »Igrati bomo morali zelo dobro v obrambi in seveda tudi zadevati. Oni igrajo vedno eden za drugega,« še dodaja Vatovec, ki poziva igralce, naj danes pokažejo 120 %. Kot na prvem srečanju proti San Vendemainu bodo jadranovci najbrž nastopili v okrnjeni postavi: ta teden ni treniral Lucio Tomasini zaradi poškodbe levega kolena, vprašljiv pa bo tudi nastop Maurizia Cohna. V prvem delu prvenstva je Jadran doživel visok poraz (-23), igral pa je brez Slavca in Tomasinija. Razplet bo seveda zelo pomemben v boju za play-off. Jadranu naj bi za uvrstitec v končnico manjkala le zmaga. Zasledovalci - Conegliano, Venezia in Oderzo - z 20 točkami, štirimi manj kot Jadran, imajo še teoretične možnosti, da se uvrstijo v play-off. Jadranovce lahko v zadnjih treh krogih dohitijo oziroma prehitijo. V primeru enakega števila točk ima Jadran s Co-neglianom in Venezio slabšo koš razliko, z Oderzom pa boljšo. Sodila bosta Sergio Figus in Luca Degano. (V.S.) ODBOJKA - V deželni moški C-ligi Nastop Cohna je pod vprašajem kroma UNDER 21 MOŠKI Deželno prvenstvo Barcolana - Bor Nova Ljubljanska banka 50:94 (18:25, 26:55, 38:80) Bor: Manta (-, 0:2, 0:2), Pertot 18 (-, 9:13, 0:1), Pancrazi 7 (1:2, 3:6, -), Mase 14 (-, 7:14, -), Liccari 4 (-, 2:9, -), Gal-locchio 10 (0:2, 2:4, 2:2), Pipan 9 (-, -, 3:5), Devčič 4 (-, 2:7, -), Medizza 10 (-, 5:9, -), Celin 18 (1:2, 7:9, 1:3), trener Lucio Martini. Borovi mladinci pod 21. letom so po pričakovanjih brez vsakršnega naprezanja premagali pepelko Barcolano. Tekma je šla skozi povsem mirno, s consko obrambo so gostitelji le v uvodnih minutah resneje zaposlili Martinijeve fante. Od druge četrtine (8:30) dalje pa so Celin, Pertot in soigralci zlahka polnili nasprotnikov koš ter do konca srečanja ob prispevku vseh posameznikov le še večali prednost. Ostala izida 18. kroga: Ronchi -UBC 67:52, Servolana - Salesiani Don Bosco 70:59. Vrstni red: Servolana 32, Bor NLB 28, Salesiani Don Bosco 20, Ronchi in UBC 14, Barcolana 0. Prihodnji krog: Bor NLB - Servo- lana. Zdaj odločilni krogi Sloga Tabor (jutri v Pradamanu) čaka na današnji razplet - Moška D-liga: Olympia v Trstu za ključne »play-off« točke Članska deželna odbojkarska [ prvenstva, v katerih nastopa devet naših ekip (šest moških in tri ženske) prehajajo v svojo zaključno fazo: v D-ligi in v skupini za obstanek C-lige se ta teden začenja zadnja četrtina (še 7 tekem), v skupini za napredovanje C-li-ge pa so na sporedu samo še tri tekme. Prav zaradi tega so posamezne tekme vedno bolj pomembne, saj je lahko vsaka točka odslej odločilna, možnosti za popravne izpite pa bo vse manj. V moški C-ligi bo v skupini za napredovanje krog zelo pomemben za Slogo Tabor Televita, ki bo jutri gostovala v Pradamanu. Z zmago bi izkušeno domačo ekipo dokončno odrezala od boja za napredovanje obenem pa ohranila svojo prednost pred drugouvrščeni-mi Videmčani, ki se bodo danes pomerili s tržaškim Ferro Alluminiom. Slo-gaši so Il Pozzo/Remanzacco v prvem delu z dobro skupinsko in taktično preudarno igro nadigrali, prepričljiva zmaga pa je v dometu tudi jutri. V isti skupini bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje igrala na domačih tleh in se bo danes pomerila z Li-gnanom. Nasprotniki so zadnjič slavili prav na prvi tekmi s Sočani v tej fazi prvenstva in so v zadnjem mesecu osvojili le točko. Okrnjena Soča bi lahko zato mogoče danes dosegla ugodnejši izdi, njena naloga pa bo kljub temu zelo zahtevna. V skupini za obstanek čaka mlade slogaše tržaški derbi proti Volley Clubu, ki je vse bližji obstanku v najvišji deželni ligi. Domačini zasedajo začasno drugo mesto, v primerjavi z našo ekipo pa so tudi bolj izkušeni. Pe-terlinovi varovanci bodo vsekakor dali vse od sebe, saj nimajo kaj izgubiti. V gosteh bo igral tudi Val Imsa, ki se bo pomeril z Buio, ki je trenutno na šestem mestu, ki ne zagotavlja neposrednega obstanka. Valovci svojih nasprotnikov ne smejo podcenjevati, saj so na primer prejšnji teden premagali prvouvrščeni Fincantieri. V ženski C-ligi bo Sloga gostila drugouvrščeni Pordenone, ki se je znašel v skupini za obstanek, kljub temu, da je pred sezono meril precej višje in se je zato med samim prvenstvom tudi okrepil. Maverjeve varovanke imajo danes manj možnosti za uspeh, njihov položaj pa se ne bi smel poslabšati, saj bodo tudi njihovi glavni Ha Sloga Tabor šele jutri r r^ÊÊ ■■ in kroma tekmeci za obstanek igrali proti ekipam z zgornjega dela lestvice. V moški D-ligi bosta obe naši ekipi igrali v gosteh. V skupini za napredovanje čaka Olympio Ferstyle pomembno srečanje proti Cusu, ki ima le tri točke manj kot Goričani. Zmaga je zato danes imperativ za Jeronči-čeve varovance, ki bi morali nastopiti v popolni postavi. Z novimi tremi točkami bi namreč naredili pomemben korak naprej na poti do play-offa (in ohranili minimalno upanje v boju za neposredno napredovanje). Naš prapor pa bo v skupini za obstanek jutri igral proti mladim odbojkarjem Clu-ba Regione, tako da bi moral zanesljivo priti do točk, ne sme pa se prilagoditi igri svojih nasprotnikov. V ženski D-ligi bo v skupini za obstanek Kontovel igral v Gradežu, kjer se bo skušal domačinkam maščevati za poraz iz prvega dela te faze. Grado je izkušena ekipa, ima pa le točko več od naših odbojkaric, poleg tega pa verjetno ni ravno v najboljši formi, saj je prejšnji teden izgubil proti Cusu, za katerega je zgledalo, da je v boju za obstanek že odpisan. Borovke pa čaka v tem krogu srečanje s prvouvrščenim Virtusom, ki je v drugi fazi izgubil le točko in si bo kmalu zagotovil obstanek, če bo nadaljeval s takim ritmom. Tekmo bodo zaradi zasedenosti telovadnice odigrali šele v sredo. (T.G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg - Officine Lusetti 3:2 (25:22, 23:25, 19:25, 27:25, 15:13) Breg: Zeriali, Preprost, Sternad, Grgič, Milič, Mauro, De Rota, Zobec (L), Pertot. Igralke Brega so končale prvenstvo na najboljši način. V Dolini so premagale drugo uvrščeni Lusetti, proti kateremu so v prvem delu izgubile. Tokrat so igrale na vrhu svojih moči in so bile boljše v vseh elementih razen morda na servisu, borile pa so se res za vsako žogo. Da so si res želele zmagati, kažeta tudi razburljiva razpleta četrtega in petega seta. V četrtem so nadoknadile zaostanek 23:19, v skrajšanem se-tu pa celo zaostanek 12:6 in obakrat prisilile tekmice k predaji. Zmago so posvetile trenerju Gabrielu Talotti-ju, ki je nekaj dni pred tekmo odšel na svoje novo delovno mesto na Škotskem. Za uspeh je treba pohvaliti vse igralce, posebno pa še Valentino Zobec, ki je v vlogi libera uspešno zamenjala diskvalificirano Uliano Pettirosso. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Sokol A Bar Igor - Coselli 0:3 (17:25, 9:25, 9:25) Sokol A Bar Igor: Brankovic 3, Budin 3, Pertot 2, Škerl 1, Vidoni 1, Žerjal 3, Devetak (L), Kojanec 1, Micheli. Trener: Andrej Pertot Prvouvrščeni Coselli je v Nabrežino prišel z rezervno postavo, trener pa je imel na razpolago le šest igralk, med katerimi je bila ena celo poškodovana. Sokolovke pa tega niso izkoristile. Nasprotnicam so bile enakovredne le v prvem setu, ki so ga izgubile zaradi serije slabih sprejemov v končnici, v nadaljevanju pa so povsem odpovedale. Coselli je imel tako prosto pot do gladke zmage, edina, ki se je borila do konca, pa je bila kapetanka Alessandra Bran-kovic, ki zato zasluži pohvalo. (pera) Popravek Nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala bo v soboto, 16. aprila, ob 16.00, v Križu in ne v nedeljo, kot smo pomotoma napisali v prejšnji številki Primorskega dnevnika. Opravičujemo se za napako. KOŠARKA - 18.00 V Dolini Breg proti vodilnemu Osrednja tekma desetega kroga povratnega dela deželne košarkarske C-lige bo danes že ob 18.00 v Dolini, kjer bosta merila moči Breg (30 točk) in prvo uvrščena Ser-volana (36). V občinskem športnem središču Silvana Klabjana bodo prisotne tudi kamere televizijske postaje FvgSportChannel, ki bo srečanje prenašala že nocoj ob 22.30. Škedenjci tečejo mrtvi tek v družbi krminske Albe in bi zagotovo dosegli neposredno napredovanje preko prvega mesta le v primeru zmag v vseh preostalih dvobojih, saj tudi Brici ne popuščajo. Ekipa je izjemno solidna in izkušena: play-maker je nekdanji Bregov in Jadranov košarkar Cerne, na zunanjih položajih se kretajo prva violina, veteran Pozzecco (35 točk v zadnjem nastopu), odlični mladinec Dagnello, prvi strelec moštva, ter zanesljiva Cacciatori in Giannotta. Pod košema pa so stebri izkušeni Slovenec z Obale Vujovič, mladi Medizza in robati Catenacci. Na dlani je, da bodo morali Brežani poskrbeti za pravi podvig, če želijo presenetiti nasprotnika, ki jih je na prvi tekmi ugnal s 76:55. V primerjavi s srečanjem proti Ardi-ti pa bodo morali Krašovčevi fantje igrati s povsem drugačnim pristopom in učinkom. Zaradi natr-ganih vezi gležnja bo moral dalj časa mirovati Alen Semec, vsi ostali igralci pa bi morali biti na razpolago. Sodnika na derbiju bosta Trža-čan Vatta in Videmčan Andretta. Bor Radenska (30) bo drevi ob 20.30 igral v Červinjanu na Vi-demskem. Nasprotniki (22) so prvenstvo začeli dokaj slabo, na Prvem maju so decembra izgubili kar s 77:57, za sabo pa imajo tri zaporedne uspehe in odkar je moštvo okrepil branilec Calzolari, so zmagali šest od zadnjih sedmih tekem. Skratka, ta čas so v zelo dobri formi, tako da čaka Popovičeve fante zagotovo dokaj težka naloga. Nosilci igre Furlanov so poleg omenjenega Calzolarija play-maker Rossmann, strelci Baccino, Coco in Mian ter krilni centri Di Just, To-masi in Costa. Svetoivansko moštvo bo kot kaže odslej nastopilo brez Stefana Babicha, ki se seli na več mesečno službeno potovanje v Nemčijo. Med tednom je miroval tudi Miko Madonia, ki ga mučijo bolečine v stopalu, do dvoboja pa bi mogoče lahko vendarle bil nared. Tudi vsi ostali igralci pa bi morali biti na razpolago trenerju. Sodnika na tekmi bosta Toldo in Serafino iz Pordenona. MOŠKA D-LIGA - Kontovel -Gemona 74:64 PROMOCIJSKA LIGA - Sco-glietto - Sokol 57:74 Osnovnošolska olimpiada ŠŠT: v finalu šoli Milčinski in Župančič Športna šola Trst je včeraj dopoldan organizirala na stadionu 1. maja v Trstu kvalifikacije v igri med dvema ognjema v okviru letošnje osnovnošolske olimpiade. V finale, ki bo v sredo, 1. junija (ko bo na vrsti tudi tradicionalni atletski troboj), se je uvrstil zmagovalec zadnjih dveh izvedb, šola Milčinski s Katinare, njen nasprotnik pa ne bo, kot lani, šola Finžgar, temveč šola Župančič od Sv.Ivana. Izidi kvalifikacij: Milčinski - Župančič 1:1, Finžgar - Ravnateljstvo Sv. Jakob 2:0, Milčinski - Finžgar 1:0, Župančič - Sv. Jakob 2:0, Milčinski - Sv. Jakob 2:0, Finžgar - Župančič 0:2. Končni vrstni red: Milčinski in Župančič 5, Finžgar 2, Sv.Jakob 0. 22 Sobota, 2. aprila 2011 ITALIJA / NOGOMET - Ekipa repenskega društva bo gostovala v Chioggi Kras Repen mora zmagati tudi na gostovanjih Alen Carli ta teden treniral posebej - Fantine ne bo - Predsednik Kocman optimist Za repenski Kras bo vsaka prihodnja tekma v zadnjih petih krogih za biti ali ne biti. Rdeče-beli bodo jutri gostovali v Chioggi. Domača ekipa je z 39 točkami skupaj s Pordeno-nejem in Rovigom deveta na lestvici. Teoretično se lahko nogometaši Chioggie še lahko borijo za uvrstitev v play-off, obenem pa si morajo še zagotoviti obstanek v ligi. Skratka, Kras jutri ne bo imel lahke naloge. Težko delo pa bo imela tudi Chioggia, upajo v Krasovem taboru. Pellegrinijevi fantje morajo dati vse od sebe in odnesti iz »lagune« vsaj točko, če že ne vse tri. Na igrišču, poimenovanem po Aldu in Dinu Ballarinu, nekdanjima nogometašema slavnega Torina, ki sta umrla v tragediji pri Supergi leta 1949 (tretji brat Iginio je v 94. letu starosti umrl prav v nedeljo), ne bo diskvali-ficiranega napadalca Christiana Fantine (četrti opomin). Trener Davide Nastop Alena Carlija je pod vprašajem, Christian Fantina (v ozadju) pa zaradi četrtega opomina jutri ne bo igral kroma Pellegrini ni hotel razkriti začetne postave. V napadu pa bosta bržkone igrala Venturini in Kneževič, ki bi se z golom prav gotovo vrnil v pravo formo. Alen Carli je ta teden treniral posebej. V nedeljo je namreč utrpel hud udarec. Kot kaže, pa naj bi Alen jutri igral od začetka, vsaj tako nam je potrdil predsednik Goran Kocman, ki je še dodal: »V boju za obstanek bi bilo dobro, da bi nekaj točk dosegli tudi v gosteh. V Chioggio bomo odpotovali z jasnim namenom, da odnesemo domov težko zmago. Tudi v domačem taboru se zavedajo, da bo tekma pomembna. Chioggia si namreč še ni zagotovila obstanka v ligi, tako da se bodo proti nam maksimalno potrudili.« Chioggia je v zadnjem krogu tesno, z 2:1, izgubila proti Sandona-Jesolu. V prvem delu pa sta se moštvi v Repnu razšli pri neodločenem izidu 1:1. DEŽELNE LIGE - Že danes Juventina in Zarja Gaja ne smeta odpovedati DANES Promocijska liga Aquileia (24 točk) - Juventina (52) Štandreška Juventina bo že danes gostovala v Ogleju. Domača ekipa, ki zaseda mesto v spodnjem delu lestvice, bo zelo trd oreh, saj se bori za obstanek v ligi. Pri Juventini ne razmišljajo o tem, da bi v gosteh prepustili niti točke. Trener Tomizza ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Trangonija. V prvem delu je Juventina zmagala s 5:0. Tokrat pa bo bržkone pela drugačna pesem. Sodil bo Tržačan Dellasanta. 2. amaterska liga Opicina (31) - Zarja Gaja (31) Današnja tekma je skoraj pravi »play-out« za obstanek. Poraženec resno tvega, da bi moral po rednem delu prvenstva igrati še dodatni tekmi. Pri Zarji Gaji (kot tudi pri Opicini) si tega ne želijo. Prav zaradi tega se obeta napeta in borbena tekma. Trener Zarje Gaje Lacalamita bo imel precej težav s postavo: odsotni bodo diskvalificirani Milič, Bernobi, Grgič in Missi (četrti opomin), Vitomir Križ-mančič pa je poškodovan.V prvem delu je Zarja Gaja zmagala z 2:0. JUTRI VESNA - V 27. krogu promocijske lige bo Vesna (39) jutri v Križu gostila Union 91 (33), ki še ni matematično rešen. Trener Massai naj ne bi imel večjih težav s postavo. Za »pla-ve«, če se želijo še naprej potegovati za play-off, je zmaga imperativ (v prvem delu je Vesna zmagala 2:1). Če-trtouvrščeni Caporiacco bo gostil Zaule. Sodil bo Valeri iz Maiana. 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjci (38) bodo na domačem igrišču skušali premagati neugodni San Giovanni (36), ki je v prvem delu zmagal s 4:0. Belo-modri se jim bodo skušali maščevati. V Sovodnjah bo sodil Videmčan De Colle. Trebenski Primorec bo pri Svetem Ivanu v Trstu igral proti Esperii, ki se bori za obstanek v ligi. Igralci tre-benskega društva niso v dobri formi. V boju za play-off pa morajo nujno osvojiti vse tri točke. Sodil bo Vi-demčan Pascoletti. 2. AMATERSKA LIGA - Po polovičnem spodrsljaju v prejšnjem krogu se mora Breg (46) jutri pobrati na noge in premagati sicer trdoživi Piedimonte (38). Le tako bodo lahko Brežani ostali še v teku za prvo mesto. Breg je v prvem delu zmagal s 4:0. Zarji Gaji bi lahko v boju za obstanek jutri pomagalo Primorje (35), ki bo v gosteh igralo proti Montebellu Don Boscu (29). Navsezadnje tudi ekipa proseškega društva še ni rešena, tako da ne sme podcenjevati gostiteljev. V prvem delu je Primorje zmagalo 1:0. MLADOST - Ekipa doberdob-skega društva (50 točk) bo v Tapo-ljanu gostovala proti drugouvršče-nemu Torreju, ki ima 56 točk na lestvici. Cristofarove varovance čaka težka tekma. Rdeče-plavi pa se ne bodo vnaprej predali. Prav nasprotno, skušali bodo zmagati. V prvem delu je Torre zmagal z 2:0. KOŠARKA - 8. mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi Napete tekme in požrtvovalnost Nastopile ekipe Ovi Jarše Ljubljana, Zunami Nabrežina, CEST Trst, Il Mosaico Codroipo, Anfasstar Trst in Sklad Mitja Čuk Sklad Mitja Čuk je včeraj v telovadnici Ervatti pri Briščikih priredil že osmi mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi, na katerem je nastopilo šest ekip: Ovi Jarše Ljubljana, Zunami Nabrežina, CEST Trst, Il Mosaico Codroipo, Anfasstar Trst in VZS Sklad Mitja Čuk. Turnir je zelo uspel predvsem zaradi vedrega vzdušja, ki se je ustvarilo v polni telovadnici, saj so prišli bodrit nastopajoče ekipe, in predvsem košarkarje VZS Mitje Čuka, številni navijači, med katerimi so bili najglasnejši učenci osnovne šole Alojza Gradnika s Cola. Vzgojiteljica Melita Malalan je uvodoma pozdravila vse nastopajoče ekipe, krajši poseg je imela nato predsednica Sklada Mitje Čuka Stanka Čuk, ki je poudarila pomen teh turnirjev in se zahvalila vsem ekipam za prisotnost ter številnim gledalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili tribune telovadnice. Vse tekme so bile, ne glede na rezultat, zanimive in napete, saj so vsi igralci pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti, nekateri posamezniki pa tudi še kar solidno košarkarsko znanje. Pri tem se je zlasti izkazalo ljubljansko moštvo OVI Jarše. Vse tekme je sodil Jadranov in Kontove-lov trener Mario Gerjevič, ki je pred turnirjem spregovoril učencem A. Gradnika nekaj o košarkarski igri. Častni gost uspele športne prireditve je bil priznani italijanski košarkarski strokovnjak in trener Mateo Boniciolli, ki je z enakimi pokali nagradil vse ekipe, saj v duhu tega turnirja niso sestavili lestvice. Zmagali so zares vsi: igralci in navijači. Izidi: Mosaico - Zunami 14:4; VZS Mitja Čuk - CEST 12:6; OVI Jarše - Mosaico 10:4; CEST - Anfasstars 6:0; OVI Jarše - Zunami 14:2; VZS Mitja Čuk - Anfasstars 24:0. Postave: ANFASSTARS Trst: Aquila, Busato, Ba-vestrello, Deste, Candusio, Andreassich, Greco, Gruden, Ferin, Lazzari, Sciortimo, Zarvic. CEST Trst: Della Valle, Chersinich, Gravisi, Fornasaro, Glavina, Martino, Serra, Rebesco. IL MOSAICO Codroipo: Pertoldi, Maiero, Simonin, Lescon, CApozzolo, Vatri, Dri, Cozzutti, Pittoni. OVI JARŠE Ljubljana: Zalaznik, Šircelj, Muller, Nadu, Tabakovič, Jakše. VZS Sklad Mitja Čuk: Corbelli, Bran-dolin, Spazzali, Giza, Fragiacomo, Maurel, Rebula, Ricotta, Stojan, Schergna. ZUNAMI Nabrežina: Cante, Troviso, Vattovani, Fulizio, Marino, Vecci, Esposito, Timaco. (lako) Domači šport Danes Sobota, 2. aprila 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah Jadran Qubik Caffe' - Vendemiano DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Dolini: Breg - Servolana; 20.30 v Červinjanu: Cervignano - Bor Radenska UNDER 15 DRŽAVNI - 18.30 v Štarancanu: Falconstar - Jadran ZKB ZAČETNIKI - 15.30 v Trstu, Oberdan: Azzurra B -Polet NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Ogleju: Aquileia -Juventina 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Opčinah: Opicina - Zarja Gaja DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Belluno ZAČETNIKI 9:9 - 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Sovodnje; 15.00 v Mošu: Mossa -Juventina ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Lignano; 20.30 v Buji: Buia - Val Imsa; 20.45 v Trstu, Ul. della Valle: Volley club - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Repnu: Sloga -Pordenone MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu. Monte Cengio: CUS Trieste - Olympia Ferstyle ŽENSKA D-LIGA - 21.00 v Gradežu: EdilGrado -Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Volta: Hammer - Olympia UNDER 16 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Cervignano; 17.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede - Prata UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Mošu: Mossa - Sloga UNDER 12 MEŠANO - 16.30 v Doberdobu: Val Arcobaleno - Val Bensa Jutri Nedelja, 3. aprila 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Sloga Tabor Televita MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, center Špacapan: Club regione - Naš prapor UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Terpin - Sloga UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Ločniku: Lucinico - Olympia Corsi NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Chioggi: Chioggia Sottomarina - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Union 91 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni; 16.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Podgori: Piedimonte - Breg; 16.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Montebello Don Bosco - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Tapoljanu: Torre -Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -San Luigi B NAJMLAJŠI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Opicina A; 10.30 v Štarancanu: Staranzano - Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs A - Kras Repen A KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.45 v Codroipu: Codroipese - Jadran ZKB UNDER 14 OPEN - 17.00 V Dolini: Breg - Pizzeria La Catapecchia UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra C - Dom Mark; 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Kontovel Pojutrišnjem Ponedeljek, 4. aprila 2011 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - Vesna Iščemo r~ »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! www.primorski.eu1 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 2. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Vera brez prijateljev 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Carabinieri 2 11.0012.05 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Arringa finale (krim., ZDA, '89, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 2.30 Variete: Appunta-mento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Affari tuoi 21.10 Talent show: Ballando con le stelle 23.35 Dnevnik - kratke vesti 0.35 Aktualno: Italia mia, eser-cizi di memoria 1.15 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Variete: Cinematografo 21.30 Nan.: Bones (i. Emily Deschanel) 22.20 Nan.: Lie to me 23.15 Nan.: Law & Order: Unita speciale 0.10 Film: Il com-missario Wallander: Il fratello gemello (tri-ler, Šved., '05, r. K.A. Andersson, i. K. Hen-riksson) 1.55 Nočni dnevnik Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Res-ničnostni show: Gente di talento 16.15 Film: Una bionda tutta d'oro (akc., ZDA, '93, r. R. Mulcahy, i. K. Basinger, T. Stamp) 18.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.35 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.25 Film: Fenomeni paranormali incontrollabili (fant., ZDA, '84, r. M.L. Lester, i. D. Barrymore, D. Keith) Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.15 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Iz časa v čas 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.15 Nagradna igra 16.20 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 17.15 Nagradno žrebanje 17.20 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.45 18.20 (Ne)uresničeno 17.55 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Spet doma 21.40 Dok. serija: Na vrtičku 22.15 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Nad.: Sinovi anarhije 23.40 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art Attack 8.10 Risanke 9.00 Nan.: Victorius 9.25 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 16.15 Nan.: Top secret 17.00 Aktualno: Sereno va-riabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.05 Nan.: Primeval 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike Canale 5 Slovenija 2 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.45 Film: Mai stata baciata (kom., ZDA, '99, r. R. Gosnell, i. D. Barrymore, D. Arquette) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassun-to Grande Fratello 13.45 Film: Before you say »I do« (kom., ZDA, '09, r P. Fox, i. J. Westfield, D. Sutcliffe) 15.30 Aktualno: Ve-rissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 1.55 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 6.00 1.30 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.50 Nan.: La grande vallata 8.40 Film: Malafemmena (dram., It., '57, r. A. Fiz-zarotti, i. M. Fiore, N. Gallo) 10.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 13.55 1.25 Aktualno: Appun-tamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dnevnik in Tg3 Pixel 14.50 Variete: Tv Talk 16.25 Rubrika: Art News 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Nan.: Squadra speciale Vienna 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob V Italia 1 6.45 Risanke 10.10 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Barbie e il castello di diamanti (risanka, ZDA, '08, r. G. Nichele) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Motociklizem: VN Španije, prenos, vaje MotoGP, sledi vaje Moto2 16.05 Film: Last action hero - L'ultimo grande eroe (fant., ZDA, '93, r. J. McTiernan, i. A. Schwarzenegger, . O'Brien) 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom&Jerry 19.30 Film: Stuart Little - Un topolino in gamba (kom., ZDA, '99, r. R. Minkoff, i. G. Davis, H. Laurie) 21.10 Film: Garfield: Il film (kom., ZDA, '04, r. P. Hewitt, i. B. Meyer, J.L. Hewitt) 22.40 Krat-kometražni film: Buon Natale, Madagascar! 23.10 Šport: Studio Sport XXL 0.35 Film: Creature del terrore (horor, ZDA, '04, r. P. Ziller, i. B. Boxleitner, C. Alt) 2.00 Aktualno: Mediashopping 2.40 Aktualno: Tv Moda ^ Tele 4 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoper-ta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in Prefettura 0.45 Dnevnik in vremenska napoved 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sabato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.35 Nan.: Kojak 8.25 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.30 Dnevnik 9.00 0.55 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Variete: 80 nostalgia 11.00 Talk show: A tambur battente 12.35 Šport: Hard Trek 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Cono-sciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Borgo Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Ostrega... In tour 20.20 Variete: Idea in tavola... 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ercole a New York (pust., ZDA, '70, r. A.A. Siedelman, i. A. Schwarzenegger) 22.25 Variete: Paesaggi di... vini 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa 8.50 Skozi čas 9.15 Pogledi Slovenije 10.50 Posebna ponudba (pon.) 11.20 Circom Regional 11.50 Minute za... 12.20 Dok. serija: Poti z vzhoda (pon.) 13.15 Tarča (pon.) 14.40 Veliki spomladanski koncert Gimnazije Kranj 2009 15.35 Dok. odd.: Kaj vse je v naši hrani? (pon.) 16.20 Rokometni magazin Lige prvakov 16.55 Laško: Košarka (M), tekma lige Telemach, Zlatorog -Krka, prenos 18.45 Magazin v alpskem smučanju (pon.) 19.10 Migaj raje z nami! -Odd. za razgibano življenje (pon.) 20.00 Koper: Nogomet, tekma Prve lige, Koper - Maribor, prenos 22.15 Film: Spominski drobci (pon.) 23.55 Nad.: Usodna nesreča (pon.) |r Slovenija 3 6.00 8.00, 10.20 Sporočamo 7.30 9.50, 21.30 Žarišče 12.00 Poslanski premislek 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Dok. odd.: Utrip 15.30 Tedenski pregled 15.50 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Satirično oko 22.10 Dok. oddaja: Ruska cesta Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasbena oddaja 15.30 Potopisi 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.15 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Kino premiere 20.10 Nogomet: Koper - Maribor, neposredni prenos 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Tednik 22.45 Backstage live 23.05 »Q« - tren-dovska oddaja 23.50 Vsedanes aktualnost 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 0.35 Čezmej-na TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 4. Evropski večeri Lojzeta Peterleta - 1. Forum za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog 23.30 Tv prodajno okno, videostrani La 7 pop Pop TV 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 11.00 Dok.: La7 Doc: Couples & Duos 11.35 Nan.: 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Medved Rupert (ris.) 9.05 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 9.30 Anim. serija: Beyblade: nova generacija 9.55 Gnusologija (ris.) 10.15 Anim. serija: Tom in Jerry 10.20 Preverje- no (družbene teme, pon.) 11.20 Dok. serija: Kuhajmo po domače 11.55 Dok. serija: Moderni vrtovi 13.05 Preobrazba doma (res. šov) 14.00 Film: Zločin v modnem svetu (krim. kom., Kan., '09) 15.40 30 Rock (hum. serija) 16.10 Monk (krim. serija) 17.05 Film: Razdrta zibelka (drama, ZDA, '04) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Hiša Debele mame 2 (akc. kom., ZDA, '06) 21.50 Film: Bližnji odnosi (triler, ZDA, '04) 23.50 Film: A. I. - Umetna inteligenca (znan.-fant., ZDA, '01) 2.40 24UR, Novice (pon.) 3.40 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.00 Dok. drama: V Dolini orlov 9.10 Nan.: Robinson Crusoe 10.05 Nan.: Vsi sovražijo Chrisa 10.35 Hum. serija: Športna srca 11.00 Film: Zvezdni prah (drama) 12.45 Teksaški mož postave (akc. nan.) 13.45 Vitez za volanom (fant. serija) 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.10 Film: Lemony Snicket: zaporedje nesrečnih dogodkov (ZDA/Nem., '04) 17.10 0.00 Top Gear (hum. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 1.45 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Velike punce ne jokajo (kom., ZDA, '92) 22.05 Hum. nan.: Ločitev 0.50 Boljša spolnost (dok. serija) 0.55 Motociklizem: Mo-toGP, krog za ogrevanje 2.15 Love TV (erotika) 4.15 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Ensemble Interactive Tokio; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Tam kjer teče Bistra bela - oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Maja Stevanovic, izvirna radijska igra v režiji F. Žerjala; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - hu-moristična oddaja; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije;6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9. Aktualno; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35 Literarna oddaja; 11.0012.00 Love generation; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 Babelina knjižnica; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih Hot hits; 18.00-19.00 London calling; 20.000.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletroni-que; 21.30 O 150-letnici združitve Italije; 22.00 In orbita news; 23.00 Il giardi-no di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: tenorist Rudolf Schock; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Richard Wagner: Rensko zlato; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 2. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla vremenska slika CÄ, C 980 990 1000 .1000 1010 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 1020 Severna Italija je pod vplivom anticiklona, s toplim zrakom Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega v vseh plasteh ozračja. Po vsej deželi bo vreme stabilno. pritiska. V višinah priteka k nam topel in občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.34 Dolžina dneva 12.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.51 in zatone ob 18.47 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.52 najnižje -49 cm, ob 10.45 najvišje 34 cm, ob 16.25 najnižje -40 cm, ob 21.48 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.15 najnižje -51 cm, ob 11.14 najvišje 34 cm, ob 16.48 najnižje -35 cm, ob 23.05 najvišje 48 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .380 Piancavallo.............0 Vogel.................100 Forni di Sopra..........0 Kranjska Gora..........0 Zoncolan............115 Krvavec................70 Trbiž....................0 Cerkno................50 Osojščica..............70 Rogla..................40 Mokrine..............145 Mariborsko Pohorje . . . .0 Podklošter............25 Civetta...............220 Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 6/22 5"? VIDEM O 'fi 8/24 O PORDENON 9/23 > CELOVEC > O 7/20 TRBIŽ O 4/20 o 3/20 KRANJSKA G. ČEDAD O 9/23 O " TRŽIČ 5/20 O KRANJ o GRADEC 7/20 o 5/19 S. GRADEC CELJE 7/20 O MARIBOR o 7/19 PTUJ O M. SOBOTA O 6/20 O N. GORICA O LJUBLJANA 8/22 POSTOJNA O 4/20 KOČEVJE N. MESTO 7/20 O ZAGREB 8/20 „O REKA 11/22 ^NAPOVED ZA DANES Vreme bo stabilno z zmerno oblačnostjo, lahko bodo prisotne le tanke in visoke koprene. Čez dan bo lahko v Pre-dalpah nekaj več oblačnosti. Pihali bodo krajevni vetrovi. Danes bo pretežno jasno, čez dan predvsem v vzhodnih krajih spremenljivo oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne od 19 do 22 stopinj C. TOLMEČ O 6/21 V VIDEM O si« 8/23 O PORDENON 9/22 ^¿ELOVEC TRBIŽ O 5/20 o 3/20 KRANJSKA G. 6/21 o® O GRADEC 6/20 o 6/19 S. GRADEC TRŽIČ 4/21 CELJE 7/20 Osv M. SOBOTA MARIBOR 08/19 o7/19 ^ PTUJ O --- ČEDAD O 9/22 5 N. GORICA aru* LJUBLJANA 7/22 POSTOJNA O 3/21 KOČEVJE REKA 11/22 N. MESTO 6/21 O ZAGREB 8/20 O (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno, le dopoldne krajevno lahko bolj spremenljivo. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, več sonca bo na območju Trbiža. Popoldne v Predalpskem pasu bo več spremenljivosti. Pihali bodo krajevni vetrovi. Jutri bo sončno in toplo. V ponedeljek se bo od zahoda pooblačilo, v vzhodnih krajih pa bo še delno jasno. DNEVNIK REPUBBLICA - Sodelovalo je preko 6.000 bralcev Med Savianovimi stvarmi, za katere je vredno živeti, tudi trbiška proga B ... Spodaj Roberto Saviano, levo nenavaden pogled na progo, ki se spušča z vrha Florjanke TRST - Roberto Saviano je nenavaden pisatelj, novinar in televizijski voditelj. Njegove knjige, njegovi članki in javni nastopi so prav posebni dogodki. Najprej zaradi vsebin, ki jih obravnava, in te so v prvi vrsti nečedni posli organiziranega kriminala. A najbrž tudi zato, ker že več let živi po policijskih kasarnah in vojašnicah, potem ko mu je neapeljska kamora zagrozila s smrtjo, in ker ga ob vsakem koraku, tudi v televizijskem studiu, spremlja skupina osebnih stražarjev. In tako je tudi preprosta Savianova zamisel doživela masoven uspeh in množičen odziv. Zadnja televizijska oddaja Vie-ni via con me, ki sta si jo zamislila Savia-no in Fabio Fazio, je slonela na raznih seznamih. Med tistimi, ki so pred kamerami prebrali tak ali drugačen seznam, je bil tudi Roberto Saviano. 31-letni pisatelj je predstavil seznam desetih stvari, za katere je vredno živeti: za pravo »mozzarello di bufala«, za Iliado, ali zato, da lahko med sprehodom v slušalkah poslušaš Mar-leyevo pesem Redemption Song ... Saviano je povabil bralce dnevnika Repubblica, da sestavijo svoje sezname: da- nes si je na časopisni spletni strani mogoče prebrati nad šest tisoč seznamov oziroma šestdeset tisoč razlogov, zaradi katerih je vredno živeti! Saviano je v morju osebnih želja, ki so po njegovi oceni izrisale pravi avtoportret današnje Italije, izbral pet seznamov. Priznal je, da je bila izbira zelo težka, a je držal obljubo in se naposled odločil za sezname, ki so jih poslali Eva, Luca, Francesca, Andrea in Mario. Eva meni, da je med drugim vredno živeti zato, da lahko začneš in končaš prebrati Tolstojev roman, Luca zaradi prvega »te ljubim«, ki ga je izrekel svoji ženi. Fran-cesca meni, da je vredno živeti za fotografiranje cvetja in nasmehov svojih prijateljic, Andrea, ker je prepričan, da ima posebno dostojanstvo, kdor v življenju pade in se ponovno postavi na noge. In Mario? Mario meni, da je vredno živeti tudi za to, da se lahko spustiš po progi B, ki povezuje Flor-janko s Trbižem, »ko se ti zaradi vetra solzijo oči in ko lahko na koncu daš petko sinu, ki je prispel do cilja pred tabo«. Tudi za take stvari je očitno vredno živeti ... (pd) OB VČERAJŠNJEM 1. APRILU Nekateri evropski časniki v šaljivem duhu LONDON - Britanski časniki so se v včerajšnjih izdajah pridružili šaljivemu duhu prvega aprila in postregli z nekaterimi neverjetnimi novicami. Med drugim naj bi se portugalska nogometna zvezda Cristiano Ronaldo pridružil španski reprezentanci in z izkupičkom domovini pomagal pri odplačevanju državnega dolga. Independent poroča, da se je igralec španskega kluba Real Madrid odločil "ravnati kot domoljub" in prestopiti v špansko nogometno reprezentanco. S tem bi namreč svoji rodni Portugalski, ki se bori z veliko zadolženostjo, prinesel 160 milijonov evrov čistega dobička. Časnik Mirror je medtem razkril, da namerava britanska vlada uvesti davek na svež zrak. V skladu z novo ureditvijo bi država obdavčila območja s čistejšim zrakom, medtem ko bi prebivalce bolj onesnaženih mest, kot je London, davka oprostila. "Zrak je naraven, ampak je tako kot voda omejen vir, s katerim moramo upravljati razumno," dnevnik "navaja" visokega predstavnika britanske agencije za okolje. Aktualno dogajanje je v šaljivo novico vpletel tudi bolgarski časnik Sofia Echo, ki je poročal o rešitvi makedonsko-grškega spora o imenu. Na srečanju voditeljev EU, zveze Nato, Afriške unije in Arabske lige sta se Atene in Skopje strinjala o novem imenu za Makedonijo -ta naj bi se poslej imenovala Velika socialistična ljudska makedonska džamahirija. Pri dosegi dogovora je na presenečenje vseh ključno vlogo odigral Moamer Gadafi, še piše Sofia Echo. Index napovedal poroko hrvaške premierke Kosorjeve ZAGREB - Celo najbližji sodelavci hrvaške premierke Jadranke Kosor so bili šokirani ob govoricah, ki so začele krožiti na sedežu vlade v Banskih dvorih, svojo prvoaprilsko zgodbo začenja hrvaški spletni portal Index.hr. Navaja, da je Kosorjeva dolgo čuvala svojo veliko skrivnost, čeprav so nekateri njeni najbližji sodelavci opazili znamenja že pred časom. "Pogosto je zamišljena, kot da ji misli tavajo tisoče kilometrov stran, medtem ko ima na obrazu tisti blaženi nasmeh. Potem pa se kar naenkrat zbudi sredi seje vlade in začne govoriti o vodi z okusi ali o čredi ovac," je dejal eden izmed tesnih sodelavcev premierke. Čeprav je mnoge uspela prepričati, da je enostavno nesposobna in nedorasla za premierski položaj, je Index.hr zvedel, da je resnica popolnoma drugačna - premierka Kosor je zaljubljena in se bo kmalu poročila!, je zapisal portal v včerajšnji očitni prvoaprilski šali. Kot navaja, je govorice sprožila snažilka, ki občasno pospravlja premierkino pisarno. Povsem slučajno je slišala strogo zaupni telefonski pogovor Kosorjeve, ki se je pogovarjala o zaroki, piše še hrvaški portal, ki razkriva, da bo bodoči soprog premierke madžarski diplomat, ki ga je spoznala med obiskom v sosednji državi. Dodaja, da je šlo za ljubezen na prvi pogled in da se je Kosorjeva potem vpisala na tečaj angleščine, da bi odpravila komunikacijske ovire. Kosorjeva se bo po poroki umaknila iz politike in bo živela na Madžarskem, kjer naj bi s soprogom vodila farmo za vzgojo psov. Novi predsednik HDZ, minister za zdravje Darko Milinovic pa bo njena poročna priča, še napoveduje Index.hr. (STA)