List 50
Čbelni mor.
Iz Gere na Saksonskem se piše po mnogih časnikih, da sta 23. dne u. m. pred porotno sodbo stala dva kmeta, ki sta bila tožena, da sta morila p tuje čbele. Tako imenovane roparce so napadale namreč čbelnjak nekega kmeta in sina njegovega, in jima veliko škodo napravile. Oče, posebno marljiv čbelar, si ni vedil drugače pemagati, kakor tako, da je sinu veleval, naj pred panjove potrese nekega strupenega prahu. In res, roparce so poginile, ko so se najedle strupa, pa tudi kmetovih čbel je veliko pomrlo. Na podlagi §. 107. tamošnjega kazenskega zakonika, kteri govori od za-vdanja pašnikov, od zavdanja živinske paše itd. je državni pravdnik zatožbo naredil zoper očeta in sina. Zagovornik (pl. Conta) pa je trdil, da ni res , da se morejo čbele med živino šteti, in povdarjal še to, da na Nemškem še ni postave za čbele; ta dva čbelarja — je rekel — sta tedaj le varovala svojo lastnino. Pri-sežni možje (porotniki) so se na vprašanje: ali sta za-toženca kriva čbelomora ali ne? razcepili na dvoje; 6 jih je reklo, da sta kriva, 6 pa, da nista — po takem nista bila kmeta kriva spoznana.
V Kelču na Marskem je letos neki čbelar, 80 let star mož, zavdal skorej vse čbele svojih sosedov, da bi njegove lastne več paše imele in mu več medli nanesle. Zavoljo tega je svojim panjem žrela nekoliko časa z dratenimi mrežicami mašil, da mu niso čbele ven letale, pa vendar dovelj zdravega zraka v panj dobivale. V nekoliki daljavi nastavi pa v koritcih z mišico ostrupenega medu, kterega so čbele letošnje leto , ker niso sploh obilo paše imele, kmali zavohale, nad kterega so od vseh krajev skup letele. Strup je naglo tvarjal in okrog koritic se je nahajalo po sto in sto-tisuč umrlih čbelic. Škoda, ki jo je svojim bližnjim čbelorejcem napravil po svoji grdi hudobii, je cenjena na več sto goldinarjev. — Kako se je pravda iztekla, ni povedano.