Slev, li. Naročnina ta državo SHS« ta ueiu teto naprti Olu z« pol leta „ ,< a 45-— «a četrt leta „ ,. „ 22 40 ta oo mesec „ .. „ J'5I za inozemstvo) oelole.no.....(lin. 150'— meiečno . , , . „ 12*50 == Sobotna izdala: s v Jugoslaviji . . . Oin. 10 — v inoseuisno ... „ 20 — temna Slev. 50 par. V LloUllam v soboto dne 14. lonoarla 1922. Leio L. s Cene lnseratom:^ Enoitolpna petltna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm vl-Itne po K 8 —, poalana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročilo popust. Izbaja vsak dan IzvzemU ponedeljka in dneva po piaz-nlko ob 5. ari zjutraj. Mesečna priloga: Vutnih SKSZ, Poštnina plačana v Sotovini. i8«!jr Uredništvo je v Kopitarjevi allol itev. 6/U1. Rokopisi ae ne vračajo; n*k£nfclrana pisma se na sprejemajo. Oredn. telel. ltv. 50, opravi. Stv. 323. Političen list za slovenski narod. Oprava'e v Sopltar|evl al. 6. — Bačun poitne bran. Ijnbltanike it. 650 s» naročnino In St. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev.7563, praške In dunaj 24.797 Ministrski predsednik Francije, Briand, je bil prisiljen, da vsled odločne obsodbe svoje preveč miroljubne, oziroma konciliantne politike od strani parlamenta poda demisijo. Večinske stranke namreč ne odobravajo, da je Briand na sestanku v Cannesu pristal na znani Lloyd Georgev program glede politično-gospodarske obnove Evrope. Posvetovanja v Cannesu, ki naj bi bila privedla do gospodarske konference vseh evropskih držav, vključivši Rusijo in Nemčijo, so se ustavila. Ta dogodek je izvanrednega pomena in bo imel najdalekosežnejše posledice. Anglija vsled zastoja svoje industrije odločno hoče, da se gospodarski položaj Evrope temeljito ozdravi; v prvi vrsti se ima vzpostaviti narodno gospodarstvo v Rusiji in Nemčiji, ki sta za Anglijo najboljši trg v bodočnosti. To pa seveda ni mogoče, če se ne izpremenijo tudi politične smernice držav-zmagovalk nasproti premaganim državam po svetovni vojni. S tem se seveda zada občuten, če ne smrtni udarec verzaljski mirovni pogodbi. Ravno tega pa se najbolj boji sedanja večina odločivne francoske javnosti. Anglija sklene s Francijo pogodbo, da jo za dobo 10 let zaščiti proti vsakemu napadu od strani Nemčije, podčrtajoč, da je obvezana Franciji pomagati le za slučaj takega napada, kateri ne bi bil od nje same izzvan, in da se to ne nanaša na morebitne druge konflikte, v katere bi se Francija zapletla. Zato pa Anglija zahteva od Francije, da pristane na mirovno zvezo vseh evropskih držav, katere bi se morale obvezali, da se bodo vzdrževale vsakega napada na svoje sosede, oziroma se zatekle k razsodišču. Francija ima tudi privoliti v to, da se Rusija udeleži evropske gospodarske konference. Končno namerava Anglija prikrajšati iz verzaljske pogodbe izvirajočo kom-petenco vojnoodškodninske komisije, oči-vidno zato, da se Nemčiji olajša odplačevanje reparacij. Francoska parlamentarna večina se je z vso silo proti temu dvignila. Dočim namreč verzaljska pogodba daje katerikoli državi—zmagovalki, ki je pogodbo podpisala, avtomatično pravico, da postopa proti Nemčiji, če bi le-ta kršila kakšne določbe mirovne pogodbe, sme zdaj Francija, ako bi za tako postopanje potrebovala pomoči Anglije, računati na tako pomoč le v slučaju, če Anglija tak korak smatra za upravičen, neoziraje se na verzaljsko pogodbo. Ali francoski parlament prav tolmači tozadevni dogovor v Cannesu, to je vprašanje — fakt je, da se ji garancije, katere ji zdaj Anglija nudi, zde nezadostne. Zdi se pa francoski večini tudi, da zahteva Anglije, naj se vse evropske države zavežejo, da druga druge ne bodo napadle, omejuje svobodo Francije, da z represalijami onemogoči kakšne notranje zapletljaje v Nemčiji — recimo kak monarhistični puč ali pa združitev Avstrije in Nemčije — ki bi ogrožali po verzaljski mirovni pogodbi ustvarjeno stanje. Sploh označujejo francoski listi angleške zahteve kot kapitulacijo držav-zmagovalk pred premaganimi državami. Razume se, da ne akceptirajo nameravane preured-be reparacijske komisije in da se zlasti branijo pod kakršnokoli obliko priznati sovjetsko Rusijo, Ker je Briand angleške predloge sprejel, je bil prisiljen, da odstopi. Tudi če se novi francoski vladi posreči pogajanja z Anglijo dovršiti, se ne more več popolnoma premostiti nasprotje, ki vlada med političnim zc.mislom Anglije in nazori Francije, Demisija Brianda znači uprav zijajočo razpoko med vodilnima velesilama Evrope, ki se ne bo več zaprla, kvečjem s kakšnim trhlim kompromisom začasno zamašila. Na svetovnopolitičnem horicontu se napovedujejo dogodki, ki bi jih ne bil še pred letom nihče predvidel. V Berolinu in Moskvi vlada gotovo neprikrita radost. Bogve, če ni francoski parlament s svojim afrontom proti Briandu izzval dogodkov, ki bi mogli v dogledni bodočnosti imeti baš za Francijo najusodnejših posledic? Kako zelo ti dogodki zadevajo tudi našo državo, ni treba posebič naglašati. Naša politika je orientirana po francoski, Zato | prave poti v tej svetovni zagati, ker so naje prišel za nas čas, da se globoko zamisli- še notranje razmere po zaslugi centraliz-mo. Bojimo se pa, da ne utegnemo najti | ma tako strašno zavožene. Prekinjeni® ppianj za olinovo Evrope. BESEDILO PREDLAGANE POGODBE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. - NEMŠKI DELEGATI ZAPUSTILI CANNES. — NEMČIJI SE DOVOLI ODLOK PLAČEVANJA Pariz, 12. jan. Ministrski predsednik Briand je poslal Lloyd Georgeu brzojavko, v kateri veli, da mu politične razmere onemogočujejo, ostati v svojem uradu. Briand je prosil Lloyd Georgea, naj pove delegatom v Cannesu, da mora žal odstopiti od sodelovanja. Nadeja se, da bo njegov naslednik mogel nadaljevati pogajanju in uresničiti cilje, ki sta jih zasledovala on in Lloyd George. Cannes, 13. jan. Nepričakovana vest o odstopu Brianda jo pri tujih odposlancih vzbudila živahno pozornost. Izrazili so Loucheurju svoje obžalovanje nad tem korakom. Pariz, 13. jan. Pogodbeni načrt, ki ga je izročil ministrski predsednik Lloyd George min. predsedniku Briandu, vsebuje nastopne določbe. Člen 1: Za slučaj, neposrednega, neizzvanega napada zoper francosko ozemlje od strani Nemčije se postavi Velika Britanija takoj s svojimi pomorskimi, kopnimi in zračnimi vojnimi silami na stran Francije. Člen 2: Pogodbeni stranki potrjujeta ponovno skupni interes, ki ga predstavljajo na njiju členi 42, 43 in 44 versaillske mirovne pogodbe in stopita takoj v dogovor, ako bi grozila kakršnakoli kršitev omenjenih členov ali ako bi se pojavil dvom o njih pojmovanju. Člen 3: Pogodbeni stranki se v ostalem zavežeta, da se sporazumeta v slučaju, ako bi Nemčija podvzela kakršnekoli vojaške, pomorske ali zračne odredbe, ki bi se ne skladala z versaillsko mirovno pogodbo. Člen 4: Predstoječa pogodba ne nalaga domini-jem britanske države nikakih obveznosti, razen in dokler jih ne odobre dotični domini ji. Člen 5: Predstoječa pogodba ostane v veljavi 10 let in se bo mogla po preteku tega časa sporazumno obnoviti. Cannes, 12. jan. Vrhovni svet je danes sprejel ustno poročilo reparacijske komisije o snočnjem zaslišanju nemškega odposlanstva. Nato so člani nemškega odposlanstva stopili v sejno dvorano. Dr. Ra-thenau je ponovil svoje izjave glede tež-koč za Nemčijo, ako bi morala izpolniti svoje obveznosti glede obnov. Na popoldanski seji je dr. Rathenau nadaljeval svoja izvajanja. Govoril je o jamstvih in rekel, da je Nemčija pripravljena, razmišljati o avtonomiji državne banke, da bi sodelovala pri obnovi Rusije. Cannes, 12. jan. S strani Nemčije se javlja oficielno: Na današnji popoldanski seji vrhovnega sveta je dr. Rathenau končal svoja izvajanja in posebno pojasnjeval odredbe, ki jih je zamislila državna vlada, da se odstranijo finančne težkoče. Med sejo je došla vest, da je Briand odstopil, nakar je Loucheur zapustil sejno dvorano. Ko je Rathenau končal svoja izvajanja, je izjavil Lloyd George, da je dvomljivo, ali je seja sklepčna, ker manjka zastopnik o .ne izmed zavezniških držav, da se mora vprašanje prej razčistiti pri internem posvetovanju. Seja se je potem ob 18.25 od-godila. Cannes, 13. januarja. Nemška delegacija odpotuje nocoj. Cannes, 13. januarja. Reparacijska komisija je sklenila, da dovoli Nemčiji začasen odlok plačevanja. Seja ministrskega sveta. PROKLAMACIJA KRALJA. - N0TIFIKACIJA RAPALLSKE POGODBE. Belgrad, 13. januarja. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, ki se je začela okoli 17. in končala ob 20.30 Na seji so razpravljali o kraljevi proklamaciii, s katero se bo objavila zaroka Nj. Vel, kralja s princezinjo Marijo Rumunsko. — Dalje se je razpravljalo o noti, ki jo bo ministrski svet poslal zvezi narodov in s katero se bo notificirala rapallska pogodba. Ko bo zveza narodov to pogodbo registrirala, se bo z naše strani zahtevalo, da se pogodba točno izpolni. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Kralj Aleksander je odločil, da se izvrši uradna zamenjava zaročnih prstanov početkom meseca marca v Bukarešti. Poroka se ima izvršiti sredi maja v Belgradu. Doznava se, da so vesti o skorajšnjem prihodu ru-munskega kralja in prestolonaslednika v Belgrad netočne. Kralj Ferdinand ima priti v Belgrad šele ob priliki svatbe. Belgrad, 13. januarja. Ministrski predsednik Pašič je bil danes pri kralju radi proklamacije, ki jo bo kralj izdal povodom zaroke. Popoldne bo kronski svet, na katerem se bo določila definitivna stilizacija te proklamacije, ki se bo verjetno objavila še nocoj. PARLAMENTARNO DELO. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Finančni odbor je prekinil svoje plenarne seje, da bi odseki mogli končati svoje delo. Danes je imel posvetovanje prvi odsek o finančnem ministrstvu. Na seji so bili stavljeni novi važni predlogi glede napredovanja, vpoko-jitve in zmanjšanja števila uradništva. Posl. Škulj je predlagal, naj se ukinejo vsi posebni honorarji uradnikov pri posameznih odborih, odsekih in komisijah, ker so honorirani že rednim potom. Predlog je bil sprejet. Radikalci v splošnem ne prisostvujejo sejam posameznih odsekov in pododborov. TRINAJSTI MESEC ZA ŽELEZNIČARJE ODKLONJEN. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Na zahtevo poslanca dr. Koruna, raj se da železničarjem trinajsta plača, zviša plača za polovico in nakaže lopla obleka, je odgovoril prometni minister, da je o zadevi razpravljal ministrski svet, da se bo železničarjem po možnosti ugodilo, trinajsta mesečna plača pa se ne bo izplačala. P0CAKAJM01 Belgrad, 13. jan. (Izv.) Prometni minister Andra Stanič je v prometnem od- seku podal kratek ekspoze, v katerem je zaprosil prometni odsek, da sme podati obširnejše poročilo šele po konferenci z ravnatelji posameznih železniških ravnateljstev, ki se bo vršila v kratkem in ki se je bodo udeležili tudi člani finančnega odbora. MINISTER PUCELJ IN RIBOLOV. Belgrad, 12. jan. (Izv.) V odseku zakonodajnega odbora se je razpravljalo o pogodbi, ki jo je sklenil minister za kmetijstvo Pucelj z delniško družbo, ki jo tvori več bank. S to pogodbo je dobila družba pravico do eksploatacije ribolova na Ohridskem jezeru, kakor tudi na drugih jezerih, s čemer bi bile uničene mnoge domače ribiške družine. Prizadeto prebivalstvo je zelo ogorčeno radi te pogodbe in splošno želi, naj se pogodba razveljavi. O tej zadevi se bo ponovno razpravljalo v torek. ČEH0SL0VAŠK0 POSOJILO V ANGLIJI. Praga, 13. januarja. (Izvirno). Pogajanja med angleško in češko vlado glede vnanjega posojila Češki so se začasno zaustavila, ker smatra češka vlada nekatere pogoje Angležev za pretežke. Dr. F. R.: Načrt zakona o srednjih šolah. ii/ Po tem načrtu ima srednja šola dve stopnji: nižji tečaj štiri leta in višji tečaj štiri leta; prvi štrje razredi bodo skupni vsem šolam, s petim razredom se začne delitev v tri oddelke: a) klasična gimnazija z obvezno latinščino in fakultativno grščino, b) realna gimnazija z obvezno latinščino v manjšem obsegu in z obveznim drugim modernim jezikom po izbiru, c) realka z obveznim drugim modernim jezikom. Jasno je, da je ta načrt nastal iz želje, da dobi naša srednja šola kolikor mogoče enotno osnovo. Ta cilj bi mi z navdušenjem pozdravili, če bi bil dosegljiv brez škode za naše šolstvo. A ta načrt jasno kaže, da moramo z dosedanje višine našega šolstva pasti, zato da dosežemo enotno nižjo stopnjo prvih štirih razredov. In zdaj poglejmo, kakšno kupčijo bomo s tem napravili: je-li to, kar plačamo, vsaj približno enako temu, kar dobimo. Kaj dobimo, če prve štiri razrede srednje šole unificiramo? Prva, pa tudi edina korist te unifi-kacije bo, da bo dijak nižjih razredov iz katerekoli gimnazije lahko vstopil v vsako drugo. To bo prišlo skoraj izključno v prid le uradnikom in državnim uslužbencem, ki morajo, če so poklicani drugam v službo, svoje bivališče pogosto menjati. Da jc za njihove otroko, ki obiskujejo srednjo Šolo, ugodno, če morejo v drugem mestu brez težav nadaljevati študije, je razumljivo. A za to zaželjeno in nameravano ugodnost so še drugi pogoji potrebni, predvsem enoten učni jezik. Če pride srbski uradnik z deco šolski zakon nima ničesar — in enotni učni jazik. Če pride srbski uradnik z deco v Slovenijo ali slovenski v Belgrad, bi bila gotovo njuna želja, da najdeta, ko prideta drugam ravno tako šolo — vsaj nižje raz-njuna deca doma. Zdaj smo pa že pred tistim pravilom: Kdor pravi a, mora reči tudi b. Če hočemo, šolo — vsaj nižje razrede — zaradi uradniških otrok unificirati, moramo vpeljati tudi enotni učni jezik, torej — srbohrvaščino. Morda gotovi »slovenski« krogi to tudi nameravajo ,ne vemo pa, se li zavedajo, kako dolekosežne posledice bi imela tako nepremišljena in slepa antipatija do lastne narodnosti in lastne kulture. Če bi se vpeljala v ljudske in srednje šole srbohrvaščina, potem tekom enega rodu izgubimo slovenščino kot literarni in kulturni jezik in čez petdeset let Slovenec ne bo več razumel ne Prešerna ne Zupančiča, srbskega pa tudi ne. Je-li to potrebno? Ali mora tako biti? Komu to koristi? Srbom? Slovencem? Zaradi par uradnikov, ki bi jim to trenutno koristilo, naj pustimo polagoma svoj jezik in se po-srbohrvatimo in morebiti še popravosla-vimo? Sicer pa: Kdaj bo prišla doba, ko bo Šumadijec služboval stalno v Sloveniji, — narobe pač prej —za tistih par slučajev pa, ki bi res prišli v poštev, zakon pač nima skrbeti. Jasno je, da vkljub zunanji unifikaciji tudi nižji razredi srednje šole ne morejo biti po vsej državi enaki. Različne razmere se ne dajo v trenulku zenačiti; s temi različnimi razmerami, ki jih imamo v državi, pa moramo računati tudi v šoli. Eksperimentira se morda lahko z davčnim vijakom, z agrarno reformo, s š o lo se ne sme. Unifikacija nižjih razredov srednje šole nam to rej ne bo prinesla nikakc koristi, ker je dejansko nemogoča. In koliko bi nas to zjedinjenje nižjega tečaja srednje šole stalo? Odgovor: Za to bi morali mi žrtvovati humanistično gimnazijo in humanistično izobrazbo. Zakaj, če sc res začne, kakor načrt hoče, latinščina šele v petem razredu, grščina pa postane fakultativna, potem jc to smrt humanistične gimnazije. To bi bil kadaver z imenom »klasična« gimnazija brez humanistične miselnosti. Opozo- ■ Glej včerajšnji članek pod istim naslovom od istega avtorja. rimo samo na nekatera šolnikom znana dejstva: Prvič: Za učenje besed in slovnice tujega jezika je doba od I,—IV. razr, sr, š. najpripra^nejša (formalna izobrazba, vež-banje dul a), doba od V, —V1U. je čas idejne poglobitve, koncentriranja predmetov, sinteze. V tej dobi se začenja dijaku odpirati umevanje za estetiko, literaturo, zgodovino; vedno več hoče vedeti, vedno globlje prodreti, učenje besed in fraz mu je zoprno, mu premalo nudi. Drugič: Če bi se latinščina začela šele v petem razredu, je odločno premalo časa za čitanje klasikov. Tretjič: Latinska literatura je brez grške nerazumljiva; a če začnemo z latinščino v petem razredu, kdaj naj začnemo z grščino? Tudi v petem? Ali v sedmem? četrtič: Ali ni narobe svet začeti prej s francoščino ali italijanščino, potem šele z latinščino. Saj vemo, kako latinščina olajšuje našim srednješolcem učenje romanskih jezikov; in teh se začne učiti že naš četrtošolec. Ali ne govori vse za to, da se začenjai latinščina vsa) v II. r., če nc v L? Pa je preveč jezikov v I. r. pravijo. Seveda jih je, odkar so — čisto po nepotrebnem — vpeljali še srbohrvaščino v I. razred srednje šole. Pomislimo le, da naš prvošolcc še slovenskih oblik ne zna, pa se mora hkrati še srbohrvatskih učili! Kaj čuda, da se mu vse zmeša. Ali ne bi bilo čisto dovolj, če bi se srbohrvaščina gojila od V. r. dalje po eno uro na teden? Pa to le mimogrede. Prav nobenega dvoma ni, da bo zadal novi zakonski načrt, čc se sprejme, humanistični gimnaziji smrtni udarec. Bilanca torej kaže: Tu zguba, tam nikakega dobička. Zato moramo ta načrt za srednjo šolo odočno odkloniti. Da , mi o d k 1 a -njamota načrt in vsak načrt, ki nam ubija humanistično izobrazbo. Ne bomo tukaj dokazovali potrebe humanistične gimnazije, dokazana je dovolj. Potrebna je še prav posebno v naši dobi, ko se tako razširja materializem. Kot protiutež proti temu je treba humanistično izobrazbo poglobiti, ne pa jo ubijati! Zato predlagamo: Srednja šola naj ohrani te tri tipe, ki jih ima sedaj: humanistično gimnazijo, realno gimnazijo in realko z osmimi razredi. Pravica in dolžnost naših šolskih oblasti bi bila, glasno povedati Belgradu, da to ni kulturno delo in ne delo za ujedi-njenje, podirati to, kar je dobrega v naši Soli.___ IZ MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO. Belgrad, 13. jan. (Izv.) V ministrstvu za kmetijstvo je podpisan pravilnik o ureditvi kmetijskih šol v drŽavi. Naloga *eh šol bi bila v prvi vrsti gojitev sadjarstva, vinogradništva, nadalje pouk o predela-vanju vina. Skrbeti bi morale tudi za gospodinjski pouk. MASARYK POTUJE V PARIZ IN LONDON. Prajrsi, 13. januarja. (Izv.) Predsednik češke republike Masaryk se bo odzval povabilu predsednika francoske republike Milleranda, da ga poseti v Parizu koncem meseca februarja ali pa začetkom marca. Predsednik Masaryk bo pri tej priliki potoval tudi v London. Potovanju Masaryko-vemu pripisujejo velik političen pomen. NOV ČEŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Dunaj, 13. jan. (Izv.) Danes je izročil novoimenovani češki poslanik na Dunaju dr. Krofta predsedniku Hainischu svoja akreditivna pisma. Pri tej priliki je imel dr. Krofta na predsednika Hainischa v češkem jeziku nagovor, v katerem ie izražal upanje, da bo postalo razmerje Avstrije in Češke na podlagi ravnokar sklenjenih pogodb korektno in prijateljsko. V svojem odgovoru (v nemščini) je predsednik Hainisch omenil, da bo sporazum med obema državama koristil obema državama in celi Evropi. ODSTOP ČEŠKEGA POSLANIKA V WASIIINGT0NU. Proga, 13. jan. (Izv.) Češkoslovaški poslanik pri vladi Zedinjenih držav dr. ftepanck bo v kratkem moral odstopiti. Očitajo mu preveliko malobrižnost v vprašanju rešitve sekvestra Češke banke v Ameriki, kjer gre za o milijard čeških kron. AVSTRIJSKO-OGRSKA POGAJANJA. Dunaj, 13. jan. (Izv.) Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko se vlečejo zaradi vprašanja odškodnine za Zapadno Ogrsko, uspela pa so z ozirom na zaključitev trgovske pogodbe med obema državama. Dunaj, 13. januarja. Ministrski predsednik Belhlen odpotuje nocoj ob 22. s posebnim vlakom v Budimpešto. Večji del madžarske delcgacije ostane še na Dunaju. Dunaj, 13. januarja. Sedanja pogajanja z Madžarsko se tičejo v prvi vrsti izvedbe beneškega protokola in jamstev za pravice, ki jih je Avstrija pridobila s tem protokolom. Predmet pogajanj so nadalje realizacija v beneškem protokolu določenih načelnih obveznosti Madžarske, vprašanje škode, ki jo je Avstrija trpela vsled pre-kasne predaje Burške in končno ureditev vprašan) železnic, prometa in zakupa ter vprašanje peažne pravice po železnicah, ki vodijo skozi Šopronj, EATiSBURŠKO VPRAŠANJE V OGR-SF"n PARLAMENTU. Budimpešta, 13. jan. V današnji seji narodne skupščine je predložil Rassay predlog, po katerem naj se detronizacljski zakon izpopolni z določbo, da so vsi živeči člani habsburške hiše za vedno izključeni od prestolonasledstva. Končao je izjavil, da bo prisiljen apelirati na inozemski kulturni svet, ako ne bodo brezpogojno razpisane nove volitve. Posl. Friedrich je prijavil kršenje Imunitelne pravice več poslancev, ki se je zakrivilo s tem, da so bili v zvezi z govoricami o prihodu bivše cesarice Zite in nadvojvode Otona na Ma-žarsko po detektivih nadlegovani nekateri poslanci, med njim' crof Andrassy, grof Szigrav, mejni grof Palavicini in tudi govornik sam. GRŠKO-BOLGARSKI INCIDENT. Atene, 13. jan. Listi poročajo iz Sofije, da je tamošnii grški opravile Panurias prejel od bolgarskega revolucionarnega komiteja pismo, v katerem mu prete, da bo ubit. Upravnik Panurias je predložil to pismo bolgarski vladi, ki jo jo, označil kot odgovorno. Spričo bolgarskih vojakov je bila v Varni ubita ugledna grška oseba. Ubijalci niso bili prijeti. Listi vprašujejo, ali je to delo organizacije Macedoncev ali komitašev. Sofija. 13. jan. Bolgarska brzojavna ogenhira poroča: Iz Aten javljajo, da je po brezžični vesti grški opravnik poslov v Bolgarski Panurias prejel prmo cd revolucionarne^ bolgarskega komiteja, ki mu sporoča, da ie obsojen na smrt. Kakor javlja ta brezžična vest, je opravnik Panurias dostavil pismo bolgarskemu zunanjemu ministrstvu ter cznačil za odgovorno bolgarsko vlado. Pooblaščeni smo, da popolnoma demontiramo to vest. Grški opravnik ni ukrenil pri bolgarskem zunanjem ministrstvu robenega uradnega koraka. V ostalem pa revolucionarni macedonrki komiteji ne obstoje v Bolgarski. Obstoje samo udruženja, ki imajo namen, pomagati bolgarskim beguncem iz Macedonije in Tracije. Grški tisk ne preneha posluževati se takih podtikpn j n firmam Bolgarski. ZMAGA LJUDSKE STRANKE V TRENTINU. Rim, 13. januarja. Po poročilih listov so si pri občinskih volitvah v Trentinu pristaši ljudske stranke popolnoma osvojili 40 občin in v 50 občinah dosegli večino. Italijanski liberalci so dosegli večino v 12 občinah, socialni demokrati v sedmih in katoliška stranka v dveh občinah. MED FAŠISTI IN KOMUNISTU Rini, 13. jan. V Pratu je prišlo do spopadov med fašisti in komunieti, pri čemer je bii en fašist prejkone smrtno ranjen. Prostori delavske zbornice so bili zapa-ljeni. Delavstvo je odredilo .splošno stavko. NOVA FRANCOSKA VLADA. Pariz, 12. januarja. (Wolff.) O vzrokih svojega odstopa je izjavil Briand zastopnikom časopisja, da je bil prisiljen denvsio-nirati, ker bi bil moral sicer privobli v razpravo prijavljenih interpelacij. Na te interpelacije pa ne bi bil mogel odgovoriti. Z druge strani pa bi mu bilo nemogoče, počakati na konec razprav, ne da bi se prekinilo delo vrhovnega sveta. Zadnje je bilo nemogoče. Pariz. 12. jan. Briand ie izjavil zastopnikom časopisja, da je njegova demi-sija konlnoveljavna. Imel je vtisek, da je imel nezadostno podporo. Obžalovati je, da se dogodki v Cannesu niso zadostno uvaževali. Briand je izrazil upanje, da bo njegov naslednik dokončal započeto delo. Pariz, 12. jan. Predsednik Millerand je ob 21 sprejel Poincareja, ki ie ostal pri njem eno uro. Ko je Poincare odhajal iz elyseejske palače, je odklonil vsako izjavo. Pariz, 13. januarja. Kakor poroča sEcho de Parisc, prevzame v novem ministrstvu Poincare prejkone razen ministrskega predsedništva ministrstvo zunanjih poslov, predsednik zbornične proračunske komisije Maunonry ministrstvo notranjih poslov, r' v:iični finančni poročevalec De Lasteyr.e ministrstvo financ, Ma-gint vojno ministrstvo in Jemrand ministrstvo za pravosodje. Od starih ministrov so ostali minister javnih del Le Trocqueur, naučni minister Le Rard in mogoče trgovinski minister Diorod. Ali stopi v kabinet Loucheur še ni gotpvo. PROTIMILITARISTIČNA DEMONSTRACIJA V TARIZU. Pariz, 13. jan. Kakor poroča >Jour-nak iz Pariza, so se včeraj vršili pred vojašnico »Orand Viac izgredi. Okrog tritisoč oseb je uprizorilo manifestacije zoper armado, pri čemer so se culi klici *Naj živi civilna oblastlc Ko so postali nekateri ma-nifestanti nasilni, je nastopil eskadron ci- vilne garde, da bi jih razpršil. Hkrati so se postavili častniki, ki so se zbrali v vojašnici, na čelo garde in so s sabljami napadli manifestante. Pri tem je bilo ranjenih več oseb. ANGLEŠKO - IRSKI SPORAZUM RATIFICIRAN. London, 13. januarja. (Brezžično.) Kralj je podpisal irski amneslijski dekret, glasom katerega se izpusti na svobodo preko 2000 političnih ujetnikov, K temu kočljivemu poglavju bi tudi jaz dodal nekaj podatkov! Kako se je uradništvo tako čezmerno razpaslo in pomnožilo, kar poglejmo pri naši vrhovni upravi, pri naših ministrstvih! Naša mlada država si je naprtila kar 17 različno imenovanih ministrstev. Čemu? Stara Avstrija je pri vsi svoji razsežnosti izhajala z 10 m i n i s t r i. In vendar je imela Avstrija obsega 6S0.000 km2 z 52 miljoni prebivalcev, z razsežno industrijo in velikim promelom; naša Jugoslavija pa ima 270.000 km2 z 12 miljoni prebivalcev, večinoma poljedelska država z ogromnimi dolgovi, brez velike industrije, trgovine in prometa. Torej začnimo zdraviti pri korenini; riba smrdi pri glavi. Čemu potrebujemo še sedaj ministrstvo priprave za konslituanto in izenačenje zakonov? Ustavo vendar že imamo, čeprav slabo, izenačenje zakonov pa se bo lahko brez tega ministrstva vršilo. Prav nepotrebno se mi zdi, da obstoja posebno ministrstvo za šume in rude in posebno ministrstvo za kmetijstvo in vode. To bi se dalo lahko združiti, ker h kmetijstvu spada tudi šuma in voda. Iz istega razloga bi se dalo združiti tudi ministrstvo za prosveto in mnistrstvo za verstvo ker oba resorta imata z državnega vidika isto nalogo. Vprašanje je tudi, ali ne bi se še nekateri drugi resorli dali združiti pod to ali ono ministrstvo s sorodnimi nalogami. Morda bo mars'kdo zmajal z glavo, da to ne gre, da se delo preveč nakopiči itd. Ampak jaz trdim da bi z dobro voljo to šlo, ker mi moramo .štediti tam, kjer res lahko nekaj prištedimo brez škode za državo. Namesto 17 ministrstev samo 10 ali 9, toliko manj tudi drž. tajnikov, različnih načelnikov, šefov, direktorjev, pomočnikov i. t. d.! In koliko uradnikov manj v različnih ministrstvih, ampak ostali bolje plačani. Ako pomislimo, da so že do sedaj razna ministrstva odmislila lahko in brez priticka do 2000 raznih na novo nastavljenih uslužbencev, pa gre delo vendar nemoteno dalje, kako bi se še ves ta ogromni uradniški aparat skrčil, ako se ministrstva združijo in se delo olajša in pospeši s tem, da sc ostali uradniki boljše plačajo. Povprečno računano, lahko trdimo, da bi s skrčenjem in sklopljenjem ministrstev samo v Belgradu zmanjšali število uradnikov za 4000 oseb fz zgoraj omenjenimi 2000). In to so uradniki v najvišjih šaržah in z najboljšo plačo. Če računamo recimo z odstranitvijo 8 ministrov, katerih vsak stane državno blagajno mesečno čez 100.000 kron, bi to bilo leJno najmanj 12 milijonov krcn prihranka. Nepotrebni uradniki v ministrstvih pa veljajo povprečno 25 milijonov kron mesečno torej letno ogromno vsoto 300 miljonov krcn. In naša diplomacija in službe v inozemstvu pri poslaništvih in konzulatih? To stane državo letno ogromne miljone, imajo pa polovico nepotrebnega osobja. Tudi tu se da hraniti in varčevati. Revne države, kakor je naša Jugoslavija, si pomagajo na ta način, da imenujejo častne zastopnike in konzule, ki delajo z malim aparatom in izvrstno, ker si štejejo v čast in ponos, da svojo domovino dobro zastopajo. Mi bi na ta način lahko prihranili do 200 miljonov nepotrebnih izdatkov. Reasumirajmo do sedaj našteto: a) Prihranek pri zmanjšanju ministrov letno 12 miljonov kron; b) Prihranek pri ministrih na razpoloženju letno 10 milijonov kron; c) Skrčenje ministrskega uradništva letno 300 miljonov kron; d) Skrčenje v diplomatski in vnanji službi letno 200 milijonov kron. Skupaj letno prihranka 522 miljonov kron. Kjer bi svoto porabili pametno, bi pač nekaj zaleglo. Oglejmo si sedaj različne pokrajinske uprave. Dosedaj imamo pokrajinske uprave po starem načinu in prav nič ne moremo reči, da bi ne izpolnjevale svoje naloge. Toda po ustavi naj bi se te pokrajinske uprave pomnožile, dasi ni razvidna potreba. Namesto dosedanjih približno 10 naj nastane novih 28 pokrajinskih uprav. Čemu? Že sedaj imamo pri pokrajinskih upravah preveč uradništva, kako ogromno število pa bi trebalo za 28 novih upravi Tu bi se tedaj uradništvo še pomnožilo, a mi želimo zmanjšanja. Dosedanje pokrajinske uprave popolno izpolnjujejo svojo nalogo, le preveč raznih samostojnih oddelkov, odsekov in direkcij imamo. Le poglejmo v Sloveniji! Imamo pokrajinskega — ali kakor se raje imenuje — k raljevega namestnika, podnamestnika in vse polno uradnikov v višjih in najvišjih plačilnih stopnjah. Poleg tega: oddelek za notranje stvari, oddelek za prosveto, oddelek za soc. skrbstvo, oddelek za trg. in industrijo, oddelek za kmetijstvo, gradbeno direkcijo, generalno inšpekcijo voda, zdravstveni odsek, agrarno direkcijo in ne vem kaj še vse. In vsi ti samostojni oddelki in odseki imajo svoje predstojnike, direktorje, inšpektorje in seveda tudi njihove namestnike, vse v najvišjih činovnih razredih, seveda največkrat po strankini pripadnosti. Tu strašijo še hofrati, sekcijski šefi, različni vladni svetniki i. t. d. In vendar bi se dalo to delo pri namestništvih izenačiti in poenostaviti. Za vzorec bi se lahko vzela prejšnja deželna vlada. Tu je bil vrhovni deželni šef uradnik 4. čin. razreda, dodeljen mu je bil kvečemu še 1 »hofrat«, sicer so pa bili za posamezne resorte referenti, toda nc hofrati ali še celo v 4. čin. razredu, ampak tihi, pravi uradniki in samo uradniki. In delo je šlo izvrstno naprej, dasi je bilo pol manj raznih oddel-j kov in pol manj uradništva. Seveda danes j v dobi demokratskega parlamentarizma so | sc pri teh odsekih in oddelkih pokrajinskih i uprav ustvarila različna koritka in korita j za strankine pripadnike. Gradbena direkcija, generalna inspek-| cija voda in tista famozna agrarna direk-j cija naj bi tvorile skupaj oddelek za javna | dela; v oddelku za notranja dela bi se tu-j di dalo združiti najmanj še tri resorte, ki ; danes obstojajo oddelno. Saj ne trdim da bi bilo to prav dobro, : ampak če moramo štediti, pa štedimo sistematično, ne pa da bi morda odpustili recimo nekaj nižjih davčnih uradnikov ali | pa finančnih stražnikov in slug. Pri nas j imamo le preveč predstojnikov, šefov, di-| rektorjev, načelnikov, hofratov, svetni-j kov i. t. d., delovnih moči pa rajše primanjkuje, nikar pa da bi jih bilo preveč. Kar napravi eno vlogo ali prošnjo, boš videl, kako se to rešuje in vlači od Poncija do Pilata in srečen si, če dobiš rešitev v roku enega leta, dasi bi sc to lahko rešilo v 14 dneh I V Sloveniji se ravno tc dni razpošiljajo nekake vprašalne pole ali okrožnice iz ministrstev v Belgradu na posamezne podreiene oblasti. V leh okrožnicah naj oblasti navedejo in napišejo, če in koliko oseb od uslužbencev bi se lahko odpustilo in upokojilo, češ da se tako doseže sledenje in zmanjšanje osobja. Prijatelji, to ni nič! Zmanjšanje in štedenje pri posameznih osebah, kakor se hoče to sedaj vpeljati, to ne bo privedlo do dobrega cilja in koncu, ampak poenostaviti ia izenačiti je treba ves aparat, ves ustroj, pregrupirati treba c:le oddelke, to bo pomagalo. Uradnik. + Shod v Podzemlju pri Metliki. Minilo je že mnogo let, odkar je imela SLS svoj zadnji shod v Podzemlju. V Gradacu so bili hujskači, ki jim je ljudstvo nasedlo, Ljudstvo je pa sedaj pregledalo in obrnilo zapeljivcem hrbet. V nedeljo, 8. jan. je priredil poslanec Nemanič v Podzemlju shod, ki je bil naravnost sijajno obiskan. Poslanec je razložil sedanji politični položaj in pokazal na glavne krivce sedanjih žalostnih razmer v državi, Zborovalci so z velikim odobravanjem sprejeli njegova izvajanja, izrekli so mu zaupnico in izjavili da hočejo trdno korakati pod praporom SLS. + Jako interesantna postavka v državnem proračunu za 1. 1922. se nahaja v poglavju, kjer so našteti stroški za vzdr-žavanje policije v Sloveniji. Ta točka je označena »troškovi konfidenata« in poleg stoji v oklepaju pridejano »nova«. Znaša 100.000 kron. Ogledali smo si tudi druge točke, kjer smo našli postavke za policijske uradnike, za uniformirane policaje in za tajne agente še posebej navedene. Kdo naj bodo torej »novi« konfidenti? »Jutro« sicer trdi, da ne znamo brati proračuna, kar bi utegnilo biti res, če to ne bi bilo zapisano ravno v »Jutru*. Zaradi večje sigurnosti in olajšanja kontrole od strani onih, ki nam ne verjamejo, navajamo mesto, kjer ta postavka stroji: str. 90. proračuna ministrstva notranjih zadev, pod točko 701, postavka 8. Včasih se vendarle izplača brskanje. — Stvarno pa pripominjamo: Komu in kakšnemu namenu naj služijo ti konfidenti? Ali bi nam moglo policijsko ravnateljstvo s&mo dati točno pojasnilo o tem? Ali pa pokrajinska uprava? Kaj ni že uniformiranih in tajnih policajev dovolj? Koga se hoče s premijami pridobiti za vohunsko službo? Ali res ne bo človek več smel v nobenem javnem lokalu spregovoriti odkrite in poštene besede? -f Beležimo kot kronisti. Zagrebški »Hrvat« piše: »Samostojna kmet. stranka igra od svojega postanka zelo čudno vlogo. Ustanovljena pod protektoratom slovenskih demokratov je imela nalogo zastopati slovenskega kmeta in ga odvrniti od Korošca. Ko so prišli v konstituanto, so se priključili Pašičevi vladi in glasovali za centralizem, dasi so prej agitirali za slovensko avtonomijo. V belgrajski javnosti se je ta preobrat tolmačil s paktom zelo dvomljive vrste, ki so ga samostojneži sklenili s Pašičem. Poleg tega, da si je vodja samostojnežev, dr. Vošnjak, s tem paktom oskrbel poslansko mesto (v Pragi), se je tudi govorilo o nekih velikih vsotah denarja. Sedaj so se obelodanila zanimiva nova odkritja, ki stavljajo tudi ostale vodje samostojnežev v prekrasno luč. Ta odkritja se nahajajo v poslednji številki »Naše Vasi«, ki prinaša obširno izvestje o skupščinah samostojne kmetijske in nove zem-Ijoradniške stranke, ki so se vršile 28. decembra v Celju. Na skupščini zemljoradni-ške stranke je ta dan govoril tudi g. Kuralt, bivši član glavnega odbora kmetijske stranke, ki je iz nje izstopil. O voditeljih kmetijske stranke je poročal nastopno: Čim so stopili v konstituanto, so takoj začeli mešetariti s Protičem in zahtevali dva milijona, ki pa jih niso dobili. Zato so pustili Protiča in se obrnili na demokrate, odnosno na slovenskega demokratskega voditelja dr. Žerjava. V vili ob Bohinjskem jezeru je izplačal dr. Žerjav poslancem Drofeniku, Kušarju in Mermolji 400.000 K. Ureka ni bilo zraven, ko pa je zvedel, da so njegovi kolegi prejeli denar, je tudi on pohitel k Žerjavu, se mu globoko priklonil in namuznil. Na vprašanje dr. Žerjava, kaj mu je, je Urek odgovoril, da ni vse v redu, ker on ni ničesar prejel. »Vi želite denar« — vpraša Žerjav in mu izplača 30.000 K. Govornik je bil prisoten. Začuden je vprašal Žerjava, ali mu ni žal toliko denarja, ko so se samostojneži že itak pridružili zemljoradnikom. Dr. Žerjav je odgovoril: »Pojdite, ko jih bomo potrebovali, jih bomo imeli!« In v resnici so jih imeli, kadar so jih potrebovali. Sedaj je razumljivo, zakaj so samostojneži pustili zemljoradnike. Sedaj je razumljiv njihov patriotizem, ko so glasovali za ustavo.« — Zadnji »Kmetijski list« pa javlja da so okrivljenci vložili proti g. Kuraltu tožbo in da ima sedaj odločitev v svojih rokah sodišče. -j- Kaj bo z ljubljanskim dopisnim uradom? Glasom proračuna ministrstva notranjih zadev je ljubljanski dopisni urad ukinjen, ker so postavke 695 do 696, v katerih bi imeli biti navedeni stroški za osobje in upravo tega urada, črtane. Nasprotno pa izkazuje proračun finančnega ministrstva o dohodkih posameznih državnih ustanov, da bo zaslužil dopisni urad v Ljubljani v 1. 1922 144.480 K; torej 12.240 kron več kakor lansko leto. Vprašamo, kako naj zasluži državi to vsoto urad, ki ne bo posloval? Čudne skrivnosti nam razkrivajo različni proračuni. + Uradna izjava o našem razmerju i Italijo. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je sprejel ravnatelja agencije »Avala«; na vprašanje, kakšen je bil neposredni povod zahtevi, da se rapallska pogodba registrira pri zvezi narodov, je odgovoril dr. Ninčič: Za to ni bilo nikakega neposrednega povoda. Italijanska in naša vlada sta imeli pravico in dolžnost, da po členu 18. zahtevata, da se pogodba zabeleži v protokolu ter smo postopali samo po predpisu tega člena. Lahko bi se bilo to zgodilo tudi prej in bi to lahko storila tudi rimska vlada. Vprašanje momenta je postranskega pomena, ker se vpis v protokol zveze narodov enkrat mora izvesti, — Ravnatelj »Avale« je dalje omenil, da se v enem delu časopisja trdi, da so dogodki v Šibeniku dali neposredni povod tej zahtevi naše vlade in da je to predznak energične akcije za izvršitev rapallske pogodbe. G. minister je odgovoril: To ni točno. Uverjen sem, da se bo glede šibeniškega dogodka mogel hitro najti sporazum.med obema vladama. Sicer pa taki incidenti ne morejo kaliti odnošajev dveh držav, ki želita živeti v prijateljstvu. Uverjen sem, da se more spor, ki obstaja med nami in Italijo radi tega, ker se rapallska pogodba ni izvršila, poravnati v prijateljskem sporazumu. Ta pogodba nam nalaga bolestne žrtve, toda ker smo jo podpisali, jo moramo lojalno izvršili. Na drugi strani pa ni dvoma, da se .ludi v Rimu zavedajo tega, da ni take vlade v kraljevini SHS, ki bi pristala na več, kakor smo obvezani po ra-pallski pogodbi. Striktna injbrza izvršitev te pogodbe bo tvorila podlago za najboljše odnošaje dobrega sosedstva med našima dvema narodoma, ker je sicer v naši zunanji politiki težko najti drugo vprašanje, ki bi nas razdvajalo, dočim je polno skupnih interesov, ki nas navajajo k sporazumnemu delu. Zato mislim, da se bo vprašanje izvršitve rapallske pogodbe moglo brzo spraviti z dnevnega reda. Ni treba nobene energične akcije niti z naše niti z italijanske strani. Dosti je, ako realno razumevamo obojestranske svoje interese. + Albansko vprašanje. Uradno se iz Belgrada poroča: Anketna komisija zveze narodov je poslala zvezi narodov po poro- čilih tiranske vlade popolnoma neosnova-no poročilo o koncentraciji jugoslovanskih j čet na albanskih mejah z namenom, da zopet zavzamejo evakuirano ozemlje. To j tendenciozno vest lancira tiranska vlada, da bi oslabila slabi vtis, ki ga je v svetovni javnosti napravija s pogostimi vpadi regularnih albanskih čet v nevtralno cono in z anarhijo, ki vlada v mnogih krajih Albanije, kjer srbski živelj in prebivalstvo, ki je le-temu naklonjeno, strahovito trpi, in proti čemur je naša vlada protestirala pri veleposlaniški konferenci. — Umrl je včeraj zjutraj ob dveh g. Karel Šavnik, lekarnar v Kranju. Pokojni je bil nad četrtletje župan mesta Kranja. Bil je splošno priljubljen. Blag mu spomin! — 49 litrov opojuih pijač na osebo v Sloveniji — to je signatura naših razmer. Nad poldrugo milijardo kron na leto po grlu! Pri tej draginji in pri tej bedi!... In mi bi tem kričečim pojavom nasproti ostali hladni?! Kdor ima še kaj srca za dom in rod, zgani se! Vsi prijatelji ljudstva na noge! Drugo nedeljo, 22. januarja, bo veliko, celodnevno zborovanje in posvetovanje v Unionu, kako ustaviti po-vodenj pijančevanju in razuzdanosti med ljudstvom. Te dni pa izide »Prerod«, glasnik za nravno povzdigo naroda. Cena letno samo 10 dinarjev. Kdo bi jih ne dal z veseljem za tako ftvar? Samo en liter vina manj! Med ljudstvo mora, a še prej med inteligenco! Sprejmite ga dobrohotno! — 70 letnica praškega nadškofa. Dne 10. januarja je praznoval praški nadškof dr. Fr. Kordač svojo 70 letnico. Vrlemu boritelju za katoliško stvar želimo, da bi še dolgo let deloval med bratskimi češkimi katoliki. — Plačilni nalogi o davku na vojne dobičke. Finančna delegacija je dognala, da so se strankam v Ljubljani vročili v zadnjem času plačilni nalogi o davku na vojne dobičke za leto 1919., ki temelje na odmeri dohodnine, katero je izvršila davčna administracija Bo prejšnjih določilih še v lastnem delokrogu, 'a se preprečijo nepotrebne pritožbe, je delegacija iz lastnega nagiba odredila, da se da-velt na vojne dobičke če treba prisilno izterja le v onih primerih, v katerih je odmerno podstavo ugotovila že cenilna komisija. Vsi ostali primeri, v katerih je odmero izvršila davčna administracija sama, se predlože naknadno cenilni komisiji, da ta končno ugotovi odmerno podstavo. Ako bi cenilna komisija v posameznih primerih izpremenila odmerno podstavo, bo davčna administracija preklicala že vročena plačilna naloga o dohodnini za leto 1920. in davku na vojne dobičke za leto 1919. in izdala nova plačilna naloga. Kjer bo cenilna komisija potrdila sedanjo podstavo, bo davčna administracija o tem posebe obvestila davčnega zavezanca, predno bo odredila prisilno izterjanje predpisanih zneskov. — Delavske zbornice. Osrednji inšpektorat za delo pri ministrstvu za socialno politiko je izvršil preddela za ustanovitev delavskih zbornic v Zagrebu, Splitu in Novem Sadu. — Državna podpora pogorelcem v Osolniku. Poslanec Nemanič je opetovano posredoval, da nakloni država pogorelcem na Osolniku podporo. Dasi je bila podpora že davno dovoljena, je pogorelci še do sedaj niso dobili izplačane, Poslancc Nemanič je ponovno posredoval pri vladi in dobil zagotovilo, da se podpora te dni izplača. — Pošiljanje masti v poštnih zavojih. V smislu naredbe poštnega ministrstva morajo biti vse pošiljke, v katerih se nahaja mast, vložene v pločevinaste, dobro zaprte škatlje; pošiljke s slanino morajo biti v lesenih zabojih, zapečatene, a manjše količine slanine se morejo odposlati v močnem platnenem in papirnatem zavoju. — Za zgradbo zdravih kmetskih domov v Bosni. Zdravstveni odsek za Bosno in Hercegovino je razpisal natečaj za načrte zdravih kmetskih hiš. Načrti se morajo ozirati na krajevne razmere, ki se dele na tri vrste: v severni Bosni se grade hiše iz opeke in lesa, v srednji Bosni večinoma iz lesa in le deloma iz opeke in kamna, a v Hercegovini in zapadni Bosni iz kamenja. Hiše morajo imeti po eno, dve ali tri sobe, kuhinjo, predsobo in shrambo. ' — Tržič. V Našem Domu bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer velezanimivo predavanje o hipnotizmu in špiritizmu. Vabijo se vljudno tudi tisti, katere je zadnji hipnotizer precej zmedel in razburil. — Fra David Nevistič umrl. V mostar-ski bolnici je v starosti 51 let umrl fra David Nevistič, župnik v Medjugorju v Hercegovini, Pokojni je bil svoječasno rektor na mostarskem bogoslovju, od 1. 1916 do 1919 pa hercegovski provincial. Bil je zelo agden pristaš hrvatske ljudske stranke. Bil je eden prvih v Bosni in Hercegovini, da se je prijavil in deloval za majniško deklaracijo. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen, kar je pričala velikanska udeležba pri njegovem pogrebu. R. I. P, — Bivši deželni glavar Tirolske umrl. 11. t. m. je umrl v Inomoslu poslanec in bivši dolgoletni deželni glavar Tirolske Josip Schraffl. Pokojnik je bil eden najmar-kantnejših voditeljev krščanskih socialcev na Tirolskem. Pripadal je nacionalnemu krilu krščansko socialne stranke in je bil vnet pristaš združitve Avstrije z Nemčijo. Dosegel je starost 67 let. — Seljački kalendar za L 1922 je izšel v Zagrebu. To je kalendar, ki ga tudi pri nas nimamo. Poleg pratike prinaša namreč izvrstne kratke članke, potrebne za politično izobrazbo kmetskega naroda. Dr. Josip Andrič piše: Što treba da znamo o politici? — Dr. Juretič: Kako postaju i po čemu se razlikuju stranke?? — Peter Grgec: Vjera i politika — poslanec Stjepan Barič: Što treba da znamo o saboru u državi? — Jelakovič: Prosvjeta i politika — dr. Deželič: Razmišljanje o ustavu — dr. Šimrak: Naša politika i državni ustav — Benkovič: Politika i gospodarstvo. — Razen tega prinaša več črtic, pesmi in drobiž; kljub tej bogati vsebini nima koledar več kot 87 strani. — Hrvatskim seljakom, pristašem Pučke stranke, bo ta koledar takorekoč dragocen politični slovar. Stane 20 K. Naroča se pri: Stjepan Barič, Zagreb, Josipovac 22. — Letni izkaz dobrodelnih društev v Tržiču za 1. 1921. Vincencijeva konferenca je prejela dohodkov od dobrotnikov, zbirk pri konferencah, izrednih daril in kruha sv. Antona 18.071 K; razdelila je revežem redne podpore 2135 K 78 vin.,izredne 3772 K, otroškemu zavetišču 8042 K 20 vin., za vzdrževanje stavb in dr. skupno 21.540 K 80 vin. Rednih podpirancev je bilo 23, enkratna podpora se je dala 39 osebam, delovnih članov je bilo 8, podpornih 28, sej 10. — Elizabetna konferenca je imela dohodkov 3865 K 67 vin.; razdelila je na podporah 3176 K. Članic šteje 12, dobrotnic 83. — Deško zavetišče in sirotišnica sta imeli dohodkov 90.214 K 10 vin., za prehrano in druge potrebščine se je izdalo 92.873 K 36 v. Šolskih sester je bilo v zavetišču 6, sirot v zavodu 17, otrok v zavetišču 36. Sestre križarke so postregle 2009 bolnikom, imele so 231 nočnih in 276 dnevnih služb. — Šolska kuhinja je razdelila 2023 brezplačnih in 823 plačanih kosil. Vsa dobrodelna društva so imela skupno 157.183 K 57 vin. prispevkov in 146.397 K 04 vin. izdatkov. — Jezica. Finžgarjevo »Razvalino življenja t ponovi orlovski odsek v nedeljo 15. t. m. ob pol 16. uri. (K) — Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote kraljevine SHS v Ljubljani ie imel dne 5. januarja v mačistratni dvorani pod predsedstvom svoieča načelnika dr. P. De-franceschi-ia svoj redni lelni občni zbor, ki je sklenil na oredloč upravnega odbora, da se izplača letošnja pokojnina v znesku 500 dinarjev že v začetku februarja. Vdove naj pošljejo na naslov blagajnika dr. E. Dereani-ia v Ljubljani dokazila, da še žive in se niso_ zopet poročile. Člani se poživljajo, da vplačujejo na poslano jim položnico na tej označeni znesek tekom januarja (S 6. dr. pravili. Pravila se bodo dala na novo natisniti in se članom dopošlieio proti vplačilu 5 dinarjev. Občni zbor ie soglasno pritrdil izvajanjem svojega predsednika, ki hoče društvo postaviti na širšo podlago, Pokojnine bo treba povišati z ozirom na sedanje stanje valute na najmanj 2—5000 dinarjev letno. Radi teča ie načelnik iskal in tudi že našel novih virov, ki pomnože društvene dohodke, ne da bi bilo vsled tetfa treba članom povišati letno pristojbino. Društvo vabi vse ne-včlaniene tovariše k pristopu, saj ie donesek letnih 150 Din. uprav malenkosten, a dobrote, ki jih vživajo vdove in sirote, so neprimerno velike. — Kakor ie dokazala svetovna vojna, ni vrednost denarja, naloženega v denarnih zavodih, stalna, nasprotno pada čedalje boli, a nad vse gotova je posameznika delavna moč; ki se prilagodi stanju valute. V društvu ni sovraštva, nevoščljivosti, osebnega nasnrot-stva in egoizma, pač pa prava kolegijalnost in čista bratovska ljubezen do onih, ki so nam jih zapustili naši umrli tovariši v preskrbo! Tovariši! Vrata so odprta, vstopite! Pozdravljeni vsi. ki imate srce za vdove in sirote! — Načelnik: dr. P. Defranceschi, podnačelnika: dr. E. Maver in dr. A. pl. Valenta, blagajnik: dr. E. Dereani, tajnik: dr. R. Kobal, namestnika: dr. V. Breskvar in dr. Tone Jamar, revizorja: dr. Mavricij Rus in dr. Jernej Demšar. — Društvo hišnih posestnikov za Jesenice in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne ori g. D. Tancariu na Jesenicah z običajnim dnevnim redom. Ker se bodo na tem zboru razpravljale za hišne posestnike zelo važne zadeve, vabi odbor vse hišne posestnike k obilni ude- ležbi- x ,, 'K).. — Zopot nesreča na grosupeljski postaji. Dne 8. t. m. je stopil s stroja 22 letni delavec drž. železnice Karol Gale. Na zledenelih tleh je padel in si zlomil levo nogo. — Smrtna nesreča pri Ratečah. Dne 4. januarja letos je povozil avto št. 527 pred vasjo Rateče 1847. leta rojenega prosjaka Franca Čolnarja iz Loke pri Mengšu. Tam, kjer je bil Čolnar povožen, napravi cesta ovinek, toda kljub temu se vidi zelo daleč okoli, ker vodi cesta po ravnem polju. Potem ko je avto povozil Čolnarja, so ga z avtom prepeljali v Podlesnikovo gostilno v Ratečah, od tam pa v ljubljansko bolnišnico, v kateri je 6. januarja umrl. — Uradniške stanovanjske hiše v Zagrebu. Ministrstvo za socialno politiko ic društvu »Dom«, ki so ga ustanovili zagrebški uradniki v svrho zidanja stanovanjskih hiš za uradnike nakazalo 500.000 kron podpore. Društvo namerava še tekom prihodnjega leta sezidati 50 do 60 stanovanjskih hiš za uradnike. — Zagrebški brivci so zopet znatno zvišali cene za britje in striženje las. Britje stane 12. striženje pa 20 kron. Svojim pomočnikom so zvišali plače tako, da znaša največja plača 2600 K, najmanjša pa 1700 K kron mesečno fbrez napitninel. Podraženje je Izzvalo med moškimi precej razburjenja in grozijo, da bodo pričeli z akcijo, da se brivci bojkotirajo. — Patološki institut bodo zgradili v Belgradu. Stroški so proračunani na 8 milijonov din. — Španska bolezen se v Zagrebu zelo širi in se je bali, da ne bi zavzela onih dimenzij, kakor ob koncu vojne, ko je na njej umrlo zelo mnogo ljudL Zdravstveni odsek se trudi, da se bolezen omeji. V bližini Zagreba se je te dni pojavilo tudi precej slučajev pegastega tifusa. — Kongres inienjVrjov in arhitektev se bo vršil maja meseca v Sarajevu. — »Hrvatski doni« v Oaijeku. V Osijeku bodo še tekom prihodnjega leta zgradili »Hrvatski domc, ki bi bil središče za vsa hrvatska društva. — Kako je r Hacedoniji. Kakor poroča aa- rajevska »Naša Pravda«, jo bilo v zadnjem času porušenih v Macedouiji 6344 hiš, 182 arnavtskih vasi, 110 mlinov, 10 džamij; ubitih pa je bilo 742 Arnavtov. Beguncev je tam sedaj 55.068. — Hajduške in razbojniške vesti iz južnih krajev. V Bloču pri Podgorici v Crui gori se je pred par dnevi razvila prava bitka med orožniki in liajduško četo, ki ji je poveljeval dr. Markovič. Dočim se je dr. Markoviču posrečilo zbežati, je bil ubit njegov namestnik učitelj Milutinovič. — Nedavno so razbojniki napadli večjo družbo kmetov v bližini Derveute v Bosni. Dočim so pravoslavne kmete pustili v miru, so muslimane popolnoma izropali. — V vas Ljubovce pri Kosovski Milrovici se je vrnilo več hajdukov, da bi prezi-movali. To so zvedeli orožniki in trije so se odpravili, da bi jih ujeli. O tem pa so bili obveščeni hajduki, ki so pričakovali orožnike v zasedi in dva od njih ustrelili, enega pa nevarno ranili, na kar so pobegnili v gore. — 100.000 dolarjev. V Buenos Airesu je nedavno umrla neka Vidie iz Dalmacije. Od svojega velikega premoženja je zapustila splitski bolnici 100.000 dolarjev, kar znaša v naših kronah nad 28 milijonv. — Radi škrlatinke, na kateri je obolelo mnogo oseb, so v Subotici prenehali na vseh šolah g poukom. — Pravoslavna škofija v Šibeniku. 21. jan. bo svečano ustoličanje novoizvoljenega pravoslavnega škofa za severno Dalmacijo, Pantelijiča. Sedež škofije je bil dosedaj v Zadru, odslej pa bo v šibeniku. — Žalostna usoda dveh starčkov. V Vel. Bcčkereku sta se te dni obesila v svojem stanovanju čevljar Pavelka iu njegova žena, da se tako rešita od siromaštva in bolezni. Žena je bila že dolgo časa bolna, mož pa vsled starosti dela-nezmožen. Ker ni imel denarja, da bi zdravil svojo soprogo, sta sklenila umreti. — Španska bolezen se je zadnje čase pričela pojavljaU po vseh evropskih krajih. Posebno hudo razsaja po Skandinavski državi in v Nemčiji. V Stuttgartu je v decembru umrlo nad 100 oseb vsled španske bolcznL — Prebivalstva ima Slovaška glasom uradne statistike 2,948.307, od tega je 1,525.801 žena in 1,422.500 moških. Po narodnosti je 1,962.766 Slovakov in Cehov, 692.831 Mažarov, 143.589 Nemcev, 93.411 Rusiuov iu 53.710 drugih narodnosti. Po veri je 2,088.751 katolikov, 369.414 avgsbur-ških evangelistov, 143.807 reformiranih in 1391.34 Židov. — V Podkarpatski Rusiji so našteli 604.522 prebivalcev, od teh je 320.048 Rusinov, 102.998 Mažarov, 82.324 Židov, 19.289 Cehov iu Slovakov, 10.721 Nemcev, 53.515 Rusov, 13.816 Rumunov in 1211 drugih narodnosti. — Neznana tatica. Dne 30. decembra 1921 so zaprli v Velikih Laščah radi hudodelstva tatvine neko približno 20 letno gluhonemo dekle ne-znanegaa imena in neznanega izvora, srednje čokate postave, kostanjevih las, oblečeno v črno-belo-pikasto, okoli vratu in ob rokavih črno obrobljeno obleke. Komur je o tej deklici kaj znano, izvoli sporočiti preiskovalnemu sodniku v Novem mestu. štajerske sievSoe. š Požar v Žerovincih pri Ivanjkovcih. Dne 9. t. m. je iz neznanih vzrokov nenadoma pričelo goreti pri posestnici Ivani Kosi v Žerovincih* Ogenj je popolnoma upepelil hišo in gospodarska poslopja. Zgorel je ves letošnji pridelek, škoda zuaša nad 200.000 kron, dočim znaša zavarovalnina samo 4000 kron. š Odkrita verižniška trgovina. Mariborska policija je že precej časa zasledovala Žida dr. Steinerja, ki je živel zelo razkošno. Pečal se je s trgovino z živili na debelo, ne da bi imel zato dovoljenje. Te dni je policija izvršila hišno preiskavo iu dognala pri tem, da je imel ta žid dobro organizirano podjetje, ki je imelo lani nad 50 milijonov kron prometa, ne da bi za to plačal kaj davka. Podjetje je bilo dobro organizirano in je imelo več podružnic. V to umazano afero je zapletenih več uglednih mariborskih trgovcev. Češkoslovaški Orel, največja kulturno-vzgojna organizacija v češkoslovaški republiki .pripravlja za letošnje poletje velik orlovski tabor v Brnu, glavnem mestu Morave. Orlovski tabor v Brnu leta 1922. bo ne le prvi tabor celokupnega češkoslovaškega orlovstva iz republike ter inozemstva, ampak bo obenem tudi II. SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR. Tabor se bo vršil v ogromnih dimenzijah. Češkoslovaški Orel, ki združuje v sebi že 120.000 članov, članic in naraščaja, namerava postaviti na telovadišče pred množico najmanj 80.000 gledalcev po 5000 članov in članic, po 2000 naraščajnikov in gojenk ter po 5000 višjega naraščaja obeh spolov. Trajalo bo v glavnem od 11. do 15. avgusta 1922, v predhodnih nedeljah pa se bodo vršile tekme in tabori naraščaja in dijaštva. O priliki tabora se bodo vršile tekme, katerih se bodo udeležili poleg češkoslovaških Orlov tudi bratje Orli iz Jugoslavije in katoliški telovadci iz Amerike, Francije, Belgije, Švice in Nizozemske. S taborom bodo združeni tudi veliki shodi in slavnosti katoliškega ljudstva Češkoslovaške, inozemski gostje pa bodo imeli priliko videti najvažnejše kraje republike in dobiti vpogled v češkoslovaške razmere. Češkoslovaški Orel bratsko in prisrčno zove k tem slavnostim vse zavedno katoliško ljudstvo Jugoslavije in trdno upa, da bo tako, kakor 1. 1920. orlovski tabor v Mariboru, tudi letošnji orlovski tabor v Brnu mogočna manifestacija pobratimstva dveh najbližje si stoječih slovanskih narodov, Jugoslovanov in Čehosiovakov. Pridite k nam, prihitite v velikem številu. Čaka na Vas orlovsko in slovansko bratstvol Na svidenje v avgustu 1922 na tleh Velike Morave sv. bratov Cirila in Metoda! Zdaf Buh! Predsedstvo čsl. Orla. P. s. Izlet v Brno organizira in vse informacije daje Jugoslovanska orlovska z\eza v Ljubljani (Ljudski dom). Obisk 400 Katoliških Čehoslovakov 1. 1920. v Mariboru smo dolžni dostojno vrniti. Naša čast in korist domovine zahteva, da gremo dobro pripravljeni in mnogoštevilni utrjevat bratske vezi s češkoslovaškim katoliškim ljudstvom. Kdor ne more iti sam, naj gmotno ali vsaj moralno podpira druge kot zastopnike ljudskih organizacij. Bog živil — Pripravljalni odbor za izlet v Brno 1922. Uprava Slovenije in proračun za leto 1922. A. Politična uprava. Politična uprava Slovenije je deloma cen-' tralizirana in so dotični oddelki podrejeni direktno dotičnim ministrstvom, deloma pa še obstoje neki ostanki stare pokrajinske vlade, kakor smo jo prevzeli od Avstrije in ki jo je reformirala takoj po prevratu prva narodna vlada oziroma posebna, v to določena komisija. Podlaga politične uprave je ostala doslej bistveno staro • avstrijska. Delitev na »pokrajinsko upravo«, oziroma na »predsedništvo deželne vlade«, da govorimo po starem, in pa na poseben »oddelek za notranje posle« je izražena v proračunu z velezammivi-na postavkama za podpredsednika in poverjenika, kar izgleda, kakor da bi računali še z možnostjo obnovitve stare pokrajinske vlade (po poverjeniškem sistemu). Osobje celokupne politične uprave z notranjim oddelkom vred je sledeče: Namestnik, namestnikov namestnik, podpredsednik, poverjenik. Tem sledi konceptno osobje: 3 dvorni svetniki, 14 vladnih svetnikov, 22 okrajnih glavarjev, 23 vladnih tajnikov, 43 okrajnih komisarjev, 18 vladnih koncipistov, 39 Kon-ceptnih praktikantov, 1 višji ravnatelj in i ravnatelj ter 2 urednika. — Računski oddelek pokrajinske vlade (uprave) sestoji iz sledečega osobja: 1 računski ravnatelj, 2 rač, višja svetnika, 7 rač, svetnikov, 10 rač. revidentov, 9 rač. ofici.alov, 10 rač. asistentov in 8 rač. praktikantov. — Pisarniško osobje pri upravi: 3 pristavi, 1 ofici-jal, 1 tajnik (stenograf), — Pisarniško osobje pri politični administraciji." 3 ravnatelji, 11 pristavov, 8 oficijalov, 30 okrajnih tajnikov, 51 kanclistov. — Uradni s 1 u g e :1 šofer in 42 slug. — Pomožne moči: 25 oficijantov, 33 oficijantk, 42 pisarniških pomočnikov, 89 pisarniških pomočnic in 36 pomožnih slug. Poglejmo sedaj, koliko stane našteto osobje: Redne plače znašajo .... 1,781 241 K (Draginjske doklade (bolniško zavarovanje, obleka za sluge) 21,825.580 » Skupaj . . . 23,606 821 K K izdatku za osobje je treba prišteti še materialne stroške (pisarniške potreoe, brzojavke, telefon, stroški za potovanja, tiskarske potrebščine, Uradni list itd.). Za materialne in upravne stroške je predvideno: rednih izdatkov...... 3,499.727 K izrednih pa ........3,861316» Med izrednimi materialnimi izdatki je določeno; za razne podpore ...... 250.000 K za plače eventuelno repatriira- nih uradnikov...... 1,000.000 » za prvo pomoč pri elementarnih nezgodah ......... 1,000 000 » likvidacija narodne obrane . . 284 516» za poravnanje starih dolgov . . 1,326 800 » Ukinjena je postavka za ljubljanski dopisni urad, za katerega je bilo predvideno ian-sko leto 444 815 K, Celokupen pregled: redni osebni stroški ..... 1.781 241 K izredni stroški (doklade) . . . 21,825.580 » redni materialni stroški . . . 3,499 727 » izredni materialni stroški . , . 3,861316» Skupni stroški . 30,967 364 K Če te številke pregledujemo, moramo ugotoviti, da je število osobja mnogo previsoko, zlasti v visokih činih. O problematičnih mestih podpredsednika in poverjenika ne govorimo, čeprav bi podpredsednika brez skrbi lahko črtali tudi v slučaju obnovitve poverjeniške vlade. Ne vemo pa, čemu potrebujemo tri dvorne svetnike in 14 vladnih svetnikov. Ko so bili združeni v starem deželnem predsedništvu še vsi današnji upravni oddelki v eno skupino, je Ljubljana poznala le enega samega dvornega in dva ali tri vladne svetnike za vse odde ke, danes pa jih imamo tri v enem samem oddelku. To j« očividno preveč, tako da se to število tudi z neznatnim povečanjem današnjega slovenskega upravnega območja ne da opravičevati. Mogoče je v tem številu tudi nekaj gospodov, katere je ▼ njihovih visokih činih prevzela iz avstrijske službe prva narodna vlada. Mi nimamo nič proti takratnemu prevzetju, in iudi aa ugovarjamo, če ti gospodje ostanejo na svojih dosedanjih mestih, toda ostanejo naj ad personatn, nikakor pa ni treba njihovih mest sistemizirati in jih napraviti za stalna. Kavno tako bi se dalo znižati število uradnih slug in pisarniških moči. Zakaj potrebujejo n. pr. pri predsedništvu kar t r i sluge, kakor jih izkazuje proračun? Prej je opravljalo pisarniško službo za vse oddelke šest do osem ljudi, dočim jih je danes samo za notranji oddelek cela armada. Izgleda, da so to Se nesrečni ostanki poverjeniške dobe, ko so predstavljali poverjeniki neka mala ministrstva e 1200 do 1250 K, mastne pa 1250 do 1350 K. Cene konj so s edeče: za lahke plačujejo 90 000 do 130.000 K. za težke 350 000 do 700 000 K, za fijakarske 150.000 do 300.000 kron. Konji za klanje stanejo kilogram žive teže 220 do 450 K. Ker država preneha i doplačili k prehrani, so morali določiti nove cene kruhu. Hlebček kruha, te*ek 1280 gramov, stane 316 K, kilogram moke 500 K. g Cene kovinam v I,on linu. V Londonu so notirale dne 10. januarja kovinam sled-čo cene: baker 65a/», cin 105% svinec 24cink 261/«, živo srebro 10 M f. š erl g Slaba letina ta bombaS t Ameriki. Ameriški d< parlament za poHedeMvo kfn»htira, ua znaša letošnja žetev bombaža 15.503.000 bal. g Knjigovodstvo za ženske obrti. V slovenski obrti smo zopet korak naprej in ravno ta korak je jako važen in pomenljiv za razvoj naše obrti in trgovine. Profesor H, Pod-krajšek je napisal čisto novo knjigo, kakršne v slovenski strokovni obrtni literaturi še nismo imeli; knjigo \odstvo za ženske obrti. Pisatelj nam na 142 straneh razlaga kratko in jasno bistvo kn.igovodstva sploh in najvažnejše pojme o trgovini in njenih zakonitih določilih. Pove nam, kako se pravilno kolekujejo obrtne knjige. Nato nam poljudno in jasno razlaga, kdo je dolžnik, kdo je upnik, in kako mora,'o biti urejene knjige obrtnega knjigovodstva. Govori o računu ali kontu, o njega prenosih (transportih); dalje razpravlja o knjigah obrtnega knjigovodstva, ki so ze-i konito predpisane (bistvene knjige, inventar-ne knjige, blagajnične knjige, glavne knjige in pomožne knjige). — V oddelku C str. 33 razpravlja o gospodarskih proračunih, katere pojasnjuje z vzgledi, kar bo začetnikom in začetnicam v obrti jako koristilo — in s tega stališča je knjiga za vsakega obrtnika nujno potrebna. — Knjiga ima še poseben doJatek v katerem se nahaja n^mško-slovenski in slo-vensko-nemški slovarček. Prvi slovarček (n.-slov.) obsega glavne nemške termine, ki so v pogodbah, obrti in trgovini najbolj v navadi in veljavi, n. pr. AbschluOstrich = zaključna črta, Auszug — izpisek, Glockenzug = zvonč-nik, Goldfranse — zlata resa. Losung — iztržek, Musterkarte — vzorčnica, Stecknadel — prebojka, Zerstauber — razprševalnik, — Tudi v tem pogledu smo korak naprej. — V drugem delu slovarčka (slov.-nem) ima slovenske termine z nemško prestavo. — Pod-krajšekovo *Knjigovodstvo za ženske obrti« je torej nova, izvirna knjJga na našem obrtnem polju in bo gotovo dobro služila vsem obrtnikom in rokodelcem, ki hočejo svojo obrt pravilno in racionelno voditi. V tej kn igi najde vsak obrtnik, vsaka trgovka vse, kar potrebuje za svojo vsakdanjo rabo v knjigovodstvu pri svojih računih. — Knjiga ima mnogo praktičnih primerov-računov, ki bodo zelo dobro pojašnjevali posamezne slučaje v obrtnem knjigovodstvu, — Zlasti ženske obrtnice bodo Podkrajšekovo knjigovodstvo s pridom rabile. — Knjiga se dobi po vseh knjigarnah, Dr. V. R. I9BBBBBI B ■ b Somlšljenliii! Somišljeniki! Harocr te že sedaj naS novi kršianslio-sociolni mesečnik K U B ■ ■ ■ ■ ■ ■ U m m ■ 3 ta ki izide ločno 15 januarja in bo stala 100 kron na leto, Ker bo »Socialna Misel« pisana raz« u m 11 i v o za vsakogar in bo vseskozi zvesto zastopala izporočena nam od očeta nešego gibanja dr. Kreka : KRŠČANSKA SOCIALNA NACtlA : da se človeško družba do koienin prenovi v duhu evangelija, ki pomenja osvoboditev od telesnega in :: duševnega suženjstva :: je moralična in stanovska dolžnost tako katoliškega izobraženca kakor delavca in kmeta da »Socialno Misel« podpira z agitacijo, naročevanjem in sodelovanjem; pravtako B neša izobraževalna in strokovna društva, ■ kajti »Socialna Misel« bo namenjena n. da ga. Mariia Celarc. «*osti'ničarka v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica 165. ni identična z, v notici omenjeno, Marijo Celarc, ki ie bila obsojena na 14 dni strogega zapora. lj Izgubila ie na Vodnikovem trgu 12 t m. revna služkinja temnomodro baržunasto ročno torbico z denarnico in večjo vsoto denarja in enim ključem. Pošteni najditelj se lepo prosi, na: io izroči proti nagradi v stolnem župnišču pri cerkovniku. Frlspdiie zs skled s. L S. i Narodno gledišče. Drama, Sobota, 14. januarja: »Gardist«. B. Nedelja, 15. januarja; popoldne ob 3. uri: »Peterčkove poslednje sanie«. Izven. Nede.ja. 15. januarja: zvečer ob 8. url: »Ljubezen«. Izven. Ponedeljek, 16. januarja: »Gardist«, A, Torek, 17. januarja: Zaprto, Opera. Sobota, 14. januar'a: »Carmen«. C. • Nedelja, 15. januarja: »Bolieme«. Izven, Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. Torek, 17. januarja: »Werther«. C, pr Kvartet Zika priredi, kakor le bilo že javlieno dne 23. t. m. v dvorani Filharmonič-ne družbe svoj 111. komorni večer. Na soore-du teča večera ie Beelhonov kvartet v B-du-ru. Smetanov znameniti kvartet »lz mojega življenja« in Dvorakov kvintet za klavir, 2. 'iosli, violo in čelo. Pri tej točki sodeluje profesor Janko Ravnik, Vstopnice od 18. t. m, v. pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. pr.llenri Barbusse: Ogenj, (Dnevnik desetnije.) Poslovenil Anton Debeljak. V Ljub-. ljabi, 1022. Založila Tiskovna zadruga. Strani 840. Gena broš. 18 Din., po posli 2 Din. več. Izšlo je pravkar gorenje delo sloveoega francoskega pisatelja, ki je živel kot prostnk poldrugo leto v svetovni vojni. V romanu riše avtor z tiedosežnimi, živimi potezami življenje v strelnih jarkih in pred njimi. Vsaka stran diha strašno resnico in dokazuje osebno doživetje. Kdor je sam sodeloval v svetovni borbi, mu bo delo osvežilo lastne spomine; kdor se je tiščal med zaledniki, utegne tu spoznali gorostasnost ljudska klanja. Ti preprosti vojaki., pripovedujejo, sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvi. Za dolgimi realističnimi odstavki groze in gorja prisije svetla nada, vera v napredek člov-ftva. Uspeh Barbussovega umotvora se razvidi iz ogromne naklade: v dveh letih se je razprodalo nad 220 tisoč izvodov. Edini Zola je dosegel v francoskem slovstvu podoben rekord, a šele po 30 letih! Delo je prevedeno v skoro vse evropske jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovega sloga je upati, dn bo tudi našo občinstvo pridno segalo, po novi knjigi, kateri jo pridelana črtica v avtorjevem delovanju in za katero jc oskrbel S. Šantel dobro uspelo naslovno sliko. Katoliški vestnik. c Zborovanje Mar. kongrogacij na svečnico v Halonu. Za gori onu njeno zborovanje bo pevska vaja v soboto 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih šentpeterske prosvete za tenor in bas; v nedeljo 15. t. m. ob 7. url zvečer pa v frančiškanskem samostanu (pevsku soba) za sopran in alt. Prosimo, dn se vsi kongreganisti in kongregn-nistinje, ki ste pevci in pevke, teh skušenj udeležile! c »Benedikt XV., zadnji papei.« Ta dovtip si Jo dovolil berlinski komunistični »Kftmpferc. List pravi, da bo Benedikt XV., »ta najzagrizenejši, pa tudi najnevarnejši sovražnik borečega se svetovnega proletariata, zadnji papež.-. Katoliško duliov-niko nazivl.a list najnevarnejše podajačo tiranov in izkoriščevalcev in najmočnejši reakcionarni element. Na to lahko rečemo: Ako je katoliška cer-ker komu nevarna, se to danes o komunizmu no more več trditi. Ta so je tekom kratkih let svojega udejstvovanja tako razgalil in osramotil, da je postal za pametne ljudi nemogoč. Posebno je na umiku pred katoliško cerkvijo, ki vedno iznova ustvarja ljudi, ki ne poznajo nobene sebičnosti in služijo svoji stvari edino-le zaradi n:e same. Tako konkurence komunizem no prenese. c Nova škofija v Gornji Šleriji. Kakor poročajo lisi, se pogaja poljska vlada glede ustanovitve nove škofije za ono krajo Gornjo klezije, ki so pripadli Poljski. Pogaanja se razvijajo ugodno in bo nova škofija kmalu ustanovljena Obenem se bodo uredile meje komnetence moravske kne-zoškofije. 'i • • c Izpremcmbe v cerkveni službi. Za škofa v Superioru v Združenih državah je imenovan generalni vikar v Mnrquetti msgr. Pinten. —- Protek-torat nad misijonsko dr ižbo duhovnikov v Ma-rianhillu je papež poveril kardinalu van Rossumu. — Msgr. grof Huvn, latinski patriarh v Aleksan- Naš nepozabni in nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod • Martini Podržaj gostilničar jc preminul po dolgem bolehanju v 31. letu starosti v petek ob 4. popoldne, previden s sv. zakramenti. — Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo ob pol 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Sv. Jakoba trg štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 18. januarja 1922. Žalujoči ostali. V globoki žalosti javliamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubi, dobri oče, gospod fkrsnan Scsrla prokurisl firme Pcler Kozina & Co. previden s sv. zakramenti dones sklenil svoje dolgo trpljenje. Pogreb bo v soboto, 14. L m. ob 3. uri pojx>ldne iz Leonišča na Zaloški cesli na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ohranite mu blag spomin I V Ljubljani, dne 12. januarja 1922. Edit, Margit, Ervin, oiroci. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. 'mui* SST pisarniška moč so išče za trgovino s papirjem na viliko. Ponudbe pod: Ljubljana, pošt predal 155. driji, je dodeljen kongregacljam koncila ln redovnikov. — Dunajski prelat dr. Selpel Je bil imenovan za protonotarja. — V Benetkah je umrl generalni' opat armenskih benediktincev msgr. Ignacij Ghiurokian, tit. škof tiainanopolbki. ~~ Dijaški vestnik. d Ž. O, »Zvezda«. Jutri v nedeljo bo sestanek ob 11, uri dopoldne v navadnem prostoru v Ljudskem domu. Udeležite sc ga pol-nožtevilno! d Za jugosl. bat akadem. društvo »Danica« so darovali: g. Skubtc, dokau, 200 K; g. Pirkovič, kaplan, 100 K; g. Pirkovič Fr., 40 K; neimenovani 40 K; g. Malešič, učitelj, 20 K — vsi iz Ribnice. Rog plačaj! Posnemajte I Orlovski vestnik. Odseki, kateri ne morejo prejetega koledarčka razpečali, naj ga nemudoma vrnejo Orlovski Podzvezi. Turistila in šport. Slovensko Planinsko društvo iavln svojim članom, da se dobe članske izkaznico za 1. 1922. razven sobote popoldne. v?ak dan od 8. do 12. ure dopoldne in^od 2. do 5. ure popoldne v društveni sobi. Kralja Petra tr7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Pozor lovci divjačine! Kupujemo sledeče -m: in plačamo po najvišjih dnevnih cenah: Kune zlatice 2500-3300 K Kune belice 2000-2750 K Lisice 600- 800 K Vidre 1000-1800 K Jazbeci 00- 120 K Divji zajci 30- 40 K Polhi in krti. FRANC ŠMALC, trgovina s klobuki Ljubljana, Mestni trg št. 24. Oglasi v,Slovencu4 imajo velik vspeli. voz Dobro ohranjen se proda. Ogleda se: Konipnskpea ulica št. 13. Ljubljaua. 155 Rdeči čebulček in repo- nlffnnltpn (Stopelriiben) kupujem. UM SJylll5J Ponudbe z označbo cene in količine na NOVAK. Zagreb, Mak-simirska cesta 64. Telef. 20—60. 124 NA PRODAJ je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane ^ večje posestvo ^ obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega j poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja • vinska in špecerijska trgovina. Pogoji ugodni, — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4759. KLAtflRJl titt harmoniji, violine in vso glasbene po-trobščine. Srune na debelo in drobno. ffijfont fSrassato, bivši učiteli Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. ljubljena. tov. dvokoles in fiS" otroških vozičkov Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejemajo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo emajliranje z ognjem in poniklanjc. — LJUBLJANA. Karlovska cesta štev. 4. UGODNA Ulj fl UGODNA PRILIKA » ! L K PRILIKA cenjena nad 40.000 lir, se takoj proda za 55.000 dinarjev; event. se išče 20.000 Din. I posojila na I. vknjižbo. Vila se nahaja na Primorskem, razgled na morje. Ponudbe poštnoleicče Brežice ob Savi 55.01(0. popolnoma gcano dobiva se povsod! Prva hrvatska tvor-nicži salam, sušenega m 253 in masti M. ti,:.vrčB©v?fi sinovi i cS« ti. Pelrinja- Glavno zastopstvo za S.overijo R. ISunc ilri ce'«0 tiuSjilJana Celje » toarifcar iJilMKite Telefon 129S. W ADVOKAT PAVLE M. MORAVAC Načelnik Mimstarstva trgovine i industr. u penziji BEOGRAD i! Karadjordjeva ul. Palala Bristol. o stanje v le prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO ! SBasaaeammssEBSBassBaBasBaBasEams Nabavite si pravočasno za polelno potrebo M g i i pri »0 R BI S« d„ d. Zagreb, Paromlinska cesta 1. Telefon 10. 5rzojavi: Orbis-Zagreb. GLAVNO ZASTOPSTVO PRVORAZREDNE, SVETOVNOZNANE TOVARNE Rud. Sack, Leipzig - Plagvvitz. vmsxo m ari ^upimra« mm '£ J. AUGUSTIN :: LJUBLJANA, Dunajska cesia štev. 36. Priporočamo vsakomur najsolidnejšo ivrdko pri nakupu: o S® I i č r : 1S' I a a Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo. igle, olje za šivalne stroje, istotam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo za brili. zobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje. NAJNIŽJE CENE I NA VELIKO IN MALO 1 s!bh?cs, Storiš. in v»n a7«o inorii poginiti alto porabljati im»in naioolie prui/.tindviiA in splošno hvalmnn »rud-itva, Kot proti i-olinkitn in hišnim mišim K 10. sa i o-l ....... K 20 za -Auriio Iv 28 7.11 ute- nloe K lij uiučo.hI.t moljev K lu in 211; proii mrfcOBOiti K 10 111 ;n nin/ilo proti ubc-u nri iladeli l\ 10 - 111 alvin! li 10'-; nn uši v obleki .11 lerllu K 10 in 211 proii mrčesu na *ad)u in r.oleojaiJi proti mravllam m 111 20 K. 1'osilj.i i"■ po V7.fltii '/.av ■ 11 uksport M Jtin f-r, Pe ri jsfea (.1 3. Z greb 39. ir.uvjoom r V96iem odjemu ,o -aai. Pri Bratovski skladnici premogovnika ob Savi se razpisuje mesto Kompetenti z daljšo prakso v kaki bolniščnici naj blagovolijo vposlati svoje vloge na »Rudniško ravnateljstvo premogovnika Zagorje o. S.« do 31. januarja 1922. Pripominja se, da morajo imeti prosilci v slučaju namestitve lastno lekarno. — Ostali pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu. 100 Popolnoma varno nalolii« -voje prihranke v ,!i?nini v Lluaijani r. z. z o. i (poleg nunske cerkve). >frani(ne vloge se obrestujejo s W 4°/o IS brez odbitka rentnega la invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potoni ;)ošt*ioček. urada, vlagateljem so položnice b.ez-plučno na razpolago. Posoilla na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu Ltd. Prodaja srečis, drž. razr. loterije. Z R PLESKARSKA IN LICARSKH DELA se nfljtopleje pripokuca slavnemu oučinstvu in precastit1 duhovščini ©a TONE MALGHJ PLESKAR IN LIČAR n LJUBLJANA r. KOLODVORSKA ULICA 6 -//--7/-7/—7/--7/---7/-7/--7/-7/--7/--7/--7/-7r (prej AUSTRO- AMERIK ANA) Trni - Amsirikm prevaža potnike v New-York redno 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. i glavni zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. R znamke »M1KADO« brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se užigajoče, v papirnatih ovojčkih, izdeluje Tovarna vžigalic d. z o. z. v Rušah pri Zahievajie oferte ! Zahtevajte oferte ! mestni Sesarski mojstor Ljubljana, Lin^arEova uiica že. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli ies, kakor tudi cele gozdne parcele. □ SZ2C3 U mm is Hm (Uvoz — Izvoz.) Kap tal: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež: Rim, Vi? delta Vito, N lt. n Izdaja koozorcij >Slovenca<, G in giavim posiovmea Mlisno Uia Faalo do Connoulo H.2.1 Uvaža v Ifalifo: vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, ojrlje in premog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, žito i. t. d. Izvaža Iz Itail.e: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske soli; riž, vsakovrstne čevlje; konfecijonirano perilo in odela; tehniške in mehanifike predmete; pisalne stroje i.t d. Za nadaljnja pojasnila se je treba obrniti na Jadransko banko v Jugoslaviji in Italiji. Vse posle izvršuje poslovnlca v Milana. priporoča za vsa v to stroko spada oča dela. M i ^ SBBBBSEgHfiHBKfiBH^ i □aaaaaaaaaaDnoDnnDcicicinaciacacri Odgovora! urednik Mihael Aloškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.