ZA IZBOLJŠANJE LISTA rit Mm mU*. tak. ki DliiNirHi-itin Vam to kvBkh m* k sam lepem tz :: GLAS ★ list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. ČrTAlHiJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 11 —-—— " I"— .. . - _-4.L-3 ■*tcr«d mm Second Claw Matter September Zlat, IMS al the Pert Office At Sew Veric. N. V., under Act of CeacreM of March 3rd. 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 172.— Štev. 172. NEW YORK, TUESDAY. JULY 26. 1938—TOREK^ 26. JULIJA. 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ.VI. ANGLIJA IN FRANCIJA STA POD ENO ZASTAVO Delavska federacija kritizira NLRB ANGLEŠKI VOJNI MINISTER HORE-BELISHA POTRJUJE TESNO PRIJATELJSKO ZVEZO ObUk angleškega kralja je bil velikega pomena* — Važna posvetovanja med Halifaxom in Bonnet-torn. — Angleški in francoski generalni stab sta eno. — Angleški ministrski predsednik odgovarja laboritom glede anglesko-itafli janske pogodbe. LONDON, Anglija, 25. julija. — Člani angle ške delavske stranke so skušali danes po vsej sili izvedeti od angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, kdaj bo uveljavil določbe angleško-sko-i tali janske pogodbe. Parlament se bo v petek odgodil, in zdaj je skrajni čas, da se izvedo podrobnosti. Chamberlain je precej uspešno odbijal napade in se spretno izogibal točnemu odgovoru. Dejal je, da sta italijanska in angleška vlada v dogovorih, toda dogovori doslej še niso toliko napredovali, da bi jih bilo mogoče označiti za navo glede španskega vprašanja". Delavski poslanec John NoeKBaker je hotel ve- urav- FAŠISTI ZOPET ZMAGUJEJO Fašisti so imeli uspehe na zapadni in vzhodni fronti. — Pred Segorbe so zavzeli dve vrsti za-kopov. H END AYE, Francija, 25. julija. — Z velikimi zmagami na dveh zelo oddaljenih frontah je prišel general Franco v posest novih strategičnih postojank. General Franco je dosegel največjo zmago z zavzetjem Castuere v južni Španski s 30 tisoč prebivalci. V Castueri je bil glavni stan republikanske južne armade. Na vzhodni fronti pri Castel JAPONCI ŠE VEDNO IZZIVAJO Japonski militarist hočejo vojno z Rusijo. — Japonska pa je preveč zaposlena ha Kitajskem. ~MOSKVA, Rusija, 24. julija. — Sovjetsko časopisje zatrjuje, da je Japonska na Kitaj skem tako izaposlena, da je bila primorana poklicati svoje di plomate, da preprečijo milita-ristom, da ne prično vojne z Rusijo. Navzlic temu, da je prišlo zo pet do novega obmejnega i'dogodka", ko je japonska straža hotela zasesti nek otok na reki Usuri, pa jim je ruska straža to namero preprečila, je vendar sovjetska vlada mnenja, da je vojna^ nevarnost z Ion de la Plana, blizu Sredozemskega morja, pa so fašisti | RUsiJ0 ponehala, zavzeli prvi dve vrsti zakopov, jap0nski vojaki so hoteli sa-ki so branili prodiranje proti gesti otok pajnaov> toda Rusi deti, kaj bo storila vlada v tej zadevi, ko bat^a- ^^^ *fži °b cesti, ki pe- BO Japoooe vjeli. merit na nočitnirah ll3e 12 Teru*la do morJa> k-»cr| Fajnaov se nahaja blizu vasi nu F^r^11' . , .. . , f! se spoji z glavno obrežno cesto (vidnoje, nedaleč od Čangku- Cnamberlain mu je odvrnil, da ne bo napravil v Valencijo....... Jfenga, kjer so Rusi zasedli nek nobenega važnejšega koraka in previdno dostavil: " • — Seveda, če se kaj izrednega ne zgodi. Fašisti se sedaj nahajajo med vasema Benafer in Pavias v E.-ipina pogorju, zapadno od Caudiela in 9 milj severozapa-uradnega (]no od Se^ortie. LONDON, Anglija, 25. julija. — Iz vira se je izvedelo, da so dospela na mrtvo točko pogajanja med Združenimi država,mi in Anglijo glede sklenitve trgovinske pogodbe. PARIZ, Francija, 25. julija. — Angleški vojni minister Leslie Hore-3elisha je rekel, da ste Anglija in Francija sedaj tako trdno zvezani, da je tako-rekoč en generalni štab in ena zastava. Hore-Belisha je imel več sestankov in konferenc s francoskim ministrskim predsednikom Edour-dom Daladierjem ter rekel, predno je odpotoval v London: "Izgleda, kot da sta oba generalna štaba eno. — Francoska trikolora in British Union Jack (angleška zastava) ste eno.*' Hore-Belisha pa ni hotel ničesar izdati o svojih razgovorih z ministrskim predsednikom Daladierjem, justičnim ministrom Paulom Reynaudom in šefom francoskega generalnega štaba generalom Marie Gustave Ga uprizarjajo spopade na me- li, da republikanski general Jose Miaja ne bi mogel s te fronte poslati vojaštva v obramb.V Valencije. . . > r. Na vzhodni fronti, so fašisti* pokopali 350 republikanskih vojakov in odgnali v ozadje 5000 glav goveje živine skupno z ujetniki. • VALENCIA, Španska, 25. devanje, da bi prebili republikansko črto, ki brani Viver in, Segoribe, se je izjalovilo in fa šisti so prišli v položaj, da morajo ali vreči nji fronto svoje najboljše rezerve, ali pa obstati na svojih postojankah in pozneje pričeti novo ofenziv^ V teh bojih je general Fran- OBSOJENA ŠPIJ0NKA velikega pomena za vzdrževanje >miru in za zmani- 00 porabil 500 aeroplanov, 150 Sanje vojne nevarnosti po celem svetu. - " ^nj ^ '"P?!*-.10? ,d.° »li • i •! i -i e a 150 tankov, 9 spanskih in tri i be nikdar ni bila anglesko-francoaka zveza ta- talijanske divizije, pa je še ve ko potrebna," je rekel_Bonnet svojim poslušalcem, dno oddaljen od Valencije nad "Se nikdar ni bila ta zveza tako trdna. Kot sta 40 milJ-rekla kralj Jurij in predsednik Lebrun, ni bilo nikdar nobene dobe, v kateri bi bili odnosaji tako te- _• •• sni. Ministrski podpredsednik Camille Chautemps, ki je govoril pred Bonnetom, je rekel, da je obisk angleškega klalja v Parizu zgodovinski dogodek, ki je največjega pomena. obisk ni samo utrdil vezi solidarnosti med obema deželama, temveč je tudi očem sveta poka- naših odnosajev." BELFAST, Irska, 25. julija. <— Tukaj je bila obsojena na leto dni ječe Marv McAreavey, ker so našli pri nji važne vojaške dokumente, med njimi važno ji med Sibirijo in Mačukuom,'' pravijo izvestja. Balje pravijo Izvestja, da mili tari s tiv Mančukuu zaradi tega povzročajo obmejne spopade, da jaipotiska armada ne bi bila iz Mančukua poslana na Kitajsko, kjer se nahaja tamo-šnja japonska armada v veliki zagati, kajti japonski častniki v Mančukuu se pripravljajo na vojno z Rusijo in nočejo oslabiti svoje vojske, v Glede dogodka na reki Usuci pravijo Izvestja: Vojni hujskači v Tokiu naj si zapomnijo, da jim neben del sovjetske unije ni dostopen. Ali ni že čas, da se japonski mili-taristi nehajo igrati z ognjem? Mogoče se (bodo opekli.'1 SENATOR MflLTON. ZAPUSTIL BOLNIŠNICO > - JERSEY CITY, N. J., 25. julija. — Senator John Miiton je včeraj zapustil tukajšnjo bolnišnico, kjer je bil pred ns kaj tedni operiran. Če bo pri volitvah ponovno kandidiral, ni hotel povedati... DEŽELA BO DOBILA MOČNO DEL. STRANKO Značilna napoved mesečnika "Fortune". — F. D. Roosevelta bo smatrat narod za velikega junaka. Znani amer. mesečnik ''Fortune", ki se temeljito bavi z vsakim vprašanjem, katerega se loti, pravi, da bo po desetih v Združenih državah močna delavska stranka. Glede Roosevelta je "Fortune" mnenja, da ga bo* po desetih letih smatral ves narod za velikega junaka, kajti svojo službo je nastopil v času najhujše depresije ter si junaško prizadeval izboljšati gospodarske razmere. Svojim čitateljem je mesečnik "Fortune" zastavil vprašanje, kaj bo po desetih letih z republikansko stranko. 11^ jih je odgovorilo, da je ne bo več, 63%, da bo še obstajala, o-stali so pa rekli, da ne vedo, kaj bo žnjo. — To je po dolgem času zelo prijetna novica za repiibli kance,—zaključuje "Fortune" svoj članek. B0LJŠEVIŠKI TELOVADCI SO TA VOJNO Po Rdečem trgu je para-diralo 35,000 telovadcev. — Med tanki so plesali v slikovitih narodnih nošah* TUDI REPUBL H0FFMANU SE JE DELAVSKI URAD ZAMERIL WASHINGTON, D. C., 25, julija. — Ameriška delavska federacija in republikanski kongresnik Hoffman iz Mchiganu sta danes v posebnih izjavah napatfia National Labbr Relations Board ter ga obdolžila, da napačno tolmači Wagnerjevo delavsko postavo. Glasilo A. F. of L., "Fede-rationist'očita Delavskemu uradu, da je naklonjen CIO ter da s tem škoduje združenemu delavskemu gilbanju. Hoffman, ki je istotako na sproten CIO, §e jezi na delavski urad, ker mu je preprečil širjenje govora, ki ga je imel v zadnjem kongresnem zaseda nju. Govor je dal tiskati na vee tisoč letakov in najel ljudi, da so letake razdelili med delavce Muskin Shoe Company v West minster, Md. Delavski urad je raasodil, da to ni bilo v soglasju z določbami Wagnerjeve postave. "Federationist" pravi: — Neštetokrat se je že izkazalo, da je Delavski urad pristranski ter dosti bolj naklonjen CIO kot pa Delavski federaciji. CIO uvaja ločeno delavsko gibanje neoziraje se na ekonomsko škodo, ki jo tu dvojnost povzroča. NEMČIJA NE DOBI HELIJA MOSKVA, Rusija, 25. julija. — Med celim morjem zastav je 35,000 mladih telovadcev uprizorilo na Rdečem trgu veliko, takoimenovano. "parado telesne kulture." Telovadci zastopajo telovadne klube po celi sovjetski Uniji z 10,000,000 člani. Malo pred eno popoldne se je Josip Stalin v sivi obleki, ki je bila zapeta do vratu, toda brez kakega odlikovanja in * sivo vojaško kapo prikazal na strehi Ljeninove grobnice v sjpremstvu vojnega komisarja maršala Klementija E. Vorp~ šilova, predsednika ljudskih komisarjev Vjačeslava M. Mo-lotova, predsednika Mihajla L Kalinina, vnanjega komisarju Maksima Litvinova, komisarja za težko industrijo in železnice Lazarja M. Kaganoviča, generalnega tajnika komunistično stranke Georgija Dimitrova in komisarja za notranje zadeve Nikolaja I. Ježova.-Med njimi BERLIN, Nemčija, 24. julija. — Nemčija je opustila vsa ko upanje, da bi mogla dobiti od Združenih držav negorljivi nelij in bo zaradi tega novi zrakqplov LZ-130 napolnjen z gorljivim vodikom. Prihodnji teden bo zrakoplov dogotovljen in ga bodo pričeli polniti z vodfcom, nato pa ga bodo preiskušali in bo tudi obiskal Rim, predno bo odletel proti Združenim državam. Ker je zrakoplov Hinden-burg, ki je bil napolnjen z vodikom, zgorel, noče nobena družba zavarovati življenja potnikov. SITUACIJA NA DALJ.IZTOKU Japonci so dospeli do vznožja hriba Kuling. Kitajci se trdno drže ob Jangceu. HANKOV, Kitajska, 25. julija. — Japoncem se je posrečilo onstran jezera Pojanga izkrcati 2000 vojakov; M so flo-sipeli do vnožja hriiba Kulinga, ki je letovišče, kjer živi 50 Amerikancev in okoli 100 drugih tujcev. Iz Kjukjanga poročajo Kitajci, da so tam v teku vroči boji in skušajo Japonci navzlic kitajskim protinapadom utrditi svoje postojanke. Med Mantangom in Vuhom so Kitajci na treh krajih razstrelili jezove, kar bo Japonce zelo oviralo v njihovem prodiranju ob Jangceu. Japonske bojne ladje obstre-ljujejo kitajske postojanke, da bi, se moglo izkrcati še več japonskih vojakov. Japonsko poročilo priznava, da se Kitajci trdno drže ob Jangceu in da so japonski letalci bombardiral v kitajske postojanke ob Jangceu od Kjukjanga pa do Hukova. Bombardirali so tudi letališče pri Čangši v provinci Hunanu ia so jpoškodovali štiri kitajske aeroplane. Jaiponci bodo najbrže prodirali ob obrežju Pojanga proti jugu skozi Simgce in Vučeng. Iz severne Kitajske prihajajo iporočila, ki naznanjajo, da se Jajponci umikajo iz Honana, razun ob Lunghaj želesnici pri Sucovu, Lanfengu in Kajfen-gu. KUHAJTE BOSTON, Mass., ^ julija. . . „ .- - — Vremenski urad Združenih poročilo o skladiščih oro-\ držav poživlja gospodinje, da | sta bila tudi letalca Ivan Papa-žja. Izgovarjala se je, da je kuhajo vso zelenjavo,,ker.so so pustil dokumente pri nji neki j zaradi dolgotrajnega 1 neznanec. 'bakterije zelo razmnožile. .nin in Miha jI Gromov. Med tu-'jimi diplomati pa sta bila ru-'ski iposlanik v Washington!! •Elek^ander A. Trojanovski iu Litvinova žena. Po paradi so telovadci telovadili in ljudstvo je plesalo po Rdečem trgu med vojaškimi tanki. Slednjič pa se je parada spremenila v velike demonstracije proti Japonski. _ Predsednik mladinske komunistične lige Aleksander Kosa-rev je ^ov^aril zvestobo telo vadcev do Stalina ter v svojem govoru ostro napadal Japonsko. Stalina je prosil,, da dovoli telovadeem, da pri prvem nevarnosti da pravico, da pokažejo sovražniku, kaj so bolj-ševiki. HANKOV, Kitajska, 25. julij ai. — Nevtralni opazovalci cenijo število ruskih tehničnih častnikov na 500 in so v aktivni službi s kitajskimi armadami na fronti in kot svetovalci v o-zadju. Kitajski in ruski krogi strogo molče o ruskih strokovnjakih in uradno niti tega ne priznajo. To so pa večinoma nižji častniki in le malo višjih časnikov, toda ne tvorijo svetovalnega štaiba, kakor so ga tvorili nemški častniki, ki so . bili nedavno poklicani v Berlin, ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Tuesday, July 26,1938 GLAS NARODA' AMI j. at tkora ofOctri: IOK&, N. t m Year IMOKD ivm OAZ KXCEPT 8DNOAI8 AND HOUOAlfe " ▲dfertleement ob Antamit Z* oakt leto valja Hat a* Ameriko 1® •••••• ■■■taatt $6.00 ................fS/fO 2* tctft tMa ••>«.((!,. ••••«« CLSO^ Za New York aa eato fm. pol leta ......... 2a InoaetactTo m mio Sli pol leta ........ . teto . . 97 OU • •• •••• $3. ro leto .. ffcM .......9&AI Hrtinlpil— Yearly -OLA« NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMftl PRAZNIKOV NEDELJ IN "OLA8 NAKODA", SLI WEST 11 TKLBPHONK: 4 ------ ' < ftfc 8TBKBT, NEW YORK, N. I. 3UMS-1Mi DOPISI bm podplaa In osebnosti as n* prlobčojejo. Denar an naročnina X~ 0rder toaM naro*- liito m tadl «*tJan*> bI»alW8e naroanl, da hitreje najde- PROTI NEW DEALU Xaeadnjaki vseh barv in vseh vrst so ojačili svoje na pade proti New Dealu in proti Rooseveltu. Devet desetin vse«i časopisov v Združenih državah je pod kontrolo nazadnjaških kapitalistov. Deloma izvzeto je samo Scripp-Howardovo časopisje in pa newyorski "Times". Skoro vse drugo časopisje pa stalno napada predsednika in svari javnost pred njegovim političnim in socijalno političnim programom. Cemu vse to? Zdaj so vendar kongresniki na počitnicah, in kapitalistom se pred začetkom prihodnjega leta ni ba ti novih postav, ki bodo ogrožale njihove interese ali pa kori ©tile delavcem. Biznes je sicer £e slab, in gospodarstvo se "ni še kaj prida opomoglo. Tudi kongresne volitve meseca novembra, pa nai izpadejo tako ali tako, ne bodo povzročile .posebne izpreinem-be. — Kaj torej tiči za to propagando 1 To je nov vojni pohod združenih reakcij ona rce v. Pod geslom: — Pot, po kateri hodi Roosevelt, nam ne prija! — skuša velekapital na vse mogoče načine in z vsemi mogočin i sredstvi naščuvati javno mnenje proti New Dealu. Kampanjo vodijo republikanci, katerim se bolj in bolj pridružuje desno krilo demokratske stranke. Zdi se pa, da bodo vsa ta njihova prizadevanja brez ha^ka in vsi njihovi napori brez uspeha. Pretežna večina a meriškega naroda ne verjame njihovim dokazom" ter pozni cilj njihovih stremljenj. Skoro pri vseh primarnih volitvah, vršečih se prejšnji teden, so zmagali kandidati New Deala, in novemberske volitve bodo ponovno dokazale, da narod odoibrava predsednikov program. Naj kapitalistično Čaj&opisje še tako kriči in dokazuje — narod bo volilpo svoji razsodnosti in ha podlagi svojih dosedanjih izkušenj.-' - THE LABOS8T SUOVKNB DAILY BI 0. & * VSESOI«>LSia¥Z|XT V PRAGI Predsednik ČehoslovaŠke Edvard Beneš opazuje s častnega mesta množice Sokolov, ki se udeležili vsesokolske.^a zleta. Tragična smrt velikega Nia iPlančeviskem rtu .pri Beo-gnadu je med' nevihto udaHla strela v skromno domačijo tramvajskega uslužbenca* Da biča. Strela je udarila v sobo skozi okaio in .je bil gospodar Svetfozar Dabič takoj mrtev, dočim se njegovi ženi in neki sorodnici, ki ista sedeli ž njim pri mizi, ni nič 'hudega zgodilo. Svetoezar Daibič je bil med balkanskimi vojnami četni k, med eve tov ii o vojno se je kat vojak hraibro boril na mnogih frontaii in prijel je adrav v osvoibojeno domovino. Pred katkiam 10 leti je dobil službo I pri tramvaju, lani pa je zgradil skromno domačijo, v kateri je zdlaj tpo tragičnem naključju izgiibil življenje star komaj 50 let. Izredna kariera podjetnega Hercegovca. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO * 2*5 .i.VDIa-9 ftjQO 1'TjO ia9ttr*t*r** Dill. |UJB............Dto. WH ............Din. 10H V ITALIJO Za $ OB Ur 100 ' f 12.25 ...........Ur 290 I'SSJO ............ Ut 6fl0 $«7JB0 ............LU 1000 911IM............LU 2000 $167.60 ............Ur «000 B1DU HITRO « s > MENJAJO BO HiTlDIMi OIMI OOM iU DOLI A «11 it M^c ^tftjt, Izplačila v ameriških dolar jih Preil 30 loti se je izselil iz TreJbinja mlad bri;viski pomočnik Zaiin Sadovič ter odpotoval v Ameriko. Mladenič je imel v Ameriki srečo že v prvih letih, ko je bil zaposlen kot brivski pomočnik v nekom eika-škem prvovrstnem salonu, po-jaairoko ali poroko, ponoči zneje pa so je lotil trgovine in j spet odhajajo na de) o si pridobil veliko (premoženje. GPo svetovni vojni se je podal v Berlin, pa se je leta 1925 preselil v Pariz, kjer je zdia j lastnik ene izmed največjih tvomic av- tomobilov. Pri veliki sreči v tujini je ostal zvest svoji domovini. Izdatno podipura domače prosvetne in doJbrodelne ustanove. Ko je bila pred 6 leti strašna katastrofa- v rudniku v Kaknju, je !bil Sadovič med prvhni dobrotniki, ki so slali dertamo pomoč rodbinam ponesrečenih rudarjev. V podporni sklad je poslal 20.000 dinarjev. Z i njegovo pomočjo je bila v Trebi n ju pred 8 leti ustanovljena ženska obrtna šola in v sklad t<- šole pošilja vsako leto (po 10,0()0 dimarjev. Samo enkrat na leto so poroke v Galičniku. Južnosrbski 'kraj Oaiičnik, i«z katerega hodi ria sezonsko delo mnogo poljedelskih delavcev ima že od stariji časov oibieaj, da so poroke samo enkrat na Ueto. ^Zakoni se sklepajo na Petrov dan 12. julija. Takrat je s -porokami zaposlen svečenik od zoiv do mra'ka. Na Pet-rov dani se sklepajo navadno tudi zaroke in tako je ta dan velik praznik za ves kraj in tudi zJa okolir-o. Mnogi sezonski delavci se na predvečer Petrovega dne vrnejo od daleč domov, na Petrov dan pratenujejo pa Nenavadna epidemije v Starem Beceju. Doslej neznana nalezljiva bolezen se je pojavila v Starem Bečeju ter se tako razširila, da ni hiše ibree bolnika. V nekaterih (hišah ležijo cele družine. Občinski zdravniki (so takoj ob-vesti I i o poja vu neznane-epidemije higienski zavod v Novem Sadu in centralni higienski zavod v Beogradu, od koder so že prišle zdravniške ikoamsije. Nova »ipidj iniijia' porarwa nekaj dni zelo visoko temperaturo in je dokaj podobna lesarju. Smrtnih primerov doslej še ni "bilo. •pripravljen um' -vaa, je no ia tega, da je samokres, « katerim Jr pozneje izvršil svoje dejanje, prinesel še Iz Francije s seboj. Policija seadj raziskuje, kako je bilo mogoče, da je i ženo nr^tfovoril. V svojem obupu je potem zvečer i je ljubosumni mož končal življpnje. Madelei,no >o našli težkof ranjeno na vratu in spodnjem telesu. Zdi«atvmlci nimajo upanja, da ostane živa. ? J L Ji • • Zamorec Joe Louis je v boksarski tekmi strahovita porazil Nemca Schmelinga. Lonisovi udarci so bili Hitlerja istotako ali pa še bolj bolestni kakor za Sehmelings. Da bi kdo Nemca, nak, 3aj nI mogoče! Nemškemu narodu je bilo treba nasuti peska v oči. In na sul mu ga je nemški propagandni minister Goe-bbels, ki je iz javil: — Schmeling je nepremagljiv. Podlegel je živalski sili, Čl je sledovi ?o še vedno1 v za morskem .plemenu. Te sledove so Nemci že zdavnaj preživeli, vsled če^ar Louisu ni mogoče pripisati zmage. V SODNI PISARNI a£etihan Danes je god sv. Ane. Tisti, ki so bili leta 11914 ta dan v do movini, se bodo tega praznika živo spominjali do konca svojih dni. 1 •'■ - ■ DRAMA LJUBOSUMNOSTI. Znani ameriški bogatin in človekljub Carnegie se je mudil neko nedeljo v kmet s ki vasi. Tam je šel tudi k maši. Ko so pobirali darove, je vrgel v Pri Sv. Lenarita v Slov. pričah ^ je pripetil zanimiv primer, ki je gotovo edinstven. ... . . , . Drznega razbojnika P. Kranjca P"8*1?0 bankovec za petdeset so aretirali v šami sodna pisar- Po maši je stan du- ni. Na okraino sodišče je pri-«hovnik kakor vseleJ ^el šepri d igo in je začel: 1,4Bratje, Gospod je bil dobe,; seveinioangleškeni priljubljenem kopal itšču Blackpoolu se je odigrala krvava drama lju-lbos.nartiK*sti. 27-ietno francosko ttrttistko na trapeou Madeline Culs'unaudovo, 'ki jo je imelo občinstvo rado, je z dvema streloma iz samokresa sel mlajši moiki. ves mršav in neobrit ter je zalite\Tal, da mu ^ ' izplačajo zaradi polnoletnosti z nafnu Danes bmo zbrali e.n do" dedni delež, ki je znašal sanvo 75 din. Izkazal se je s knjižico okrajne hranilnice, ki se je glasila na ime Pavla1 Kranjca. Slučajno »pas se je takrat mudil v pisarni sodni izvrševalni organ Ivan Brnffnen, ki se je pri 'težko ranil nje mož, 30-1 etni imenu Krartjc takoj spomnil na George. Po tean dejanju je iz- iskanega razbojnika. M-oski, ki \Tsil samomor. Milada, lepa FVancozinja, ki je nastopala »nekoliko tednov z dvema rojakoma v cirkusu, je pred nekoliko tedni sporočila svojemu iuožu, da se hoče od njega ločiti. Sedem let sta »bila [poročena, nista pa imela nobenega otroka. Ouishnaud je pred nekoliko dnevi prispe! iž Pariza v Black-pool, očitno z namenom^ da bi ženo pregovoril, ne bi silila v ločitev. Da je bil že od vsega početka je bil v pisarni, se mn je zdel simnljiv, pa je na skrivaj odšel po orožnike. Ti so prišli in Kranjca aretirali !%iraja je sicer ta jil, končno pa se je podal pod silnimi dokazi in vise svoje tatvine priznal. KAROClTR S F. NA -oi.AS VABODA" NAJSTAREJŠI ST.OVENSKJ DNEVNIH V AMERIKI ADVERTISE IN "GLAS NARODA'* GEORGE C. APOSTLE, Inc.' U1KDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORK CJ IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V slučaju smrti se obrnite na naš pogrebni zavod in Mr. AntlMQjr Svet bo prišel k Vam in Vam dat ^ navodila-In cene v Va5e popolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. t fl BROOKLYN, N. I. | W W. 43 St. 21$ Atlantic Ave. ! Circle 6-7393 II itAin 4—7«ii ■ Najboljši prijatelj CTIMIIiiBMttllMIM v nesreči vam je; Važno za potovanje SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA g. Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. Jar in osemdeset centov, in že oni bankovec, kf gn je podarii onile starec z belo brado, ni .ponarejen, imamo celo eua in petdeset dolarjev in osemdeset centov. Dragi bratje prosimo, Boga, da bankovec ne bi bil ponarejen!" Ker zadnje mesece ne hodim med ljudi (in mi menda še par niesecev ne 'bo mogoče iti), stile morem ose*bno prepričati o dogodkih v nasi naselbini. Pride pa ta ali oni obiskovalec in mi marsikaj zanimivega pove. Tako je bilo naprimer nedavno v newyorski slovenski naselbini veliko slavje, na katero je tilo povabljenih nad sto o-seb. Društvo, čigar clan je slav-ijenec, je sklenilo povabiti mlado slovensko pevko ter ji plačati pet dolarjev, če bo z&peld par pesmi. :PeVka je bila s tem zadovoljna. Sicer bi ne vzela denarja, toda časi so slabi. Frizerkb je treba plačati, par npvih čevljev, nogavice in še kakšna druga malenkost. Ka| je pet dolarjev za m^ado dekie, ki se hoče postaviti? Šla je in j"e pela nebeško lepo. Ko odpoje, pa ste^ik nji odbornik in jo vpraša pVed vsemi gosti, če hoče biti plačana z& petje. Od sramu je zardela in bi najraje zajokala. Društvo ji je vendar ponudilo pet dolarjev. Tozadevni predlog je bil na društveni seji sprejet. Ali je odbor ni mogel izročili pe-taka v zaprti kovertif Bila je pa toliko .ponosna, da je moško odvrnila: — Ne, hvala, nočem biti plačana. Nič ne zahtevani. •1 Dekle ima ve& razsodnosti kot pa odborniki, ki' nimajo razsodnosti, pač pa trdo kožo. Včeraj je bil god sv. Kxiito-fa, patrona avtomobilistov. ' Škoda, da se nisem bi| pred petimi teti njemn pi^ročil? Mogoče bi hil nebeški svetec bolj pravičeii kot ^L'Jj^, jfa katere iim^^^Sal/™ to W&kBiQDAP^ HOT LARGEST SLOVJ1NE DAILY IN TJ. 9. ft« MipLAVEC Oi^U: PJRVI SPOPAD Z RUSI Posmya "tSanibor" je klict&i (sklepali, da preti nevarnost, sprevodnik z ofaripelim glasom. 1 Nekako po treh dneh in n»-Iz vozov flo jedi stopati vojaki, ceh ano se ustavili dajali rasna povelja inl^ot^. Bilo je to v okolici Zlo-odredbe, vojaki pa so jeH mol-J cszowa. Slika vojne se je videče in žumo tirati iz vagonov la tu v vsej goloti in strahoti. Jtonje, topove in tren. Vse to gih^tije kn dek> je »>tto točno in dosledno, prav vojaško, saj je ibilo obrano skoro samo ak-Bivtao moštvo, krepko, dobro izvtdghano Ln čilo. Holmič, neposredno od nas, je imelo zasedeno poljsko topni-čaretvo. Bruhalo je na nepri-jatolja svoj "Solmellfeuer" pravcati pekjkii^ki ogenj. Ob M ranch in pred njimi pa so ro- Baterija je hila iz divne nlo-puŠke in strojni- v. Tiske dežele, iz kra«ne viT1 tT**l h™P cesti v malo kotimo pod »rmazarail je;bil ves razbit. Izpod razvalin avtomobila so poteg iiili 41 let nega moža, 35 let staro njegovo ženo, njuno 8 let staro hčerko in I21etnega sina. Poleg teh 4 >o potegnili še drugega moškega, ki je star 48 let. Vsi so bili močno poškodovan', in so morali vse prepeljati v bolnišnico, kjer~pa sta oče in sin kmalu umrla zaradi poškodb. Poleg teh so bili laže ranjeni še 3 stražniki in 2 pešca, ki sta šla mimo. Šofer pa jfe zdrav -pobegnil. bojmri. Ukani viijij, poviemt*"^ f. J**?*! en__- v. . , ' . poDi^ti vse to. sai kdor ni bili flf gmAt iviri. d^lo i n )cretnje mo-stiva ihlad^okrvne in dosledne. Saj smo se čutili ipod zaščito naših mogočnih havbic nekako vame. Gorje bitju in žit ju, proti pod pobočjem, obrastjim 7. iglastim drevjem, mala seno-žet. To točko si je mislil oci-vidno .poveljnik za najbolj prikladno, ikjer ntfj pripravimo to-pove. Bil je di-iciplinar od pet do temena ta naž stotnik. Neiz-prostn in strog v službi, a dober in 'blag -za skrb podrejenega mnoštva. Zato smo ga imel^ radi. Po poteku nekoliko minut. smo začeli streljati. Z de-■mon«kim hihetoni^ v dolgih lokih so sikale granate proti so-\itav.nikom. Sovražnik je za hkp omolknil, toda kmalu si je zopet opomogel in njegovo topništvo je začelo a nami tekmo. Navzlic besn^ntu streljamju ni bil nihče našth ranjen. Rusi so pošiljali granate in šrapnele daleč na levo od nawe strelne črte v fnfko močvirje. Toda glej prerfbrat! Grenki "'pozor*'.in 4'ustavite ogenj ' imšc.ga stotnika je to-zvenel -kot napoved neke izred-nostT — stiske. Ti-sina. "Vse moštvo pnške v roke ter žurno VA2NO ZA NAROČNIKE -» T . . • V.. Poteg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva draga dan ita tretja p* I««. Da nam prihra-■drt« In vfrnMeor^Vaa prosimo, da ekutet« naročnino pravočasno poravnati. Po«jlte naročnino naravnost nam aH Jo 0» plačajte na^mn caatopnlku v Vafiem krajn an pa katerann lcm^ cn«t opni kov, kojlh imena ao tMcana s SeMkai črkami, ker ito nprati-Čeni dhlRkaU Oi«n dnage namMiUe, kjer Je kaj oaAib rojakov naa^ ijenib. ZastoptUk bo Vam^tzročfl potrdilo a plač*av» naročnino. popihati vse to, saj kdor ni bil! ea-m na*V2oči, ne mre ra?znmeti| teh prizorov. " lTkaz stotnika je bil izvršen hipoma in energično. Moštvo s <>astniki na čelu, je httšknilo navkreber. Kritje, še precej pri lagodno, je dajal visoik rob pod njivo. Puške in karabinke so odjeknile v razburkano noč, srdito iu smrtonosno. Prod i r kozakov ter njih ninogoštevit-nost ^mo opazili po mnogih ognjenih zubljlh, ker so kozta-ki -zažigali vasi naokrog. FVed nami je bila samo misel: Ujetništvo ali eelo smrt radi pre-meči nam je zdajle neizogibna, saj takemu številu mora podle-či maposled vsako junaštvo. Trpka zavest. Toda je bila bliže nego smo mislili. S hrupom pomešanima od udarcev nožnic ob konjska bedra, «o privihrali, kaikor bi padli iz neba, nepričakovano, čvrsti, živo uniformirani dragonci. Vedeli smo, da smo rešeni. Za dna-gonci pa so pr t lomastili še stasiti, mrojnika, ki so ju orožniki z-i' celo dva tedna zaman zasledovali. Ko so ju orožniki hoteli prijeti,' sta se postavila v bran z orožjem, nakar se je razvila, cela bitka, v kateri so orožniki morali uporaibitj tudi strojni-cbi V bojtt stalila nazadnje otoa razbojnika ubita. Bila sta zadnja dva člana po .prej večje romarske tolpe, ki jp nekdaj ltela 5 ^1av. Ta petčlan j?ka rnzbojniŠka tolpa je celih 7 Tet strahovala okolico Liibli-na na iij dal^Hako da se* je 'pred njVncu treslo prebi-valstvo Vs^^a litblinskega voj-viJdstva. F^a 6roSniki nikdar niso mogli prijeti in zatreti te tb^rScasoma pa se je posrečilo te rOjfyarje drugega za drugim zalotiti iri qgonobiti. Sedaj sta padla zadnja dva. Roparji so imeli na vesti poleg mnogo ropov tudi več umorov^ ter Bjiau isi Josip Jurčiča: I. ZVEZBUv: IT v o d — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVKZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrhan Smukova ženitev. — Klosterski žolnir. — Grad Ro-jirije. — Golina. Deseti brat. — Nemški valpet. lil. ZVEZEK: IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosetlov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. Vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prar^« med bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade,. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10, zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tnnel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer Mae A lan vodi ogromno delo. (1ele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tnnel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. - • V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce. Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni Uvedbi nima sebi enake. Tolminske novele VBebnjejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Puatina pridiga," in "Pu(ver und Blei" ter biser naše nerelistike: 44Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri; Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18 th STREET NEW YORK. N. Y. (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel V dobo, ko se je začel širiti protestan-tišem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično. opisal. Romanu so dodana, potrebna' pojasnila. 4 Cena ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri Čebelah, na njegovem' gradu Laneprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska Ijndska povest. Knjiga nam po-ustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. . Cena |).50 our*- m*w Tm Tuesday, July 26, 1938 V SPOMIN PADLIM VOJAKOM CD0E9B BLOVEW* IXZXLT Bf U.B.WL . .4.. v. . ' . « ' r - • MMAI12 2IVUEIM a MRASIAtOBAN PIUIEIIL: I.H. = 7 Prosim, da Rudolfa nlčekmr me omeni« o tem .pi-stmu in nifeoam ni treba vedeti zanj. Pisala sem Ti samo, da Te prosim, da ne pustiš, da bi otrok moral poplačati, kar je zagrenila njegova mati. S&ti in varuj mojega otroka — in — prosim Te, -ne uči ga sovražiti in zaničevati svoje matere. Nikdar se ne 'bom več silila v njegovo življenje, to pravico sem iflgtrbHa; samo naj se me ne nauči zaničevati. Diagma-rinega mira ne bom nikdar kalila; to naj bo moja pokora. In dokler vem, da si v Rudolfovi hiši — in o tem 'bom vredno na kak način v«Wa — do tega čaea bom vedela, da je moj otrok v dobrem varstvu. S sefcoj sem vzela koder iz njene glave — ah, kako bolestno ga vedno ipoljubujem dn sanjam, da držim njeno glavo na svojih prsih. Kadar pa bo nekega dne Dagmar prišla izpod Tvojega varstva v varstvo moža, tedaj bom molila, da ga bo ljubila in da bo ž njhn zvezana z vsemi niti, da ne bo morala nikdar stati pred tako odločitvijo, kot sem stala jaz. Mogoče, ah, mogoče se bom tedaj mogla iz daljave veseliti njene sreče. Moja sladka, mala Dagmar! fte vedalo pretakam vroče solze, ker sem jo morala zapustiti. Zdravstvuj, teta Brigita: dolgo sem Te zadrževala s svojim pisanjem, toda mi je, kot da se med mojim otrokom in menoj prelaga zadnja vez, ko bom skončala to pismo. Oprosti mi, Že moreš — in poljtrtu mojega otroka. Nikdar več Te ne bom nadlegovala in tudi od Tebe ne bom pro. sila nrkadrifc poročil, kajti nemirno potujeva iz kraja v kraj. Popolnoma sem ločena od vsega, kar leži za menoj. Še enkrat Te prosim: bodi dobra do mojega otroka m ga ne uči me sovražiti — rajši mm povej, da sem mrtva. Bog Ti bo poplačal. Tvoja vedno Ti hvaležna Leonora.*' Globoko je gin jena gospa Brigita, solze ji stopijo v oči. Pismo se ji povesi v naročju in dolgo gleda pred se. Ne, Leonore nd mogla razumeti, ne more se zamisliti v tako ljubezen, kot je Ibila ta, ki je to ženo potegnila v cifgarafco življenje, proč od njenega otroka iz lepega in gotovega doma. Ne, tega ni mogla razumeti, ker je bila vedno mirne narave brez strasti, ki je imela edino hrepenenje, da bi imela saj enega otroka. Ni mogla razumeti, kako more matii zaradi kakega moškega zapustiti svojega otroka. Pa navzlic temu ni zaklicala: "Križajte jo!" Sodnica ni mogla biti. V svojem dobrotijivem srcu si pravi, da mo-i rajo biti še druge narave, "ki so prisdljene, da drugače delajo, kot pa bi sama delala Globoko usmiljenje do mlade žene jo dbide. Ali pa bo mož, za katerega je -toliko žrtvovala, vreden te žrtve t Ali bo res ob njegovi strani našla srečo, po kateri je hrepenelo njeno vroče srce! In Dagimarf Oči se ji porase . "Uboga mati — ubogi otrok!" pravi tiho pred se. Vstane 'in spravi pismo v skrinjico, v kateri je imela spravljene ovoje ljube epomine. Rudolfu o tem pismu ni hotela nwy-sar povedati, ne samo, ker jo je za to Ijeonora prosila, temveč foxli zato, ker bi ga znova ne razburita. Kajti nje-gov od bolesti raaorani dbraz ji je pričal le prejasno, da je Leonoro Se vedno ljubil. Ljubljena v globoke misli zopet vzame v roke ročno delo in se vpraša, kaj bo Rudolf sklenil o -bodoSi usodi svoje hčere. Bhofla Dagmar, kam te bo pregnal temni očetov dvom! 4. POGLAVJE. Rudolf Strasser je zapustil svojo v odličnem delu mesta nahajajočo se vilo in se je z avtomobilom odpeljal v trgovino Strasser in Sin. Ta tvrdtoa je obstojala že nad sto let in je hila znana po čelom svetu. Poleg velikega trgovskega poslopja so ob obrežju stala še velika skladišča. Celo podietje j* napravilo veličasten pogiled. Tu so se stekale niti, ki so bil« raztegnjene po 4elem svetu. Stna«ser tft Sin je bila največja veletrgovina, ki je sama zgradila več velikih parni-kov, ki so neprestano dova£a1i in odvažali blago. Praded Rudolfa Straasefja je vstamovil to tvrdko in je bila od očeta podedovana na sina. Rudolf Strasser je bil prvi lastnik tvrrtke, ki ni imel moškega nasi edinka Ko se je slednjič pred sedmimi leti odločil za zenite v, je v njem vstalo upanje, da bo tudi njemu rojen nn*ški naslednik. Ko pa ga je njegov«, -žena obdarila s hčerko je bil nad otrokom preveč srečen, da bi bil zaradi tega žai-1 ost en, da ni foil sin. Zakaj naj bi v najslabšem slučaju, ako mu ne bo še rojen sin, enkrat tudi hči podedovala tvrdke? Se bo že moglo tako urediti, da bo tvrdka pOd dobrim in spretnim vodstvom in ime tvrdke bo ostalo isto. Mogoče Rudolf Strasser po vsem tem, kar se je zgodilo nirm ne bi tako lahko zavrgel, kakor je hotel zavreči* svojo Močila ga je najbolj DagmrUariraa podobnost z njeno materjo, pred vsem, ker je imela iste oči, poleg tega pa »e ravno tako mnČni dvom, ako je v resnici njegov otrok. Dvojno nai je bilo tedaj težko pri srcu. da bo vse, kar bo ttrkrut sap«stil, prepustil otroku, ki mogoče m bil njegov in poleg tega še dR-kletu. Imel je eiceir še enega sorodnika ki se je tudi pisal Stnksser, toda bil je tako latokomfišljeti, da tudi. če ne bi imel otrok, ,ne bi nikdar mislil na to, da bi ga postavil za «vojeg* dediča. Drugače ni imel sorodnikov, ra ram sertriČne Brijpte, ki pa tw£ ni ibika -mnogo mlajšai od, njega Zato prav nič ne omahuje v svojem sklepu, da postavi mornar M svojo naslednico. Za sedaj pa še opusti miteel na kako dedno nasledstvo. Se je taka j! In vse svoje misli m