PoStnlns pta&un T potovlnfc Leto XVII., št. 107 Ljubljana, sobota 9« maja 1936 Cena 2 Din dpravmštvo; t-juDijana, euiatljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125, 3126P Inseratm oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ui. 3. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. LL — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Radio in politika »Slovencu« ne da spati spomenica, ki so jo ob priliki nameravane reorganizacije naše radijske službe naslovile nacionalne in kulturne organizacije iz Slovenije na predsednika vlade, na poštnega in prosvetnega ministra ter na finančna odbora narodne skupščine in senata. Dan za dnevom se zaletava v podpisnike te spomenice, dosledno pa se previdno izogiblje stvarne razprave o gotovo zelo važnem problemu ljubljanskega radia. Zaradi tega tudi o vsebini spomenice ne razpravlja nič podrobneje, pač pa jo kar na splošno označuje za strankarsko politični akt. Brez vsake utemeljitve ji pridaje smisel in namen, ki ju ni imela. Za vsako ceno hoče zadevo naslikati tako, kakor da gre za borbo proti Prosvetni zvezi in za njeno izločitev od vpliva na ljubljanski radio. Čeprav je v svojih prvih poročilih spomenico omalovaževal in celo smešil, je iz njegovega nadaljnjega pisanja razvidno, da mu gre zelo na živce. Saj obdeluje v svojih člankih podpisnika za podpisnikom in vsakemu posebej več ali manj prikrito grozi, če podpisa ne prekliče. Pritisk se vrši tudi drugače, ne samo po časopisju, pri tem pa se slika cela zadeva še bolj izkrivljeno kakor v časopisnih člankih. Zato se nam zdi potrebno, da v informacjio javnosti o tej stvari ".2 enkrat izpregovorimo. V § 69. novega finančnega zakona se pooblašča poštni minister, da »more v soglasju s finančnima odboroma narodnega predstavništva skleniti z Radio a. d. Beograd, Radio d. d. Zagreb in Radio d. z o. z. Ljuljana, z vsako družbo posebej, pogodbe o izgraditvi in eksploa-taeiji novih radijskih postaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z relejskimi postajami v Skoplju, Sarajevu, Splitu in Ma-riboru.« V tem pooblastilu torej ni niti govora o Prosvetni zvezi, marveč le o neki novi družbi, ki naj se osnuje. Samo te j družbi sme minister dati v eksploatacijo ljubljansko radijsko postajo. Po tem pooblastilu ne gre za podaljšanje koncesije Prosvetni zvezi, marveč za novo koncesijo novi organizaciji. Takšno je dejansko stanje. In zaradi tega dejanskega stanja, ko naj se na novo uredi vprašanje eksploatacije ljubljanskega radia, so nacionalne in kulturne organizacije poslale svojo spomenico, v kateri prosijo, naj se sklene eksploa-tacijska pogodba le s »tako zasnovano organizacijo, ki bo dala možnost in jamstvo za nepristransko udejstvovanje nacionalne kulture na severozapadu naše države«. Obenem prosijo podpisane organizacije, »da se jih pritegne k sodelovanju in vodstvu tako važne splošne kulturne institucije«. Temu stališču se pač oporekati ne da. Politično tendenco more v njem videti le oni, ki sam zasleduje z radiem politične cilje in mu ni mar za splošne koristi Slovencev in njihove kulture. To stališče in ta zahteva nacionalnih in kulturnih organizacij iz Slovenije nista novi Na enakem stališču so stale te organizacije že vsa leta in so mu zlasti dale izraza tudi, ko ie bila Prosvetna zveza razpuščena in je s tem ljubljanski radio obvisel v zraku. Ze takrat so zahtevale od vlade, naj se eksploa+acija ljubljanskega radia uredi na lačin, ki bo izločal možnost kulturno ali politično enostranske eksploatacije, tako da bo radio postal splošno narodna zadeva. Njihova prizadevanja so pri mnogih me-rcdajnih činiiteljih naletela na polno razumevanje, rešitev pa se je zavlačevala m zavlačevala, ker ie postalo med tem akutno že tudi vprašanje reorganizacije beograjskega in zagrebškega radia, ki pa zaradi raznih, v deloma direktno si nasprotujočih smereh se uveljavljajočih vplivov ni prišlo z mrtve točke. Zaradi tega je radijski komisariat TT Ljubljani, ki bi bM moral biti le provizorij, postal trajen. Pojavljale so se takrat iz Beograda tudi zahteve po centralizaciji naše radiofonije. Ko smo v »Jutru« to misel odklonili, smo obenem poudarili potrebo, naj bo radio v službi vsega naroda tn da se ne sme niti v Sloveniji niti drugod v državi upravljati po načelih privatnega gospodarskega podjetja. Vsa ta načela smatramo tudi danes za edino pravi lnia, pravilna ne le s splošno slovenskega stališča, marveč tudi z ozirom na čim lepši razmah našega radia, ki ga štejemo med najvažnejše kulturne institucije. Opozorimo naj v tem pogledu le na veliki porast, ki ga je v kratkem času zabeležilo število radijskih naročnikov, ko je ljubljanski radio v rokah državnega, komisariata Prenehal biti tako enostranski in ozkosrčen, kakor je bil poprej. To stališče ni prav nič in v nobenem oziru naperjeno proti sodelovanju Prosvetne zveze. Tudi njej in drugim kulturnim organizacijam njene orientacije priznavamo pravico do sorazmernega vpliva na upravo in eksploatacijo naše radijske institucije. Kakor smo gori dokazali Poštni minister v finančnem zakonu nima pooblastila, da sklene pogodbo s Prosvetno zvezo, marveč le pooblastilo, da izroči eksploatacijo novi družbi. Zato je tudi v interesu Prosvetne zveze zahteva, naj bodo pri tej družbi udeležene pred vsem Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Osem vprašanj Nemčiji Včeraj so bila objavljena vprašanja, ki v njih zahteva Anglija točna pojasnila o Hitlerjevih mirovnih predlogih Berlin, 8. maja. AA. Dopoldne so objavili seznam vprašanj britanske vlade, ki jih je izročil njen posianik Phipps nemški vladi Besedilo vprašanj se glasi: Angleška vlada je proučila spomenico o ponovni zasedbi demilitariziranega pasu in predloge nemške vlade za mir, ki sta jih 7. marca izročila pokojni nemški poslanik v Londonu Hoesch in izredni nemški odposlanec Ribbentrop 24. in 31. marca. Proučevanje spomenice in predlogov je bilo potrebno. ker gre za dosego pravega miru, ki naj se ustvari na enakopravnosti in neodvisnosti vsake države in na tem, da bo vsaka država izpolnjevala prevzete obveznosti. Angleška vlada pooblašča zato svojega poslanika v Berlinu, da stopi v osebne stike z nemškim kancelarjem Hitlerjem glede otvoritve pogajanj. Angleški vladi ni do tega, da bi v svoji noti razpravljala o novih predlogih v zvezi z začasnimi ukrepi, ki jih je Nemčija izvedla v demilitariziranem pasu. Obžaluje, ker nemška vlada ni mogla dati vidnega dokaza za vzpostavitev zaupanja, ki je važen pogoj za nameravana splošna pogajanja. Predlogi nemške vlade so vredni proučitve, vendar pa je pred tem potrebno raztolmačiti razne točke nemške spomenice od 24. in 31. marca. Potrebna je namreč popolna jasnost v teh točkah še pred samimi pogajanji Vsebina vprašanj Točke, ki jih je treba proučiti, so naslednje: 1) Ali je Nemčija sedaj v stanju skleniti »prave pogodbe«? Po nemški spomenici od 24. marca se angleški vladi zdi, da je po mnenju nemške vlade nastalo to stanje z vkorakanjem Nemčije v demilitarizirani pas oh Renu. Da bi se pojavile v tem pogledu nejasnosti, bo angleški vladi ustreženo, če pojasni nemška vlada svoje stališče o tem. 2) Kakšno je stališče nemške vlade do določb verzajske pogodbe, ki še niso odpovedane? Angleški vladi ni do tega, da bi o tem vprašanju razpravljala, jasno pa je, da ji ni mogoče soglašati s stališčem Nemčije v tej točki. 3) Četrto poglavje spomenice od 31. marca opravičuje te dvome. Vse kaže, da dela razliko med nemško državo in nemškim narodom. Gre za to, ali smatra Nemčija, da je dosegla stopnjo, da lahko prizna sedanje teritorialno stanje in politično ustroj-stvo v Evropi in da se bo po njem ravnala. razen, če bi prišlo kasneje potom poga- lak države proti velesilam Močen odpor malih držav proti hegemoniji velesil v Društvu narodov Pariz, 8. maja. o. V tukajšnjih političnih iin diplomatskih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo akcijo malih držav, članic Društva narodov, ki vedno boJj očitno kažejo svoje nezadovoljstvo nad neodločnostjo Društva narodov, ki se je tako jasno pokazala v italijan-sko-abesinskem sporu. Male države izgubljajo zaupanje v ženevsko institucijo in kažejo voljo, da same poiskrbe za svojo varnost, da ne bi bile v danem primeru izpostavljene samovolji velesil, kakor se je to zgodilo Abesiniji. Sestanek zunanjih ministrov severnih držav Na pobudo Švedske se bodo tik Pred zasedanjem sveta DiN sestali v nedeljo v Ženevi zunanji ministri Švedske, Danske, Nizozemske, Norveške in Finske, da se posvetujejo o nadaljnjem stališču do Društva narodov. Glavni predmet tega posvetovanja bo vprašanje, ali malim državam sploh še kaže ostati v Društvu narodov, ki jim ne nudi nobene zaščite in ki naj bi se po načrtu velesil pretvorilo v diktaturo velesil. Posvetovali se bodo o tem, ali ne bi kazalo, da kolektivno izstopijo iz Društva narodov ter si z medsebojnimi pogodbami zagotove svojo varnost Tej akciji se bodo po sodbi pariških krogov po vsej priliki pridružile tud baltiške države, države Male antante in Balkanske zveze ter Švica in Španija. Male države so odločene le tedar ostati v Društvu narodov, če dobe pol ne garancije, da bo njihova enakopravnost zagotovljena v večji meri, kakor pa je sedaj. Če tega jamstva ne dobe, potem se more smatrati izstop vseh malih držav iz DN skoro že za izvrše no dejstvo. prosvetne organizacije in naj družba ne bo nikako privatno podjetje. Enako stališče so v svoji spomenici zavzele nacionalne in kulturn^ organizacije iz Slovenije. Res ne vemo kako je mogoče taki akciji pripisati političen značaj. Ali je morda politikum to, da važne vsenarodne organizacije podčrtava jo korist in potrebo svojega sodelo. vanja pri upravi radia, pri čemer se v nobenem pogledu ne omejuje sodelova nje Prosvetne zveze? Ali je Politikum želja, da bodi nova radijska družba »predstavnik naše kulturne celokupno-sti«, kaikor je to napisano v spomenici? Ne, prav nobene strankarske ,x>litike ni v vsem tem, pač pa je mnogo, zelo mnogo politike v »Slovenčevih« polemikah in mnogo prav ozkosrčne ln nestrpne politike " stremljenju, da bi -ve z izigravanjem Prosvetne zveze radio spravil v roke enostranske skupine, ki bi izključevala vsak drug vpliv in onemogočala vsako splošno narodno udeistvovanje naše emisijske postaje. Komur je pri srcu splošna narodna stvar, zlasti naš kulturni napredek, mora zato iskreno pozdraviti in podpreti akcij*- naših nacionalnih in kulturnih organizacij, ki ji je polno upravičen^ iavno priznal tudi poštni minister g. dir. Kaludjerčič. Kako si zamišljajo velesile preosnovo DN Velesile se dobro zavedajo, da bi pomenil tak korak konec Društva narodov in si zaradi tega prizadevaj« doseči preosnovo ženevske institucije, rrancija se slej ko prej zavzema za to, da se Društvo narodov okrepi ter dobi uspešnejšo eksekutivo, kakor jo ima sedaj. Toda Francija je v tem pogledu docela osamljena. Italija zastopa slej ko prej stališče, da so male države ie balast za razvoj velikih držav ter da je treba zaradi tega uvesti v Društvu narodov tak režim, da bodo imele velesile Anglija, Francija, Italija in Nemčija v duhu svoje časno predlaganega če-tvornega pakta odločilno besedo. Anglija s svoje strani stremi po tem, da se čiim bolj otrese obveznosti, ki jih nalaga sedanji pakt Društva narodov ter e ogreva za preosnovo Društva narodov tako, da bi se glavne določoe sedanjega pakta DN, vsebovane v členih 10. 11, 15 in 16 ukinile, namesto tega pa sklenili regionalni pakti in sicer: zapadni pakt, ki bi obsegal Anglijo, Francijo, Nizozemsko in Nemčijo; srednjeevropski pakt. ki bi ga sklenile države Male antante, Italija, Avstrija in Madžarska; vzhodnoevropski pakt, ki bi obsegal Rusijo, Poljsko, baltiške in skandinavske države ter Nemčijo; balkanski pakt, ki bi ga tvorile Jugoslavija, Bolgarija. Rumoinija, Grčija in Turčija ter končno sredozemski pakt, ki bi ga sklenile Anglija, Francija. Italija in vse države na obalah Sredozemskega morja. Anglija bi se na ta način odkrižala vseh obveznosti v pogledu jamstva za varnost in neodvisnost Av-stije, Češkoslovaške in balkanskih držav, ter bi priskočila v primeru napada s strani Nemčije na pomoč le Franciji in Belgiji. Na em strani se sedaj vodijo razgovori med malimi državami, da bi zavzele skupno stališče do Društva narodov, na drugi strani pa se vrše pogajanja med velesilam; glede reorganizacije DN ____ Volitve v egiptski senat Kairo, 8. maja. a Tudi pri volitvah v senat so vafdisti zmagali z veliko večino. Dobili so 62 mandatov izmed 79. Volitve so potekle v popolnem redu Jutri bosta imeli obe zbornici skupno sejo, i*a kateri bo prečitana oporoka pokojnega kralja Fuada Nemiri v Palestini Jeruzalem, 8. maja AA Na skupnem sestanku vseh krajevnih arabskih odborov za stavko so sklenili, pozvati vse arabsko prebivalstvo. naj s 15 majem ustavi nadaljnje plačevanje davkov če bi aneleška mandatna oblast dotlej ne ugodila arabskim političnim zahtevam, v prvi vrsti zahtevi do prepovedi nadaljnjega priseljevanja Židov v Palestino. London 8 maja b Popoldanski listi objavljajo vest iz Kaira, da ie bilo z letali odposlanih več angleških čet v Palestino ker pričakujejo tamkaj nove nemire arabskega prebivalstva. janj in sporazumov do kakšnih izprememb. 4) Angleška vlada želi pojasnila o predlogu nemške vlade glede sklenitve letalskega pakta. Po njenem mnenju je treba letalski pakt združiti z omejitvijo letalskega oboroževanja. 5) Angleška vlada pozdravlja zlasti predlagani pakt o nenapadanju med Francijo, Nemčijo in Belgijo in morebiti tudi z Nizozemsko. Posebno se raduje, da bodo ti pakti poglobljeni z garantnimi pogodbami. Mnenja je, da bi kazalo določiti podrobnosti šele s pogajanji. Sprejema na znanje tudi predlog točke 17 odst. 22 o nenapadalnih paktih med Nemčijo in državami na jugovzhodni in vzhodni nemški meji. Ali je Nemčija voljna podpreti te pakte še s posebnimi pogodbami o medsebojni pomoči? Angleška vlada upa, da ho Nemčija sklenila te nenapadalne oakte kot članica Društva narodov in v okviru Društva narodov. 6) Angleška vlada vprašuje, kaj pomenijo besede »države na jugovzhodni in severovzhodni meji Nemčije«? Ali so to samo sosedne države ali pa misli Nemčija z njimi tudi Rusijo. Letonsko in Estonsko? Ali je pripravljena tudi z njimi skleniti podoh-ne pogodbe? Ansleška vlada pozdravlja zlasti to, da je Nemčija pripravljena pristopiti k mednarodni pogodbi, ki bi izklju- čevala možnost poseganja v notranja vprašanja drugih držav. 7) Nemčija predlaga v točki 22 in 19 svoje spomenice ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bi skrbelo za točno izpolnjevanje bodočih pogodb. Angleška vlada vprašuje, kakšno bi bilo razmerje tega mednarodnega sodišča do sveta Društva narodov in stalnega mednarodnega sodišča v Haagu. 8) Angleška vlada naroča svojemu poslaniku v Berlinu, naj pove g. Hitlerju, da je treba urediti še nekatera druga vprašanja, preden bo mogoče razpravljati o povratku Nemčije v Društvo narodov. Nemčjia naj pojasni tudi besede, »da Nemčija loč; statut Društva narodov od njegovih verzaj-skih osnov«. Ta vprašanja je treba urediti, še preden bi se pričela splošna pogajanja. O vrnitvi kolonij ni govora Pariz. 8. maja. d. Glede na vprašanja, ki jih je angleška vlada izročila nemški, poudarja diplomatski dopisnik Reuterjevega urada, da ne vsebujejo nobene izjave o nemških zahtevah po vrnitvi kolonij Nemčiji. Hitler bo pripravil temeljit odgovor Berlin, 8. maja. d V diplomatskih m političnih krogih prevladuje mnenje, da nemška vlada ne bo tako kmalu odgovorila na angleška vprašanja. Listi za sedaj šo ne objavljajo nobenih komentarjev, uradni kTogi pa izjavljajo samo. da so angleška vprašanja zelo zamotana in da se bo Hitler najbrže umaknil za nekaj tednor v j' svojo bavarsko vilo, kjer hoče svoj odgovo* | temeljito premisliti. Mussolini za reformo Društva narodov Italija je pripravljena sodelovati tako pri delu za reorganizacijo DN, kakor tudi pri delu za zbližanje med zapadnimi velesilami London, 8. maja. k. »Dai.lv Mail« je ob- , mednarodne ustanove, ubili marsikaterega javil razgovor svojega rimskega korespon-denta z Mussolinijem o položaju, ki je nastal po padcu Adis Abebe. o njegovih posledicah za Društvo narodov, o odnošajih med Italijo in Anglijo ter o nadaljnjem razvoju dogodkov. Mussolini je med drugim izjavil: Sedaj je splošno priznano, da je treba Društvo narodov reorganizirati. Italija je pripravljena sodelovati pri tem delu. Po mojem mnenju Društvo narodov mora obstojati, postaviti pa si mora naloge, kar-kršnim bo kos, in izpolnjevati jih mora v duhu, ki je v skladu s potrebami in položajem posameznih narodov. Spričo sankcij je morala Italija ostati rezervirana, vendar pa je vselej pripravljena sodelovati pri iskrenem im konkretnem zbližanju velikih zapadnih sil, ki morajo končno spoznati. da se ne smejo boriti med seboj, če nočejo, da propade vsa evropska civilizacija. Kar se tiče odnošajev Italije do Anglije, sem vedno bil in tudi vedno bom pripravljen potrditi, da moja politika nikoli nima namena škodovati interesom brl.m-skega imperija. Italija nima nikakih aspi-racij v Egiptu, ki ga smatra za samostojno državo in siceT bolj sredozemsko kakor afriško Italija nima nikakega političnega interesa v Sudanu niti v Palestina. Zato se ne sme zvračati nanjo odgovornost za nemire med Arabci in Židi. Italijanski tisk je sicer polemiziral z angleškim, toda to je bilo neizogibno spričo stališča, ki so ga zavzeli angleški krogi in ki je Italijane zelo presenetilo. Angleških misij Rdečega križa italijanski letalci niso nikoli namenoma bombardirali, pač pa so Abesinci, ki so premalo civilizirani, da bi spoštovali člana inozemskih misij te ustanove. O uporabljanju strupenih plinov je Ak>is4 dovolj jasno govoril v Ženevi, pač pa se niso izpremenile abesinske vojne metode, nad katerimi se je zgražal ves svet Če bi bili Angleži videli fotografije poklanih in pohabljenih delavcev v delavnicah podjetja Gondrand, bi si bili na jasnem, kdo jo bil v tej vojni okruten. Mir bo narekovan v starem rimljanskem duhu. Etiopski problem smo enkrat za vselej rešili sami s svojimi žrtvami svojo krvjo in svojim denarjem, ne da bi kogarkoli prosili pomoči. Grandijev odhod v Rim Rim, 8. maja. w. Italijanski poslanik v Londonu Grandi, je odpotoval v Rim. tla se udeleži seje velikega fašističnega sveta. Proglasitev drugega rimskega imperija Pariz, 8. maja. o. Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh tukajšnjih krogih uresničenje italijanskih napovedi, da bo na jutrišnji seji velikega fašističnega sveta sklonjena aneksija Abesinije in proklamirana ustanovitev rimskega imperija. Italijanski kralj bo dobil naslov »cesar.« Mussoliniju bo podeljen častni naslov »ustanovitelj drugega rimskega imperija«, maršal Badoglio pa bo v priznanje zaslug imenovan ti1 abesinskega podkralja. V Parizu mislijo, da se Anglija tem načrtom Italije ne bo pro-tivila in da bo na ta- način abesinsko vprašanje najhitreje odstavljeno z dnevnega reda. Abesinija odklanja diktiran mir Rim, 8. maja. o. Listi poročajo, da je sklical abesinski cesar tik pred svojim odhodom iz Adis Abebe kronski svet, ki je sklenil, da ne sme niti neguš niti prestolonaslednik. ako bi prišel na abesinski prestol, niti nobena abesinska vlada skleniti miru z Italijo na način, ki bi predstavljal definitivno ureditev abesinskega vpraša-ija Italijanski listi so že takoj po nenadnem odhodu abesinskega cesarja iz prestolnice in njegovem begu v inozemstvo sumili. da gre za angleški manever. Sedaj se ponovno bavijo s tem vprašanjem in opozarjajo, da bo Anglija, ako hoče na ta način diskreditirati in zmanjšati pomen zmage italijanskega orožja v vzhodni Afriki. napravila Društvu narodov kaj slabo uslugo. V trenutku, ko bi se v ženevi na seji sveta Društva narodov pojavil bodisi kak drugi predstavnik države, ki za Italijo ne obstoja več in ki torej tudi ne more biti več članica Društva narodov, bo italijanski zastopnik zapustil ženevo in se ne bo nikdar več vrnil Abesinska vlada še vedno obstoja London. 8. maja. o. Abesinski poslanik v Londonu je objavil danes v londonskih listih izjavo, v kateri opozarja, da abesinska vlada še vedno obstoja in v redu vrši ju-risdikcijo nad tremi petinami abesinskega ozemlja dočim so doslej Italijani zasedli samo dve petini Abesinije. Abesinska vlada, ki ji načeJuje dosedanji guverner Adis Abebe. Džigaču, ima svoj sedež v začasni abesinski prestolnici, ki pa je ne more točneje označiti, da je ne bi izpostavil napadom italijanskih vojnih letal. Abesinska vlada je ukrenila vse potrebno, da na prihodnjem zasedanju sveta DN. ki se bo pričelo v ponedeljek, pojasni pravo stanje v Abesiniji in zastopa interese samostojne sfbesinske države, ki bi jo hotela Ita-liia za vsako ceno spraviti s sveta. Neguš v Palestini Haifa, 8. maja. AA. Davi ob 9.30 je priplula pred Haifo angleška križarka »Entre-prise« z abesinskim cesarjem in njegovim spremstvom. Križarko je spremljal rušilec »Volsele«. Neguš se je izkrcal ob 11.32. Na ladji je bil tudi abesinski konzul v Egiptu, ki je spremljal neguša od Port Saida do Haife. Izvedeni so bili obsežni policijski ukrepi in je bilo celo uglednim osebam prepovedano priti v cesarjevo bližino. Izkrcanje se je izvršilo v navzočnosti zastopnikov palestinske vlade. Prisotna je bila tudi četa krajevne policije, ki je s fanfaro načelu izkazala negušu čast. Cesarja, cesarico, rasa Kaso in ostalo spremstvo, oblečeno v narodno nošo. je pozdravil haifski župan. Takoj nato se je neguš odpravil 3 spremstvom na postajo, kjer ga je že čakal posebni vlak. da ga odpelje v Jeruzalem. Po negušovem odhodu s parnika so dve uri izkrcavali njegovo prtljago Negnš je pripeljal p seboj v neštetih zabojih velikansko količino zlata. Po sestanku Male antante Včeraj so imeli zunanji ministri držav Male antante Se gospodarska in kulturna posvetovanja i Svojega revmatixn*a me r bit šeopaK • v r JZipiGl Beograd, 8. maja. p. čeprav je bila konferenca stalnega sveta Male antante uradno zaključena že snoči, sta zunanja ministra dr. Kanrtj Krofta in Nikolaj Titulescu tudi Se danes ostala v Beogradu ln se ponovno sestala s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Današnji razgovori so se nanašali na čisto gospodarska vpraša nja. Glede na poročila nekih inozemskih listov o velikih nasprotsvih med državami Male antante, je treba poudariti, da so nagla zaključitev razgovorov o političnih vprašanjih, popolno soglasje zunanjih ministrov, še posebno pa povsem enotne odredbe, ki so bale na konferenci sprejete, najboljši demanti omenjenih vesti ne-prijateljskega tiska Vsa politična vprašanja so se uredila v najpopolnejši harmoniji. O tem ne priča samo uradni komunike, nego tudi izjave, ki so jih naknadno podali poedini ministri. Zato je treba že v naprej demantirati tudi vse mogoče zlonamerne verzije, ki bi se pojavile spričo današnjih razgovorov, ki jih je treba zaradi njih vsebine in značaja docela ločiti od politične konference saj so se nanašali v prvi vrsti na konkretna gospodarska vprašanja, ki se tičejo Jugoslavije in Češkoslovaške, odnosno Rumunije. Zaključna posvetovanja Zaključna formalna seja stalnega sveta zunanjih ministrov Male antante je bila danes ob 11. v kabinetu ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Ministri so po kratkem posvetovanja sestavili ter sprejeli zapisnik o snoči zaključenem zasedanju stalnega sveta. Takoj po seji se je minister dr Krofta odpeljal na Avalo, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka. Titulescu se je odpeljal popoldne na Oplenac, kjer se io poklonil zemskim ostankom pokojnega kralja Aleksandra in položil na grob lep venec, dr. Krofta pa je obiskal Češkoslovaško šolo, beograjsko univerzo in druge kulturne ustanove v prestolnici. Nato se je sesta] z ministrskim prdesednikom dr. Milanom Stojadinovičem. Njun razgovor se je nanašal v prvi vrsti na vprašanja o trgovinskih ocinošajih med obema državama ter na splošne gospodarske probleme. Po svojem povratku z Oplenca se je tudi Titulescu sestal z dr Stojadinovičem ter z njim govoril prav tako o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Rumunijo ter zlasti o prometnih vprašanjih, ki so baš sedaj aktualna. Odhod dr. Krofte Dr. Stojadinovič je priredil zvečer svojima tovarišema iz Rumunije in Češkoslovaške na čast intimen banket, po katerem se je zunanji minister dr. Krofta ob 10.05 odpeljal iz Beograda v Prago Na postaji so se poslovili od njega dr. Stojadinovič, Titulescu, poslaniki prijateljskih držav in druge ugledne osebnosti, češkoslovaški poslanik Girsa, nekateri višji uradniki našega zunanjega ministrstva pa so ga spremenili do meje. Rumunski zunanji minister ostane v Beogradu še jutri. Nova kulturna konvencija s Češkoslovaško Beograd, 8. tnaja. p. Kakor se je nocoj izvedelo, je bil na popoldanskem sestanku dr. Stojadinoviča in dr. Krofte sklenjen sporazum o novi kulturni konvenciji med našo in češkoslovaško državo, za izmenjavanje kulturnih delavcev in znanstvenikov ter ojačenje zavezniških čustey med ljudstvom. Danes popoldne sta se sestala tudi dr. Krofta in Titulescu, ki sta govorila o nekaterih aktualnih češkoslovaško-rumunskih vprašanjih. češkoslovaški tisk: Okrepitev malih držav Praga, 8. maja. AA. Češkoslovaški listi razpravljajo o rezultatih konference Male antante v Beogradu in poudarjajo popolno soglasje vseh treh držav, njihovo slogo pri delu za mir in Društvo narodov kakor tudi njihovo zaupanje v lastno moč. »Lidove Noviny« pravijo, da navdaja Malo antanto želja, naj bi ostala še nadalje glavna opora miru v srednji Evropi. Popolno soglasje vseih treh ministrov tako o osnovnih vprašanjih, kakor tudi o vseh podrobnostih, je izpodbilo tenden-oiozna poročila, ki so jih v tujini širili o Mali antanti. Uradni komunike potrjuje, kako napačne so bile vesti o izpremembi češkoslovaške zunanje politike. List ugotavlja odločnost Matle antante, da prepreči povratek Habsburžanov v Avstrijo. »Prager Tagblatt« pravi med drugim, da so zadnji dogodki okrepili vrste srednjih in malih držav, ki spoznavajo, da so v nevarnosti. če se ne združijo. Iz uradnega poročila o konferenci v Beogradu je razvidno, da je Mala antanta krepko odločena zavarovati svoje interese ne le s pomočjo Društva narodov, nego tudi z drugimi sredstvi. Tudi v Italiji priznavajo Rim. 8. maja. w. »Corriere della Sera« pravi, da vzbuja Mala antanta vtis, da je glede vseh mednarodnih problemov edina in enotna. Zaključni komunike je glasen demanti vseh govoric, da bi bila med državami Male antante nastala kakšna sporna vprašanja. Prazen strah v Avstriji Dunaj, 8. maja. p. »Korbiro« je snoči listom prepovedal objaviti celotni komunike o konferenci Male antante. Avstrijska vlada se je bala, da bo stalni Svet Male antante v komunikeju ostreje izrazil svoje stališče glede Habsburžanov, glede uvedbe splošne vojaške obveznosti v Avstriji in avstrijskega režima sploh. Listi so danes popoldne naknadno objavili tudi ta del komunikeja. Italijani zasedli Harar General Graziani je stri zadnji odpor Abesincev na ogadenski fronti in zasedel Harar Mogadiscio, 8. maja. k. Kljub silnim nalivom, poplavam in drugim terenskim težavam je vojska generala Graziania takoj po zmagi pri Sasabani naglo prodirala dalje proti severu. Dne 5. maja zjutraj so italijanski pionirji naglo popravili podrti most čez reško Gerer pri Dagaburju in še istega dne so motorizirane kolone prebrze-le razdaljo 160 km do Džidižrge, ki so jo zasedle že ob 18. zvečer. Nasprotniki so se razfeežaM na vse strani. V Džidžigi so Italijami zaplenili velik vojni plen. Našli so dva topova, metaloa min, 10 strojnic, 744 pušk, 15 sabelj, 20 sorlic in 30 tovornih avtomobilov, velike količine živil, streljiva in drugega materijala. Hkratu so oddelki eritreuskih in somalskiih čet parlustrirali ves teren vzdolž ceste od Dagaburja do Džidžige. Motorizirana kolona je naslednjega dne zjutraj nadaljevala pot proti Hararju, prodiranje proti centru ogadenske dežele pa je bilo nekoliko težje. Med potjo so se Italijanom upirali posamezni be-žečti oddelki Abesincev, ki so sproti podirali na cesti vse mostove in škarpe. Do večjega spopada je prišlo med oddelkom dubatov im Abesinci na visokem prelazu Mari. Bitika na prelazu je bila odločena šele v sredo zvečer. S tem so bila odprta viata ▼ Harar, ki ga je zasedla italijanska motorizirana kolona snoči. General Garibaldi — vojaški guverner Adis Abebe Adis Abeba, 8. maja- d. Maršali Rado-glio je imenoval generala Gari baldi j a, poveljnika sabauidske divizije, za vojaškega guvernerja Adis Abebe. General Ga-ribaddd je takoj organizirali varnostno službo. Italijansko vrhovno poveljstvo se bavi sedaj s preiskavo, katere osebe so izvršile v prestolnici razna kazniva dela. Maršal BadogldO je izdal proglas o ustanovitvi vojnega sodišča, obenem je pa dail nalepiti lepake po mesitu, ki opozarjajo prebivalstvo, da bo strogo kaznovan po italijan* skem zakonu vsak poizkus upora, ropanja, tatvin in umorov oseb, ki so se podvrgle italijanski zaščiti. Središče Adis 'Abebe, v katerem so stanovali ministri in drugi abesinski dostojanstveniki, je popolnoma opuetošeno in požgano. V tem delu mesta so našiti avtomobil, v katerem je bilo dvoje trupel Evrope ev. Predaja rasa Sejuma Asmara, 8. maja. o. Ras Sejum, ki je izvojeval pomembne zmage proti Italijanom v področju Tembiena in ki je po porazu abesinskih čet ob začetku zaključne italijanske ofenzive brez sledu izginil, se je danes v spremstvu par svojih oficirjev predal poveljniku tretjega italijanskega armadnega zbora v Sokoti. Ras Sejum je docela izčrpan in vidi se mu, da je neizmerno trpel. Pripovedoval je, da se je po porazu svoje vojske zatekel v tembiensko gorovje, upajoč, da se bo Abesincem posrečilo ustaviti italijansko prodiranje. Ko se ta njegova nada ni izpolnila, je skušal s peščico svojih zvestih prebiti se preko tembienskega gorovja v Adis Abebo. med tem pa o Italijani že od vseh strani obkolili pogorje, tako da je bil docela odrezan. Ker mu je primanjkovalo hrane in vsega, je bil prisiljen, da se vda in sam javi italijanskim oblastem. Italijanske oblasti so dodelile rasu Sejumu primerno stanovanje in postopajo z njim kot z ujetim generalom, ki mu izkazujejo vse spoštovani0 Obnova železniškega prometa Adis Abeba, 8. maja AA- Po dvodnevno prekinitvi je zopet obnovljen železniški promet med Adis Abebo in Džibuibijem. Ob progi je preko 'Abesinije še vedno nevarnost napada razbojniških tolp, v nekaj dneh pa bo zavarovana z bataljoni eritrej-sJtih as karov, ki bodo razvrščeni ob vsej Železnici. Samomor zaradi posledic Feniksove afere Sušak, 8. maja o. V siredo ie prispel na Sušak bivši izdajatelj znanega dunajskega lista »Sonn-und Montagszeituns« Brnest Kleebinder. Nastanil se je v hotelu Jadran t. V sredo ponoči je naročil portiriu hotela, naj naslednjega dne dopoldne pokliče reškega odvetnika dr. Sachsa-Gričkeea. Ko je odvetnik dopoldne prispel v hotel, so mislili, da Kleebinder ie spi. Nekai časa so trkali na vrata ker pa se ni odzval, so s silo vlomili in našli Kleebinderia v nezavesti. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobilom takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da se je zastrupil. Vbrizgnil si je tri ampule morfija in zavžil 10 tablet veronala. Med dokumenti so našli pismo naslovlieno na šrfa avstrijskega Korbiroja. dvornega svetnika Josipa Leberja s pripombo, da vsebuje pismo pojasnilo njegovega koraka. Kakor znano, je avstrijska vlada Kleebinderju, ki ie prejemal denar od >Phoenixa« pred dvema tednoma odvzela pravico nadaljnjega izdajanja lista, ki je sedaj orešel v last patriotske fronte Zato mislijo da sa ie to pogna- Beležke JRZ in hrvatsko vprašanje Zagrebški >Obzor« komentira vsebino poslednjih govorov ministra za telesno vzgojo naroda, dr. Rogiča, ki jih je imel na konferncah JRZ. Med drugim je namreč g .minister dejal, da se hrvatsko vprašanje ne da rešiti s kakim krparjenjem ali spekulativnimi kombinacijami za prevzem oblasti. Hrvatsko vprašanje je treba rešiti po svobodni volji vseh pravih Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se bo država tako na znotraj učvrstila in se osigurala njena boljša bodočnost Izven diskusije sta samo nedeljiva Jugoslavija in dinastija Karadjordjevičev, dočim je o vseh drugih vprašanjih mogoče razpravljati, med drugim tudi o notranji preureditve države. Po mišljenju >Obzora« znači govor dr. Rogiča priznanje, da se hrvatsko vprašanje ne sme reševati s stališča strankarskih pogledov in koristi, nego s stališča splošnih državnih interesov. Spričo tega ne bi smele sodelovati pri reševanju hrvatskega vprašanja samo poedine stranke, nego vsi glavni politični činitelji v državi. Isto velja tudi za leševanje vseh ostalih perečih notranjih vprašanj. Kakor je znano, izvaja dalje »Obzor« ni načenjala izvenparlamentarna opozicija nikoli vprašanja skupnih državnih mej in dinastije Karadjordjevičev. O teh vprašanjih predstavniki izvenparlamentarne opozicije sploh niso nikoli razpravljali, kar znači priznanje, da sploh nista predmet diskusije. Potrebno bi bilo čuti podrobnejše mišljenje vlade o vsem tem, kar je govoril minister dr Rogič, ki je, kakor je znano, tudi član JRZ Ako stoji JRZ na stališču, da se je mogoče pogajati o vseh vprašanjih razen o državnih meiah in dinastiji Karadjordjevičev, potem ni nobenih načelnih težkoč, da prične izvenparlamentarna opozicija pogajanja z JRZ o rešitvi notranjega vprašanja. To razčiščenje je zelo važno, ker bi načelni pristanek JRZ na izjave ministra dr. Rogiča pomenil, da ni več nobene važne politične skupine v državi, ki ne bi priznala, da se lahko pogaja in razgovarja o vseh perečih notranjepolitičnih vprašanjih, vključivši tudi notranjo preureditev države. »Obzor« je končno mnenja, da se bo vodstvo JRZ definitivno izjavilo o tem važnem vprašanju, ki ga je načel minister dr Rogič, najbrž še]e po strankinem kongresu, ki bo po dosedanjih dispozicijah prihodnji mesec. »Samouprava" in srbijan' ska združena opozicija Glavno glasilo JRZ »Samouprava« pile o neslogi v vrstah združene opozicije ter pravi, da je znano, da se drži vsai srbijanski del združene opozicije samo zato skupaj, ker želi zrušiti vlado dr. Stojadinoviča in jo zamenjati s svojimi predstavniki. Zavoljo tega se ta gospoda vozi v Zagreb, kjer se razgovarja in pogaja ter nudi razne ponudbe in amandmane. Preteklo je že 40 dni od dne, ko so predložili dr. Mačku >ul timat«, ki so ga pozneje proglasili za »pogajanja« nato za »razgovore« in končno samo še za »predloge«. Prosili so dr. Mački, naj jih pokliče v Zagreb, ter že celo omenjali dan sestanka. Sprva so pisali, da se bo vršil sestanek takoj po veliki noči, pozneje so ga preložili na 24. aprila in končno na prve dni v maju. Iz vsega pa do danes še vedno ni nič. Ljudje so se naveličali čakania. In tako sprejema Davidovič dnevno kopo pisem, v katerih ljudje obsojajo njegovo delo. Mlajši ljudje v stranki so vse boli nestrpni in nervozni. 0 navdušenju po povratku g. Tri-funoviča iz Zagreba pa za sedaj niti ne govorimo. Herriot proti Bluntu Težave levičarske fronte v Franciji — Napetost med meščanskim in marksističnim delom ljudske fronte Pariz, 8. maja. o. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, so se pojavile pri pogajanjih za sestavo levičarske vlade velike težkoče. Med radikali in marksisti se pojavljajo vedno večja nasprotja glede programa bodoče levičarske vlade. Napetost med meščanskim m marksističnim delom ljudske fronte postaja vsak dan huiša, največja nasprotnika pa sta Leon Blum in Herriot Herriot je proti vsakemu marksističnemu eksperimentiranju, ker se boji, da bi mogli taki eksperimenti dovesti Francijo v najhujšo krizo v dobi, ko ji je potrebna sloga in moč na znotraj in zunaj. Blum se ogreva za razne utopistične načrte in pušča po sodbi radikalov v nemar pereče notranje probleme. Glavna skrb Leona Bluma je sedaj obnova razorožitve-ne konference. V to svrho je povabil v Pariz voditelja angleških socialistov majorja Attleeja, ki ga želi pridobiti za to, da bi skupno nastopili za sklicanje nove razoro-žitvene konference. O tem naj bi žie pričo la razgovore tudi Paul Boncour in Eden med zasedanjem sveta DN v Ženevi. Radi- kali so proti takim zamanje-poKrt&*im poizkusom ter zahtevajo, da se najprej razčisti položaj na znotraj nakar bo šele mogoče voditi uspešno zunanjo poKtiko. Herriot je zagrozil celo z izstopom radikaior iz ljudske fronte, če socialisti ne bodo opustili svojih prenapetih programov. Strah pred finančno krizo Pariz, 8. maja. o. Zaradi naglega padca tečajev raznih rent in bega zlata iz Francoske narodne banke je zavladala v vseh finančnih krogih in v široki javnosti velika bojazen. Voditelji ljudske fronte nameravajo zaradi tega pospešiti pogajanja za sestavo svoje vlade, da bi mogli čimprej prevzeti oblast v državi, boječ se, da bodo sicer našli nevzdržno stanje, če prevzamejo vlado šele v začetku junija. V finančnih krogih računajo s splošno paniko, ki jo izzivajo napovedi levičarjev. Danes so se že širile vesti, da bodo vse borze za tri dni zaprte, da bi se na ta način preprečile špekulacije. Ukinitev ali poostritev sankcij Odkritja »Slovenskega gospodarja" o framazonih »Slovenski gospodar«, mariborski pobratim ljubljanskega »Domoljuba«, razpravlja na dolgo in široko o zvezah med fra-mazoni in boljševiki ter prihaja pri tem do čudovitih zaključkov, še bolj zanimiva pa so njegova odkritja o delovanju jugoslovenskih framazonov. O njih pravi med drugim. »Tudi v Jugoslaviji obstoja framazon-ska organizacija, ki zasleduje pri nas iste cilje kakor svetovno framazonstvo. Zveže se z vsakomur, tudi s hudičem, kadar gre proti veri in cerkvi. Iz nekaterih znakov Se da sklepati, da se framazoni v svoji strupeno strastni borbi proti takozvanemu klerikalizmu (v resnici: proti katolicizmu) poslužujejo tudi pri nas komunistov. Poklicani voditelji, ki morajo voditi borbo proti komunizmu, naj obrnejo nekaj pozornosti tudi zvezi framazonstva s komunizmom«. Vsekakor so to zelo dalekosežna odkritja in čitatelji pobožnega »Slovenskega gospodarja« se samo vprašujejo, kako je potem mogoče, da dobivajo framazoni meni tebi nič za svoje kongrese polovično vožnjo na državnih železnicah in da so člani jugoslovenskih framazonskih lož ne le zelo visoki javni funkcionarji, nego tudi zelo odlični pristaši in celo med voditelji JRZ. Morda bi kazalo »Slovenskemu gospodarju«, da malo prerešetari tudi to stvar Lahko mu že v naprej povemo, da bo prišel do zelo zanimivih odkritij. Poslanik Fotič med ameriškimi izseljenci London, 8. maja. o. Glede vprašanja sankcij proti Italiji je zavladala sedaj v angleški javnosti popolno zmeda. En-i se zavzemajo za takojšnjo ukinitev sankcij in sklenitev sporazuma z Italijo, druga pa zahtevajo, naj se sankcije ne samo nadaljujejo, nego še poostre- Snoči je knel sejo zunanjepolitični odbor vladnih strank, ki je obširno razipravljal o tem vprašanju. Večina se je izjavila za ukinitev sankcij in sporazum z Italijo, manjšina, ki se jd je pridružil tudii zunanji minister Eden, pa zastopa mnenje, da se morajo sankcije nadaljeval) i, dokler ne pride v okviru Društva narodov do kakega drugega sporazuma, ker bi ukinitev sankcij v sedanjem trenutku pomenila priznanje italijanske zmage in aneksije Abesinije, kar bi Italijo še bolj ohrabrilo. Pri tej priliki je Eden tudi obvestil člane tega odlora. da je včeraj italijanski podanik v Londonu Grandi izročil angleški vladi noto iltadijanske vlade, v kateri sporoča, da je pripravljena pogajati se z Anglijo glede Tanskega jezera in koncesij, ki jih je doslej uživala 'Anglija na tem področju Abesinije, zahteva pa, dia se zgraditev velikega jeza, ki si ga je že pred leti zamislila Anglija, prepusti kali ji. V ostalem pravi italijanska vlada, da je pripravljena pogajati se z Anglijo le s pogojem, da "tako Anglija, kakor Francija brezpogojno priznata aneksijo Abesinije po Italiji- Diplomatski poročevalec >Daily Tele-grapha« smatra kot malo verjetno, da bi Anglija v vprašanju ukinitve sankcij prevzela vodilno vlogo. Vlada je mnenja, da naj bi ostal položaj nespremenjen, dokler Mussolini ne bo jasno in podrobno povedal, kaj namerava z Abesinijo. Kakor zatrjujejo, je večina angleških ministrov zoper neomejeno nadaljevanje sankcij. Včerajšnja konferenca zunanjega odbora konzervativne stranke je napravila na vlado močan vtis, ker se je večina govornikov izrekla za postopno ukinitev sankcij obenem pa zahtevala, da je treba ta ko- rak izvesti zelo previdno in da naj bd da3e pobudo za ukinitev sankcij ostale viade. Odločitev odvisna od koordinacijskega odbora Ženeva, 8. maja. 'AA. V krogih DN prevladuje Vtis, da ne bo prišlo do ukinitve sankcij mitri do odgodirvse zasedanja sveta DN. ki se bo pričelo v ponedeljek. Glade sankcij pripominjajo, da to vprašan;je ne spada v pristojnost sveta DN, temveč, da je to zadeva koordinacijskega odbora za sankcije, v katerem je zbranih 52 alarm-Društva narodov, ki so sodelovali pri sankcijah; njihova stvar je, da izpremene sistem sankcij, če se jim zdi potrebna Isti krogi ne prikriva,jo, da bo iitaflijanskd proglas o aneksiji Abesinije, ki je napovedan za jiultr.i, povzročil ogorčenje velikega števila držav članic, ki bd mogio dati povod ze poostritev sankcij. Itelijansld krogi v Ženevi smoJtra^o aneksijo že za gotovo stvar, dodajajo pa, da je rimska vlada sklenila, da ne bo jutri objaiviia tega proglasa, ker hoče preprečiti mednarodne manevre, ki bi nameravali zmanjšati pomen italijanska zmajge. Zbiranje državnikov v Ženevi London, 8. maja. w. Državni tajnik za zunanje zadeve Eden in državni podtajnik lord Cramborne bosta jutri odpotovala v Ženevo, čuvar pečatov lord Halifax topot ne pojde v ženevo. Predsednik belgijske viade Vam Zeeland se bo osebno udeležil zasedanih sveta Društva narodov, ki se bo pričelo v ponedeljek. Varšava, 8. maja. g. Zunanji minister polkovnik Beck bo jutri odpotoval v ženevo. Potrjuje se, da bo po končanem zasedanju okoQi 20. maja oficielno obiska« Beograd. Občni zbor Akademske akcije San Francisco, 8. maja. o. Jugoslovenski poslanik v Washmgtonu dr. Fotič. ki je nedavno prevzel svoje poste, je sedaj na potovanju po jugoslovanskih izseljeniških kolonijah. Doslej je posetil San Diego. Los lo v smrt. Kleebinder je v bolnici v hudih i Angeles, San Francisco in nekatere druge mukah podlegel zastrupljen ju. ne da hi se zavedel. Dane? so ga nokonnli na židovskem pokopališču pri Trsatu. večje jugoslovenske kolonije. Povsod so ga prisrčno spreieK ter ga poučili o raz-i merah, v katerih žive naši izseljenci. Ob živahnem zanimanju se je danes popoldne na dvorišču univerze nadaljeval občni zbor Akademske akcije za zgradbo vseučiliške knjižnice, ki je bil lani decembra prekinjen, ker se posamezne skupine visokošolcev niso mogle sporazumeti o sestavi novega odbora. Klerikalna akademska mladina, ki je stala do takrat vsej akciji precej rezervirano ob strani, je v najnovejšem času, ko je sklenjena volja vseh slušateljev univerze dosegla (nekaj vidnih uspehov, pričela kazati zopet vneto zanimanje za to organizacijo. Razvila je med svojimi somišljeniki nad vse živahno propagando in niti starejši študentje ne pomnijo, da bi bilo že kdaj prisostvovalo kakšnemu zborovanju na univerzi tolikšno število teologov, frančijfcanov in redovnic, kakor se jih je zbralo na današnjem. Predsednik jurist Ravnthar je v svojem govoru orisal križe m težave, na katere je akcija naletela na vseh koncih in krajih, a je kljub vsemu privedla do končnega uspeha. Pred kratkim je od/bor pričel že drugo fazo svojega dela v stremljenju, da se z uredbo izpremeni dosedanja študijska biblioteka v narodno in univerzitetno. Bodočemu odboru pa bo daloženo, da se poleg izvedbe te akcije loti predvsem nabave knjig. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je predsednik dotaknil še vprašanj o obstoju naše tehnične fakultete, o skupni akademski menzi, o štipendijah in o zgraditvi moderne klinike. Predložil je resolucijo, ki apelira na vlado, da se takoj loti temeljitega reševanja vprašanja javne bolnišnice v Ljubljani in v najkrijšem času zgradi v Ljubljani novo moderno kliniko. Poročilo in resolucija sta bili sprejeti brez debate, nato pa so se pričele volitve, ki so po pravilih tajne z listki, rezultati pa se računajo po proporcu. Vložene so bile tri liste: »Slovenska lista« (klerikalna) z nosilcem Pavlom Verbicem, »»Neodvisna« z Borisom Fakinom in »Lista nacionalnih in neorganiziranih akademikov« z nosilcem Francem Kutinom. Štetje glasov je bilo zaključeno nekoliko po 21. uri. Klerikalno orientirani akademiki, med katerimi je volilo tudi okrog 150 teologov redovnic in redovnikov, so dobili 344 glasov, neodvisni 238. nacionalisti in neorganizirani pa 118. V predsedstvo eo bili izvolieni: Verbic Pavle, Fakin Boris in Škofic Franc. Odborniki so: Kutin Franc, Modic Leo. Pavlič Peter, Strancar Tone Nemec Draga, Plajh Avgust namestniki: Arko Liudevit. Pleterski Miro in Golob Melhior. Nadzorniki pa: 2e-bot Ciril, Ravnihar Evgeii in Fajc Rudolf. Povratek Nj. Vel. kraljice Marije Beograd, 8. maja. AA. Snoči ob 18. se je vrnila v Beograd iz Rumunije Nj. VeL kraljica Marija. V njenem spremstvu sta bila polkovnik g. Pogačnik in kapetan korvete g. Vukovič. Maršal d4Esperey pride v Beograd Beograd. 8. maja. p- Prihodnji četrtek bo' prispel v Beograd veliki prijafteli Jugoslavije, francoski maršal in jugos+oven-ski vojvoda Franchet d'Esperey. NosfcairnB se bo v hotelu »Srpsbi kra^j«- Imenovanje na univerzi Beograd, 8. maja. p. Za izrednega profesorja za enciklopedi jo in pra-vno filozofijo na pravni fakulteti v Ljubljani v L razredu 4. poLožajne skupine je imenovan prof. dr. B'o že večkrat odlikovano- Žirija je bila izbrala 400 del 135 avtorjev, naši avtorji so bili razstavljeni vsi in z vsemi deli. ki so jih poslali. Omeniti še moramo, da so se poleg našega kluba korporativno udeležili razstave Photo Sezession z Dunaja. jelgavski klub (Lot ška), graški amaterski klub. društvo amaterjev iz Aleksandri«, češkoslovaška zvezo fotografov amaterjev, cheteau-rouški klub (Francija) ter mnogi č'an.i najbolj ekskluzivne amaterske organizacije na svetu. Veliko britanske kraljeve fotografske družbe.. In v tej močni tovariši-ji. ki se ponaša z imeni, kakor Milcovich, dr. Thorek. Unwal!a Lauschimnn. Kruo-ka, Schaepman, Fraprie. Liu Shu Chong (da (imenujemo samo nekatere, ki jib lahko vidite na naši mednarodni razstavi), so si mogli ljubljančani pridobiti priznanje najboljših pokrajinskih fotografov, njih klub pa sloves stilno in vsebinsko najod-ličnejše organizacije! Aleksandri j a je eno izmed prav velikih oken v svet, uspeh, ki smo si ga pridobili tam, pomeni vse kaj več nego zgolj fotografski uspeh. Ljubljanski fotoklub moramo postavki spet enkrat za vzgled, kako je mogoče tudi v najbolj skromnih razmerah, toda z navdušenjem za stvar storiti veliko za čast im ugled svojega naroda- Čestitamo in priporočamo! Promet knjižnic DZ Ljubljana, 6. maja. Knjižnica Delavske zbornice objavlja bilanco o svojem prometu v prvih štirih mesecih tekočega leta, ki beleži nekaj prav zanimivih podatkov o tem, v kakšnih živih odnosih je naše širše občinstvo do literature. Knjižnica DZ v Ljubljani je v tem času izposodila 20.766 zvezkov, med njimi 9741 v slovenščini, 500 v srbohrvaščini, 10.356 v nemščini in 169 v drugih jezikih. V celoti je 9860 obiskovalcem zaupala 607 knjig več kakor lani v istem razdobju. V primeri s temi številkami lahko rečemo, da je imela knjižnica DZ v Mariboru z ozi-rom na manjši okoliš precej velik promet. Izposodila, je vsega skupaj 14.524 knjig, med njimi 5764 v slovenščini, 527 v srbohrvaščini, 8076 v nemščini in 167 drugih. V splošnem se opaža, da konzum v javnih knjižnicah po malem pada saj sta obe knjižnici v prvih štirih mesecih izdali 1125 knjig manj kakor v Mtem času lani. Zanimivo je razmerje med številom slovenskih in nemških del, ki prehajajo po knjižnicah DZ med občinstvo. Celo v Ljubljani beleži izposojanje nemških knjig za dobršno spoznanje večjo frekvenco kakor izposojanje slovenskih, v Mariboru pa je ta relacija še večja, kar priča predvsem, da naši čitajo-či publiki zlasti svetovno literaturo posreduje pretežno nemški prevod. Hkratu pa je prav značilno, da je mariborska knjižnica pri manjšem celotnem prometu izposodila več srbskohrvatskih knjig kakor ljubljanska. Splošno pa nazaduje povpraševanje po srbskohrvatski književnosti v obeh naših kulturnih središčih. V primeri z istim razdobjem lanskega leta je izposodila ljubljanska knjižnica v prvih štirih letošnjih mesecih 288, mariborska pa 74 srbskohrvatskih knjig manj, dasi imata obe knjižnici letos precej bogatejšo izbiro kakor lani. Upanje, ki so ga gojili nekateri naši kulturni krogi, da bo redukcija nemščine v korist drugih modernih evropskih jezikov na naših srednjih šolah, skrčila konzum nemškega slovstva v prid francoski, češki, angleški in italijanski literaturi, se je po ugotovitvah te bilance izkazalo za jalovo. Starejša generacija sega še zmerom po nrfn-ških, mlajša se pa, kakor vse kaže, ne nauči toliko francoščine in drugih jezikov, aa bi segala po francoskem in po drugih slovstvih. Ta rod bere skoraj samo slovenske knjige, ker drugih jezikov ne zna. Zanimivo je, da izposodi mariborska knjižnica relativno več knjig v teh jezikih kakor ljubljanska, čeprav je univerza v Ljubljani. To naj bi dalo misliti našim šolnikom, kar se tiče poučevanja tujih jezikov na naših sred- njih šolah. Pri skromnem obsegu slovenske znanstvene literature bi moral vsak izobraženec znati vsaj enega izmed svetov-] nih jezikov v tolikšni meri, da bi lahko segal po njegovem slovstvu. Znanstvenih knjig je ljubljanska knjižnica izposodila 1865, mariborska pa samo 728. Slovenski koncert na Dunaju Uspel je dobro, kritike so splošno ugodne >Slovenski krožek« na Dunaju je priredil 22. aprila v manjši dvorani znanega dunajskega Musikvereina na Ringu sijajen koncert, ki je zopet utrdil dober sloves naše pesmi v tem »mestu pesmi —in der Stadt der Lieder«. Objavljen spored sam je vzpodbudil razne dunajske liste, da so že v naprej delali za koncert lepo reklamo, spomnivši se na svoječasne koncerte >GJasbene Matice« na Dunaju. V nekem listu smo videli celo sliko tenoristai g. Antona Drmote, ki je z uspehom nastopal že v Bratislavi in Ljubljani. Dvorana je bila dobro zasedena, tako da kljub velikim stroškom ne bo izgube, kakor se končuje zadnje čase večina dunajskih koncertov z večjimi ali manjšimi izgubami. —Naše poslaništvo je bilo prav dobro zastopano. na čelu osebja g. poslanik Nasta3ije-vič z gospo, zastopana so bila vsa poslaništva Male antante in Bolgarske, jugoslo-vensko - avstrijska trgovska zbornica, razna češka društva, Jugoslovanska plovidba, društvo jugoslovenskih žen, zastopniki časopisja, tudi jugoslovanskega itd. samo tistih slovenskih akademikov ni bilo, ki jih Slovenija izdatno podpira, da morejo študirati na Dunaju. Sploh jih ni nikdar v slovensko družbo teh bodočih manjšinskih delavcev. O koncertu samem je obljubljeno strokov-njaško poročilo, zato se tu ne spuščam v podrobno oceno obsežnega programa. Omenjam le, da so bile vse točke naših pesmi objavljene v izvirniku in svobodnem nemškem prevodu v posebnih strojnih odtisih. Prevodi ee mi zdijo jako posTečeni. Naj samo naštejem točke bogatega sporeda; Pričel je tamburaški zbor 36 članov pod vodstvom prof. Klema Viškoviča in je sviral: Viškovičevi skladbi »Slovenska fanta- zija« in >Neretvin ples«, dalje Drag. Ze-hetnerjevo >U pečini« in Roko Simunacije-vo »Venec hrvatskih narodnih pesmi«. Pevske vloge sta divno opravila gdč. Divna Ra-dičeva in basist Ljubomir Panjev. Nemški list piavi o Radičevi, da je »der iiberaus ■svohllautende« in o Pančevu. da je »der nuel lende Bass«. Gdč. Mira Giiusova bi imela zapeti tri pesmi, pa je bila prehlaje-na in ni nastopila. Culi smo jo že ob drugi priliki, in žal nam je bilo, da ni pokazala tudi to pot kako daleč je že s svojim učenjem na Dunaju. Po dosedanjih uspehih ji obetamo častno bodočnost. Gdč. Leni I.a-pajnetova. ki smo jo tudi že slišali ob drugih prilikah (>Jutro« je o njenem nastopu že poročalo), je zapela dve Lajovčevi (>Cve-ti, sveti rožica« in »Tkalec«) in Pavčičevo »Padale so cvetne sanje«. Žela je ogromen aplavz. Nemška kritika pravi; »die iiber einen grossen, bliihenden Mezzosopran ver-fiigt, fand viel Beifall..« Predsednik krožka znani pianist in skladatelj prof. Anton Trost je sviral obsežno skladbo »Fantazijo slovenskih narodnih pesmi«. V nemškem listu Je posebno naglašano, da je on postal interpret moderne slovenske klavirske literature, in njegova skladba je žela ta večer posebno priznanje- Razen tega je sviral tri plese Marka Tajčeviča. Bogdan Leskovic je sviral ob kla-virnem spremstvu Trosta na vtoliinčelo in klavir«, in sicer »Allegro moderato« in The-ma con variationi«. Nemška kritika to delo laskavo hvali in omenja da je skladatelj nekdanji učenec dunajskega profesorja Bu <-baumsa. žela sijajne uspehe in se zdaj spet izpopolnjuje na Dunaju, je zapela Lajovčevi pesmi »Kaj bi le gledal«, dve Gotovčevi; arijo iz opere »Morane« in >Nisam znala«, ter Mi- lojevičevo »More če prodam«. V nemškem listu smo čitali oceno; »deren schone, technisch glanzend durchgebildete Stimme im Verein mit einer von einem rassigen Temperament getragenen Musikalitat beson-ders gefallen konnte«. Naš dobri znanec g. Anton Drmota je zapel Flajšmanovega »Metuljčka«, Ravnikove-ga »Vasovalca«, arijo iz Fftrsterjevega »SIav£ka« in troje narodnih pesmi v prireditvi Ravnika in Pavčiča Kritik v >Wie-ner Tag« hvali njegov lepi glasovni materi jal, ki pa da ni tehnično dozorel, dočim meni kritik v »Volkszeitung«: »Sein freu-dig sich entfaltender Tenor und seine stark dramatisehe Akzentuierung erlnnern viel-versprechend an — Kiepura«. V prvih dveh dneh smo čitali laskave ocene tega našega slovenskega koncerta v treh dunajskih listih. Ni dvoma, da se oglase še drugi na kar opozarjam, da bi tudi domovina znala ceniti krožkovo kulturno misijo na Dunaju, saj je bil tudi ta koncert v čast in ponos ne samo našemu Slovenskemu krožku, marveč vsej jugosloven-ski koloniji in naši ožji domovini še pose-be Veliki uspeh koncerta je povzdignil našo slovensko zavest in naš ponos ter nas je podkrepil za nadaljnje delo na tem kulturnem poprišču Na tem mestu pa naj izrečemo zahvalo posebno g. prof. Trostu ki je ti.l duševni voditelj vsega pripravljalnega dela; on je imel za koncert sam ogromnega dela, — in pa prof. Viškoviču za ogromen uspeh tam-buraškega zbora 36 članov, ki je danes morda najboljši naš zbor doma in v tujini. Pripominjam, da ima ta tamburaški zbor na Dunaju že svojo lepo zgodovino in svoj prav poseben dober glas, da stoji na visoki umetniški lestvi. Ta koncert Slovenskega krožka je bil v zadnjih dveh letih edina naša jugoslovenska prireditev na Dunaju v večjem obsegu. -Cč. 0 počitniški tarifi na železnicah Liubljana. 8. maja. Na komercialnem oddelku direkcije državnih železnic so zaključili račune o uspehu, ki so ga državne železnice v Sloveniji dosegle v aprilu, prvem mesecu novega budžetnega leta, v katerem veljajo nove, zvišane potniške tarife. Izredno znižanje, ki so ga doživele cene železniških vozovnic 1. marca lanskega leta, je vzbudilo v množicah potujočega občinstva mnogo navdušene hvale, treznejši računarji pa so že takrat najavljali. da tako nesorazmerna pocenitev ne bo mogla imeti trajne veljave — saj je železniška uprava pod takratno Jev-tičevo vlado znižala cene vozovnicam za nič manj kakor 28 odstotkov. Posledica takšne tarifne politike je bila. da so železnice samo na področju naše direkcije kasi-rale v preteklem letu za več ko 7,300.000 Din manj kakor v letu poprej? ki samo uvedbi nedeljskih listkov, ki so v veliki meri oživili potniški promet, gre zasluga, da ni bil primanjkljaj še večji. V novem proračunskem letu je železniška uprava zvišala cene vozovnicam tako, da so nasproti cenam, ki so bile v veljavi do predlanskim, vendarle še povpreoro za 10% nižje. Medtem ko so državne železnice v Ljubljani v lanskem aprilu imele od potniškega prometa samo 5,669.000 Din dohodkov, so ti dohodki narasli na 6.878.000 Din, kar pomeni nad 1,300.000 Din prirastka ali okroglo 21%. Prav zanimivo je, da je vzporedno kljub zvišamim cenam narasla tudi potniška frekvenca. Medtem ko so imeli naši vlaki lani v aprilu samo 814.781 potnikov, so jih imeli letos 833.821, torej za več ko 19.000 ali za 2% več. Nedeljski listki so v novem proračunskem letu doživeli to regulacijo, da dopuščajo približno 40% popusta nasproti prejšnjim 50. Medtem ko se rz drugih železniških direkcij čujejo tožbe, da je frekvenca nedeljskih vlakov po 1. aprilu občutno padla, v Sloveniji takšnega nazadovanja ni opaziti, za kar gre zasluga pač našemu dobro organiziranemu tujskemu prometu. Pomoč brezposelnim kočevskim rudarjem Kočevje, 8. maja. Hude razmere, ki so nastale v kočevskem premogovniku zaradi premajhnih dobav predvsem državnim železnicam, so prisilile kočevski občinski odbor, da je na zadnji seji ponovno razpravljal, kako bi bilo od-pomoči hudi stiski, v kateri žive kočevski rudarji. Mestni župan g. Lovšin Anton je poročal, da je šla prosit v Beograd za pomoč pod vodstvom župana posebna delegacija rudarjev. Obiskali so ministrstva za promet, za socialno politiko in za gradnje. V ministrstvu za socialno politiko 80 izposlo-vali kot podporo za prvo nujno silo dva vagona koruze in 10.000 Din. Na vseh pristojnih mestih so objasnili nevzdržen položaj zaradi velike brezposelnosti. Dobili so zagotovilo, da se bo vse &torilo za povečanje dobav iz kočevskega premogovnika državnim železnicam. Povedali so nadalje, da je ol>8toj rudnika zavolj tako majhnih dobav v nevarnosti, da se sploh ukine, kar bi bilo katastrofalno za vse mesto. Posamezni odborniki so bili mnenja, da bi prizadetim rudarjem morala priskočiti na pomoč tudi občina. Ugotovilo pa se je, da ima občina tako malo sredstev, da sama ne bo mogla toliko pomagati, kakor bi bilo res nujno potrebno. Splošno mnenje je, da brez večjih del v premogovniku ni rešitve iz hude krize. Stavljen je bil predlog, naj se postavi za odpomoč brezposelnim v obrat mestna gra-mozarna. Toda se je ugotovilo, da bo v gramozarni mogoče delati samo kakšnih 10 dni, ker je že toliko gramoza pripravljenega, da je nemogoče vršiti neprekinjeni obrat. Teh 10 dni bi imelo poeel dnevno le po 50 delavcev. Delali bi v dveh partijaii po 25 delavcev. Vsaka partija bi delala po 5 ur. Na uro bi dobivali delavci po 3 Din. Več dela mestna gramozarna ne more nuditi, dokler ne odda doslej pripravljenega, gramoza. Nazadnje se je odobrilo za posipanje občinskih cest 2800 ms gramoza, ki &e dobavi iz mestne gramozarne. Pred veliko obrtno-industrijsko razstavo v škof ji Loki škof ja Loka 7. maja. Le še kratki tedni nas ločijo od velike gospodarske revije Škofjeloškega območja, ki bo otvorjena v novi deški Soli. Priprave so v polnem razmahu in nam kažejo, da se pripravlja nekaj, česar Se nismo doživeli. Razstavni prostori so čisto oddani in je to dejstvo najboljše izpričevalo za veliko zanimanje vsega okraja za »škofjeloški ve]esejem«. kakor se razstava pri nas splošno imenuje. Brošura je v tisku, lepaki bodo Se ta mesec razposlani po naši domovini, dramski odsek si je izvolil za predsednika g. Otona Burdycha, ki bo skupno s svojimi prijatelji pripravil pasijanske igre. Mimo tega pa ima tudi pripravljalni odbor ogromno dela, da bo pripravil vse potrebno. Razstava bo obsegala nad 30 lokalitet šolske palače in bo porazdeljena v obeh Afcrčlkdj se zadovo ^ 1MT , Ijile s drugimi K izdelki Ki so baje, ■ ravno tako dobri |akd°3 r [ako možele vendar pov^oet [ dobili pravi original umiri* MILO nadstropjih to telovadnico, kjer bo razstavljeno, kar se v škofjeloškem območju in občini žireh producira, in bo iz vseh panog brti in industrije. Na razstavi bo upoštevan tudi tujski promet škofje Loke. V zvezi z razstavo bo v škofji Loki več prireditev, v radiu bodo predavanja, na Mestnem trgu pa velika tombola predvsem z namenom, da se omogoči socialno šibkejšim obrtnikom vnovčenje njih razstavljenih predmetov. Za razstavo vlada v vsej naši javnosti razumljiva pozornost. Poštni voz so izropali Vače, 8. maja V začetku septembra prejšnjega leta se je zgodil pri vasi Skrije v bližini Sušaka zločin, ki spada po svoji izvedbi v čase romantike Črnega grabna. Neznani rokovnja-či so napadli z orožjem poštni voz- Kočija-ža so z udarci onesvestili ostale potnike i a so z orožjem strahovali. Iz poštnega voxa so pobrali V6e vrednosti, med drugim tudi denarno vrečo v kateri je bilo 28.500 Din. Po zločinu so roparji izginili in za njimi je zmanjkala vsaka sled. Oblastva pa niso mirovala. Orožništvo in policija so osumili dejanja tolpo ciganov, ki je tedai taborila v gozdičku poleg glavne ceste, takoj po roparskem napadu pa pobrala šila in kopita in se razkropila po svetu. Nekaj mesecev po zločinu so aretirali dva udeleženca in sicer Josa Hudoroviča in njegovega pomočnika Pavešiča. Zdai sta oba v sušačkih sodnih zaporih. Za tretjim udeležencem Jovom Hudorovičem pa ie bila izdana tiralica. Tri četrt leta se ie mož s kosmato vestjo potikal širom sveta, te dni pa se je klatil s svojo prijateljico Angelo Bre-ščakovo po Moravški dolini. Držal se je le bolj samotnih naselij, kar je prišlo na uho orožnikom na Vačah. Da legitimirajo sumljivega tujca, je odšla tukajšnja orožniska patrulja na zasledovanje. Hudoroviča in Bre-ščakovo so aretirali, na orožniški stanici pa so prebrskali tiralice in policijske dnevnike ter so ugotovili, da imajo v rokah res precej težko ribo- Oba aretiranca bosta prepeljana na Sušak. Neznanec je izvršil že pet vlomov Ljutomer, 7. maja. Tukajšnji trgovec z usnjem g. Ivo Marti-nušič je v torek zjutraj, ko je odpiral svojo trgovino, doživel neprijetno presenečenje. Ugotovil je, da mu je neznan vlomilec odnesel iz registrirne blagajne 5000 do 6000 dinarjev. Neljubi gost je prišel v hišo od dvoriščne strani, kjer je preskočil zid. Tam so se namreč poznali v razmočeni prsti odtiski njegovih čevljev. Potem je iz vrat, katerih gornji del je zaradi razsvetljave hodnika iz stekla, izrezal kos šipe, ga previdno odstranil, segel skozi odprtino in odprl vrata od znotraj, ker je tičal ključ v ključavnici. V trgovinski lokal pa je prišel s ponarejenim ključem. Ko je svoj posel opravil, je vrata spet zaklenil. Isto je storil pri durih na dvorišče. Okradeni trgovec je samo po naključju pustil v blagajni večji znesek in usoda je hotela, da je vlomilec prav to noč obiskal njegovo trgovino. Blaga ni zmanjkalo nič. To dejstvo, potem sledovi na dvorišču in enaki način vloma pričajo, da je bil na delu isti zločinec, ki je v kratkih mesecih pose-til trgovino g. Krainza, lekarno in dvakrat Bat'ovo trgovino. Založen je brez dvoma z lepo garnituro ponarejenih ključev. Za enkrat za njim ni sledu. Emil Jannings, ki igra glavno vlogo v filma. »Traumulus« po istoimenski znameniti drami uglednega nemškega pisatelja Arna Hol-za. Film se to predvajal v Elitnem kinu Matici. KINO SLOGA, teL 27-30 NEVIDNI ČLOVEK DANES OB 16., 19.15 in 21.15 uri. Krasen dopolnilni spored! Premiera velesen-zacijonalnega filma izredno napete vsebine! Po znamenitem romanu H. G. Wellsa Samo za ljudi močnih živcev! Domače vesti ITeL 2124 Elitni kino Matica TeL 2124> Triumf filmske umetnosti!! DANES veličastna premiera! Prvič v Jugoslaviji!!! Velefilm, ki je žel v vseh centrih sveta ogromne uspehe ! ! Najnovejša mojstrovina dveh umetnikov svojega poklica ! 1 EMIL JANNINCS CARL FROEHUCH ff *Ci*€Uštnu1u& u (SANJAV PROFESOR) HILDA VVEISSNER HILDA von STOLZ GLASBA: MILDE M ISSNEB DOPOLNILO: nov »Paramountov tednik«! Kljub ogromnim nabavnim stroškom tega filma običajne cene ! ! Preskrbite si vstopnice v predprodaji dnevno od 11. do 12.30 in od 14. ure dalje! PREDSTAVE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Pride veleopereta „Pesem gauča" Kraljica maja Mesec maj je v cerkvi posvečen Moriji, Kraljici maja- Večer za večerom se zbirajo verniki t neštetih cerkvah in cerkvicah šferom slovenske zemlje, da častijo Marajo in ee jd priporočajo. Ni čuda, da ji je posvetil pozornost tudi pobožni »Domoljub«. In tako imajo priliko videti njegovi čStateljd vzvišeni Kk Brezmadežne na strani med inserati, kako stoji nad kri-žaijko z naslovom »Kraljica maja«. Treba pa je uganiti za rešitev te uganke med drugimi naslednje besede: 1. izpuščaj na koži, 2- stvar, s katero stolčejo prašičjo krmo, 3. drug izraz za »hudič«, 4 čistilno sredstvo, 5- opojna pijača kot doda/tek k čaju i t. d. Če tako pisanje ni greh po naukih vere, pa je vsaj greh po naukih okusa. * Obnova spomenika iz dobe junaških borb Črnogorcev proti Turkom. Ban zetske banovine Sočica je izdal nalog za obnovo znamenite kule Baje Pivljanina. ki stoji kot ruševina na obali med Perastom in Orahov-cem. Legendarni narodni iunak Baje Piv-ljanin iz staroslavne črnogorske Pive je vodil herojske borbe proti Turkom in v svoji trdnjavi pri Orahovcu ie črna! nove moči za osvobodilno torbo. Prebivalstvo Boke je Bajo častilo kot svojega zaščitnika in, ko so Turki njegovo trdnjavo razdejali, so ljudje iz Boke sami skrbeli, da razvaline niso popolnoma razpadle. Zdai bodo zgodovinsko kulo temeljito popravili in dali tako Boki KotOfSki novo privlačno zanimivost. * Kongres strojevodij iz vse države zaseda danes v Splitu. To je 14. redni kongres strokovnega združenja strojevodij Jugoslavije. Poročila upravnega in nadzornega odto-ra združenja, ki so izšla že v strokovnem glasilu, so zelo obsežna. V prvi vrsti se poročila bavijo z delom centralne uprave in s položajem strojevodij. Najbolj važno je vprašanje ureditve službenega položaja strojevodij na ta način, da bi bili strojevodje razvrščeni na pet skupin ali razredov in ne, kakor doslej, na uradnike, zvaničnike in služitelje. Na dnevnem redu so še razna druga vprašanja stanu in strokovne organizacije. Kongres bo tudi sklepal o posmrtninskem fon-du strojevodij, o urejevaniu strokovnega glasila »Mašinovodja« in o sprejemu bolgarskih železničarjev, ki pridejo letos k nam na obisk. Gradivo za razprave na kongresu je razvrstila že posebna konferenca delegatov. Konference so se udeležili predstavniki organizacije strojevodij iz področja vseh železniških direkcii. Na kongresu bo organizacija strojevodij dobro zastopana, ker pride na 100 članov po 1 delegat. * IX. mednarodni kon?res zdravnikov bo v času od 2. do 8. avgusta na Dunaju. Z njim bo zvezana mednarodna dentalska razstava. Interesenti dobijo natančnejše informacije pri avstrijskem konzulatu. Ljubljana, Tyrševa cesta 31. * Novosadski tramvaj dela z dobičkom, odkar je cenejši. Pri pogajanjih med novo-sadsko mestno upravo in električno centralo zaradi cen električnega toka je r sebno zanimiva statistika električnega tramvaja, ki je bil doslej najdražji v vsej državi in je imel lani precej deficita. Nekaj mesecev sem, odkar je tramvaj cenejši, število potnikov stalno narašča in električna centrala bo imela od cenejšega tramvaja lep dobiček. * Odvetnik in ubožno pravo. Odvetnik je po zakonu o odvetnikih dolžan, da prevzame tudi zastopstvo stranke, ki ii je priznano ubožno pravo- Razlogi, zaradi katerih more odkloniti tako zastopstvo so izrecno navedeni v zakonu o odvetnikih. Zgodilo se je. da je odvetnik, ki ie narodni poslanec, odklonil zastopstvo ubožne stranke z motivacijo, da je tako zaposlen z izvrševanjem svojih poslanskih dolžnosti, da ne ti mogel dovolj skrbno zastopati strankine koristi. Disciplinski svet odvetniške zbornice pa ni upošteval teh razlogov in je odvet-nika-poslanca kaznoval s pismenim ukorom. Disciplinski svet se je postavil na stališče, da poslanski ali politični posli odvetnika ne opraščajo odvetniške dolžnosti, med katere spada po zakonu tudi zastopanje ubož-nih strank. Odvetnik se je proti kazni pritožil in odvetniški disciplinski svet prika-sacijskem sodišču v Beogradu ga je oprostil kazni vseh plačil, češ da so bili njegovi razlogi za odklonitev zastopava upravičeni. Odvetniški disciplinski svet pri ka-sacijskem 9odišču je torej tudi mnenja, da odvetnik, ki je narodni poslanec, zaradi svoje politične zaposlitve ne bi mogel zastopstva ubožne stranke vršiti tako, kakor bi njeni interesi zahtevali. * Razveljavljena sodba t znani bosanski agrarni aferi y četrtek ie kasacijsko sodišče rešilo priziv obsojencev v znani bosanski agrarni aferi. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu so bili. kakor znano, obtoženi 'šef mestne kontrole v Sarajevu Vladimir Stojič in 35 drugih oseb. zapletenih v afero. Med njimi je bil tudi bivši narodni poslanec Husein Kadič. Obsoieni so bili s Stojičem vred še štirje državni uslužbenci ter bivši poslanec Kadič in dva zasebnika. Vsi ostali obtoženci so bili izpuščeni-Obsojenci 90 vložili priziv. državni tožitelj pa je zahteval revizijo. Kasaciisko sodišče je sodbo okrožnega sodišča razveljavijo na ta način, da 90 bivši poslanec Kadič in dva zasebnika oproščeni, o krivdi ostalih obsojencev pa bo moralo okrožno sodišče v Sarajevu vnovič razpravljati. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Vremenska poročila številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 8. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra. « f»blačno6t 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo temperaturo. 8. maja Ljubljana 7 758.2, 12.6. 03, NI 10, 17, dež; Ljublj. 14 758-8, 15.2. 68, SSW2 10, - dež; Maribor 7, 757.4 13. 90, NI 10, 15, dež; Zagreb 7, 758 15, 80, SE2 8. —; Beograd 7 758-8. 14 70, ESE4 7, -, -; Sarajevo 761.5, 12, 90, O 10, 5. dež; Skopdje 7, 758.4 15. 90. O 10. 3. dež; Kumbor 7, 757.i, 16, 90 0, 10 3. dež; Split 7, 757.2 15. 90, O 7. 1. dež; Rab 7, 757.9, 16, 60 O, 6. — —: Rog. Slatina 7, - 13, 95 W2. 10, U. dež. Temperatura: Ljubi lana 21. 12.2; Maribor 17, 12; Zagreb 22, 12; Beograd 22. 13; Sarajevo 21, 9; Skoplje 17 11: Kumbor —, 15; Split 17, 14: Rab — 14; Rogaška Sla-18* 13. * Potresni sunki v severni Dalmaciji. V četrtek ob 4. zjutraj so v Šibeniku občutili potresni sunek, ki pa ni bil močan in je trajal 7 sekund. Lahke potresne sunke so občutili tudi v raznih drugih krajih severne Dalmacije, o kaki škodi pa niso javili od nikoder- * Letošnje lepake Siidmarke smatra »Koroški Slovenec« za zelo značilne. Prikazujejo namreč slovensko koroško ozemlje in na njem kot velike trdnjave od Siidmarke vzdrževana ali zasnovana šolska poslopja v Beli, Ljubelju Medvedjem dolu. Ledenicah in drugod. To *>ove da hoče Stidmarka lu-di v bodoče z bolestno strastjo in za vsako ceno ponemčevati slovensko deco, da tako »zavaruje južno-nemške meje«. Na vsak način naj torej na južni meii države živijo narodni odpadniki namesto poštenjakov, ki ljubijo svoje in zato spoštuieio tuje. Namesto poštenjakov hočejo imeti sramotilce mater, domače slovenske besede in domačije. » Nevarna tihotapska pota. Finančni organi so d— Sokolska tombola bo nepreklicno v nedefljo 10. t m. ob 15. na Glaziji. Tombole: šivalni stroj, radio, moško in žensko kolo, žepna ura in drugo. Oglejte si dopoldne razstavo na Glaziji. e— Akademija pomladka Jadranske sira* ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. že na celjski gimnaziji ee bo pričela drevi Spored je zelo pester in zanimiv. Obiščite to zaključno šolsko prireditev. Telovadni nastop učencev in učenk oeljske gimnazije, ki bi moral biti ob 10. na Glaziji, je zaradi neugodnega vremena preložen na poznejSi čas. e— Prihodnje gostovanje ljubljanske drame v celjskem gledališču bo v torek 12 t m. ob 30. Gostje bodo uprizorili že za 5. t. m. določeno učinkovito komedijo »Gozd«, delo znanega ruskega dramatika Ostrovskega. ki je doživelo v Ljubljani velik uspeh. Neabonenti dobijo vstopnice v trafiki g. Frejleta na Dečkovem trgu. e— Planinski dom pod Tovstom. Mestna občina celjska je lani začela graditi velik planinski dom poleg sedanje Celjske koče, ki ne zadošča več naraščajočim potrebam in zahtevam tujskega prometa in zimskega športa. Lepa zgradba je v surovem stanju pod streho, delo pa počiva kljub dejstvu. da je bilo oddano gradbenemu podjetniku g. K- Golograncu. ki ima kot imenovan mestni svetnik v upravi mesta Celja gotovo važno besedo. V interesu tujskega prometa je, da se stavba čimprej dovrši in izroči svojemu namenu. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 30.30 velefilm »Viktorija« in zvočni tednik. Pri lenivosti črevesja je naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica prijetno, dobro delujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker cesto dobro delujejo že male količine Ogl. reg. S tw 30CT4O&. e— Mestna občina celjska razpisuje oddajo voženj za na voz gramoza na občinske ceste. Točnejše navedbe so razglašene na uradnih deskah. Iz Maribora a— Odlikovanje zaslužnega moža. Na 6Teskem načelstvu je izročil te dni sreski načelnik g. Popovič mnogozaslužnemu županu občine Košaki g. Ivanu Cerinšku zar-služeno odlikovanje zlate kolajne 3 katero ga je Nj. Vel. kralj Peter H. odlikoval za državljanske zasluge. a— Ljubljanski češki konzul v Maribora. Danes s popoldanskim brzov]akom prispe v Maribor ljubljanski češkoslovaški konzul St. Minovsky, ki se udeleži današnjega slavnostnega zaključka čeških tečajev na srednjih šolah in ki bo ob fcej priliki obdaril tečajnike s knjigami. a— Literarni večer v proslavo materinskega dne v Ljudski univerzi, ki je bij napovedan za 11. t. m,, se je zaradi nepredvidenih razlogov preložil na torek 12. tm. Cankarja, Zupančiča, Gradnika, Seliškar-ja, Klopčiča in I. Slokanovo recitirajo gdč. Godinova in Ivanuš ter gg. prof. Novak in Dolar. Uvodno besedo govori prof. Ostrouška. ar- V proslavo P. Zrinjskega in K. Pran-kopana priredijo dijaki državne trgovske akademije slavnostno akademijo 11. t. m. v Narodnem gledališču. Na sporedu bo razne pevske in glasbene točke ter enode-janka »Vest«. a— Vsi v Maribora bivajoči tadi državljani se pozivajo, da se zglasijo v mesecu maju pri predstojništvu mestne policije s dovoljenjem o zaposlitvi, izdanim za nedoločen čas, oziroma z izkaznico o poklica in 25 Din koJekom. a— Gledališke novice. Drevi je premiera znane škvarlrinove komedije >Tuje dete«. Jutri popoldne »Sv. Anton«, zvečer prva repriza >Tujega deteta«. Obe predstavi v nedeljo gresta v prid igralskega penzijskega sklada. a— Vlom v Studijsko knjižnico pred malim senatom. Včeraj je mali kazenski senat obsodil na 16 mesecev strogega zapora 21 letnega bivšega litograCa F. K. ker je v februarju letos kot sluga pri študijski knjižnici vlomil v pisalno mizo ravnatelja Glaserja in odnesel 150 Din. Razen tega je ukradel mag. slugi Komarju is zaprte omare v stanovanju nad 4000 Din in nato, pobegnil ter se potem, ko je denar zapravil, zopet vrnil v Maribor, kjer je izvršil novo tatvino v škodo trgovca Zupanca v Vilharjevi ulici. a— Na 177 let Ječe je b0o stoipno obsojenih 31 kazneneev, ki so bfili včeraj pogojno odpuščeni, ker so se izkazali vredna pomilostitve Skupno so presedeli 120 let. a— Človek, ki je ustrelil »»oglasnega Guzaja, umrl. V Maribora je umrl te dni 83 letni upokojeni orožniški narednik Marko Grizald. Grizold je leta 1880 ustrelil zloglasnega roparja Guzaja, ki je ka. kor znano dolgo vrsto let strahov al prebivalstvo ob štajerško-hrvatsM meji Iz Kranja r— Akcija za raširitev ljubljanske bolnišnice. Jugoslovensko akademsko društvo ▼ Kranju je sklicalo v torek meddruštveni sestanek vseh kulturnih in strokovnih dre-štev. Namen tfga. sestanka je bil, da zainteresira vsa javna društva m ustanove v območja Kranja za veliko javno akcijsko znorovanje za razširitev ljubljanske bolnišnice. V ta namen se je osnoval propagandni odsek, v katerem so nastopili Narodna čitalnica, gasilske župe, SDZ, JNS, Obrtniškega udruženja in Prosvetnega društva. Naloga tega odseka je, da izvede javno zborovanje akcijskega odbora za razširitev ljubljanske bolnice, ki se bo vršilo 7. junija na glavnem trgu. Na to zborovanje opozarjamo vsa društva, ustanove ter javne meščanske korporacije, da propagirajo to zborovanje in akcijo v vseh ozi-rih podpro. r— Pomladek Jadranske Straže na tekstilni šoli je nedavno priredil lepo uspelo akademijo s plesom Program je obsegal lepe izbrane točke. Moški zbor je zapel pod vodstvom g. Lašioa Jenkovo »Morje Adrijamsko«. Delegat oblastnega odbora JS iz Ljubljane je podal nazorno sliko o pomenu JSLMoglri zbor je potem zapel Zaj-čevo »avljal-na zadruga v Ljubljani, namreč 44.3 milijona Din, in mariborska nabavljalna zadruga, ki je prodala z 22.4 milijona Din blaga. Blagovne zadruge državnih uslužbencev v dravski banovini so imele lani ob koncu leta za 14.39 milijona Din blaga v zalogi, zadružniki pa so dolgovali zadrugam 11.3 milijona Din; lastna sredstva zadrug v dravski banovini so prav znatna. Deleži članov znašajo 3.2 milijona Din, ga-rantne vloge 1.9 milijona Din, razni fondi pa 14.1 milijona Din. Največ lastnih sredstev ima železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani, namreč 9.3 milijona Din in mariborska nabavljalna zadruga, ki ima za 6 milijonov lastnih sredstev. Kreditne zadruge Bilančna vsota vseh kreditnih zadrug državnih uslužbencev je narasla lani od 90 na 107 milijonov Din, od tega v dravski banovini od 16.4 na 20.6 milijona Din. Zanimivo je, da so najboli razvite kreditne zadruge državnih uslužbencev v drinski banovini, kjer zlasti prednjači železniška kreditna zadruge v Sarajevu, ki ima sama bilančno vsoto 34 milijonov Din. Po višini hranilnih vlog pa so najmočnejše kreditne zadruge državnih uslužbencev v dravski banovini, ki imajo 11.6 milijona Din hranilnih vlog, dočim imajo vse kreditne zadrug« državnih uslužbencev v naši državi skupaj 29.3 milijona Din hranilnih vlog. Kreditne zadruge državnih uslužbencev dolgujejo skupaj savezu 27 milijonov, od tega zadruge v dravski banovini 2-9 milijonov Dan. Lastna sredstva zadrug v dravski banovini so znašata lani 2.2 mii-liiijona Din- Poleg nabavljalnih in kreditnih zadrug je bilo lana v savezu včlanjenih lani 10 stanovanjskih zadrug (prejšnje leto- 12) in 5 produktivnih zadrug (pr. leto 5). Bilančna vsota vseh stanovanjskih zaidrug je lani znašala 6.9 milijona, bilančna vsota produktivnih zadrug pa 0.2 milijona _ Dim- Bilanca samega saveza izkaziuje za lansko leto 1.72 milijona Din čistega dobička (predlanskim 1.76). Obratna glavnica po čl. 70 točka 2., 3. in 4. zakona je narasla od 129.1 na 133-4 milijona Din, lastni fondi so se dvignili lani od 1-5 na 2.2 milijona Din, deleži zadrug pe od 0.69 na 0-75 milijona Ddn. Rada se peni, še bolf osvežuje, izdatna pri uporabi. Di »n. NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Znaten odtok zlata iz Francije Pomirjenje. ki je nastopilo neposredno po povišanju diskonta Francoske banke, je trajalo le kratek čas. Zadnje dni se je na mednarodnih deviznih tržiščih znova pojavila nervoznost, zlasti glede francoskega in švicarskega franka. Tudi na pariški borzi je prišlo do novega padca tečaiev ki je zadel tako rente kakor tudi bančne delnice. Pri tem je značilno, da prihajajo prodajni nalogi na pariški borzi predvsem iz širokih slojev publike. Novo vznemirienie je poslednje dni povzročila objava finančnega programi! komunistične stranke v Franciji. Za ta program se gotovo ne to našla v francoski zbornici večina, vendar ie v sedanji napeti situaciji še poostril zbeganost v širokih slojih prebivalstva. Neugodno je na razpoloženje vplival tudi poslednji izkaz Francoske banke za čas od 24 aprila do 1. maja. Ta izkaz zaznamuje ponovni odtok zlata v višini 1169 milijonov frankov, tako da je znašal 1- maja zlati zaklad 60.768 milijonov frankov. Če upoštevamo. da se ie položaj poostril šele v soboto 2. maja in da je v ponedeljek in torek Francoska banka izgubila dnevno po pol milijona frankov zlata, tedai vidimo, da je tudi v poslednjem tednu pred 1. majem izgubila prav znatno količino zlata. V zadnjih petih tednih se je odtok zlata iz Francoske banke gibal takole-od 27. marca do 3. aprila 1670 milj. frankov od 3. aprila do 10. aprila 945 milj. frankov od 10. aprila do 17- aprila 484 milj. frankom od 17. aprila do 24. aprila 551 milj- frankov od 24. aprila do 1. maja 1169 milj. frankov skupaj 4819 milj. frankov V posledjih petih tednih je Francoska banka izgubila za 4819 milijonov frankov ali 14 in pol milijarde Din zlata. V prvem tednu aprila se ceni. da ie znašal odtok nadaljnji 2 milijardi frankov, tako da bo sedaj znašal francoski zlati zaklad nekaj manj nego 59 milijard frankov, dočim je znašal lani ob koncu marca skoraj 83 milijard. Dunajska vremenska napoved za soboto; Ponekod močno oblačno, sem in tja tudi padavine. Temperatura kraievno zelo različna. Velika konferenca gospodarskih zbornic Velika konferenca gospodarskih zbornic v Novem Sadu je •včeraj nadaljevala svoje delo. V glavnem so bile razprave v komisijah, ki so obravnavale posamezne gospodarske probleme. V plenumu se je vršila obširna razprava o davku na poslovna promet, pri čemer so vsi govorniki zahtevali koreniite reforme. Podrobna razprava se je vršila tud'i glede trošarin na vino in žganje, ki ubijajo gostilničarskd stan. Nekateri govorniki so zahtevali, naj se trošarine na vino in žganje sploh ukinejo, drug.i pa so bili za to, da trošarine sicer ostanejo, izenačiti pa jih je treba za vse banovina. da ne bo tako ogromnih razlik pri obremenitvi, kakor so sedaj. Mnogo je bilo govora tudi o načrtu uredbe, o preskrbi industrije z domačimi surovinami. Skoro vsi govorniki so zahtevali, n&j se tozadevna uredba odloži, ker bi rodila le slabe posledice tako za industrijo, kakor za produ-cerute. Kongres se je odločno izjavil _ proti nameri, da bi se oddelek za zunanjo trgovino izločil iz trgovinskega ministrstva ter priključil zunanjemu ministrstvu, ker bi na ta način zopet zavladal dvotirni sistem, kar bi poslovanje še bolj otežkoči-lo. Končno je bilo sklenjeno,_ da se vsa vprašanja obrazložijo v obširni spomenici, ki naj bo priključena splošni resoluciji. izvoz uvoz 1. četrti. 1933. 0.7 1.5 1. četrti. 1934. — 1.8 L četrti. 1935. — 5.0 1. četrti. 1936. 0.1 10.1 Kakor vidimo, Japonska iz Jugoslavije prav nič ne uvaža, dočim se naš uvoz japonskega blaga naglo dviga. Zato so bili obrambni ukrepi proti nadaljnjemu naraščanju uvoza iz Japonske v resnici potrebni. = Izvoz polžev. V vrbaski banovini so pričeli zbirati polže za izvoz v inozemstvo, kjer jih cenijo kot delikateso. V prvih štirih mesecih tekočega leta so iz vrbaske banovine izvozili v inozemstvo že 15 va. gonov polžev. Kmetje pridno zbirajo polže v gozdovih in na travnikih in jim trgovci plačujejo 1 Din za 1 kg. — Naknadna zamenjava bankovcev po 1000 in 10 Din na državnih blagajnah. Po-čensi od 20. t. m. bodo glavne državna blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, kri jim je rak za zamenjavo pri Narodni banki potekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din »z dotiskano rozeto« izdaje 30. novembra 1920. nadalje 10 dinarski bankovci »rdečkaste« izdajje od 26. maja 1926. in 10 dinarski rdečkasti bankovci od 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev ne zastari. Za zamenjavo je potrebno, da lasrtnik bankovcev sestavi seznam bankovcev po vrsti, seriji •in številki, da seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj točni naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi. Gospodarske vesti = Znatno povečanje uvoza japonskega blaga. Kakor znano, smo pred tedni uvedli uvozno kontrolo glede uvoza blaga iz Japonske in se odslej sme uvažati japonsko blago le s posebnim uvoznim dovoljenjem. Da je bil ta ukrep potreben, nam priča naglo naraščanje uvoza japonskega blaga, ki mu ne stoji nasproti skoro nikak izvoz našega blaga v Japonsko. V prvem četrtletju letošnjega leta smo uvozili iz Japonske že za preko 10 milijonov Din blaga, to je še enkrat več nego lani ob istem času. "aša trgovinska bilanca z Japonsko pa se je v prvem četrtletju zadnjih let gibala takole (v milijonih Din); Borze 8. maia Na ljubljanski borzi so se danes oficiel-ni tečaji v splošnem nekoliko okrepili, ker je švicarski frank intervalutarno slab. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9-20 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu ie bil promet v avstrijskih šilingih po 9.18 v grških bonih po 30.50 in v španskih pezetah po 6.85. Nemški klirinški čeki so danes nadalje popuščali in 90 se trgovali v Ljubljani po 13.35, v Beogradu po 13.2976 in v Zagrebu po 13.26, odnosno za konec mata po 1&19 in za konec junija po 13.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 357 — 357.25 (v Beogradu po 858). Promet je bil še v 7°/o invest posojilu po 80.50 (v Beogradu po 82.50). Devize ~~— Ljubljana. Amsterdam 2065.30 — 2979.90, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 74490 — 749.96 Curih 1424.22 — 1431.29, London 217.48 — 219-54 Newyon* 4951.07 _ 4387.38 Pariz 288.75 — 290.19 Praga 181.48 — 182.58. Curih. Beograd 7, Pari* 20.31, London 1536 Newyork 308.375, Bruseli 52.45, Milan 24.30 »Madrid 42 Amsterdam 206.25, Berlin i24.60 Dunaj 56.10. Stockholm 79.20, Oslo 77.15,' Kobenhavn 68.55 Praga 12-77, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 357.25, 4% agrarne 48 den. 6"/« begluške 62.75, 6°/o dalm agrarne 62 — 63.50, TU invest. 80.50 — 81.50 7°/* Blair 72.25 den., 7% Drž. hip banka 82.25 — 83. 8»/» Blair 82 den.; delnice: Narodna banka 6500 bL, PAB 217 den. Sečerana Osiiek 146 bL Beograd Vojna škoda £57.76 — 358.50 (358), 4°/« agrarne 48 — 48.50 (48 — 48.25) 6°/e begluške 66.50 — 67, 7°/® invest. 82.25 - 82.50 (82.50), 7%> Blair 72.75 — 73. 8»/. Blair 82.25 den. Narodna banka 6325 — 6350 (6350), PAB 216 — 217. Blago v v* ^ tržišča 21TC + Chicago, 8. maja- Začetni tečaji: P5e-nica: za maj 94, za sept. 85; koruza: za maj 63, za sept. 59375. + Winnipeg, 8. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 77, za sept 79. + Nomadska blagovna borna (8. t. m.) Tendenca stalna — Pšenica: baška in sremska 132—134, okolica Som bor in b®* naitska k31—133; baška ladja Tisa 139— 141; ladja Begej 138—140; slavonska 136 —138. Oves: baški, sremski in slavonska 123—125. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50—130. Koruza: baška, sremska in banatoka 99—100. Moka: baška in banart-ska »Og« in »Ogg« 220—230; »2« 200 —210; »5« 180—190; »6« 160—170; »7« 132.50—142-50; »8« 102.50—105. Otrobi: baški, sremski in banatski 98—102. Fižol: baški in sremski beli 165—170. 4- Budimpeštanska terminska borza. (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Plenica: za maj 15.43 — 15-44; koruza: za maj 11.82 — 11.83 za juiij 12.26 — 12.27, za avg. 12.35 — 12.38. BOMBAŽ + Liverpool, 7. maja- Tendenca stolna. zaklj. tečaja1: za maj 6.16 (prejšnji dan 6-16), za dec. 536 (5_56). -f Newyork, 7. maja. Tendenca vzftraj-na. Zaklj. tečaji: za maj 11-55 (11.53), za dec. 10-37 (10.27). Iz Julijske Krajine Silicij v Istri Poleg premoga in bavksita so prttšeli v zadnjem času v Istri kopati tudi silicij, ki ga je v velikih količinah zlasti v Zatroni-ču, kjer je neko podjetje zgradilo tudi že vse potrebne tehnične naprave, dalje v Ti-njanu. okoli Pazina in drugod. Strokovnjaki so se že pred 6 leti pričeli zanimati za to rudnino in so dognali tudi njeno kakovost Sedaj zalagajo z istrskim silicijem že vse italijanske steklarne, ki so ga doslej uvažale predvsem iz Francije. Istrski silicij krije 85% potreb vsega italijanskega steklarstva, ostalo količino rudnine dobivajo tovarne z drugih krajev v Italiji. Znatno so pripomogle k razvoju te panoge istrske industrije tudi sankcije in je v deželi sedaj zaposlenih že okrog 1000 delavcev pri kopanju silicija. Drobne novice Iz duhovniške službe. Za vikarja v Šentviški gori je bil imenovan g. Vladimir Ko- mac. V Idriji je napovedal stečaj znani sodavi-čar in gostilničar Josip Kos. G- Kos je bil zadnja leta baje iz političnih razlogov stalno pod nadzorstvom policije. V Trstu je bilo te dni zaradi prekržitev uradnega cenika in drugih odredb oblasti glede prodaje življenjskih potrebščin na drobno kaznovanih spet več trgovcev. Svoje lokale so morali zapreti za nekaj dni Olga Bratoš pri Sv. Jakobu, Anton Colja v Gvar dijeli in Anton Sčuka v Barkovtjah. Takih prekrškov je bilo v zadnjem času ie mnogo več in tudi v večjem obsegu, vendar je bil od italijanskih trgovcev kaznovan samo eden. • •• ŠAH Bilanca dr. Aljehinove turneje po Jugoslaviji Bivši svetovni prvak dr- 'Aljehdn je te dni zaključil svojo turnejo po Jugoslaviji. Tekom enega meseca je odigral 16 simul-tank v naših mestih, poleg tega še eno v Sofiji. Skupno je igral na produkcijah v naši državi 619 partij, od katerih je 433 dobSl, 76 izgubil in i 10 remezir&l. Rezultat je znatno slabši za dr. Aljehina nego oni s prve njegove turneje po Jugoslaviji v zimi 1930/31. Takrat je dT. Aljehrin izmed 535 partij dobil 436, izgubil samo 30 in remizirail samo 69. Po procentih je dosegel sedaj približno 79, L 1930/31 pa 88. Poleg tega so produkcije sedaj trajale skoro povsod mnogo d«J(j časa nego pri prvem gostovanju. Dr. Aljehdn je som ob vsaki priliki poudarjal, da je šahovsko življenje v Jugoslaviji med obema njegovima obiskoma izredno napredovalo, moč igralcev da je zelo narasla. Se poseben napredek so pokazala nekatera večja mesta, ki so dosegla še mnogo večjo razliko napram 1. 1930/31 kakor pa je nazvidna iz skupnega rezultata turneje. V tem ozi-ru je treba omeniti zlasti Sarajevo, Spliift, Ljubljano Zagreb in Maribor. Kot najmočnejša šahovska cente« v državi sita se izkazala Zagreb in Ljubljana. Dr. Aljehin je mnenja, da ima Zagreb izkušenejše ša-histe, Ljubljana pa več mladih talentov.— število igralcev na produkcijah je bilo omejeno s 40- Za naval interesentov je bilo ito skoro povsod mnogo premalo. Sploh je bilo zanimanje javnosti za produkcije izredno, povsod tudi rekordno Število gledalcev- V tem oziru je dr. Aljehin omenjal zlasti Celje ki je tokrat prvič priredilo njegovo sinvulitanko in doseglo časten rezultat. Tuidii splošno zanimanje za šah se je torej pri nas v zadnjih letih očavidno zelo dvignilo. Stražnik.- je Dedno na svojem mesta, ponoči in o megli, burji in deiju. Prehlada in utru* jenosti ga varujejo PALMA PALMA-OKMA GUMI POOPIAH ISRjijSJ i M pri vMlnm Čevljarskem enoj it ru I Sokol Vesti iz Saveza SKJ. Pričenja doba pomladanskih zasedanj najvišjih jugosloven-skih sokolskih zborov. Predvsem bo že to nedeljo, 10. maja seja celotne savezne uprave, kjer bodo podali svoja poročila vsi savezni odseki o delu v letu 1935. Potem bodo sledila poročila vseh župnih starešin, nakar bo uprava razpravljala o predlogih, ki naj pridejo na bodoči glavni skupščini Saveza, dne 7. junija na dnevni red. Po seji uprave bodo zborovali 16. in 17. maja vsi župni prosvetarji, kjer bodo sestavili m odobrili delovni načrt za bodoča tri leta. Teden kasneje bo sledil zbor načelnikov in načelnic in nato, kakor smo že omenili, zvezna glavna skupščina, ki bo tudi to pot v Beogradu, že v novem sokolskem domu društva Beograd-matica. Opozarjamo na sokolska radiopredava-nja! Ta mesec bodo v okvirju nacionalne ure pri vseh treh radiofonskih postajah Bledeča sokolska predavanja: 14. maja br. Macanoviča o temi: Jugoslovenski Sokoli bodo nosili olimpijski ogenj skozi Jugoslavijo, dne 21. maja bo predaval br. Hasan Ljubunčič i* Sarajeva o jugoslovenski misli in Sokolstvu, teden kasneje, 28. maja pa br. prof. Krejčik iz Beograda o temi »Prezident E. Beneš. Glavna skupščine Zveze Slovanskega So-kolstva bo letos v Pragi 10. maja popoldne v Tvrševem domu. Na dnevnem redu je poleg poročil vsedi zveznih funkcionarjev volitev novega starešinstva. Vsaka izmed zvez, ki so včlanjene v SSS, odpošlje na glavno skupščino svojega starosto, njegovega namestnika trn po dva delegata. Kolikor nam je znano, bo jugoslovensko So-kolstvo zastopano po I. in H. zameniku starešine, br. Ganglu in Paunkovičn ter po načelniku br. Pihlerju in načelnici s. Skalarjev! Družabni večer Sokola / preteklo soboto je bil po članstvu ljubljanskih sok. društev srednje dobro obiskan; pač pa so ga posetili skoraj vsi udeleženci župnega na-čelmiškega delovnega tečaja, ki so prebili po napornem delu celega dne nekaj prijetnih uric med brati in sestrami. Potrebno je, da se sliične prireditve med članstvom bolj udomačijo, zato smo prepričani, d« bo Sokol I. v doglednem času priredil zopet kaj sličnega. — Koncertni del večera je otvoril veliki orkester Sokola I, ki šlteje 30 godbenikov in je zaigral prav efektno ček) vrsto koncertnih skladb. Vodil ga je njegov dirigent br. Svajgar. Poleg orkesterskrh točk smo slišali tudi dve skladbi za same gosli ofc spremljevanju gla-sovirja, ki jtilh je izvajal prav posrečeno br. Siraik in dvoje skladb za ksilofon, kar je vzpored napravilo prav pester. Po koncertnem delu se je nadaljevala zabava ob zvokih društvenega jazzoflkestra, ki je odlično razveselil vse one, ki ljubijo ples. Osta-' Id bratje pa so posedeli v prijateljski družbi še dolgo časa hi oglasila se je med odmori večno lepa naša pesem, izvajana po prisotnih bratih pevcih. Prireditelji so se potruditi, da so izpolnila vse ono, kar so v svojih vabilih obetali. Društvo namerava prirediti v poletnih mesecih vsaj enkrat na mesec na svojem tetovadišču prijateljski sestanek članstva ob sodelovanju društvene godbe, jeseni pa drugi družabni večer, kjer bo sodeloval zopet orkester, razni solisti iz vrst društvenega članstva ter bratje pevci Iz življenja na b Litije i— Osebne vesti. Na pravni fakulteti v Soj bo tiči jc bil diplomiran naš domačin g. Brezan Jože iz Gradca pri Litiji. — Višji železniški uradnik g Segula Rudoif, nameščen pri ljubljanski železniški direkciji, stanujoč p« v Litiji, je bal odlikovan z redom sv. Save. — Sresfci podnačelnik g. Vidmar Vinko, marljiv društveni delavec pri Jadranski Straži in strelski družini, je premeščen za sreskega podnačelnika v Novo mesto i— Jutri popoldne ob pol 16. v Sokolskem domu mladinska igra »Gašperček-junak«. i— Sokolsko kegljanje, trajajoče tri dni na novo otvorjenem modernem kegljišču Eri Urški je prineslo našemu Sokolu 4000 ►in čistega dohodka. Kegljači so prejeli lepo število krasnih dobitkov. Iz Šoštanja i— Nevaren tat pobegnil iz zapora. Ko je v sredo hote»k> sodišče zaslišaiti 23- letnega Ivane Končnika, je pašnik našel prazno celico- Končnik je, kakor kaže, z roko segel skozi okence vra«t, znahW zapah in ušel. Orožniki so ga aretira« v torek zvečer v neki gostilni, kjer je zahteval pijačo, Ker se ie gostilničarju zdel sumljiv, je obvestil orožnike. Ob aretaciji se je dognalo, da je Končnik v noči na torek vlomil v pisarno tukajšnje železniške postaje in odnesel okrog 300 Din. dva zavoja voznih kart in nekaj manjših predmetov v skupni vrednosti 5000 Din. Pobeglega vlomilca šteje kriminalna kronika med nevarne pustolovce* ____________ Iz Tržiča 6— Kino predvaja danes m jutri v nedeljo ruski velefilm »Petrograjske bel« noči« in Paramuontov tednik. * RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. uri zvečer in jutri v nedeljo ob 3.15 popoldne in 8. zvečer zvočni film »Krila v temi«- Kot dodatek se predvaja kxaitek zabavni film in nov Patramoun-tov tednik. ___■—- mmmmmrn Naše gledališče DRAMA Sobota. 9. maja; Gozd. Red C. Nedelja, 10. maja: Prva legija. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11. maja: zaprto. 20. maja zvečer bo v Ijublianski drami premiera drame »Tirane- S premiero je združena proslava 251etnice umetniSkega delovanja igralca in režiser ia Milana Skr-binška. Mariborsko gledališče Sobota. 9. maja ob 20. uro: »Tuje de*e«. Red C. Premiera. Nedelja, 10- meja ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih paifcron«. Znižane cene. V korist »Združenja ded. igralcev«. Ob 20. uri: »Tuje dete«. Za pen-zijski sklad gled- igralcev. RADIO Sobota, 9. maja Ljobljana 12: Plošče. — 12.45; Vreme, poročila- — 13; Cas. spored obvestila. — 13.15; Plošče. — 14: Vremenska napoved-18:" Za delopust igra radio orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Čas, vreme poročila, spored, obvestila. —19.30: Nac. ura. — 19.50: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20-20: Gleite, taki se ljudje danes še pri nas dobe. Pester večer s sodelovanjem članov rad. dram. družine, radio orkestra in plošč. Besedilo napisal g. Ivan Rob. — 22; Ca«, vreme, poročila, spored. — 22.15; Pesmi in šlagerje poje g. Mirko Jelačin- Beograd 16-20; Orkestralen koncert — 18.10; Violinske* in klavirske skladbe. — 19.50*: Narodne pesmi. — 20.20: Simfoničen koncert. — 23: Narodne melodije. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra — 20: Violinske skladbe. — 20.30: Orkester. — 51: Meša nprogram. — 23; Plesna glasba. — Praga 19.45; Vojaška godba. — 20.15; Ras-gled po Perziji. — 22.30- Lahka glasba. — Varšava 20: Mešan glasbeni Drogram. — 2130: Veseloigra. — 22: Simfoničen koncert. — 2305: Ples. — Dunai 12; Plošče- _ 14- Piccaver poje. — 15.35: Zborovsko petje."— 17: Plošče po želiah. — 18: Pesmi. — 19.25; Prenos SidneT Jonesove opere >Geiša«. — 22.10: Operne arije. —2305: Plesna muzika. — Berlin 20-10: Večer prešernega smeha. — 22.30- Lahka in plesna muzika. — Miinchen 18: Godba na pihala _ 20.10- Miinchenski večer. — 22.40; Lahka glasba. — Stuttgart 19; Operetni zvoki na ploščah. — 20.10; Majski večer. —2115: Mešan program. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Prijetna noč v bavarskem slogu. — Rim 20i35: Operni večer. samo bloloSka kura lepote od Schroder-Schenke ? Zato ker 80 to ^js^1"^86' naravne in zajamčeno zares uspešne metode negovanja lepote. CISTO POLT brez prifičev, ogrcev, madežev, gubic, mastnega bleska, ovenele kože in znakov staranja dosezate samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura Din 120.—. ZA PREHRANO KOČE samo Pasta Regts! Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, no mi izdamo tudi Vam njihovo »tajno lepote«. Din 18.—, 40.— in 60.—. RAZŠIRJENE PORE, matfiobo in ogrce odstranjuje mandljevo mleko »Asia-mi«. Odstrani obenem tudi šminko. Izdatna steklenica Din 50.—. SUH ORRAZ oživlja in pomlaja črte obmza vodica is kumaric. Odlično odstrani tudi Šminko. Steklenica Din 30. ANTI-HEL emulzija odbija ultra vijo-letne žarke in varuje kožo, da se ne pojavijo sončne pege. — Steklenica Din 50.—. NEPRIJETNE DLACICE na obrazu odpravi s korenino »Rapldenth«. Garnitura Din 50.—. Dobiva se pri parfomerijf in kozmetiki »OMNIA«, oddelek J/2 Zagreb, Gunduličeva ulica ftt. 8/1. nadstr. Pošiljamo tudi po pošti proti nakazani poštnini. Zahtevajte brezplačno Tuja poslaništva v dnevih abesinske anarhije Na levi: Senegalci iz Džibutija, ki so stražili francosko poslaništvo v Addis Abebi — Na desni: Bengalska straža pred britskim poslaništvom, ki leži izven mesta. Na stopnjišču: sir Sidney Barton Svet leti narazen Spiralna meglenica, ki potuje skozi vesoljstvo z brzino 150 km na uro Slovita ameriški astronom prof. dr. M piton L. Humason je odkril spiralno me. ! glenico, ki drvi s tolikšno hitrostjo skozi j vesoljstvo, da bi mogla v eni sami sekundi obkrožiti zemljo. To svetovje hiti skozi neskončnost z brzino 150 milijonov km na uro) torej nekako sedemkrat počasneje od svetlobnih žarkov. Doslej niso vedeli, da more takšno telo sploh razvijati takšno brzino To odkritje potrjuje znano domneva, da leti vesoljstvo narazen kakor eksplodirajoča granata. Dr. Humason je našel meglenico daleč, daleč v prostorju, že ob meji dosega ogromnega stocolskega daljnogleda Car-negijeve zvezdarne, njena oddaljenost od nas znaša 2246 sekstilijonov km, to se pravi, toliko je znašala, ko je prof. Hu- mason meglenico odkril, od tedaj pa se je že tudi pomaknila za tisoče in tisoče milijonov km od nas. Ta oddaljenost je tako ogTomnaj da rabi svetlobni žarek 234.000 milijonov let, preden dospe do nas. Meglenica je v zvezdnem kupu št. 2. Velikega medveda, kjer je najmanj 200 podobnih meglenic, ki so si med seboj oddaljene za deset milijard kilometrov. Humasonovo odkritje bi, kakor rečeno, potrjevalo domnevo, da leti svet narazen in mnogi astronomi menijo, da bi dobili končni vpogled v zgradbo vesoljnosti, če bi mogli dognati, zakaj se oddaljujejo vsi ti svetovni sestavi s takšnimi brzinami od nas in kam. Opozoriti pa je treba, da je tudi mnogo zvezdoslovcev. ki trdijo; da so tolikšne brzine in beg svetovij od nas le navidezne. Ite črno vrtnico! Potem lahko prejmete deset tisoč dolarjev nagrade Iz šlezvika je te dni prišla vest, da je nekemu vrtnarju po dolgih poskusih uspelo vzgojiti popolnoma črno vrtnico. Črna vrtnica je biia problem, ki je že mnogim gojiteljem povzročala sive lase. Na stotine in stotine jih je bilo, ki so jo poskušali vzgojiti, a če je kdo menil, da je dosegel ta cilj, se je vedno izkazalo, da je dosegel le tako temno rdeče cvete, da so se površenemu gledalcu videli črni. Tako bo morda tudi s tem poročilom iz šlezvika. Potem bi bilo senzacije seveda ko_ nec, kajti že pred 45 leti je neki Dunaj-čan vzgojil vrtnico j ki ji je dal ime »Princ Camille Rohan« in ki se je svojim občudovalcem predstavljala s čudovitim vo_ njem in najlepšo črno barvo. Samo če si poedin list gledal proti soncu, si opazil, da je ta barva globoko pn.rpu.ma. Vrtnica pa je svojemu vzreditelju prinesla tedaj vendarle celo imetje, kajti mnogi imoviti ljubitelji cvetic so hoteli imeti to »črno« cvetočo rastlino v svojih vrtovih. Toda njih veselje ni trajalo dolgo. Po osmih letih je rastlina degenerirala, a vse, kar se je enem desetletju imenovalo z njenim imenom, ni bilo niti senca nekdanja krasote. Tisoč in tisočvrstne go vrtnice po svojih oblikah in barvah. A naj Jih bo, kolikor hoče, vendar so njih temeljne barve vedno rdeče, bele ali rumene. Vzgojili so jih v mnogih, premnogih pavrstah, toda popolnoma črnih vrtnic iz njih ni mogoče dobiti. Vrtnice so bitja, ki na vplive in posežke od zunaj v to smer sploh ne reagirajo ali pa se tako vedejo, da umrejo. Morda bo nekoč narava sama imela do. mislek, da bo spravila na dan vrtnico z novo temeljno barvo. Na tej podlagi bi bilo mogoče dalje eksperimentirati. A do- žrtev zmede Ameriška adventistična misijonarka A. B. Stadinova je padla v Addis Abebi kot žrtev krogle iz puške plenilcev in razbojnikov tlej nam ostanejo črne vrtnice nedosežne prav tako kakor modre. Modro vrtnico je celo še težje vzgojiti nego črno. Na vsem svetu ni niti ene teh cvetlic, ki bi vsaj od daleč spominjala na modro vrtnico. Pred mnogimi leti je neki ameriški ljubitelj vrtnic, Francis Bennet, določil nagrado 10.000 dolarjev za tistega ki bi mu kot prvemu uspelo, vzrediti modro vrtnico. Ta nagrada je še danes na razpolago vsem, ki bi se jim takšna vrt-mjica posrečila. Morda bo to nagrado dobila nekoč ču_ dodelnica — narava sama. V svoji ne-preračunljivosti je namreč pred nekim časom ustvarila čudno vrtnico povsem nove barve. Viridiflora so jo imenovali uče. njakL in to je izrazito zelena vrtnica, ki je nastaja z mutacijo Nihče ne more povedati, kateri zunanji vzrok je rastlino do tega pripravil, da je začela cveteti nepričakovano z zelenimi cveti. Pot za cesarjem JHvina na padalih Kakor rano že poročali, so italijanski letalci. ki jim je bila dana naloga oskrbovati napredujočo armado z živežem, prenašali s svojimi aparati tudi živo živino, ker zavoljo vročine in velike vlage v tamkajšnjih krajih sedaj ni misliti na prevoz zaklane živine. Tako so letalci naiprvo za čete v Au9i spustili s padali na tla dve živi govedi in 70 koz. Bil je to prvi poskus te vrete in ker se je dobro obnecel. so ga uporabili takoj tudi drugod. KDO JE PRVI DEJAL? Izrek »prizor za bogove« dobimo najprvo Pri Goetheju, in sicer v njegovi spevoigri »Ervin in Elmira«. Da »ena sama lastovka še ne stori pomladi« je ugotovil kot prvi stari Aristotel- Tudi besede o »roki. ki roko umiva«, izvira od starega Grka. in sicer od pesnika Epiharma. ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem. 0 človeku, ki »od samih dreves ne vidi gozda«, govori Wieland v svojem »Musario-nu«. Z vprašanjem, kje nekoga »čevelj žuli«, se je bavil prvi sloviti zgodovinar Plutarh. »Temno točko« je Naooleon I. uvedel v besedni zaklad vsega človeštva. Tibet se modernizira Pomembni tehnični načrti velikega lame Američan Gordon B. Enders, ki je že štiri leta inostranski svetovalec velikega lame v Tibetu in se mudi ta čas v New Yorku, da bi uredil neke tibetske zadeve, je vedel časnikarjem povedati mnogo zanimivega o stremljenju vrhovnega posvetnega in cerkvenega poglavarja te dežele, da bi se modernizirala. Med drugim je povedal da se v kratkem otvori prva tibetska letalska proga, ln sicer to ta proga vezala Lhaso »prepovedano mesto«, s Šanghajem. Sledila bo nato le- Ladja, ki je odpeljala negnSa iz Džibutija ▼ Haifo Bas Nasibn (zgoraj), eden najsposobnejših abesinskih vojskovodij in njegov šef generalnega štaba, turški general Vehib paša, ki sta sledila Haileju Sefassijn v Džibuti in od tam v Palestino ■ ■ , »k«;«**'! : ,~, * 'O, "dneva, pričenjajo tam kenguruji polagoma zavzemati mesto, ki so ga imeli doslej psi. Ljudje vodrijo živafli kakor pse na vrvici, ponoči pa jšh zavoljo njih izvrstnega posluha uporabljajo za čuvanje. V tej funkciji so kenguruji nemara nevarnejši od psov, kajftii s svojimi mišičaisitiimii nogama so sposobni deliihi strašne udarce- Edini nedoetaitek kengurujev je ta, da sitane en sam vrečar toliko, koltkor 50 navadnih psov. ANEKDOTA Matematik Kari Friedrich Gauss je moral svoje nove nauke braniti proti mnogim nasprotnikom in je to tudi znal. Že kot deček je bil pogumna osebiea, ki se ni dala tako lahko ugnati v kozji rog. Nekoč je na sprehodu srečal svojega vladarja vojvodo Wiihelma Ferdinanda Bruir sviškega. Vojvoda se je rad pošalil z otroki, pa je deal malemu Karlu: »Vidiš, tam na vrhu zjvonika glavne cerkve sedi muha. Ali jo vidiš tako razločno kakor jaz?« Gauss ga je pogledal z bleščečim se pogledom, potem je dejal: »Muhe gospod, sicer ne vidim, čujem pa razločno, kako po vrhu zvonika škrablia.« VSAK DAN ENA »Nu, jaz sem bila že pred pol ure oblečena, ti pa Se vedno sediš pred zrcalom.. x (»Poiitiken«) »JUTRO« št 10Z, 7 Sobota, 9. K. 1936 3 14 uit ur ni pregled Epos materinstva Pearf S. Bučk, »Mati«. Roman. Poslovenil Vladimir Levstik. Tiskovna zadruga 1936. Cena: broš. Din 4&— vez. v platno Din 48.— Peari Buck je ženska. Američanka je-bereš to ime — po naše bd rekldc Bisera Kozlov a, tako nekako — te nehote obide predstava dolgonogega hob"wood- sko — prerijskega bitja in po možganih ti za vojn jo vse tozadevne strahote, kar jih veš. »Mati« •.. Saj ra mogoče, dta bi imela tnko sufražefloa dosti prida povedati o •tetn predmetu. Kaj dobrega more prittd iz Galileje! In sploh: ženski romani... Vkljub Umd-setovl, Lagerlofbvi in še komu. Izjema so konec koncev samo potrdila, zvito skleneš sam pni sebi, in mak) manjka, pa bi z občutkom zimagosJavneoa odrešenja položil knjigo v kraj, češ: nrisi me speljale na led! Potem pa-.. Potem pa vendar odpreš — če te namreč Bog m popolnoma pozabil — teko, za poskušnjo. In osupneš že nad prvim odstavkom. Saj na mogoče. Nič Holy-wooi3a, nič prerije, nič sufražetsitva, nobene žensfcoromainske romantike- Sama preprostost, skromna, kakor življenje uboge kitajske kmetice, ki gre mimo tebe, gola kakor vsi veliki, večni umotvori. In že začuitiš onkraj besed in stavkov tisto, koir je edina osebna črta knjige: pisateljrično vročo, svetniško strastno vero v predmet, v prvobitno moč resničnosti, ki jo pripoveduje vero v to, da »Mati« ze 6vojo zmago nad teboj ne potrebuje siromašnih peresnih umetnij. Od tega trenutka si izgubljen. Bereš, bereš in z vsako vrstico te jemlje knjiga neizprosneje v svojo oblast. Prizornica dejanja oživlja, ljudje na njej drhtijo in dihajo okoli tebe, kakor da bi se te dotikali « toplimi znojnimi telesi. Okoli tebe? Saj so že v tebi: njih življenje je tvoje življenje, in ta mati, ta močna nagonska, jedi in rodnje lakotna Kitajka v hlačah in koteninasti suknji, ta tuja žena s svojo pranaturno prepirljivo-sSjo, ki je zmerom dobrota in svojo usodno nujno dobroto, ki je zmiirom borbena in prepirljiva, ta junakinje Pearle Buckove, »Mati«, zakaj drugega imena ji ne zveš, ki je kakor rodna maiti, sestra in hči-. • Ko prideš do konca, težko da bi se bil utegnil zavedeti močne, brezčasne umetnosti tega nenflilišpanetga pripovedovanja. Šele polagoma, čez dni in tedne jo spoznaš, po čudežu, ki ga je storila naid teboj., s tem, da ti je ob ponižnem kosu življenje na drugem koncu sveta odkrila najgloblji smisel in najnotranjo resničnost korenin, iz katerih mste tvoje lastno, evropsko življenje. To je tisti čudež, ki ge je R. Ripling pri držal moškemu pogledu iz oči v oči. » . •. there is neither east nor wesit, bor-der nor breed nor birth ...« In to je tista čisto velika najvišja umetnost, ki sega čez vsa morja in brati vse celine- Hednrich Mann — če me spomin ne vara? — je nadnje zapisai. da j« tisti roman najboljši, ki obsega kar največ reči ▼ kar najpopolnejšem redu. Heinrich Mann ni rojen pod zvezdo Pearle Buckove: njegove miši so zamotane evropske misli, in da jtiih prav razumeš, si jih moraš pravilno razložiti- Površen bralec »Matere« na primer ne dobi vtisa, da bi obsegal ta roman kdove kako mnogo snovi. V štirih, petih urah ga prekitiš, če si hiter. Kaj se pe zgodi? Mati, njen mož, stara tašča, trije majhni otroci. Mož je lahkomiseln in sebičen, nekaj ga vleče v široki svet. Vsa skrb je na materi, zato se mnogokrat prička z možem. Nekega dne odide mož brez slovesa in se ne vrne več. Mati čaka, obupa, vara sosede z naročenimi pismi, v katerih ji mož sporoča, da ima službo in da se mu dobro godi- Sama pri sebi ve, da ga ne bo nazaj, in kar je hujše: ve, da ne more živeti brez moža. Njena kri vpije po spočetju. iz te nepremagljive nujnosti se vda gospodarjevemu oskrbniku, in da bi šlo vse Cankarjeva f,Lepa Vida" v Zagrebu Zagreb, 6. maja. Snoči je bila po več kakor desetih letih ponovno uprizorjena v Malen gledališču >Lepa Vida« v Nučičevem Drevodu. Tokrat je prišla na oder kot javna produkcija učencev igralske šole M. D. Janeček v počastitev 60 letnice rojstva Ivana Cankarja. Tudi Pf\ie so jo uprizorili učenci tedanje Državne igralske šole. Obakrat ie Cankarjevo >pesem hrepenenja« režiral naš reprezentativni igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič. ki je še na ljubljanski premieri L 1912 'igral Dolinarja. Sploh ie velika zasluga Nučiča, da je zagrebški gledališki publiki Cankar precej znan, saj so v teku zadnjih let tukaj predvajali »Jakoba Rudo«, >Kralja na Betajnovi«. »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« Nučič se je potrudil. da bi tolmačil »Lepo Vido« po pisateljevih intencijah. zato je podrobno za-naliziral samo delo, vse pisatelieve zapiske o njem ter mnenje naših cankarologov. Na temelju vsega tega jo je Nučič poskusil interpretirati kot delo globoke in močne dra-matske akcije, nasprotno onim. ki vidio v njem predvsem lirsko pesem. Solo telesne kulture je ustanovila gospa Mirjana Dragana Janeček še 1. 1926 v Pragi. Pred petimi leti jo je preselila v Zagreb, kjer je pred dvema letoma otvorila tudi oddelek za igralsko izobrazbo. Ta svojevrstna šola je tudi v Zagrebu ohranila svoj praški sloves. Gospa Janečkova poteka iz ugledne zagrebške rodbine, vzgojena je pa bila večidel v Pragi. Njen ded dr. Gustav je bil priznan kemik in predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, oče dr. Dragan je bil nacionalni delavec in tajnik Hrvatske sokolske zveze mati pa izredno glasbena žena in odlična pianistka. Vse te lastnosti 90 zapustile sledove tudi pri gospej hčerki- V svoji stroki se je zelo izobrazila; dovršila je kar štiri svetovno znane šole: Za ritmiko švicarsko šolo Dalcro-se, za plastiko ameriško—francosko šolo Duncan za gimnastiko nemško šolo^ Medau —Bode ter za ortopedijo Visoko šolo telesne kulture prof. dr. Klappa v Berlinu. Šola ge. Janečkove se vzdržuie iz lastnih sredstev, brez kakršnekoli iavne podpore. Oddelek za telesno kulturo stoii pod neposrednim vodstvom gospe ter se deli na zdravstveno gimnastiko, sabljanje, ritmiko, plastiko in balet. V oddelku za igralsko izobrazbo, ki ga vodi naš Nučič se podučuje igralstvo, dihanje in retorika srbsko—hrvat- tako, kakor mora biti, si da pisati, da je mož umrl Toda ošabni oskrbnik jo je hotel samo za tisti trenutek; zdaj jo zamdč-ljavo pahne od sebe. Da se ogne sramote, mora mati v temni noči, v zavetju obcestne kapelice odpraviti plod izpozabe- Ko ozdravi od težkih posledic, je njene mladosti in njenega ženskega hlepenja konec. Zdaj živi samo delu dn otrokom- Najstarejši fant dorašča v skrbnega gospodarje, deklica oslepi, najmlajši deček je podoben očetu in pogosto uhaja v mesto. Ko mati oženi starejšega, jame snaha izpodrivati slepo hčerko in res jo nazadnje omožijo nekam v hribe, k ljudem, ki jih nihče ne pozna. Tej marterini žalosti se pridruži razočaranje: snaha ji ne rodi vnuka- Ko se čez leto in don napoti obiskat slepo hčerko, jo najde mrtvo. Tako se stara in odmira žiivljenju: še malo, pa bo ugašala, nadložna in slaboumna, kakor nekdaj mati njenega moža. Tedaj jo poživi vesela novica: snaha je zanosila. A kmalu za veseljem pride nove žalost: najmlajši sin, ki se ga je izmed vseh najbolj vroče oklepala, se je v mestu pridružil komunistom-Prijeli so ga in ga s tovariši vred obsodili na smut. Nj ga moči rešiti. Stara, oslabela mati se vleče v mesto, da ga še enkrat vidi na njegovi poslednji poti. Ko se vrne domov, prosi starejšega, da jo odvede na polje na tuj pozabljen grob neznanega človeka. Tam joče za vse svoje življenje, ona, ki se ni prej nikoli utegnite najokati-In tja pribiti starejši po rajo: sin se mu je rodil! Ta mah je vse pozabljeno, vsa bol nad krvavim koncem najmlajšega sina in vse gorje vsega njenega življenja. Starka hit i domov in kakor zamaknjena vzdigne novorojenčka na rokah: »Strina, glej mojega vnuka!« — S tem je romana konec- Torej malo snovi? Aid gospa Undsetova bi nam povedala te dogodke ne tisoč straneh, prikazala bi nam sfto tisoč vnanjih podrobnosti in prekrila z njimi vse ono, kar mora bralec običajnih romanov v potu svojega obličja odkopevaltfi izpod nevažnega drobiža: vodlilni napev junakove usode z njenima večnimi ob če veljavnimi vzroki, viški in padci. Če je v tem smislu res, da je monumentalnost visoka odlika umetnosti, in če je dopustno označiti pripovest, ki je v svojem bistvu z besedo ponazorjeno gibanje, s svojstvom negibnega likovnega dela, tedaj smemo reči, da je prikaz materinstva v romanu Peerle Buckove mo-numenitalen — z monumentalnost jo, ki ji med kipi starih in novih časov zlepa ne najdeš enake. Na prav, da iztnkamo za poslednjimi skrivnostmi velikih del. Vendar — morda je v tem skrivnost »Matere«: v tej monumentailni občeveljavnosti in tej skrajni, pretresljivi preprostosti gledanja in »loga (moj vrli korektor je nad njo obupava!, misleč da se zanemarjam!), bi de-leita, da bereš o kitajski kmetici, vidiš in čutiš pa našo ženo, našo mater. Zerao sploh in mater sploh. Pearle Buck bi bila smela dati svoji knjigi vsak naslov, ki je v civiliziranem svetu običajen za ta predimet- Mater Dolorosa. Eva. In celo. Samica. Vsak bi bal upravičen, toda vsakega bi mnogi napak razumeli- In tako ji je ostal samo tisti, ki je — na Kitajskem kakor v Ameriki, v Avstraliji, kakor pri nas — edini dovolj vse-obsežen dn dovolj veličastno enozmiseln: »Mati*... ★ Mislim, da je morala Pearle Buck, ko je končala to knjigo in s sitvemiškim očesom premerila storjeno delo. doživeti trenutek sreče in čistega ponosa, trenutek zadovoljstva s seboj, kakršnega ni v vsakem človeškem življenju. Vendar: če že ne moremo vsi ustvaTjatffi tekih del, jih vsaj be-rimo. Berite »Mater«! To knjigo, ki grabi predmetu in bralcu do najglobljih g'obin. V. Levstik. ski jezik, zgodovina umetnosti in telesna kultura. V igralski šoli je bilo lansko leto osem, letos pa že 16 učencev, medtem ko jih je v šoli telesne kulture vedno okrog 300. Šola ima seveda svojo lastno komorno sceno, na kateri lahko učenci pokažejo svoje znanje pred izbranim občinstvom. Vsekakor je treba samo pozdraviti, da je edina hrvatska igralska šola priredila proslavo slovenskega književnika. 0 »Lepi Vidi« nam je gospa M. D. Janečkova izjavila, da so v nji mnoge izredne stvari, da je pa za oder preveč razvlečena ter bi jo bilo treba skrajšati; je pa odlična za produkcijo igralske šole, ker nudi celo vrsto karakterjev. Uvodno besedo o Ivanu Cankarju in o »Lepi Vidi« je imel pred predstavo Pr<>L dr. Ivan Esih, tajnik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, med Hrvati gotovo najboljši poznavalec slovenske književnosti. Naglašal je, da je Cankarju kot redko kateremu umetniku uspelo vnesti iasno luč v globino duše umetnika in intelektualca. Cankarjeva umetniška slava ie dosegla kmalu tudi Hrvate; pisatelj ie tu znan po svojih originalnih delih, dalje po lani izišlem prevodu »Martina Kačuria« v Zabavni biblioteki. po monografijah Nike Bartuloviča v »Književnem jugu« (1919). Božidarja Borka v »Savremeniku« (19271 itd., nadalje po antologijah oziroma hrestomatijah Matice Hrvatske, po univerzitetskih kolegijah ter predavanjih na Ljudski univerzi prof. dr. Frana Ilešiča, po gledaliških predstavah itd. Vse Cankarjevo dramatsko delo je prežeto z nasprotji med dušami ki hrepene ter dušami materialistične grobosti, ki se pogosto zakrinkavajo v plašč socialne in moralne zavesti. Hrepenenje za boljšim, višjim, popolnejšim in čistejšim življenjem, hrepenenje, da se osvobode zemeljskega blata, neumnosti in surovosti, je osnova njegovih romantičnih duš. ki prihajajo v konflikt z i okoljem na katerem so odrasli. To brepe- j nenje se naposled vteleša v liku »Lepe Vide«, ki veže več takih duš. v »Lepi Vidi« se je Cankar vrnil k duševnemu romantizmu. Subtilnost problema pa ni bila v škodo dra-matski obliki- Vojnovičeva »Imperatrix« ie sestra »Lepe Vide«. Iz simbolike in novo-romantizma je Cankar zrasel v ekspr>jsio-nizem ter zasti-mel kot pravi vizionar v bodočnost. Slovenstvo ki se oonaša s številnimi duhovnimi vrednotami in med drugim tudi z relativno najmočnejšo knjižno produkcijo med kulturnimi narodi, je s spisi Cankarja dokazalo, da vsak narod toliko pomeni za človeštvo, kolikor ustvarja nove vrednote. V »Lepi Vidi< ie Cankar poveli- čal umetnost, življenje in smrt samega sebe in 6vojih tovarišev ter ie podal duhovni obračun s svojo umetniško vestjo m z najglobljim bistvom svojega duha. V tem delu se izživlja vsa Cankarjeva humana univerzalnost in vse njegove bogate duhovne sile ter je zato tudi najbolj dostorio. da Zagreb ravno s tem delom proslavi obletnico rojstva velikega slovenskega umetnika. Predstava je bila v splošnem dobro obiskana, posebno, če upoštevamo, da je bila izven abonmaja, častno so bili zastopani tudi zagrebški Slovenci: naj omenimo le predsednika »Narodnega doma« univ. prof. dr. Borisa Za^iika te» pr:>£. Frid?rika Ju-vančiča, bivšega upravnika liul)';an£k(.ga gledališča. Režiser Nučič «o ie resno trudil, da iz te knjižne drame ustvari kolikor mogoče odrsko delo. Kar se pa tiče splošno nastopa učencev igralske šole ie treba Nu-čiču kot pedagogu še posebno čestitati. Ni treba posebej povdarjati, kaj pomeni to izredno težko delo za mlade igralce In vendar so svojo nalogo kar najbolje redili, tako da več res ne moremo zahtevati. Pri vsej skupini si čutil voljo, ljubezen disciplino, poznalo se ji je, da so z vso dušo pri stvari, da je vsak posamezen igralec vdani služabnik Talije. Po hudožestveni maniri so igrali brez suflerja ter se priklonili komaj po koncu predstave. Najboljši v ansamblu je bil Nikola Čuk (Damjan), ki je kakor ustvarjen za karakterne vloge; ▼ njem slutimo bodočega komika. Njegov stari delavec je bil res izreden. Odlični sta bile tudi obe ženski glavni vlogi. Blanka Beganič (Lepa Vida) je zelo talentirana ter se je izkazala že kot majka Jugoviča. Tudi ona bo dobra za karakterne in heroične vloge. Ze od otroških let igra Djurdjica Devič (Milena), hčerka popularnega igralca, ki ie kot teaterski otrok zelo verzi rana. Dotra bo za naivne in mladostno—ljubavne vloge. Besaničeva se je popolnoma vživela ▼ svojo duhovno in simbolično vlogo, Devičeva je bila živahna in razposajena zaročenka. Zelo talentiran je tudi Milan Mikič (Poljanee). Dravi entu-zijast, sposoben za mladostno—klasične in tudi karakterne vloge. Kreacija Branka Or-hča (Mrva) spominja na igro hudožestve-nikov v »Dnu« Gorkega- Orlič dovršuje tudi glasbeno akademijo ter bo sposoben za režiserja v drami in operi. Kot igralec je kandidat za patološke tipe. Prepričevalen je bil Ljudevit Hernaut (Dioniz) temperamenten mladenič, ustvarjen za mladeniške vloge. Marjanu Lovriču (Dofinar) gotovo ni najbolj ustrezala njegova vloga čeprav je določen za bodočega mladostnega junaka. Inteligenten igralec, ki se zelo naravno obnaša, je tudi Josip Vukelič (zdravnik). Mater je diskretno igrala Anica Hutiuec. Občinstvo je toplo in navdušeno pozdravilo mlade igralce. Na koncu igr« so biK neštetokrat poklicani na oder. Vsi ao dobili obilo cvetja, mojster Nučič pa lavoriev veneo. Dr. Oton Ambrui Zapiski »2i Fljenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra« med drugim tole vsebino: O Ko-chovem bacilu in še kaj (dr. Mirko Karlin); Na Durmitor (Josip Lapajne): 500 letnica prve tiskane biblije; Za ruševcem (Josip Lapajne); Trije mušketirji (Dumas, z ilustracijami Norrentrandersa): O ostankih suženjstva o-sobna«. 11279-2 Pošteno dekle želi premeniti službo v bu-fet. pekarno, slaščičarno ali za blagajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■»Zmožna 1336«. 1(1236-2 Pisarniška moč obsolventinja trgovske šole z znanjem nemščine, boljših staršev, zelo nadarjena, pridna in poštena ter popolnoma zanesljiva, želi primerno službo. Gre tudi na poskušnjo. Naslov v vseh poslovalnica-h Jutra. 11273-2 Vajenci (6cj Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali lajanje laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenca za trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko predizobrazbo, sprejme — Norb. Zanieir &sin, Sv. Peter v Savinjski dolini. 11180-41 Vajenca sprejmem v športno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten vajenec«. 311381-44 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 D.n Najmanjši tne«ek 17 Din. Otroške oblekce t vseli velikostih, štajerske hlačke in suknjiči v naj večji izbiri pri F. L G0 RICAR. Sv. Petra cesta 29 9650^ Ekscenterprešo rabljeno, pritisk okoli 60 tisoč kg 111 norec Ajaks, kupim. Ponudbe na: Josip Mattersdorfer, Karlova«. 31246-29 Avto, ifidto Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. 3-tonski avto dobro ohranjen, remomiia-ne znamke, kupim proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv plačnike. 111039-10 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 29 Tresk! Miha se je zaletel z zadnjico v vrata, vrata so se vdrla, in Miha je z njimi vred zaropotal v prodajalno, tako da sta videla tovariša samo še njegove podplaite. Tam je zdaj hitro skočil v prodajalno, in Menelik, ki je stal ves čas za vogalom, na preži, je storil takisto. Kolesa Beseda 1 Din Iavek 8 Din za šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kolesa malo rabljena, vseh vrst, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). lil£71-H Kolesa kromrran10. ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidno6t v v«oh poslih. 1IK277-16 Naslove kuipcev ali prodajalcev hranilnih knjižic dobite na izbiro. Direktna najboljša kupčija. Agencija Ljubljana, Wolfova 3. I. nadsitr. Za odgovor znamke. 10888-16 Posojilo Din 200.000 iščem za kratko dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D 200.000«. Iili208-16 V najem Besed* 1 Din. Iavek 8 Din. ta šifro ali dajanj« naslova i Din. Najmanjši tneeek 17 Din Lokal staroznao mešano trgovino z lepim inventarjem in trafiko, tik cerkve štajerskega mesta, dam v najem s 1. julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima Posten«. 11340-17 Beseda 1 Din, davek 8 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal na prometnem kraju iščem za 1. avgust. V po-štev pride: Prešernova, Tyrševa. Selenburgova, — Wolfova ulica. K lokalu ročno skladišče in event. dvoriščno skladišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [>od »Stara tvrdka«. lllUMKO Brivnico po možnosti tudi za dame, kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 11035-10 Trgovski lokal s stanovanjem ev. skladiščem, oddam v najem na Sv. Petra cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11257-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Parcela 439 kv. m v Dravljah pri Št. Vid - Ljubljana, naprodaj za, 20.000 Din samo za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Th. K. 30.000 Din«. 1.1078-30 Enonadstropna vila solidna, na prijaznem gričku v kopališču »Dobrna«, pod najugodnejšimi pogoji na.prodaj. Interesenti naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Krasen razgled«. 111353-30 Dve hiši ob tramvajski postaji: prva z moderno mehanično pekarno in 16 malimi stanovanji; draga nova, davka prosta, s tremi udobnimi stanovanji — zaradi družinskih razmer ugodno nar-prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111:98-30 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 8 Din. '.a šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vilo oddam v najem, komfortno, v najlepši legi na Ptu-l&h, obstoječo it 6 sob, s pritiklinami, garažo in vrtom. — Informacije daje Tribuč, Glimce, Tržaška 6, telefon 26-06. 111063-31 Dvosob. stanovanje popolnoma zase, z vsemi pritikli-nami, paTket in elektrika ter pralnica, oddam s 1. junijem. Levče