★ ra PRIMORSKI DNEYHIK ______________GLASILO OSVOBODILNE Uto VI . Štosr 'š« flžiliO') Poštnina plačana v gotovini ^ Vi- Ote V. 00 (,14tLy,) Spedlzione in abbon. post. I. gr. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST petek 24. marca 1950 Cena 15 lir Drugi del članka Moše Pijada v beograjski „Borbi“ Visokodoneče besede in pokloni to je bila sovjetska,.pomoč" FLRJ ,, .... *lCremu nam Sovjetska zveza ne pomaga ?", je spraševalo ljudstvo in borci, a v Moskvi so svetovali maršalu Titu, naj se obrne na begunsko vlado v Londonu -^°vor Mihe Marinka in Josipa Vidmarja na velikem predvolivnem zborovanju Ljubljani - Romuni v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji na volivnih zborovanjih J3E0GRAD, 23. SRlnOv Sp ip n Na tisoče jjlnov se je udeležilo zbo-gjji Ljudske fronte V vaseh .kjer prebiva romun-i|. ‘‘‘anjšina. Romuni so obsoja kominformistično gonjo Jugoslaviji ir. romunski nai ta*ki so poudarjali, da uži l^j«omuni v Jugoslaviji vse iz5®. zborovanjih so Romuni vlacf vdanost jugoslovanski državi in Ljudski fronti. Pan in P°stanec za okraj iiiavnVoJ RomUn Tapalaga je tu**!’ • hoteli sovražniki v ir- ae posebno oni rT j«iku. je bilo danes -na voIiv 6Snem tagu veliko predle na11? .zborovanje, ki se ga Oovtr-, la ogromr.a množica, iil J*™* sta sekretar CK KPS Mfc,r«\!ednik viade LRS tov. ® Marinko ter predsednik P.rezidija Ljudske skupščine LRS in predsednik odbora OP Sloveni-je tov. Josip Vidmar. Ravnotako je bilo veliko predvolivno zborovanje v Skopju, r.a katerem je govoril Lazar Koliševški. Panašnja «Borba» objavlja drugi del članka Moše Pijada, v katerem piše, da Sovjetska zveza ni poslala nobene materialne pomoči jugoslovanski osvobodilni vojski ne leta 1941 in tudi ne spomladi 1942, čeprav je bil. takrat položaj za črnogorske partizane tak, da ni bilo skoraj robenega borca, ki bi'imel več kot tri šaržerje, do-čim so četnike ((zavezniškega)) kralja Petra Italijani obilno oboroževali ter so ti imeli zaboje municije, na katerih )•» bilo napisano: «Ne štedite z mu-ničijo«. Pijade navaja številne brzojavke, ki jih je maršal Tito prejel iz Moskve v marcu in aprilu 1942, in v katerih se je govorilo o tehničnih težkočah kot glavnemu vzroku za pomanjkanje pomoči in hkrati so svetovali maršalu Titu, naj se obme do jugoslovanske vlade v Londonu in zaprosi za podporo za narodno osvobodilno JUGOSLOVANI V NEW Y0RKU »a predvolivnem zborovanju javori/ je Aleš Bebler ■ u9oslovani v tujini v VORK, 23. — Jugoslovan-iill^ptsvljani v Nevv Yorku so kit«, btadvolivno zborovanje, na je govoril Aleš Bebler, (S* stalne jugoslovanske V ffie v Varnostnem svetu in SOjJ1'. Jugoslovanski zborovalci V taorovanju poslali maršalu "^(travno brzojavko, v ka- (iv.^otavljajo, da se bodo vsi Iq j. Jugoslovanskih organizacij .iržusiovanski državljani v New -*u udeležili volitev in glaso- 1/olili in na bodo tudi ladjah lo^talovanski državljani v New bil •tj!*. Jugoslovanski državljani v v',ža kandidate Ljudske fronte linj* Jugoslovanski državljani \ *(iki *n Pa Jugoatavanski pomor- na jugoslovanskih ladjah hth J3*1*10 volili. Za prve so pri lun" Jugoslovanskih delegacijah v livr, že Pr'Pravili posebne vo-.. ne odbore. Pomorščak, pa bodo “»Ovali kar na ladji. ■ Jugoslovanski državljani v Slttt bodo glasovali za kandidate jeznega sveta tretjega volivne-g okrožja v Beogradu, ali za Jjkididate Sveta narodov na listi jh>*kih kandidatov. Člani posadk Pjoslovanskih ladij in potniki ”*> glasovali na isti' način, Najeto z volivnimi kroglicami bo-glasovali z lističi. „ Venizelos Stavil novo vlado ^Ene, 23. — Ob 20. zvečer ^Prisegla nova Venizeloso-tnJJad.a. Ministrski predsednik minister nove vlade tgjjuklej Venizelos. Minister X ce Fokion Gaimis, mi-% ta notranje zadeve Cat-\'!hinister za gospodarstvo U sodstvo Cassimatis, . dela Kostupolos, higiena Clalne r'«gi-v, — zadeve % . * Gondikas - » ir. Glavanis, prevozni-Pošte Malamidas, šol-Kanelopu- <0s *hanassiadis. 6 Postal podpredsednik ^tohbo minister za državno "Janijev anlilaSizem" Gk*"*. 23 u,.l*niu Se vedno so na Procesu priče, ki s'* Ua v« ia fa*lstičnega mar-la itmcri . "ačine rešiti obtožb. ' Teti teb se Je celo spomni- neki se je C£l° spomniti,'a “‘.Pogovor, ki ga Je baje h? '944 3i'anijem decembra Vit.bl i ’, Med tem pogovorom “a pol Grazlani celo opo- % ua »vv«I' '-•‘•‘■•"in «-cžu v lSOvraStva do ra-GhJ, tem kins'c‘h četah. Se \tuu_ *8'°bokim dokazom» Prič »antifašizma# so CiuVj‘7 gorile, da je Gra-.sadr.je mesece vojne Cii ieak'n‘ četam v Severni **1 taačaJ i? strogo obramb-Gjl Jij bjJa- Tožilec je prcdla-Sh,et>a, m sl‘5ali admirala De °J » *co v'nJeJ minister za 0Mm|rmc.gliJevl vladl ta- 0 tem »ravTco rtSo5š{e sl Je Pri" "n. vlco, da bo še odločalo sJslii ministri iz k,i;e %tt,| Posveta' JVsa pozornost i6' U>'ni'tronva današnjemu se-kt(®sedo 19 45’ WJe traJal od . tpr«? vai grof „ Sestanku je >1 £?u ie reLo?rt0n d« Wiart, T^n&^OvanL"1 dal nalog, da >n s £v * Političnimi dolil^rov ne krilU Lza rešitev oaJ^tek o edini sestanek 1?*”' kmna5njeg‘ Pomembnejši ‘taji ganski!** .^e. državni ročilo Mnc stranke * v katerem ko- mentira sestanek ministrov in pravi, da sestanek nikakor- ne more spremeniti oblike krize, ki jo mora na koncu koncev rešiti parlament in hkrati še enkrat vztraja na tem, da je treba ukiniti namestništvo in dovoliti povratek kralju. Grof de Wiart je sporočil, da bo o sestanku vlade obveščen kralj Leopold. Politični krogi pravijo, da bo spet novo romanje v Pregny k Leopoldu, kjer ga bodo obvestili o političnem položaju. Jutri bo v Bruslju in na Valonskem proglašena 24urna stavka. V političnih krogih pravijo, da bo politična kriza lahko rešena prihodnji teden. i 0 odnosih med FLRJ in Grčijo BEOGRAD/ 23. v odgovor na vprašanje o morebitnem izboljšanju grško-jugoslovanskih odnosov je jugoslovanski predstavnik izjavil: «Ce se bo v Grčiji sestavila bolj demokratična vlada, je možno, da pride do izboljšanj? odnosov med Jugoslavijo in Grčijo. Glede govoric, da so v Solunu jugoslovanski predstavniki, da bi preučili možnost zopetne otvoritve jugoslovanske proste cone v tem pristanišču, se z jugoslovanske uradne strani poudarja, da je sedaj v Solunu samo en Jugoslovan, ki je tam od leta 1945, in v tem mestu ni nobenega drugega jugoslovanskega predstavnika. Velika železniška nesreča v Kolumbiji BOGOTA, 23. — Železniška nesreča, ki se je zgodila včeraj blizu Buonaventure, je po uradnih poročilih zahtevala 4 mrtve in 30 ranjencev. Prvotna poročila o 35 mrtvih so dale priče nesreče. Te so namreč bile pod vplivom dogodka 'in so dale svoje mnenje, preden so prve ranjence potegnili izpod železniških razbitin. Nesreča je nastala, ker se je lokomotiva brzovlaka Zahod - Pacifik iztirila in za seboj potegnila železniške vozove. letalska nesreča v zda ROMA (ZDA), 23. — Vojaško transportno letajo C 47 je strmoglavilo med snežnim viharjem. Pri nesreči je bila ena oseba mrtva in ena ranjena, trije ostali člani posadke pa so se rešili nepoškodovani. Iz Tuckzona v Arizoni JavfJa" jo, da bi moral zasilno pristati blizu Gilda Benda v Arizoni bombnik B 50 s 14 osebami. Letalo |pa ni pristalo. vojsko. Pijade pripominja, da je Moskva to svetovala ((čeprav smo mi poslali v Moskvo besedila zaplenjenih četniških dokumentov, ki so dokazovali sodelovanje Mihajloviča s sovražnikom«. 20. maia 1942 je maršal Tito sporočil Moskvi: «Od 20. maja sem na črnogorskem sektorju. Položaj je tu kritičen. Vse prebivalstvo preklinja ‘jugoslovansko vlado v Londonu, ki preko Draže Mihajloviča pomaga sovražniku. Z vseh strani borci in ljudstvo sprašujejo: «Cemu nam Sovjetska zveza ne pomaga?« Pijade nadaljuje s poudarkom, da je sovjetska vlada, namesto da bi pomagala osvobodilni borbi, avgusta 1942 povzdignila jugoslovansko monarhistično poslaništvo v Sovjetski zvezi v veleposlaništvo. Ob te) priliki je maršal Tito poslal brzojavka V Moskvo 11. avgusta v kateri je bilo med drugim rečeno: ((Povišanje jugo- slovanskega poslaništva v Moskvi v veleposlaništvo je napravilo slab vtis na. vse jugoslovanske rodoljube.' posebno v vrstah naše vojske«. Pijade navaja tudi stališče moskovskega radia do dogodkov v Jugoslaviji kot dokaz malenkostne moralne pomoči Moskve. 9. septembra 1942 je bil maršal Tito prisiljen postaviti Moskvi sledeče vprašanje: «Cemu moskovski radio ne govori v svojih oddajah v srbohrvaščini o bestialnostih četnikov? Cernu ne popularizira naše borbe? Mnogi si postavljajo ta vprašanja in upravičeno zahtevajo vsaj moralno oporo. Mnogi niso zadovoljni z oddajami tfi postaje v srbohrvaščini«. Pijade navaja nato. da so Rusi skušali do septembra 1944 obrazložiti pomanjkanje pomoči s pretvezo tehničnih težkoč, in je maršal Tito že od julija 1942 zaman zahteval od sovjetske vlade, naj bi poslala svojo vojaško misijo. 2e leta 1942. >je maršal Tito zaprosil Moskvo, naj uporabi svoj vpliv, da bi zavezniki poslali to komisijo v Jugoslavijo, da bi se na licu mesta ugotovilo, kako stojijo stvari v Jugoslaviji in kdo se dejansko bori proti okupatorju. Tudi boljševiško partijo so zaprosili, naj pošlje predstavnike. Vendar so te prošnje ostale brezuspešne. Pijade navaja nato brzojavke, ki jih je Tito poslal v Moskvo leta 1943 ter je zaman iskal pomoči. V brzojavki od 31. -januarja 1943 je Tito pisal: «Ali je mogoče, da po 20 mesecih junaške, skoraj nadčloveške borbe ni mogoče najti nobene poti, da bi nam pomagali? Nastala je epidemija tifusa jr, nimamo zdravil. Nas« ljudstvo umira od gladu, toda daje zadnje koščke kruha našim borcem«. Takrat so se partizanske enote težko upirale ofenzivi okupacijskih sil na področju reke Neretve v Hercegovini, toda vsi ti pozivi so ostali zaman. Četrti ofenzivi je tako-j sledila peta in takrat je maršal Tito poslal v Moskvo brzojavko 12. junija. V tej brzojavki je med drugim rečeno: «Sedaj jemo konjsko meso brez kruha. Naš položaj je težak. toda jzmotali se bomo. Sovražnik dela izredne napore, da bi nas uničil, toda ne bo uspel. Pomagajte nam, prosim vas, v te-j težki preizkušnji«. Med to ofenzivo v Crni gori je bil maršal Tito lahko ranjen. Pijade dodaja, da «tudj v tem težkem položaju nismo, izvzem-ši visokodonečih besed in Poklonov, prejeli nobene pomo- či«. Toda čeprav brez vsake pomoči s strani Rusov, nadaljuje Pijade. in čeprav je bila takrat angleška pomoč neznatna, smo izšli zmagoviti iz pete ofenzive ter ob polomu Italije, ki so nam ga skrbno prikrivali vsi zavezniki, dokler ni bil javljen, smo bili dovolj močni, da smo lahko razorožili vse italijanske divizije na jugoslovanskem ozemlju in da smo tako lahko oborožili na tisoče jugoslovanskih borcev. Brez vsake pomoči od kogar koli smo bili takrat gotovi zmage v naši državi in ob koncu novembra 1943 smo lahko sprejeli zgodovinske sklepe na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Takrat je bil AVNO.T proglašen za vrhovni zakonodajni in izvršilni organ v Jugoslaviji in ustanovljen je bil narodni odbor kot začasna vlada jugoslovanskih. narodov. Ob zaključku poudarja Pijade, da je šele proti koncu leta 1943 začela prihajati pogosteje ameriška in britanska pomoč in da so rusko opremo prejeli prvikrat leto dni pozneje- B. STANISAVLJEVIC Edvard Kardelj na obisku po Primorski LJUBLJANA, 23. — 'lovariš podpredsednik vlade in zur.anji minister FLRJ Edvard Kardelj je v spremstvu podpredsednika vlade LRS Ivana Mačka, direktorja Direkcije za informacije pri vladi FLRJ Vladimirja Dedijera in sekretarja oblastnega komiteja Partije za goriško oblast Janeza Vipotnika, obiskal Primorsko v dnevih 20., 21. in 22. marca. Obiskal je krajevni ljudski odbor Obrovo pri Ilirski Bistrici, kjer se je,raz-govarjal z odborniki.. Nato je obiskal najstarejšo obdelovalno zadrugo Gabrovico, kjer se 'je dalj časa razgovarjal z zadružniki, O-biskal je tudi prebivalce vasi Ko. stanjevica na Krasu, gradilišče Nove Gorice in KLO Neblo v Brdih, kjer se je v kratkem' času zbrala nad 2.000 glava množica iz vseh Brd, pred katero je imel tovariš Kardelj volivni govor. Obiskal je tudi KLO Bovec Albanska nota vladi FLRJ PARIZ, 23. — Albanska telegrafska agencija ATA poroča, da je albanska vlada včeraj izročila jugoslovanski misiji v Tirani protestno noto. V tej protestni noti skuša albanska vlada zakriti svoje zločine in zato obtožuje jugoslovanske oblasti, da preganjajo uradnike albanskega diplomatskega pred. stavništva v Beogradu. V VIETNAMU IN FRANCIJI BORBA PROTI ZATIRALCEM Protesti proti pošiljanju orožja v Vietnam - Spopadi s policijo v Rouenu SAIGON, 23. — Proti izkori-ščevalni politiki francoskih kolonialnih oblastnikov, ki ob podpori ameriških imperialistov skušajo zadušiti narodnoosvobodilno gibanje vietnamskega ljudstva, so včeraj razglasili tridnevno splošno stavko. Stavka se je začela, ko do-, mače ljudstvo praznuje obletnico legendarnih junakinj Trung Trac in Trung Nhi. Prav tako se tudi francosko ljudstvo nenehno bori proti vojni politiki vlade in proti pošiljanju orožja v Vietnam. V •Roanne je prišlo do spopadov med policijskimi silami in demonstranti, ki so skušali pre^ prečiti prevoz tankov in drugega vojaškega materiala iz arzenala. Bilo je 15 ranjenih. Policija je aretirala 24 demonstrantov. VVASHINGTON, 23. — Državni departman je ’ javil v sredo, da bo zaradi ukinitve diplomatskih odnosov med ZDA in Bolgarijo švicarska vlada skrbela za ameriške koristi v Bolgariji. Poljska vlada pa bo skrbela za bolgarske koristi v ZDA Proces proti teroristom v Ostravi PRAGA, 23. — Včeraj se je pred državnim sodiščem v Ostravi na Moravskem končal proces proti nekaterim teroristom. Glavni obtoženec, 20-letni Vladislav Kubina, ki je bil obtožen, da je pripravljal atentate proti političnim predstavnikom, je bil obsojen na 20-letno prisilno delo. Jiri Pilch in Jaroslav Verenek, ki sta bila obtožena, da sta Kubina zavajala v kriminalno dejavnost in d? sta pomagala pri begu češkoslovaških državljanov v tujino, sta bila obsojena na 25 let, oziroma 14 let prisilnega dela. Tajna konferenca laburistične stranke ? LONDON, 23. — Nekateri politični opazovalci pravijo, da bodo voditelji laburistične stranke verjetno imeli prve dni maja nekakšno thjno konferenco, na kateri bodo y glavnem določili smernice za nove splošne volitve. Do te odločitve je prišlo včeraj na sestanku državnega izvršilnega odbora laburistične stranke. Politični opazovalci p? pravijo, da tudi ta morebitna konferenca še ne pomeni, da bi bile zaradi tega v kratkem razpisane volitve. V laburistični stranki pa sta sedaj dve struji. Prva struja, katere glavni predstavnik je Bevan, je za takojšnje nove volitve. Druga struja, ki postaja vsak dan močnejša, pa vztraja na tem, da je treba ohraniti status quo. Ti namreč mislijo, da bi sedanja laburistična vlada lahko ostala na oblasti tja do leta 1952. Po vsej Italiji novi nemiri zaradi stalnega izzivanja policije Več ljudi ranjenih v San Severu blizu Foggie - Ljudstvo se je branilo na barikadah - Spopadi tudi drugod - Uspela splošna protestna stavka - Delavci bodo nadaljevali boj za svoje pravice - Danes bo podpis prijateljske pogodbe s Turčijo pod ameriškim pokroviteljstvom RIM, 23. — Kritični politični Lin...-uciaini. položaj, v katerem ie Italija zaradi kratkovidne in protiljudske politike De Ga-sperijeve vlade, se najbolje odraža v novih nemirih, ki so danes nastali y San Severu blizu Foggie, kjer je bilo ranjenih več civilistov tar policijskih agentov in orožnikov. V San Severu se je namreč tamkajšnje delovno ljudstvo zbralo. da bi manifestiralo solidarnost z žrtvami zadnjih političnih spopadov v Italiji. Incidenti in spopadi so nastali, čim so se pokazali policisti jn orožniki, ki so hoteli razgnati ma-nifeetante. Ljudstvo se ie pri tem branilo na barikadah in za kmečkimi vozovi, ki so jih postavili na glavnih dohodih. Srd Ijudhtva zahadi stalnega policijskega izzivanja 1:1 žrtev na strani delovnega ljudstva je množico tako podžgal, da ji je uspelo razorožit; policijske sile. V zmešnjavi, ki je nastala. je padlo tudi nekaj ročnih granat in kamnov. Zaradi tega so oblasti takoj poslale iz Foggie ojačanja, in sicer policijo, oddelek 14. artilerijskega polka in nekaj oklepnih' avtomobilov. V San Severu je vsa ta sila takoj zasedla sedež KPI in Delavsko zbornico. Strojnice pa je vojaščina postavlja pred občinsko hišo in orožniško vojašnico. Oklepni avtomobili pa krožijo po cestah. List «11 Giermale dTtalia« piše, da je v Ssn Severu manifestiralo 4000 stavkajočih. Veliko ljudi namreč je prišlo iz sosednih vasi Tudi v drugih krajih v tal pokrajini je prišlo do precej težkih izgredov, in sicer v Cerl-gnoli, kjer je policija surovo nastopila proti demonstrantom, češ da niso imeli dovoljenja za demonMracijo. Demonstrante, ki so se zbrali na sedežu Delavske zbornice in KRI, so policijske sile obkolile. Incidenti ao..-bi!i, tudi y Lucera Manfredom]i v Apriceli, v Ce-rignolj in v Torremaggiore. Frihajajo vesti i* Velletrija v rimski pokrajini, tistiko» s', venskega šolstva z dejanskim stanjem. V prvem stolpcu navajamo število učencev, kot ah je objavil «Giornale», v drugem stolpcu pa je dejansko število učencev v teh slovenskih šolah: Sola Sv. Jakob 274 276 » Ul. sv. Frančiška 330 152 » Ul. Donadoni 70 84 » Sv. Ivan 250 258 » Katinara 70 77 » Rojan 180 195 « Barkovlje 105 105 » Miramar 4 4 » Skedenj 150 162 » Sv. Ani 240 275 Sole openskega did. okrožia 590 739 » nabrežirtskega did. okrožja 420 451 » dolinskega did. okrožja 430 464 » miljskega did. okrožja 190 209 3103 3451 Iz zgornjih številk je razvidno, da so izpremir.jali dobljene podatke precej samovoljno in neenakomerno in da so bili pri nekaterih šolah celo učencev. Prav tako so iz trle izvite trditve, da pride na slovenskega učitelja povprečno manj 1učencev kot na italijanskega. Zal ne razpolagamo til celoti ~ najnovejšimi podatki, toda iz II poročila generala Airey-ja posnemamo, da ie bilo v soišKem letu 1947-46' na slovenskih šolah 4170 učencev in 220 učiteljev, medtem ko ie bilo na italijanskih osnovnih šolah. 15721 učencev z 1027 učitelji. Ni težko izračunati, da je v tistem letu odpadlo pov- prečno na slovenskega učitelja 18,9 učencev, nc italijanskega učitelja pa- 15,3 učencev. Od tedaj pa je število slovenskih učencev res padlo, a zato je tudi število učiteljev manjše, kar nikakor ne moremo trditi za italijanski učiteljski Zbor, ki se je, kot nam je znano, medtem če povečal s številnimi novimi namestitvami. Zato se tudi povpreček učencev na posameznega učitelja ni mogel pri italijanskih šolah zvišati, medtem ko zna» ša sedaj na slovenskih šolah ob 196 (in nc 215 kot jih navaja «Giornale») nastavljenih učiteljih 17,6 učencev na učitelja. Ce pa upoštevamo, da je 21 učiteljev preko potrebe odtegnjenih od dela v razredu, pri-de stvarno pri 3451 učencih in 175 razrednih učiteljih, povprečno 19,7 učencev na učitelja. Kakšno je povprečje v celoti na italijanskih šolah ne moremo soditi, ker gospodje ne objavijo statistike, vendar pa imamo na razpolago nekaj podatkov, iz katerih se da sklepati na celoto. Italijanske šole v nabrežinskem okraju imajo 117 učencev z 11 učitelji, torej odpade povprečno na enega učitelja 10,6 učencev. V sami Nabrežini na pr. kjer je za 109 učencev slovenske šole pet', učiteljev, za 64 u-čencev italijanske šole pa šest učiteljev, je povprečje 21,8 učencev na slovenskega učitelja in 10,6 učencev na italijanskega učitelja. Tudi italijanske šole v mestu imajo po večini zelo ugodno povprečje. Naj naštejemo nekaj primerov, za katere razpolagamo kljub misterioznosti italijanske šolske statistike s točnimi številkami. Sola pri Sv. Ivanu «A. Gregov ima 465 učencev in 35 učiteljev, torej fJ,3 u-čencev na učitelja. Isto povprečje ima šola v Kolonji s 107 učenci in 8 učitelji. Povprečje 14,4 beleži šola Vero-nese s 1127 učenci in 71 učtte. Iji. Sola «R. Timeuss v Istrski ulici doseže s 699 učenci in 47, učitelji povprečje 14,8 na učitelja. Sola uEdmondo De A-micis» ima 686 učencev in 45 učiteljev, torej znaša povprečje 15.2. Na šoli v Ul. Sv. Jurija poučuje 56 učiteljev 888 učencev; na posamez. učitelja odpade povprečno 15,8 učencev, S takim naštevanjem bi lahko še nadaljevali. Pripominjamo pa samo še to, da niso pri računanju povprečja všteti oni učitelji, ki so dodeljeni šolskemu skrbstvu (šolski kuhinji) in katerih je samo na šolah v mejah tržaške občine nad 70. (OPOMBA UREDNIŠTVA. -Tudi številčni podatki o šolstvu v prilogi «L» devetega poročila gen. Aireya za razdobje od 1. oktobra do 31. decembra 1949» ki smo jga nrtJeli včeraj dopoldne (in o katerem iporočamo na drugem mestu) dokazuje neresničnost klerofašistične trditve, da na slovenskega učitelja pride povprečno manj učencev kot na italijanskega. Po teh najnovejših podatkih znaša število učencev slovenskih osnovnih šol cone A 3447, število slovenskih učiteljev na teh šolah pa 207; na enega slovenskega učitelja odpade torej 16,6 učencev. Število učencev na italijanskih osnov, nih šolah pa znaša 16.411, učiteljev pa 1048, kar pomeni, da pride na enega italijanskega učitelja 15,6 učencev ali 1 uče-nec manj kot pa na slovenskih osnovnih šolah.) K zaključku današnjega našega članka bi omenili še «Giomalu» očitek zaradi slovenske šole v Miramaru, ki ima samo 4 učence in «Giorna-le» zlobno prani «cqn unico insegnante«. Priznavamo, da je to zares širokogrudno, toda ena lastavica ne napravi pomladi in ta edini slučaj pran nič ne zdkrije cele vrste diskriminacij proti slovenski šoli. Sicer bi si «Giornale» lahko prihranil tako neumno pikro pripombo, kajti v. Stivanu obstaja tudi italijanska šola s samimi 4 učenci, 'n vsa slovenska javnost ve, kako so prišli do dveh od tistih 4 u-čencev. Pcirebna je bila koalicija kominformističnega «in-ternacionalizma» slovenske matere z legaškim šovinizmom, potrebna je bila prodaja dveh otroških duš, da so ustanovili šolo s 4 učenci «con un unico insegnante«. Mpenja smo, da naj ne hodi na sonce, kdor ima maslo na glavi. LONDON, 23. — Diplomatski urednik «Evening Nevvs« piše danes, da so Molotova določili kot Stalinovega naslednika, če bi se ta umaknil Iz javnega življenja zaradi zdravstvenih razlogov. Urednik piše, da izhaja ta odločitev iz Stalinovega osebnega testamenta. ♦ BERN, 23. — Života Djer-manovič, jugoslovanski poslanik v Švici je prispel v Berr. na svoje službene mesto. Prejeli smo včeraj deveto poročilo poveljnika angloameri-Škega področja Tržaškega o-zemtjia generalnega majorja T-S. Aireya CB CBE. za razdobje od I. oktobra do 31. decembra 1949. Poročilo obsega 34 tipkanih strani in 13 prilog. Razdeljeno je na ((Splošni pregled« in 17 poglavij. In sicer: 1. Splošna uprava. 2. Gospodarski položaj (I. Dolarska nakazila po ER P. — II. Uvozi in nabavna dovoljenja ERP. III. Investicijski načrt za leto jy5Q. — IV. Posojila iz drugih fondov.) 3. Finančni položaj (I. Proračun za čas od 1. julija do 31. decembra 1949. — II. Proračun za čas od 1. januarja do 30. junija 1950). 4. Industrija (I. Splošno. — II- Ladjedelništvo. — III. Železarska in jeklarska proizvodnja. — IV. Čiščenje mineralnih olj- — V. Čiščenje rastlinskih olj. — VI-Razne industrije. — VII. Industrijski razvoj). 5. Zunanja lr govina. 6. Tržaško pristanišče. 7. Železnice. 8. Javna dela. 9. Pošte in telekomunikacije. 10 Poljedelstvo, gozdarstvo in ri-barstvo. 11. Javno zdravstvo 12. Delavstvo, 13. Javna varnost. 14. Vzgoja. 15. Tisk. 16. Versko delovanje. 17. Razselje ng osebe in begunci. Priloge pa obsegajo številčno podatke o: osebnem prometu v ir iz cone A; n uvozu ERP: br sedilo sporazuma o finančnem kritju in tuji valuti: razčlembo odobrenega proračuna za prvo polovico leta 1950; p imerjavn Deveto poročilo gen. T. S. Aireya izdatkov in dohodkov za dru go polovico leta 1949 in prvo polovico 1950; podatke q polo žaju industrije; statistiko zuna nje trgovine, pomorskega prometa in železniškega tovornega prometa, seznam nalezljivih bolezni; pregled zločinov; prosvet no statistiko irf statistiko prihoda beguncev in optantov v begunskem centru. Zadržali se bomo najprej na splošnem pregledu in na poglavjih, ki ne obravnavajo go-gospodarska vprašanja. V splošnem pregledu hvali general, Airey rezultate vključitve Trsta v Evropski obnovitveni načrt in pravi dalje, da je pomorski promet .dosegel rekordno višino 3,482.490 ton ter piesegel celo promet iz leta 1913, od čegar odpade skoro polovica na 'samo Avstrijo t. j 1,719.916 11. m. celotnega prometa, v glavnem na prevoz ERP blaga, ki bo čez dve leti prenehal s čimer bodo prenehali tudi' današnji rekordi. Tranzitni promet z Jugoslavijo pa je znašal v letu 1949 79.340 ton v primeri s 73,555 tonami leta 1948. Promet s CSR je zna-šal 212.361 ton, z Madžarsko 66.561 ton in gen. Airej/ pravi, da je prepričan, da je obnova trgovine s podonavskim zaled- jem najbolj ztva potreba tržaškega gospodarstva, pri čemer pa je glavna ovira v denarnih in valutnih težavah pri plačevanju pristaniških pristojbin. Ia poročila nato izvemo, da je bilo /v coni A v letu, ki je pričelo s 1. julijem 1949 nakazanih 13,4 milijonov dolarjen v okviru ERP v primeri s 17,9 milijonov dolarjev v prejšnjem letu. Letni primanjkljaj proračuna cone A znuša še vedno 9,5 milijard lir (in general tipa, da bo končna številka verjetno še manjša). Dalje: VU je sezidala leta 1949 462 novih stanovanj, kar zares ni mnogo, če pomislimo, da jih manjka v Trstu kar okrog 10.000, pomoč za 50 odst. kritje pa je bila dana za 480 stanovanj. Odpravljene so bile omejitve osebnega prometa med cono A in drugimi članicami ERP-a. Nato še izvemo, da je proračunski primanjkljaj krila italijanska vlada. kdo pa krije njen prorač. primanjkljaj tega seveda nP tz-vemo, ker to se pač •ve... Nato general Airey že devetič poudarja, kako je gospodarstvo cone A ((dejansko odnisno« od gospodarstva Italije in pravi, da mora «še enkrat poved a. ti mnenje — ki je bilo že ponovno izraženo v mojih prejšnjih poročilih ter ga trajna iz- kušnja ni izpremenila, pravi general, da je vprašanje Trsta možno zadovoljivo in pravično rešiti le 's čim prejšnjo vrnitvi, jo Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji v duhu predloga treh velesil z dne 20. marca 1948» — in pravi, da bi se morala vrnitev Italiji «že izvrši ti«, ker da je «konec koncev bistvena v interesu mirus. Vsakokrat, ko je general v svojem poročilu poudarjal to svoje mnenje, smo tudi mi povedali svoje, predvsem pa. zakaj ni v interesu m;ru urača-nje Tržaškega ozemlja Italiji, kakor smo tudi‘ poudarili neizpodbitno dejstvo, da je odvisnost tržaškega gospodarstva z gospodarstvom Italije vedno bila in je. v škodo gospodarskega razvoja Trsta, kajti Trst se je razvil prav zaradi tega, ker ni bil razen dveh desetletij nikdar povezan z Italijo, temveč Z zaledjem, katerega produkt je sRešitevn tržaškega vprašanja s priključitvijo Tržaškega o-zemlja k Italiji pa je rešitev, ki jo zdhteva italijanski uirnpe-rialismo straccione« kot je dejal Lenin, ki je danes postal privesek angloameriškega imperializma in smo že zato proti takšni imperialistični urešit-vls, ki ni nobena rešitev prav zato, ker je imperialistična in zato tudi ne more biti 11 interesu miru ne glede na dejstvo, da bi bile v primeru takšne rc. žitne pse pridobitve krvave narodno osvobodilne borbe, ki je vzpostavila ljudsko oblast v coni B, ki je odpravila fašistično zakonodajo in njene posledice, ki je dala zemljo tistemu. Jci jo obdeluje itd. itd. na mah izbri sonc. V prvem poglavju o asplošni upravi» general Airej/ ponovno poudarja — najbrž zato, da ne bi pozabili, da je'cono A že pred tieč kot dvema letoma dejansko priključil k Italiji — kako italijanski državljani lahko pridejo v cono A, če se le izkažejo s svojimi osebnimi izkaznicami. Državljani držav — članic Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje pa vstopijo v cono A lahko z veljavnim potnim listom brez vizuma angloameriške VH Od ostalih poglavij nas najbolj zanima, kaj pravi general Airej/ o šolstvu. Vsekakor v duhu svojega nenehnega predlaganja vrnitve Tržaškega ozemlja k Italiji poudarja general p tem poglavju najprej, da je «politika Zavezniške vojaške uprave, da ohrani italijanski šolski sistemv, pri čemer, da je eedina sprememba vzdržemnje osnovnih in srednjih šol, v katerih se u-porablja slovenščina, učna metode in učni program pa sta st cer ista». Mnenja smo, da je zelo prav, da tudi na Varnostnem svetu vedo, da je italijanski šolski sistem tako demokrati Čen, in napreden, da ne pozna drugih šol kot takšnih, kjer se uporablja italijanščina in da je menda prav zato ravno tak šen sistem za cono A — naj-prikladnejši.... Nato pove poročilo, kakšne vrste šol imamo v naši coni; Od otroških vrtcev preko ljudskih šol (otroci od 6 do U let z obveznim obiskovanjem), po. klicnih strokovnih šol (od J J do 14 let z obiskoiianjem, ki je obvezno za tiste, ki ne obiskujejo srednjih šol), srednjih šol ki se delijo na nižje in višje in obsegajo, klasično in realno gimnazijo, učiteljišča in tehnično - industrijske. trgovske, geomotrske in nautične za v o de, glasbeni licej in univerzo, ki ima pet fakultet: za knjižen' nost in filozofijo, za pravo, za gospodarstvo in trgovino, ’ za naravoslovne znanosti in ji-j. ko ter tehnično fakulteto. Najzanimivejša pa je vsekakor statistika o šolstvu za šolsko leto 1949-50 v coni A ki je objavljena v prilogi «L»'in ki jo v naslednjem navajamo: Slovenske šole občinska otroška vrtca sta — reci in piši — 2 s 3 učitelji in 120 učenci; otroških vrtcev dobrodelnih ustanov pa je 10 z U učitelji in 362 učenci. OSNOVNE SOLE imajo 224 razredov, 207 učiteljev, 136 prostorov in 3447 učencev. SREDNJE SOLE imajo 64 razredov, 114 profesorjev, 41 prostorov in 1549 dijakov (v primeri s 1444. dijaki v 1 194S-1949), UNIVERZA se med sloven-skim šolstvom v tem. pregledu ne omenja iz zelo enostavnega razloga, ke,- je sploh ni in morajo torgj slovenski absolventi srednjih šol obiskovati italijansko univerzo, tudi če hočejo postati profesorji n. pr. na istih tržaških slovenskih šolah, ka-tere so sami obiskovali, da o drugih poklicih ne govorimo. Bilo bi zelo umestno, če bi general Alrep to dejstvo vsaj to. likokrat poudaril, kolikorkrat je poudaril n. pr., da število otrok slovenskih osnovnih šol pada in kakor ni poudaril, da število učencev slovenskih srednjih šol raste. Italijanske šole OBČIN. OTROŠKIH VRTCEV je 13 s 84 učitelji in 2190 otroci. — Otroških vrtcev dobrodelnih ustanov pg je 17 z 20 učitelji in 577 otroci. (Nadaljevanje na 2. strani.) Vprašanje, ki močno zanima naše podeželsko ljudstvo Osredni a mlekarna v Trstu bi prizadela i/eč slojev mestnega prebivalstva poleg domačih živinorejcev Kot uidimo, je vprašanje ustanovitve centralne mlekarne v Trstu možno razgibalo javno mnenje med našimi kmetovalci. O tem vprašanju je naš list sicer že obširno pisal, danes Pa objavljamo mnenje priznanega strokovnjaka v kmečko - gospodarskih vprašanjih. V tržaškem časopisju se v zadnjem času vedno več piše p vprašanju ustanovitve centralne ali osrednje mlekarne v Trstu za preskrbovanje tukajšnjih potrošnikov s pristnim in higienskim ali zdravim mlekom. Iz članka, ki ga je objavil «11 Giornale di Trieste« minulo Soboto, se da celo sklepati, da so zadevo tega vprašanja merodajni krogi že proučili nekako do vseh podrobnosti. Ci-tatelj dobi vtis, da čaka tržaški občinski svet sedaj samo še na pristanek iz Rima (kaže, da y Trstu ne more uspevati več nobeno podjetje, brez tamkajšnjega blagoslova), na podlagi katerega, bo ustanovitev osrednje mlekarne za občino Trst končnoveljavno odločena. Saj ni misliti, da bi občinski svet •rte prodrl s predlogom, ki mu ga predloži večinski odbor s pristankom Rima. Na ta način bodo naši živinorejci, domači proizvajalci mleka, kakor tudi tržaški potrošniki postavljeni pred gotovo dejstvo. To dejstvo, ki se ne bo dalo več popraviti, bo pa posebno za domače živinorejce, oziroma za mlekarice usoden in s tem na splošno za vse kmetijstvo na Tržaškem ozemlju: Na tem ozemlju redi skoraj vsak kmet vsaj po eno molzno kravo in za večino tukajšnjih živinorejcev predstavlja mleko oni proizvod, z izkupičkom katerega pride danes družina živinorejca do svojega vsakdanjega kruha. Drugih pridelkov na skopi kraški zemlji ni niti Deveto poročilo gen. T. S. flireya (Nadaljevanje s 1. strani.) OSNOVNE SOLE imajo 371 prostorov, 667 razredov, 16.411 učencev in 1.048 učiteljev. SREDNJE SOLE imajo 155 prostorov, 303 razrede, 6.817 dijakov in 943 profesorje. UNIVERZA ima 5 fakultet, 1780 študentov (vpisovanje še traja) in 139 profesorjev. Ce primerjamo številke slovenskih šol s Številkami italijanskih, moramo na žalost ponovno ugotoviti diskriminacij, sko šolsko politiko angloameri-ške vojaške uprave do slovenskega šolstva. Ne bomo na tem mestu ponavljali, kar smo že objavili v spomenici. ki jo je o tem poslala Slovensko-hrvat-ska prosvetna zveza Varnostnemu svetu OZN. Poudarili hočemo le. da bomo o tem ponovno obširno pisali in zahtevali, da se Z diskriminacijo preneha. Omenimo naj le zelo — milo rečeno — čudne zaključke, do katerih je prišel gep. Airey na podlagi gornjih podatkov v svojem poročilu, kjer na strani 30 med drugim pravi: ((Celotno število učencev v italijanskih šolah znaša 16.411 v primeri s 16.293 v letu 1948-49. Povišek znaša 113 ali 0,06 odst. V slovenskih šolah pa je število učencev padlo od 3850 na 3447. Padec znaša 403 ali 10,5 odst.« (Številka 3850 ni bila doslej — kolikor nam je znano —• še nikjer objavljena) General nato nadaljuje: «Zaradi tega padca učencev v šolah s slovenskim učnim jezikom je bdo v interesu učinkovitosti in čtedoje potrebno združiti nekatere razrede ter začasno odpustiti iz službe deset učiteljev, ki niso mogli biti več koristno zaposleni. Celo po tej združitvi iP znašalo povprečno število učencev na pod ročju v italijanskih šolah 27 v primeri z 18 y slovenskih šolah. Vsi odpuščeni učitelji pa so bili potem ponovno nastavljeni na Vnest a, ki so se izpraznila na normalen način.» Pri najboljši volji ne moremo na temelju številčnih podatkov iz priloge «L» izračunati tistih povprečnih številk učencev, ki pridejo na enega učitelja. Ko govorimo o odpustitvah učiteljev slovenskih o-snovnih šol, moramo vzeti v poštev logično le število učencev v osnovnih šolah obeh narodnosti. Ce to storimo dobimo sledeči rezultat. Na enega slovenskega učitelja pride 16,6 učencev na enega italijanskega učitelja pa samo 15,6 učencev. ne Pa 18 oziroma 27 učencev Zato je jasno, da oblast ne bi smela odpustiti nobenega slovenskega učitelja! (Kako je gen Airey izračunal številko 27 pa tudi zato ne moremo vedeti ker je številka o dijakih V italijanskih srednjih šolah očitno netočna, kajti na strani 31 se namesto 6.817 omenja številka 10.803. kar je vsekakor točneje, če to šteinlleo primerjamo s številom italijanskih srednješolcev ki so konec 1948-49 polagali izpite in ki znata 9983 kandidatov. Tudi številka 1444. ki na i bi označe. vala število slovenskih srednješolcev v 1. 1948-49 se ne strinja s številom kandidatov, ki so polagali izpite in ki jih je bilo 1538 Upamo, da bomo prejeli tozadevne p opravke). (Nadaljevanje sledi) dovolj za kritje potrošnje lastne družine. Mleko, ki ga morajo gospodinje večkrat odrekati celo lastnim otrokom, samo da dobijo zanj neobhodno potrebni denar, nosijo ali vozijo dnevno v mesto. Tukaj ga raznašajo ali prodajajo na drobno po še kolikor toliko donosni ceni. Z isto potjo prinašajo v mesto naravnost potrošnikom na drobno prodajo in po razpoložljivosti tudi svoje raznovrstne sadeže in povrtnino- To blago najde pač najkrajšo pot in po najbolj idealni ekonomski obliki niz rok proizvajalca v roke potrošnikan. V mestu pa si gospodinje -mlekarice z izkupičkom za omenjene proizvode nabavijo v primernih trgovinah predvsem živila ki jih na svoji zemlji ne morejo pridelati in pa razno oblačilo, obutev in sploh vsakovrstne življenjske potrebščine. Račun o vsem tem pa znajo gotovo zelo dobro voditi tudi tržaški trgovci sami. Seveda je to opravilo s prodajo mleka za kmeta precej mučno in naporno ter bi marsikatera mlekarica najbrže bolje opravila, če bi svojo, večkrat majhno, količino mleka poverila v prodaj svoji sosedi, ki ima tega več in razpolaga tudi z vozilom. Sicer pa si naši proizvajalci mleka znajo v tem oziru oziru že sami tako urediti, da pride prav, oziroma koristi njim in tudi potrošnikom. Saj so s temi največkrat povezani tudi z drugimi obojestranskimi koristmi — sorodstvo,. denarna posojila, letovišče, itd. Vsekakor obstajajo tu znatne večstranske koristi in tradicije, ki bi bile z ustanovitvijo osrednje mlekarne in z morebitno prepovedjo direktnega dobavljanja domačega mleka močno okrnjene, oziroma uničene in katerih merodajni kro-’ gi v demokratični državi ne smejo nikakor prezirati. Na vsak način so merodajni organi, oziroma občinski predstavniki, dolžni ščititi zdravje in druge koristi mestnega prebivalstva in potrošnikov. Dolžni pa so ti organi, kar predvideva jasno tudi zadevni zakon o ustanavljanju mestnih osrednjih mlekarn, ščititi tudi koristi domačega proizvajalca mleka, ker ni ta pač nič manj točen davkoplačevalec kot mestni človek. Sicer pa iz dosedanjih objav o vprašanju ustanovitve osrednje mlekarne v Trstu ni razvidno, kateri naj bi bili vzroki, ki silijo k temu koraku, s katerim bi bili obe najbolj zainteresirani stranki — domači proizvajalec in potrošnik — gotovo močno prizadeti. Vendar ne more biti za tukajšnjega živinorejca vseeno, če proda svoje mleko na drobno kakor danes po 70 lir za liter, ali pa ga bo moral oddati mlekarni na debelo po 50 lir ali še manj, kakor mu bo pač narekovala mlekarna na podlagi cen, ki veljajo na debelo pri veleposestniku v Italiji, katerega stane proizvodnja mnogo manj kot domačega živinorejca. Ravno tako bo šlo gotovo težko v račur) tržaškemu potrošniku mleka, predvsem delavcu in uradniku, če bo moral plačati za liter mleka več ali manj enake redilne vrednosti, za katero plačuje sedaj 70 lir, centralni mlekarni najmanj 85 lir, zato ker bo pač to potem iz lepe mlekarne. (Kakor je znano, znaša povišek cene mleku v steklenicah najmanj 20% cene v vrčih; to na podlagi izkušenj iz mlekarn v severnih deželah, kjer je konsum mleka na osebo znatno višji kot v Trstu). Iz gospodarskega vidika je treba tudi upoštevati, je domači proizvajalec davkoplačevalec naši državici in izkupiček za svoje proizvode pusti na domačem trgu, dočim mesto nima nikakega dobička od tujih dobaviteljev mleka. Merodajni organi naj se zavedajo, da so na ustanovitvi mlekarne, oziroma na morebitni prepovedi domačim proizvajalcem direktne dobave mleka v Trstu močno zainteresirani še drugi sloji mestnega prebivalstva in to predvsem razni trgovci na drobno ter avtobusna podjetja, ki vežejo naše podeželje z mestom. Oseba, ki je imela priliko seznaniti se svoječasno s tem problemom, meni, da pride najbrže za mesto Trst bolj v po- štev racionalno in vestno razdeljevanje mleka kot na predelovanje istega - v osrednji mlekarni. Saj prihaja še danes v Trst približno 3/4 vsega mleka, ki je že pasterizirano. Tudi v pogledu razdeljevanja tega živila je gotovo upoštevanja vreden predlog, postavljen v zadnjem članku o tem važnem problemu v ((Primorskem dnevniku«, naj bi se namreč za to zavzele tukajšnje Delavske zadruge kot glavni zastopnik potrošnikov. Ustanovitev osrednje mlekarne v Trstu je vsekakor smatrati za zelo važen ukrep, ki more imeti zelo daljnosežne gospodarske in socialne posledice za razne sloje in večino prebivalstva tržaškega mesta in ozemlja sploh. Zaradi tega je tudi pričakovati, da ko bodo merodajni krogi ukrenili v tej zadevi vse potrebno, da bodo vsaj končne odločit.ve res demokratičen izraz želja in koristi vseh, posredno in neposredno na tem važnem vprašanju zainteresira, nih občanov tukajšnjega ozemlja. A. C. SLAVA PADLEMU BORCU Zoik Bolti Molkov m Te dni obhajamo petletnico smrti tov. Borisa Kerkoča, ki se je rodil 10. oktobra v Trstu. Tov. Boris, po poklicu mizar, je šel v partizane 7. avgusta 1944 in bil na Vipavskem, na Krasu in na Dolenjskem. Služil je v IX. korpusu, (lil. artilerijska divizija, 4. armija) in bil dne 21. marca 1945 še živ, pozneje pa je za njim izginila vsaka sled, in je skoraj gotovo, da je padel. Doslednemu borcu proti fašizmu in borcu za svobodo -večna slava. A OBNOVO RAZREDNIH SINDIKATOV Pozitivno delo in ne pasivnost naj privede delavstvo do obnove pravega sindikalnega dela za izboljšanje življenjskih pogojev Ze y včerajšnji številki našega Usta smo poudarili, da bosta oportunistično stališče in ravnanje trenutnih sindikalnih organizacij v Trstu doprinesla k razčiščenju polcžaia na sindikalnem področju o.okaj več nego kakršni koli nasveti in prepričevanje demokratičnega tiska, ki se je vse od leta 1945 v resnici zavzemalo za kuristč delavca. Svojevrstni nameul sindikalnih voditeljev s stavko industrijskih delavcev so marsikomu odpadi oči, ne.da bi pri tem kdor koli posegel vmes z dokazovanji o jalovih uspehih stavke, ako je o nekakšnih uspehih v tem primeru sploh mogoče govoriti, kajti vsakdo se je mogel sam prepričati, da je stavkovno gibanje industrij, skih delavcev aovedlo te v resnici do zelo žalostnega zaključka. odnosno do popolnega neuspeha. Ni potrebno posebej poudarjati, kdo nosi levji delež pri tej sindikalni «zmagi« o kateri so se komMlformisti razkričali. dy bo neposredno vplivala na socialne prilike delavstva v Italiji, Toda prvi udarec se da nekako prenesti in naj človeku prinese še tolikšno škodo. Sedanja voditelji delavskih sindikatov so menda računan tudi s tem, kljub temu da se porazne posledice niso dale utajiti; po 21 dneh stavke je bil dosežen povišek dnevnih 48 lir ki jih je požrla že sama odredba VU o podražitvi kruha m testenin. Plače so torej ostale še vedno na višini, k; predstavlja komaj Pičlo tretilno najpotrebnejšega minimo, ki bi ga moralo izsiliti že Prvo stavkovno gibanje tržaškega delavstva. Ceprav se je prvi manevei oportunističnih sindikalistov posrečil brez večjega hrupa in čeprav je večina delavstva že po stavki, o kateri smo prav-kar govorili, spregledala, kam nameravajo Enotn; sindikati in Delavska zbornica zavesiti tržaško delavstvo, so si gospodje upali že čez nekaj tednov »organizirati« v Trstu ;e drugo stavko, sicer na drugem' delavskem sektorju, vendar n« popolnoma isti liniji podreditve nalogam, ki prihajajo iz Hi roa; 22dinevno stavkovno gibanje uslužbencev INAM-a, ki *<> po zaslugi vedno istih sindikalistov ob zaključku stavke pristali na slabše delovne pogoje nego so jim bili odmerjeni prej To so uspehi docela napaJnn zastavljene sindikalne borb* ,» strani kominformistov. kj sp zašli na pot sleparstva in t* dajstva osnovnih delavskih ko risti ter so spričo tega prlm*> rani prikazovati porazne no uspehe kot namišljene zmagp ln po vseh dogajar- jih, ki are do stalno na okodo tržaškega delovnega človeka, ima to menda le pravico vprašati, kake je mog-oče doživeti toliko po raznih neuspehov spričo toliko hvalisane sindikalne enotnosti, ki naj bi jo baje predstavljalo vzajemno goljufivo detg obeh tržaških sindikalnih organizacij. V to negativno sindikalno situacijo je s pozitivnim delom posegel v Trstu sindikalni ai diski odbor. Na podlagi najav ljenih odločitev je pričel zb' rali pripadnike, ki naj bi nr* pomogli pri obnovi razrednih sindikatov tla Tržaškem ozon* lju. Delavci cone A, ki se bode odločili za ta pokret, se obve žejo delati na tem, da bp prt šlo do obnovitvenega kongre sa razrednih sindikatov, mer« tem ko oni iz Istrskega okrot ja žP delajo na tem Tu ni govora q ustanovitvi nekakšne tretje sindikalne <>*• ganizacije. kakor bi jo hoteli prikazati kominformistl. mar več gre le za rekonstrukcije razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja. S tem imajo tržaški delavci možnost pokazati svoje nezadovoljstvo s povsem pozitivnim delom. Z odmetavanjem ali trganjem dosedanjih sindikalni,!) izkaznic si delavstvo ne bo mnogo pomagalo. S takšnim pasivnim stališčem nikakor n/ jnogoče računali na izboljšanje življenjskih in delovnih pogo jev; Pravilna pot zahteva rsv no • rekonstrukcijo sindikalnega dela, pripravo obsežne sin dtkalne - konference y Trstu pomemben in sa ločen sindikat hi.-žMngres oalotnega Tržaškega ozemlja, kar naj bi predstavljal začete* ■ obnove delavske sile in poseg te v socialno in politično življenje. In ravno to, je nalega novoustanovljenega sindikalnega akcijskega odbora cone A Tržaškega °-zemlja. Poročali smo, da so oblasti sprožile kampanjo za odstranjevanje nevarnih ostankov orožja in razstreliva izza časa vejne, ki se še vedno tu in tam najdejo in ki so pogosto vzrok tudi hudih nesreč. Take nesreče so zahtevale že prenekatero smrtno žrtev. Zato je prav, da se prebivalstvo spet opozori na pretečo nevarnost in smo prav zaradi tega dali v našem listu obvestilom in poročilom s tem v zvezi dovolj prostora. Objavljeno je bilo tudi, da so čistilci min oziroma odstranjevalci orožja sploh šli celo po šolah pre.davat, opozarjajo: šolsko mladino pred nevarnostjo, ki jo> predstavlja, lahko-mišljenost v. primeru, da otroci najdejo staro orožje ali mu-nicijo, pa tega ne povedo, ampak se mogoče s temi stvarmi celo igrajo. Ti predavatelji so prišli tudi v slovenske šole po našem podeželju. Mi bi temu ne ugovarjali, ieprrav nismo mnenja, da lahko tako koristno delo opravijo zgolj čistilci min. Toda nekaj drugega je, kar moramo pri tem obsoditi. Predavatelji, ki so prišli predavat v slovenske šole, namreč niso govorili slovenski temveč italijanski. Šolska oblast in posebej še slovenski eoblastnikiv na šolskem nadzorništvu bi tega ne smeli dopustiti. Razumljivo je, da bodo šovinisti, fc; ukazujejo na šolskem nddzorništvu, vedno veseli, kadar koli se jim bo nudila priložnost, da lahko v slovensko šolo vrinejo italijanska predavanja. Toda kaj delajo gospodje, ki so na šolskem nadzorništvu kot predstavniki slovenskega šolstva. Vemo, da revčki nimajo skoraj nikake besede, in da na vsako stvar mirno pristanejo, samo da ohranijo svoje stolčke. Seveda, če ga enkrat- izgubiš,... Približno isto bi lahko rekli o didaktičnih ravnateljih. Vsi ti bi se morali postaviti z vso resnostjo po robu ob zahtevi, da bi se na slovenski šoli vršila italijanska predavanja in sicer že zaradi tega, da se prepreči, da postane kaj takega stalna praksa: sedaj enkrat, drugič dvakrat itd. Ce torej med čistilci min ni ljudi, ki bi znali predavati po slovensko, tedaj naj to opravijo učitelji. Ako namreč morajo sedaj učitelji tolmačiti otrokom predavanje, ki se vrši v italijanščini, bi prav gotovo lahko tudi povedali tistih nekaj potrebnih besed. V slovenskih šolah ni treba italijanskih predavanj. Ničesar namreč ne more italijanski predavatelj povedati sldvenskim otrokom, česar jim ne bi lahko povedal slovenski predavatelj, pa naj gre za katero koli stvar. Kdor prihaja predavat na slovensko šolo — ako že mora priti — naj govori po slovensko! KOLEDAR Petek 24. marca Gabrijel. Držislav Sonce vzide ob 6.02, zatone ob ^ieclaildce - 'žčina- - ^Zadio- 18.21. Dolžina dneva 12.19. Luna vzide ob 8.12, zatone ob 24.00. Jutri sobota 25. marca Oznanenje D. M., Jaroslav SPOMINSKI DNEVI 1905 je umrl znameniti francoski pisatelj Jules Verne (izg. Zil Vem). Rodil se je leta 1828. 1943 velika zmaga slovenskih brigad nad Rakitnico in pri Panah. Prosvetno društvo IVAN CANKAR priredi v soboto 25. t. m. ob 20 kmeeit o Uolini (v Jercogovi dvorani) Nastopil bo moški, ženski in mešani pevski zbor ter tamburaši. VABIMO VSE PRIJATELJE PESMI ! SEJA GLAVNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Danes, v petek 24. t. m., bo seja glavnega odbora KZ v uradnih prostorih v Ul. Fa-bio Filzi 10, I. ob 16-30. Na seji se bo razpravljalo o nekaterih važnih kmečko-gospodarskih vprašanjih. Vsi člani odbora so napro-šeni, da se seje udeleže. Tajništvo Delavci / Nocoj ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 212.4 metrov. POSLUŠAJTE! Lavoratori / Questa sera alle ore 19-45 il ((Panorama sindacale« di B. Petronio, che viene radio-diffuso dalla stazione Radio Trieste - zona jugoslava, sulTonda di 212.4 metri. ASCOLTATE! Prispevki za II. kongres ASIŽZ OPČINE: Hrovatin Marija 300; Dolenc Pepca 200, Stok Zora 100, Pregelj Pepca 500, Ščuka Olga 100, Brundola Zora 100, Spacal Milojka 200, Kralj Klara 400, Hrovatin Lucija 100, Malalan Ivana 200, Zlobec Marija 200, Kapun Marija 200, Sosič Lidija 200, Kalc Karla 300, Sosič Cecilija 100, Rudolf Karla 100, Vremec Mihela 200, Hrovatin Marija 200, Vremec Ana 200, Skrlavaj Mihela 100, N. N. 150, Koritnik Kristina 200, Skerlavaj Helena 100., Kalc Emilija 100, Bole Milena 200. Danev Marija 300, Šajna Marija 200, So. sič Olga Suzana 500, Šuligoj Angela 400, Dolenc Ivanka 400, Sosič Mara 300, Danev Justina 400, Cok Zora 300, Stubelj Justina 200, Sosič Ivanka 200, Gorkič Tončka 200, Skerlavaj Emilija 300, Ferluga Delka 500, Rakovšek Mara 100, Simonič Božena 500, Simonič Tončka 300, PIONIRJI, ki ste sodelovali na proslavi 5. marca pri Sv. Ivanu na stadionu »Prvi maj«, pridite danes 24. III. v Ulico R. Manna 29 ob 6. uri v prosvetno pisarno, kjer bodo vaje za oddajo v Kopru. Bodite točni! PIONIRJI! Citajte pionirsko stran v mesečniku »Glas mladih« ic dopisujte. Oddajte dopise na naslov: Pionirska komisija, Ul. R. Manna 29. Smučarski izlel na Kanin Ob mednarodnih smučarskih tekmah, ki bodo 2. aprila na Kaninu in kjer bodo tekmovali tudi jugoslovanski alpski smučarji, priredi Planinsko društvo v Trstu izlet. Smučarji in planinci ne zamudite te lepe prilike. Vpisovanje v čevljarni Pirc <— Transalpina, Ul. Sefttefonta-ne 3, ter v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 2. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7675-7772, papirnati šterling 1560-1590. dolar 664-666, telegrafski dolar 671-673, švicarski frank 155-156, 100 francoskih frankov 178-182, avstrijski šiling 22-23, zlato 875-880 DEMOGRAFSKI PODATKI ZA PRVA DVA MESECA L 1850 V PODEŽELSKIH OBČINAH llcli lih je umrlo, kol pa se lih le redilo n laniarlu in letriarlu lilatnltga lela Na največje težave pri zbiranju teh podatkov smo naleteli pri dolinskem občinskem uradu, kakor da bi se «lo za na-jtvečje vojaške tajnosti. Občinska uradnica ni hotela dati podatkov brez tajnikovega dovoljenja, tajnik pa ne brez žu-pamovega. «Mi vam teh podatkov ne damo. ker niste nikaka uradna ustanova«, je izjavil župan Lovriha našemu uredniku. Ko je uvidel, da jo je ((polomil«, pa si je premislil. V OBČINI DOLINA: Rojstva r januarju, moški 1. ženske 3; Izpred okrožnega sodišča 0 mladeničih i Drevoreda XX. septembra Julija 1948. leta je bilo, ko je nič hudega sluteč sedel pred milostna. Prvega obtoženca je sodnik oprostil, češ da ni izvršil kaznivega dejanja, drugega Pa obsodil na 5000 lir globe barom «Dapretto« na Drevoredu XX. septembra neki Figel Mario. K njemu je prišel neki mladenič in ga povabil, naj are z njipi k nekomu, ki bi rad z njim govoril, Figej je v dobri veri vstal in odšel z njim. Med kratkim razgovorom so Figlu očitali, da je sodeloval prt prvomajskih manifestacijah in podobno (kar pa tožnik Figel zanika). Niti zavedel se m, k«1 jo je že dobil po čeljustih in glavi, kajti poleg prvih dveh so ga obkolili »e štirje »mlade niči« z Drevoreda XX. septembra. Ko so ga dobro pretepli, so se nepridipravi spu stili v beg, Figel pa je odšel na policijo in vso zadevo prijavil službujočim agentom, katerim je pozneje uspelo, da so izsledil dva od nepridipravov. Tako sta se včeraj, skoraj po dveh letih, pred okrajnim sodnikom Mogorovichem zagovarjala Fajdiga Mario in Maca-luso Francesco, ki je bil sojen v odsotnosti. Prvi je tisti mladenič, ki je Figla povabil, na) gre z. njim, drugi pa oni, s katerim se je Figel pogovarjal in od katerega je tudi dobil močan udarec v obraz. Razprava je bila zelo bliskovita ln Nravstveni škandal Grieco-Mustacchi Včeraj ie okrožno sodišče v Trstu, ki so ga se tavljali predsednik Picciola, javni tožilec Amodeo in zapisnikar Pivk, razpravljalo o znanem škandalu, o katerem je lami gov*‘ ril ves Trst in v katerega so zapleteni bivši Inšpektor nravstvenega oddelka civilne policije Grieeo Salvatore, Mustac chi Fulvija, roj. Zanetti, Ing. Polak Emiiio in Parenzam Leo gard is, roj Calltgaris, Dogodek, ki je bil včeraj pred sodiščem ponovno pred jn--t največje javne radovedno sti. se je pripetil lani v dveh epizodah. Prva sega nazaj do 20. maja lani, ko so člani nravstvenega oddelka Civilne P°'i cije izvršili nišno preiskavi) na stanovanju obtožene Calli garis Leonardis v Ul, Geppa 6 Preiskava je bila uspešna, kaJ-ti na stanovanju so presenetili dva para, in sicer včerajšnja obtoženca Fulvio Mustacchi n> Polaka Emilia in še dve drugi oSebi. Nato so vse skupaj od peljali nr. poveljstvo nravstv« nega oddelka, kjer jih je za slišal obtoženi inšpektor CJrier.-Druga epizoda j^ imela s\o| pričetek v prvih dneh junija lani, ko je policija zopet napravila preiskavo na slaninm n ju Calligarisove in tam znprl presenetila nekaj zaljubi um-eev C e bi se obc epizodi konča li tukaj, bi ne bilo nič, kar b) bilo Po zakonu kaznivega ih s tem bi seveda tudi ne prišlo do škandala. Edino kaznivi dejanje, ki je bilo storjene med prvo in drugo epizodo, je ob stajalo samo za lastnico strne* vai ja v Ul. Geppa 6, obtoženo Calligarisove, ki Ji ,c policija po prvi preiskavi odvzela d-voljc-nje za oddajan je soh v podnajem. Proti zakonu so tavuali obtoženi Grieco,. Mustacchi FnJ-via in Polak Sele tedaj, ko je nastopilo podkupovanje, kat Jim tudi očita obtožnica. Mu stacchi Fuivia je namreč za vsako cen0 hotela stvar poli« čiti in je v ta namen prosila inipektorja Grieca, da bi uni čil zapisnik, ki sta ga podpisa la ona in Polak. Grieco je ' to pristal, tako vsaj pravi obtožnica, Fuivia Mustacchi pa mu je v zahvalo izročila 50.000 lir, polovično vsoto denarja ki ji ga je bajp v ta namen dal obtoženi Polak namgeč 100 tisoč lir. Za vso zadevo so izvedele ob lasti, ki so pričele g preiskavo in jo nato predale sddižtu. Kol smo že omenili/ so 'Grieco, Po- lak in Musitacchi Fuivia obto ženi podkupovanja, Calligariso-va pa, da je brez dovoljenja oddajala v podnajem SObe svojega stanovanja. Glavni trije obtoženci so včeraj odločno zanikali, da bi izvršili kaznivo dejanje, ki jim ga očita obtožnica. Polak je izjavil, da je res izroči] Fulvii Mustacchi 100.000 lir. vendar nč z namenom podkupovanja; Fuivia Mustacchi je zanikala, da bi izročila 50.000 lir Griecu slednji pa. da bi to vsoto od nje prejel. Zaslišanih je bilo tudi več prič, ki so bile skoraj vse tz vršt članov civilne policije ln ki za razjasnitev zamotane zadeve niso vedele povedati bog ve kaj novega. Ko je bil pozno popoldne dokazni dej razprave končan, je spregovoril javni tožilec, ti Je zahteval, da sodišče vse štiri obtožence spozna za krive ln obsodi Grieda, Mustacchijeve in Polaka na 2 leti. t) mesecev in 30.000 lir globe vsakega, Cul-ligarisovo pa na 2 meseca zapora in 5000 Ur globe. Za njiro so spregovorili branilci odvet niki Strudthoff, Giannini ln Morgera, ki branijo obtožene Calligarisovo, Mustacchijevo 1» Polaka. Vsi trije so zadevo še enkrat dejansko in juridičnn analizirali m zahtevali, da jih sodišče oprosti, ker dejanje, ki so ga izvršili, ni kaznivo. Ker jc bila ura ie pozna, je sodišče razpravo odgodil0 do četrt ka 30. i. m. ob 16, ko bosta govorila se branilca Annoscl« ln Poillucci. ki branita obtoženega Grieca. rojstva v februarju, moški 0. žensk* 2: umrli v januarju. Mi-cali Mihael iz Drage, Strain Rajmund iz Doline, Starc Ivančič Ivanka iz Loga, Zerja-1 Mon-tagina Antonija iz Boljunea. Bandi Franc iz Prebenega: umrl v februarju: Zorzut Fui-vij iz Doline, poroke v januarju: Gerzančič Mihael (iz Trsta) in Korošec Ana Boljunea; Žerjal Dragočil jz Boljunea in Pečenik Doroteja iz Boljunea; cancirv Avguštin iz Doline in Lovriha Nada iz Doline; Bandi Mircslav iz Prebenega in San-cin Doroteja iz Doline; poroke v februarju: Berden Danijel iz Trsta in Prasel Marija iz Doline. V OBCINJ REPENTAROR: Rojstva v januarju: meški 0, ženski 0; p februarju: moški 1, ženske 0; poroke v januarju in februarju: nobene; smrti v januarju: Guštin Amelija iz Velikega Repna in Rebec Amalija iz Velikega Repna; smrti v februarju: Škabar Franc iz Velikega Repna. OBČINA ZGONIK: Rojstva v januarju: moški 0, ženske 2; rojstva v februarju: moški 1, ženske 1; smrti v januarju: nič; smrti v februarju: Suc Rihard iz Briščikov; poroke v januarju: Sardoč (Sardo) Stanislav iz Saleža in Simoneta Ivanka >z Zgonika; poroke v februarju: Milič Mario iz Malega Repna in Milič Olga iz Malega Repna; Colja Franc iz Samatorice in Caharija Julka iz Zgonika. OBČINA NABREŽINA: Roi-stca v januarju: moški 1, ženske 1; rojstna v februarju: moški 5; ženske 2; smrti v januar, ju: Ferfolja Ludvik iz Seslja-na, Adami Zofija iz Nabrežine; Bertogna Karlinu iz Stivana, F.-mili (Milič) Karlina iz Sesljn-na, Taučer Zofija iz Sesljana, Pizzul Cesar iz Nabrežine. Canciani Vincenc iz Ceroveli; smrti v februarju: Sosič Ivana iz Nabrežine, Pertot Kristjan iz Nabrežine, Zeriali Ivan iz Sv. Križa, Redivo Anton iz Nabrežine, Zidar Ivan iz Sempolajn, Pernarčič Stefan iz Stivana' poroke v januarju: Peric Miroslav iz Mavhinj in Bertogna Italia iz Tržiča, Voce Peter iz Tr*ta in Perak Bruna iz Sesljana; poroke v februarju: Acqua-vita Bruno jz Buj in Pernarčič Dominika iz Stivana; Ušaj Anton iz Nabrežine in Caharija Olga iz Nabrežine. Cauter E-gidij iz Trsta in Usaj Marcela iz Sv. Križa; Pernarčič Vladimir iz Medje vasi in Pahor,Danica iz. Nove vasi (Jugoslavija); Mugerli Silvester iz Selinj ob Soči in Stanič Josipina iz Selinj ob Soči. V OBČINI MILJE: Rojstna v januarju: moški 4, ženski 2; rojstna v februarju: meški 2. smrt i v januarju: Busecchian Jurij, Cristnani Bernard, Tar-lao Anton, Rizzotti Canziani Ana, Tarlao Norbedo Maria, Scaramella Luclo, Angelini Ivan. Fontanot Anton; smrti v februarju: Pesenti Fontanot Antonija, Kolarič Pečar Antonija, Škerlj Anton. Correale Vincenc, Korošec Ivan, Pešce Bortolato Carlotta, Fain Simo. ni Regini). Poroke p januarju: Veglia Peter in Jurinčič Emilija, Bertocchi Corrado in Jakomin Libera, Paoiij Viktor in Zupin Emilija, Sodnik Marij in Furlanič Angela; Lcfitrini Angelo in Keller Marcella, Cerubek Pom.peo in Drioli Vik. torija, Pečar Bruno in Norbedo Antonija; poroke v februarju: Cosoh Ivan in Sega Angela, Naseiguerra Arnaldo in De Rossi Margherita, Klarič Mn ri0 in Descoviz Annunziata Novel Aldo in Fontanot Fuivia Primossi (Pri.možič) Miroslav in Bruinj (Braikovič) Amelija GiacodTin Anton In De Bernardi Černe Ana. OBČINA: Dolina Repentabor Zgonik Nabrežina Milje * ■ SKUPNO Rojstva Smrti Poroke i n I II I 11 4 2 5 1 4 I — 1 2 1 — — 2 2 . 1 1 2 2 7 7 6 2 5 H 2 B 7 7 6 14 14 22 16 14 14 NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Cammello. Viale XX Settembre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro, 2, tel. 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti. Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo SI.OVEMSKO"^ N/lliUDNU (il,lili/II. IŠČE za Tržaško ozemlje DANES 24. t. m. ob 21 gostovanje v dvorani Ki* v SKEDNJU z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba" Prodaja vstopnic W i(Adria-Express», Ul. F. & vero 5 b danes od 8 do “ ter od 16 do 18 in eno «1° pred predstavo pri blag*)"1 kina v Skednju. V nedeljo 26. t. m. ob 18 gostovanje v dvorani Pf®1 svetnega društva na KONTOVELU z igro Lillian Hellmanov* «HG&Uicey> Gledališče Verdi Nocoj ob 20.45 bo i?ra . družina Adam-Gimara-Tof3”' igrala v čast družbe fra komedijo »Zanimaj se za A®*) li)o», ki jo je spisal G. Feydea STRELSKE VAJE TRST, 23. (AIS) — Na openskem strelišču se bo' vršilo od 27. marca do 2. aprila od 7.30 do 17.30 dnevno streljanje s samokresi. Na strelišču v Bazovici pa se bo vršilo istočasno streljanje s puškami kalibra 30. V soboto 25. marca 1950 bo na bazoviškem strelišču od 13.00 do 17.00 ure poizkusno streljanje. ODDAJA DELA TRST, 23. (AIS) — Pred kratkim je oddelek za javne naprave Zavezniške vojaške uprave sklenil pogodbe s krajevnim podjetjem CESIA za 15,453.873 lir za napeljavo vode iz miljskega vodovoda v vse hiše. ki se nahajajo ria bližnjih gričkih. Pri tem delu 'bo zaposlenih 50 mož štiri mesece. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 23. marca 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 6 oseb (1 mrtvorojen), porok je bilo 6. Poročili so se: mehanik Mario Manoliakis in gospodinja Vanda Giuliuzzi, zidar Ildo Ro-manir.i in gospodinjska pomočnica Ana Buiatti, slikar Josip Gasparini jn gospodinja Concetta Rubino, ribič Peter Brajko in trg. pomočnica Marija Rubino, narednik ameriške vojske Charles Edmund Har-kir-a in gospodinja Jolanda Reggente, podjetnik Ivan Cer-bone in uradnica Viola Marija Zucca. Umrli so: 67-letni Viktor Ujčič, 47-letna Lucija Susmel, 51-letna Tvana Pribetič, por. Landa. 74-letna Celestina No-garotto, vd. Merchesini, 75-let-r.i Renato Debelli. 67-letna Marija Petelin, vd. Vescovi. OBIŠČITE SLIKARSKO RAZSTAVO Franceta Pavlovca Vabimo vse ljubitelje u rrin, da si ogledajo slikatS* razstavo FRANCETA PK LOVCA v galeriji iiScorpj® ne». 15 izbranih del, j, Pavlovec razstavlja, živoPt kazujejo njegovo vijjj umetniško vrednost. stava je odprta ob deia'B’ kih od 9 do 13 in od l8 20, ob nedeljah pa od do 13. iV11 NOVE GROBNICE NA KOPALIŠČU PRI SV. Uprava občinskega lišča pri Sv. Ani sporoča, >; bodo v najkrajšem času V pravljene za nove pokope s. $ nice XXXVI na oddelku bpf desetletno uporabo, kjer s? /| smrtni ostanki pokopani« j. 10. februarja 1940 do 1940. . pc.j Kdor bi hotel prenesti smrtne ostanke v druž se mora obrniti do 8. " | na odsek za pokopališča^ (J|> Teatro 5, III. sobp 43. F° -jf roku ne bo več dovolje® ^ kop, prav tako pa tudi n-stranitev nagrobnih pl°* drugih pogrebnih znako»> bodo ostali last občine. Visoki obisk Včeraj ob 15 je gen. J. Law-tnn Collins, načelni* ameriškega glavnega stana, .obiskal policijsko šolo. Visokega gosta so spremljali generalmajor Aires«, generalmajor Hioge, bri-gadni general Eddleman ir. bri-gadni general Robertson. Goste sta ob vhodu policijske šole sprejela polk. Richardson in major Smith. Na dvorišču šole je bila potem parada raznih oddelkov civilne policije. Zločin ali nesreča? Člani civilne policije c., včeraj ob 1 uri po polnoči našli na Trgu Largo Barriera Vec-chia nezavestnega moškega, katerega so takoj prepeljali v bolnišnico. Pozneje so ugotovili, da gre za 52-letnega Pa-rovela Marcela iz Ul Soncir.i 34. Pri zdravniškem pregledu so zdravniki ugotovili, da ima Parovel verjetno prebito lobanjo ter da je spil precej vina, kateremu je bil po poročilu policije ponesrečenec precej vdan. V trenutku ko pišemo, se Parovel ie ni zavedel. Policija je seveda takoj uvedla najstrožjo preiskavo, da bi ugotovila, če £re za nesrečo ali zločin. 500 kg IA bombo razstrelili Včeraj so čistilci min našli 500 kg težko bombo, ki je pripadala nemškemu lovcu »Stuka«. Nevarno orožje so našli na dnu rriorja, 3 km daleč od obale med Trstom in Miramarom. si ie zlomil nogo Včeraj ob 14.50 so na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice sprejeli 31-letr.ega težaka Luina Ervina iz Skednja 202, ki je imel zlomljeno levo nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni. Ponesrečenec je povedal zdravniškemu osebju, da se mu je pripetila nesreča v tovari Ilva, kjer je Pri delu padel z nekega žerjava. III RADIO Hf!! TRST? JUG0SL. CONE V»V \ (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 Kc) PETEK 24.3. 195®- 6.30: Jutranja glasba; ^'r!^ ^11*1 u ifol in nhinVa rcčlla v ital in objava ?Uj|> 7.00: Napoved časa -slov. in objava sporeda! *-tranja glasba. . \Kt 12.00: Godba na pihala- jp/ Beeth()wen: Leonora št. ^'4$. Poročila v ital. in objava da: 13,00: Napoved časa - jM la v slov in objava sporefla-Glasbene slike; 13 45: ,hLf univerza (v slov.): 14.00: Ur_i* ški sekstet; 14,30: Pregled RTR poročila v ital.; 14.45: tiska in poročila v slov. ... 17.00: Pestra glasba; >'• j! litične aktualnosti (v ital-hJf Ritmična glasba; 18.00: -JJV Pregled (v ital.); 18,15: glasba; 18.45: Poročila v O1,! ni; 19.00: Glasbena mediigf3:{ili, Poročila v ital.; 19.30: Tor0«;. slov ; 19.45: Sindikalna vpj'^ (v ital.): 20.00: Iz 2ivljewV; skega okrožja; 20.15: Uga^ igramo: 20.45: Slušna 'hf... ital.); 21.30: Zabavni orK» Partizanske pesmi; 22.40 , rapsodije: 23.00: Zadnje, „ sl.0,« 'tal.; 23.05. Zadnje vest) 23.10: Jutrišnjj_ spored^. Uspavanke; 23.30:- ZakljuC (tossetti. KINO 21.00: -K' Igralska sil. Carlo Dapporto-Elena lčxcelslor. 16.30: »Podoba ' (d* • cfč* Fenlce. 16.30: »Moraš bih James Stevvart, Jean r“hi<šl/i Filodrammalico. 16.00: gori«, Van Johnson, Y- „ gflf Alabarda. tf>.3o: <(Johf'naj da«. J, Wvman, L. Ayr®aZtjojl| Garibaldi. 1500: «Cestm ki«, V. Cortese, R-Ideale. 15.30: «Trubaiiur»’ jeva opera. ' Impero. 15.43; «Krvava ^ romanu Blasca Ibaneza-Halla. 16.00: «Ni časa zN)llfA zen«, c. Colbert, Viale. 16.00: «Udarec in |g udarec«. Vtttorto Venelo. 16.00: strupi«, C. Colbert, D°n d t'>°* Adua 15.00: «Tragiina..£jcj Armonia 15.30: »Snegu/ škratov«, Wa!t Azzurro. ltf.OO: «CilJ J ^ E Fl.vnn. rlannl Belvedere. 16.00: «G|an notto kot dietek,11''**««'!’1^ »Ob morju« 15.00: 1 ljubezen« d0*4 Marconi 15 30: »Zgodba Masslmo'a*16.00 Novo Cine. 15.00: »Tot® , Odeon 15.30: «VerlJJ. Kadio. 15.30: «Sponn‘a ^ savona”'15.00: »Vaga<> coskem kraljeve« j/ Colman. n0či»- Venezla. »Birmanske pr tis vansklh narodov (v sloV-hpk1 Partizanska n.cml- -J« 40: rr.our, R. Foster. , stv<> Vittorla 16.00: «Sre®n m G. Kogers, R. Rya"ic raK< Sv. Vid. 16.00: »Lete«* ' PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 ZA BOLJŠO CESTNO POVEZAVO Istrskega okrožja z Jugoslavijo Dela na cesti Križišče - Rižana, ki bodo pred-v$em v korist Istrskega okrožja, v polnem teku ' se je vozil le enkrat ° c^i. čez Rižano, je moral ^Paziti zemljepisno ugodnost teik?0metne ®'-e' ^ pa^ v a^a zveza Slovenije s ie kot izhodom na mor-vezsJ v stoletia ie ta cesta le,!; Koper Q slovenskim za-zlasti v dobah, ko je med Benetkami na eni ter Trstom in Avstrijo B.°rugi strani kak spor ali ce-Vsi' ^emo' da ie bil Cl Vzrok tem nesporazumom jj^nje konkurence enega vftugega pristanišča. V ta-^{trimerih jG vršil Koper ,. Clio pomorskega empcrija. . ^avno, da je bila cesta Ko-^“žana-Crni kal in naprej ji Pdlha prometa. Zgodovini d ?ravjj°. da je v tisti do-V Koper in nazaj itiSj ^oli 25 do 30.000 otovor-v0i” fconj, da ne govorimo o Vnem prometu. Se vse v Popravilo te ceste bo vsebovalo V glavnem razširitev cestišča, odpravo ovinkov in a-sialtiranje. Dela bodo zajela cestni del, ki se odcepi z glavne ceste Koper — Skofije pri Križišču in se bodo končala točno na bloku v Rižani. Po dobljenih informacijah bo vodila prenovljena cesta na splošno po stari trasi. Vse manjše krivine, ki so do sedaj ovirale promet, predvsem . pa brzino premeta, bodo odpravljene in sicer s krivinastimi ra. diji, to je loki, ki bodo dolgi najmanj 250 m. To pomeni, da vozač motornega vozila niti ne bo čutil vzboklime in bo vozil lahko z naglico,, .ki se je poslužuje po ravnih cestah. Brzino pa je mogoče razviti le tedaj, če je cesta dovolj šf-roka, da se vozilo lahko izogne nasproti prihajajočemu vozilu. Dosedanja širina rižanske ceste vh)sV U 80 ravno na*‘ slo_ lijuf,1 vezniki, ki so vzdrževalni ^ med Dunajem in mor_ ctHiC^sikdaj težko vozili čez ^i klanec. ,'iosedanja .cesta ni bila r je obstajala do "t-JH hiž^- kak°: vej T:3 Prejšnjega stoletja. Ni lo jQ ®0varjala zahtevam in ibitj ijl0rali popraviti in razna./ °da nove prometne raz-zlasti velik porast avto- Sisi kail ske,ga prometa in izreden vi ki ga jma rižanska ce-Prehodna cesta med H;if3o in Koprom kot izho-i)na morje, zahteva na-ij j splošno popravo. Zarana Sa ie prevzela naša ljud-^hlast to delo v enoletni arski plan. znaša od 4 do 5 m, v najugodnejšem primeru 6 m. V bodoče bo imela ta cesta 8,50 m širine, in sicer: Asfaltirano vozišče bo znašalo 7 m, nato bodo na vsaki strani 0,30 m široki betonski zaključki in naprej še po 0,50 m vsaki strani cestišča iz cementa odnosno kamna napravljeni bankini. S tem bo cesta odgovarjala že tako velikim zahtevam prometa. Cesta bo trasirana in zgrajena Do najmodernejših načelih sodobne tehnike. Zgrajena bo pc sistemu prečnega nagiba, kar pomeni, da bo ta nagib e-nestranski in ne kakor je bila navada do sedaj, da je imela cesta krožno obliko. Na ta način sc bo voda odtekala samo po PRVI PRAZNIK LJUDSKE TEHNIKE Okrožni odb0r Ljudske teh- 'lan.V Kopm javlja svojemu •pistvu m vsem ljubiteljem l bo izpolnil obljubp in ugo: aLZelji Vseh' ki želiio videti >no delo, razvoj in uspehe se organizacije. • Aaš program je: Nuditi ljU- r11 možnost tehnične izobraz-j^vzbuditi v njih smisel in jjPezen do tehnike, dati jim ^hio iniciativo pri njiho-Kff1 Ustvarjalnem tehničnem Iffhin podobno. Vse to bo na-prikazano na naši prire. 'i ^' Pri kateri bodo sodelovalni člani Ljudske tehnike r«mje. k a tehnika našega o-®.bo v zvezi z dosedanji-i ’n ko^ skromno od- ljudski -oblasti za vso ■maJ nam pomoč ter v znak .Sr a italijanskega m slo-si>rlL °£l naroda priredila C,H uf J° «Prvi praznik Ljud-.bike v Kopru». Sode- «1 ^ in nastopali bodo čla 1 m "1 praznika je sledeč: >iv motociklistično pr LT kjer bo nastopalo rXi,.stev‘i o vozačev zelo Si ‘*‘Vi • ’ v [J.* ....... l ln-težki progi; Koper-^li' ’ Sv. Lucija • 2* °t>e , iž »a Strunjan-lzo-ri ^ Uspehe, to je da ,v Zral, ju ostali dol- ha 111 lepo jadrali. vCmr° tekl,lovanjc z: ^CVi avosedežrnmi *^f>ške in IS tlpc- Temu delu a*t ^ )c treba . “'eDa (l'.ti \až- tu '>.llehnike L? tL‘m. ker so čolni ' ‘n izdelki članov tir,'1 ba k!" ' DruSič je važ- teu° ? ,em obnovljena 4> V^a’^8a športa na ^1% Puščan- %va M'kieiars^odar?'kih mn‘ ' Večjif,. ' ° ie vedno ti?° °gleri- ,?radn3am. zato n° t v' »drm1 razr,e zanlmi-'it > izuZ'u ki sn lih eav-5 l u>hl<.a^:'bro(larskc zveze, člaV.* °dra,'""b razstava '^atersk - ’n dokaz i-azvo. e v zadnjem a»rL.Se ne n'*to|t!r. Je ra„ -c v zunnjem ts .fotografija. |f, n a], 0 ,'iokun,n»,tC‘ajo podkti- . »o- iu. Ta ra*' ki so 'le,a indstva prj gradnji socializma ter prikaz razvoja in doseženih uspehov organizacije Ljudske teh,nike tudi y našem okrožju. Na «Prvi praznih Ljudske tehnike« opozarjamo posebno našo mladino, da vidi, kje in kako nai išče zabave ter razvedrila. Zato naj bodo pri tem Prisotni vsi šolski in delovni kolektivi ter ostali prebivalci STO-ja. D. F. Simultanka dr. Vidmarja v Portorožu V sredo zvečer smo imeli v Portorožu dve lepi prireditvi. Najpraji je šahovski velemojster dr. Vidmar Milan imel predavanje. ki ga lahko označimo z besedami: «Sto let žaha». Ce pomislimo, da stoji predavatelj že 50 let v prvih vrstah svetovnih šahistov, potem je naravno, da smo zvedeli iz njegovih ust nešteto zanimivosti. Zanimiva ie poleg drugega njegova razdelitev šaha v romantično, moderno, hipermoderno in socialistično sovjetsko dobo Ob tri četrt na devet se je pričela šahovska simultanka, katere se je udeležilo 27 igralcev. Simultanka se je dokončala točno ob tri četrt na eno popolnoči, in sicer tako, da je dr. Vidmar 22 partij dobil 5 partij pa je ostalo neodločenih. Neodločeno so igrali z njim, tovariši: polkovnik odreda Potočar Stane, podpolkovnih Miličevič Ivica, vojaški zdravnik dr. Vojko Mlinar. Galski Ivan in dr. Mak? Obrsnel. Simultanka je bila zelo dobro obiskana, med igralci «>. bili številno zastopani zlasti oficirji, ki so, kakor razvidimo ,z prgvkar objavljenih podatkov dosegli tudi najboljše u-spehe. Ostali igralci so bili največ profesorji in dijaki. Turnir je otvoril predsednik šahovskega kluba v Portorožu tov. Ferluga, Vodil pa ga je dr. Stane Strah, sodnik iz Kopra. Po končani igri je bila prirejena gostu in igralcem zakuska. Vsa prireditev se je vršila v lepih prostorih Palače hotela. eni strani. Ta sistem gradnje cest je namreč sedaj najmodernejši. Razume se, da bo cestna podlaga nad vse solidna: spodaj bo kameniti temelj, na katerega bo nasut gramoz. Vso to maso bodo valjarj; pravilno zgnetli in končno bo tako zvaljena površina pokrita 7, asfaltom odnosno pravilno z bitumenom. Vsi propusti za odtok vode bodo napravljeni iz - železobeto-na; isto tako bo zgrajen kmalu pred blokom obstoječi mostiček iz železobetona. Postavljeni bodo tudi ob prvih kilometrih ceste, gledano od Križišča, drenažni jaški. Tam bo namreč osnova talne vode znižana, kar bo vplivalo ugodno v tem smislu, da bo cestno telo vedno suho in da se bo voda nemoteno odtekala Po drenažnih jaških. To bo važno tudi za primer, če bi pod podlago cestišča prišli nepričakovano na dan vodni izvirki. Pomembno bo tudi to, da bo imel ta del ceste v bodoče same 4 odst. vzpona, medtem ko je znašal dosedanji vzpon 7 do 8 odst. To pomeni, da se bo cesta dvigala največ 4 metre na dolžino 100 m. Cesta sama na sebi y prihodnje ne bo veliko krajša. Sedaj meri namreč 5,5 km iri tudi. v popravljeni obliki bo znašala nekaj nad 5 km. To so podatki v tehničnem pogledu. Organizacijsko kaže to važno cestno delo takole: Mnogi kmetje so se bali, Ra bo prišlo na več mestih do odstranjevanja hiš, odvzema najboljših zemljišč in podobno. Ljudska oblast je v tem oziru dala tehničnemu osebju nalog, naj čim bolj čuva navedene objekte. Tak0 bo na vsej progi odstranjen edinole star hlev in v najmahiši meri bodo prizadete nekatere zemljiščne kulture. Omembe vredno je še to. da bo v višini ceste, kjer je gostilna «Pri Volgi«, napravljen nov oporni zid, povsod tam pa, kjer bo cesta vsekana v hrib,-bodo 'brežine zavarovane” Ž',JObloženim zidom. Nadzorstvo nad gradnjo ima oddelek za promet v Kopru medtem Ko izvršuje gradbena dela podjetje Edilit. V tem trenutku je na cesti zaposlenih nekaj nad 70 delavcev. vendar se bo njihovo število povišalo v kratkem od 250 do 300 oseb. V glavnem so potrebni delavci—težaki; zidarji pridejo v poštev samo pri gradnji opornih zidov in pro-pustov. Pač pa bi prišlo prav še večje število gradbenih tehnikov. Iz našega lista smo že zvedp-li. da bodo za izvršitev tega javnega dela formirane stalne mladinske delovne brigade. Ta cesta, ki bo prinesla korist v*e mu Istrskemu ekrežju, bo plod dela prebivalstva iz vseh vasi in mest, zlasti pa plod brezmejno požrtvovalne mladine. Za delavce so pripravljena stanovanja s posteljami, tudi hrana je zelo dobra in izdatna. Za enkrat stanujejo delavci v De kanih, v kratkem pa bo njihovo bivališče V še ugodnejšem kraju in prostoru. Na ta način delavcem ne bo treba hoditi k pečitku in na hrano v oddaljenejše kraje, temveč bodo imeli vse prj roki. Veder večer v Kopru Slovenska filharmonija iz Ljubljane priredi v soboto 25. marca ob 20 v gledališču v Kopru VEDER VEČER Spored izvajajo Vokalni kvintet, Frane Milčinski — Ježek in recitator. Prodaja vstopnic bo v soboto od 10.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. m fhimoHiki dnem i ih l V Kanegri pri Savudriji so v teku obsežna pogozdovalna dela pustih in neizkoriščenih zemljišč, ki so kvečjemu služila za pašo malemu številu drobnice. Na tem obalnem pasu naše lepe Istre je živo in veselo. 2e od 10. marca je na prostovoljni pogozdovalni akciji naša I. ženska delovna brigada «11-kengres ASI2Z«, ki se je obvezala, da bo v 15 dneh posadila 18.000 borovcev. V tej brigadi so zastopane žene vseh slojev in vseh treh narodnosti: 23 Hrvatic, 13 Slovenk in 9 Ita. tijank. V nedeljo je odšla iz Kopra delegacija ASI2Z na obisk v Kanegro, da pozdravi le naše vrle prostovoljne delavke v imenu vseh istrskih demokratičnih žena ter vsega delovnega ljudstva našega okraja. Delegacija se je po izročitvi pozdravov takoj vključila v delo. Opoldne, ko je komandant brigade tov. Delise Rismonda iz Izole dala znak za odhod z delovnega mesta, se je brigada. ki šteje 36 žena in mladink zbrala pri kosilu v čedni zgradbi kamnoloma v Kanc-gri- Tu je tov. Mihovilovičeva 1. delovna “II. kongres ASIZZ,,pogozduje ta-ia važnost pogozdovalnega dela. ki ga vršijo naše žene s takim poletom in požrtvovalnosti«. Tov. Croliini, tajnica mestnega LO v Kopru, je nato v svojem govoru izrazila ljubezen, k,i jo naše delovno ljudstvo čuti in goji v svojih srcih do vseh tistih, ki so s svojim nesebičnim in vztrajnim delom pomagajo graditi novo, socialistično družbo in srečnejše življenje bodočim pokolenjem. Tov. Mihovilovičeva je peda. la pregled izvršenega dela no 10. do 19. marca. Brigada se jr obvezala, da bo posadila 18.000 borovcev v 15 dneh. Posadila pa jie že skoraj 28.000 dreve« in je s tem presegla svoj plan za dobrih 55 odst.. Ta uspeh nam kaže. da lahko pričakujemo, da bo brigada do 24. marca presegla plan pogozdovanja za 100 odst.. Ne smemo pozabiti omeniti tov. Bertok Marijo, ki ima že 68 let, pa skrbi ž vso vestnostjo v kuhinji za izdatno in tečno pozdravila v imenu brigadnic hrano brigadnic. Te jo imajo delegacijo iz Kopra in podčr- j zelo rade in, se ne morejo do- volj pohvalno izraziti o Bertokovi in njenem delu, ki je prav tako važno kot tisto, ki ga o-pravljajo ostale tovarišice. Ber tokova, ta skromna in priljub- LJUDSKA UNIVERZA V PORTOROŽU Ljudska univerza v Portorožu priredi v petek 24. f. m. ob 20. uri v dvorani hotela Helios v Portorožu predavanje s skioptičnimi slikami »NOVA POTA ZDRAVLJENJA, V MEDICINI«. Predava šef vojne bolnice odreda JA dr. Sadnikar Niko. Delovna brigada „Julij Beltram” odšla na delo v dolino Mirne liiiena tovarišica, je zasluženo prejela od ASIZZ darilo, kar so brigadnice z zadovolistvom odobravale. Brigadnice se udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Pripravljajo se za veliko kulturno prireditev, ki jo bodo imele ob zaključku dela. V Bujah je bila nedavno v počastitev prihodnjih volitev ustanovljena delovna brigada «Julij Beltram«, ki je takoj . čdšla za mesec dni y dolino reke, Mirne na melicjracijska dela. Brigada ima 132 članov, ki so po večini člani Komunistične partije. Tako je v njej 24 Članov Partije in Slovansko-italijanske ljudske fronte iz Buj, 18 iz Umaga, 15 nameščencev okrajnega ljudskega odbora iz Buj. 14 iz Novega grada. 10 iz Kaštela, 7 iz Materade, iz Sv. Marije na Krasu in iz Marušičev, 6 jz Grožnjami, po 5 iz Savudrije, Nove vasi, Brto-nigle in Krašice ter 4 iz Mo-mjana. V dolini reke Mirne naši bri-gadniki že tekmujejo s pravim socialističnim zanosom. Tako jih vidimo pri izkopavanju kanalov, ki bodp v bodoče enakomerno razdelili vodno množino za namakanje te cone, ki je določena, da postane v kratkem času pravi vrt. Delavci, kmetski fantje in nameščenci, ki tvorijo to brigado, delajo po načinu norm in posamezne skupine, ki so se tvorile po posameznih vaseh, normo že prekašajo. Tako so za 4o odst’ presegle normo bri-gadne skupine iz Brtonigle, Krašice, Grožmjana, in še druge. Samo pridnosti in neomajni volj; teh naših junakov dela Se imamo v dolini Mirne izkopanih že na stotine metrov glavnega kanala, Ki sprejema vodne množine, katere pritekajo jz studenca, ki leži še na jugoslovanskem ozemlju. Zanimivo je, da je ta voda speljana v nekem predelu pod vodno strugo Mirne. Dela pri glavnem kanalu bo zaključilo polletno tekmovanje brigade 1. maj, medtem ko bo celotno omrežje namakalnih kanalov dokončano do konca leta. To bo eno najpomembnejših javnih del, ki bo zavzemalo izredno važnost za razvoj gospodarstva v našem okrožju. Celotna melioracijska dela vodi podjetje «Vodo - gradnja« z Reke, kateremu načeluje inž. Tvaniševič, ki ima okoli sebe še druge tehnične strokovnjake. Tudi ostali delavci so zadp-voljni s svojim delom in mnogokrat poudarjajo, da delajo z veseljem ravno zato, ker se zavedajo, da bo to delo koristilo skupnosti. Iz tega razloga prekašajo dnevno prevzete obveznosti Glede na okolnost, da morajo delati ure in ure v vodi, želijo samo to. da se vsaki brigadi odnosno skupini razdeli po več parov gumijastih škornjev. Zahteva pač, katero bo podjetje brigadnikom in ostalim delavcem vsekakor takoj ugodilo. Člani sindikalne podružnice okrožne notranje uprave za predvolivno tekmovanje V sredo popoldne je 14 članov sindikalne podružnice o-krožne notranje uprave s prostovoljnim delom izkopalo 14 jam za saditev dreves nri novem športnem stadionu v Kopru. Poleg tega so poravnali še štiri metre zemlje. Skuond so* prispevali 28 prostovoljnih ur Drevesa, ki jih bodo nasadili v: te jame. bodo slu»:la 2» zaščite igrišča pred burjo, ki ima prav na tem d.elu Kopra D. sebno moč. 3e lani v jeseni smo-v našem listu sprožili vprašanje dvovrstnega zaščitnega pasu drevja ob cesti, ki gre iz bivše postaje proti Kopru. Prav tovariši od notranje uprave so prvj odločno prijeli za krampe in lopate, da se to vprašanj# uresniči. Ker je vsa zemlja sveže navožena in tudi dovolj globoka, bodo nasajena drevesa našla zelo ugoden teren za hitro rast. Posebno bodo te iniciative veseli naši nogometaši, ker. jih bo drevje deloma ščitilo pred silovitostjo burje, katera jim je pozimi večkrat zelo nagajala. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • UL. S. PELLICO 1 - II.TEL. 11-32 IZ SVOBODNE GORIŠKE msi pran pohouu deiauceu u Milu Delavstvo Tržiča in Gradiške obsoja kriminalno vladno politiko Splošnemu valu ogorčenja zaradi zločinskega umora delavcev v Chieti so se pridružili tudi delavci iz Tržiča, ki so predvčerajšnjim zjutraj ob 10 na poziv tajništva Delavske zbornice zapustili delo in stopili v odločno protestno stavko proti terorističnemu režimu klero-fašistične tiranije. Odločen odgovor delavcev Združenih I ladjedelnic je žel med množicami val odobravanja, vendar ni prišlo do nobenih incidentov. Delavska zbornica treh Be-nečij, ki je ob priliki pokoljev delavcev izdala razglas, pravi, da kri delavcev za vlado ni važna, vendar je to važno za delavce, ki zahtevajo spoštovanje svojega življenja. Vsak pošten človek mora dati od sebe vse sile, da se preneha s takim nečloveškimi dejanji s strani vlade. V znak protesta proti takim dejanjem je italijanska Delavska zbornica pozvala vse delavce, naj s splošno stavko obsodijo tako kriminalno politiko. Protestno zborovanje proti pokolju delavcev se je vršilo tudi v Gradiški, kjer je tajnik Delavske zbornice orisal krvave dogodke ter pozval delavce k miru in da naj disci- plinirano odidejo na delo. f pavim glasom, ki je ubiral ne- Is Sleverjana Hofel je odpreli bombo ki mu je eksplodirala v rokah Pri odpiranju ročne bombe, ki jo je našel pri delu na polju, se je včeraj ponesrečil 17-letni Friderik Simšič iz Steverjana. Bomba mu je eksplodirala med prsti in ga močno ranila so rokah m obrazu. Eksplozija ir: ječanje ranjenca je priklicalo na kraj nesreče številne vaščane, ki so Simšiča takoj odnesli v prvo hišo, kjer so mu v pričakovanju avtomobila Zelenega križa iz Gorice sprali in razkužili krvaveče rane. Nato so ga odpeljali v občinsko bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so se izjavili, da se bo moral zdraviti najmanj 20 dni. Medtem ko se je zborovanje, na katerem je bilo prisotnih preko tisoč ljudi, vršilo v najlepšem redu in ob petju delavske himne, in neprestanih vzklikih proti teroristični via-di, je policija s silo posegla vmes in pričela zborovalce razganjati. pr, tem sta bila laže poškodovana dva mladeniča in dve ženski. Trgovine so bile skoraj ves dan zaprte in tudi sicer je v mestu vladalo popolno mrtvilo. Nov urnik zelenjadnega Irga V nedeljo 26. marca stopi v veljavo nov urnik poslovanji« zelenjadnega trga v Gorici za prodajo na drobno. Trg bo ob nedeljah cdprt od 8. do 11. ure in ob drugih praznikih pa od 8. do 12. Nocoj tretje zasedanje občinskeqa sveta Na svoji, seji, kj se je vršila pod predsedstvom podžupana odv. Devetaga, jie občinski u-provni odbor določil zg nocoj ob 20.30 tretje zasedanje občinskega sveta. Nadaljnje razpravljanje so osredotočili na določitev predujma na odobreni povišek plače občinskim, delavcem. V tem pogledu so sklenili, da bodo samski delavci prejeli predujem 5000 lir in delavci - družinski poglavarji pa 8000 lir. Občina bo v ta namen porabi la 1.770.000 lir. Kor se pa tiče opombe, ki jo je Zveza trgovcev poslala občini glede določitve novih pristojbin za higienski pregled javnih lokalov, so odborniki določili, da stvar predloži prefekturi, ki je pristojna spremeniti določene pristojbine. Hripav glas ga je izdal Okrog ene popolnoči se je na korzu Roosevelt mudil očitno vinjen 51-letni kočijaž Lessi Rudolf iz Ul. della Carita št. 5. Pod vplivom precejšnje količine zaužite pijače je Lessi bil veselega razpoloženja in je svoje prijetne in omamljive občutke izražal z kričečim hri- koliko razglašene note neke furlanske pesmi. Petje, ki je bilo bolj podobno vpitju, je privabilo ' dva agenta javne varnosti, ki sta službovala v bližnji ulici. Policista sta Lessija zaradi vinjenosti odpeljala na kvesturo, kjer je prebil noč. Vse kaže, da se ,bo,,mQral Lessj. zpradi motenja nočnega miru zagovarjati pred sodnimi pblgstmi. * * * V kinodvorani Moderno je včeraj zlezla iz žepa 38-letne Vižintin Ferdinande iz Ul. del Colle 20 listnic.a, v kateri je hranila 140 lir, osebne dokumente in izkaznico. Izgubo je Vižintinova prijavila policiji. Poslovanje živinskih ambuiatorijev Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove goveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Ločniku, Pevmi in So-vodnjah v sledečih dneh: LOCNIK: ambulatorij pri F.lli Azzano (mlin) vsako sredo od fft dalje. SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji. Živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje. PEVMA: ambulatorij pri oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu: 6.18, 7.33, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski, skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19,18, 22.15, 23.29. Proti Vidmu: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 2214. Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 23.27. Povračilo stroškov za zdravniško pomoč upokojencem Pokrajinsko ravnateljstvo socialnega skrbstva v Gorici sporoča vsem upokojencem, da je ustanova «Opera nazionale per i pensionati dTtalia« odredila za upokojence socialnega skrbstva razne olajšave, med katerimi je tudi povračilo stroškov za zdravila in zdravniško pomoč. Za povračilo teh stroškov morajo upokojenci napraviti posebno prošnjo ha ravnateljstvo omenjene ustanove, v kateri je navesti vse osebne podatke prositelja, bivališče, številko pokojninske knjižice, znesek pokcfjnine in morebitno zaposlitev drugih člar.ov družine. Prošnji bodo morali priložiti a) vsa potrdila zdravniške pomoči. na katerih bo moral zdravnik poleg zneska za zdravljenje zabeležiti tudi bolezen in število pregledov; b) recepte, ki jih mora zdravnik nasloviti na upokojenca in jih mora lekarnar žigosati. Socialno skrbstvo nadalje sporoča, da so v ta namen odprli za upokojence ambulatorij pri zdravniku Galliano v Ul. Mazzini 7. Naročilo sviioprejkinih bub Pokrajinski svet poljedelcev v Gorici je podaljšal rok za naročilo sviioprejkinih bub do jutri 25. t. m. Vsi interesenti naj zato še danes naročijo potrebno količino sviioprejkinih bub pri agencijah Pokrajinskega agrarnega konzorcija, ker je jutri zadnji dan za sprejem naročil. Z motornimi brigadami dvigajo produktivnost dela v Anhovem V Trnovem so ob koncu meseca januarja osnovali na pobudo osnovne partijske organizacijo osemčlansko mladinsko motorno brigado. Ob ustanovitvi brigade so mladinci škle nili. da ne bodo zaostajali za onimi, ki že dalj časa delajo v Vončinovi . motorni brigadi in ki so znani ne samo po Sloveniji, marve{ tudi p0 drugih federalnih republikah. Mladi brigadniiki so si dragocene izkušnje pridobili pri Vončino-vih bnigadnikih. Ko jim je vodja tov.. Pavlin dejal., da bi ustanoviLi samostojno motorno brigado, jim tega ni bilo tr-eba dvakrat reči. 2e naslednjega dne je bila brigada ustanovljena. katere člani so postali sami zdravi in pogumni borci za socializem Urn0 so prijeli za stroje in odšli na delo. Dva mladinca motorista sta z motorko podirala jelova in bukova drevesa, tretji pa ji.ma je pomagal in nabijal kline. Druga dva mladinca so zaposlili pri žaganju z ročno žago. kjer motorka na. leti na zapreke Ostali pa so .sekal, veje. Komandant starejše in številno močnejše inotorhe brigade tov. Vončina ni ob ustanovitvi brigade dvomil v njem uspeh, vendar kljub objektiv nim pogojem takih uspehov je ni pričakoval. POSLEDICA DUŠEVNE DEPRESIJI Oborožen in zakrinkan je skušal odnesti denar Predavanja «0 ljudskih odborih« Danes v petek 24. marca ob 20. uri bodo predavanja v Škofijah, Pučah, Novi vasi in Ce-žarjih. Vsebina predavanja bo: «0 ljudskih odborih«. (Nadaljevanje iz včerajšnje štev.) (0. Zveza slovenske mladine vzgaja mladino v odločno borbo za odpravo socialnih krivic: a) Delavsko mladino mobilizira v borbi za odpravo brezposelnosti. za zagotovitev strokovne izobrazbe ter za izboljšanje delavskih pogojev. b) Prj kmečki mladini skrbi za izboljšanje življenja kolonov, za znižanje dajatev posestnikov ter za odpravo gospodarske zaostalosti revnih in od mesta oddaljenih vasi. Da bi bil kulturni razvoj mladine na vasi čim uspešnejši, prireja ZSM predavanja, večerne tečaje ter vključuje mladino v kulturno prosvetno delo. c) Za študentsko mladino se Zveza slovenske mladine bori za uzakonitev že obstoječih slovenskih šol, za ustanovitev novih, kjer ne obstajajo (Slovenska Benečija) in odpravo vseh strahovanj s strani raznih šovinističnih strank. 11. Zveza slovenske mladine skrbi za fizično vzgojo mladine, ki Je prvi pogoj ohranitve zdravega naroda. Z ustanavljanjem fizkulturnih društev, daje mladini možnost, da se usposobi v vseh športnih panogah. III. ODNOSI ZVEZE SLOVENSKE MLADINE DO DRUGIH MNOŽIČNIH NAPREDNIH ORGA NIZACIJ IE. Zveza slovenske mladine je sestavni del Demokratične fronte Slovencev v Italiji, zaradi tega so vsi člani ZSM do!žni'izvajati program DFS. Mladinski odbori pa morajo biti v tesni povezavi z odbori DFS. 13. Zveza slovenske mladine tesno sodeluje «z Zvezo slovenskih žena, posebno pri vzgoji najmlajših in pri vključevanju ženske mladine v organizacijo. 14. Zveza slovenske mladine vključuje v prosvetna društva največje število svojih članov, ki lahko sodelujejo v pevskih zborih, v dramskih in folklornih skupinah. Mladina mora biti tudi gonilna sila celotnega kulturna—prosvetnega izživljanja Slovencev v Italiji. 15. Člani Zveze slovenske mladine naj sodelujejo pri ostalih organizacijah, kot so: Podporno društvo. Dijaška matica ter vsestransko pomagajo pri vseh dobrodelnih akcijah, ki jih omenje. na društva prirejajo. 16. Zveza slovenske mladine želi, da se vsi mladinci vključijo in s tem razširijo odsek pri Planinskem društvu, kar bi dalo mladini možnost do raznih izletov, taborenj itd. IV. ČLANSTVO V ORGANIZACIJI 17. Clan Zveze slovenske mladine je lahko vsak mladinec ali mladinka od 14. do 25. leta, ki priznava in izpolnjuje programska načela in naloge Zveze slovenske mladine, sodeluje v eni od njenih organizacij, izpolnjuje obveznosti pravil in redno plačuje članarino. Člani Zveze slovenske mladine lahko po dovršenem 25. letu ostanejo v organizaciji kot izredni člani s posvetovalno pravico glasovanja. Ce pa so izvoljeni v vodstvo in delajo kot voditelji, se smatrajo za redne člane ZSM. II. Vsak mladinec in mladinka sta dolžna poznati statut ZSM. II. Članska izkaznica se izroči vsem članom takoj po vstopu v organizacijo. Izkaznice Izroča član krajevnega odbora. Članska izkaznica je znak pripadnosti organizaciji in jo je treba pazljivo čuvati. (Nadaljevanje sledi) Predvčerajšnjim popoldne je okoli 16.30 pri mimoidočih ljudeh zbudil pozornost krik prestrašene ženske, ki je s prvega nadstropja palače Furlanske banke kričala na pomoč. Mimoidoči, ki v prvem trenutku niso vedeli, za kaj gre, so takoj poklicali policijo, da stvar razišče. Člani policijskega zbora so naglo stekli po stopnicah, kijer so v podstrešju našli zakrinkanega moža, ki se )e stiskal k zidu ter v rokah držal naperjen samokres kalibra 6.5 mm. Takoj so ga'razorožili ter z njegovega obraza potegnili črno krinko. Spoznali so v njem dr. Guida De Senibusa. ki je bil do nedavnega na kvesturi kot zdravnik, in stanuje v Ul. Percoto št. 3. Na vprašanje, kaj ga je dovedlo do tega, da je oborožen in zakrinkam prišel v banko, je odgovoril, da je iskal bančnega ravnatelja, ki Inaj mu posodi denar za emigracijo v Uruguay. Po kratkih izpovedih so znanega zdravnika prepeljali na kvesturo, kjer so pričeli z zasliševanjem, Pri tem so opazili, da je zdravnik v težki duševni krizi, ki je tudi vzrok njegovega dejanja. Po pripovedovanju samega zdravnika jn iz vesti, ki jih je kvestura nabrala na mestu, je dr. De Senibus izrabil okoli 16. ure trenutek, ko so bila vrata v bančno poslopje odprta, ter se po stopnicah naglo povzpel na podstrešje. Tam ga je našla 27-letna Gianna Gattolini, ki stanuje s telo Maungherli v drugem nadstropju. Ko ga je zagledala, je takoj poklicala svojo teto. Toda zdravnika prisotnost dveh žensk ni vznemirila, temveč je Gattolinijevo prijel za roko in jima velel, naj molčita. Toda tedaj je bilo že prepozno, ker so nekateri že slišali klicanje na pomoč. Vest o dejanju dr. De Senibusa se je naglo razširila po mestu, zlasti še ker je med meščanstvom zelo poznan. Trenutno se še vedn,c nahaja v za-P°ru, kjer ga bodo pregledali in odločili, kaj naj z njim napravijo. Na sedežu gozdnP manipulacije v Trnovem jG med trina> stimi lepo urejenimi grafikoni iz grafikona za mladinsko motorno brigado razvidno, da je v prvih 13 dneh februarja prekoračila delovno normo za 30 odst., medtem ko je Vončmova brigada. šla preko črtice le za 30 odst. Borba med obema motornima IMipadama postaja iz dneva v dan Ase bolj ostra’ in zagrizena. Rker so brigadniki sklenili, 'da si hočejo še v tem mesecu priboriti častni naslov udarnika. Člani obeh brigad pa sc dobro zavedajo še druge stvari, in sicer da ie delovni kolektiv gozdne manipulacije v Trnovem na predvolivnem sestanku sklenil, da bodo načrt prvega četrtletja izpolnili do dneva volitev. Tako delajo tam, kjer so pred leti hedili brigadniki Gradnikove, Kosovelove in Vojikove brigade. Tam. kjer so nekoč padali najboljši sinovi slovenskega naroda, tam danes grmijo motorne žage, ki pojejo pesem boljše prihodnosti v svobodni socialistični domovini. Na tast volitev v Ljudsko skupščino FLRJ je tudi delovni kolektiv cementarne v An« hovem pospešij tekmovanje za izboljšanje kakovosti proizvodov. V oddelku za salonit so začeli izdelovati salonitne plošče za pokrivanje streh, ki so bolj elastične in vzdržijo mnogo večji pritisk kakor bivše plošče «Triglav», katere so doslej izdelovali iz primesi jute, cementa, azbesta in tekstilnih odpadkov, in so boljše kakor plo. šče «Celit», katere so izdelovali v času Italije, ko s0 mešanici za izdelovanje dodajali tudi slamo. Kljub pomanjkanju delovne sile so dvignili proizvodnjo ter dosegli boljšo organizacijo dela in večji delovni polet. S tekmovanjem so pričeli ‘žd. februarja. Ze 27. februarja pa so proizvodnjo posameznih izdelkov dvignili tudi za več 'ese-tin odstotkov. Nudili -,o materialno in moralno pomoč kmečkim obdelovalnim zadrugam | A M L J E Odkrili iz pri/e sn težke hnmbe si/etn t/ne i/o j n e Ze pred časom je na severnem robu naše vasi tik pred gozdičem prikukalo izpod zemlje na dan več velikih bomb. O tem smo takoj obvestili iv rožnike, da bi bombe zastražili in preprečili, da bi si jim ne približali otroci, ki se tako radi okrog takih stvari sučejo in mnogokrat 'povzročijo nesrečo. Orožniki so o prisotnosti nevarnega orožja, ki ga niso zaradi teže mogli sami odstraniti, obvestili videmski oddelek, ki odstranjuje vojne ostanke. Predvčerajšnjem je ta oddelek prišel v našo vas. Izko pal je iz zemlje več velikih bomb, ki so tehtale po 10 stolov vsaka in ki so ostanek predzadnje svetovne vojne. Bombe so se zarile dva in pol metra globoko v zemljo in niso eksplodirale. Ko so jih » i-vlekli na dan so izkopali za vsako posebej globoko jamo, v kateri jih bodo drugo za drugo razstrelili in tako za vedno odstranil; iz naše vasi strašilo, ki ni pustilo posebno našim materam mnogokrat zatisniti očesa. KINO VERDI. 17: «Velika zmaga«, J. Wayne. VITTORIA. 17: «Veliki greš- nik«, G. Peck. CENTRALE. 17: «Ura, kraj in deklica«, D. Morgan. MODERNO. 17: «Siciiske večernice«. EDEN. 17: ((Tragedija v tropskem pasu«, C. Benett. fflIMORSKl DNEVNIK pod udarcem Informbiroja V srcu Nemčije, na majh-1 vjetski okupacijski coni Nem- nem ozemlju okrog mesta Bu-dišina, samo nekaj sto kilometrov od Berlina so se ohranili do dandanašnjega zadnji ostanki nekoč velikega naroda polabskih Slovanov — Lužiški Srbi. Ta majhen narod, ki šteje komaj 60.000 ljudi, je v celoti ohranil vse posebnosti naroda: svoje kompaktno določeno ozemlje, svojo lastno nacionalno .kulturo, svoj narodni lužiškosrbski jezik, predvsem pa svojo visoko natio-nalno zavest, ki je. skozi stoletja niso mogli omajati ne germanizatorski pritisk fevdalcev v srednjem veku, ne politično brezpravje in nacionalno zatiranje, ki so ga počenjali najrazličnejši nemški ifežimi od pruskega kralja Friedricha tja do Hitlerjevega tretjega rajhg. Kakor je tisoč let nasilne germanizacije iztrgalo slovenskemu narodu širna ozemlja Od Drave tja do Dunaja, prav tako so morali Lužiški Srbi, fci so imeli podobno zgodovino, iz stoletja v stoletje prepuščali nova področja in prenašati nove žrtve.Jezik Luži-ikih Srbov nikoli ni bil priznan kot jezik, kaj šele, da bi ga uporabljali kot uradnega ali poluradnega. Cesar Viljem 'jih ni več imel za poseben narod, za nacionalno manjšino. |V njegovih časih so bili Lužiški Srbi samo še. nekakšna jnemško kurioznost, Hitler pa jih je. dokončno črtal iz seznama evropskih narodov in razglasil za čistokrvne Nemce. Vendar pa so Lužiški Srbi Uspešno kljubovali tudi zadnjemu germanizatorskemu navalu in pričakali osvoboditev, m ji m jo je prinesla sovjetska armada, ne le kot začetek nove dobe, ko bo prenehalo izkoriščanje človeka po človeku, marveč tudi kot konec stoletnega nacionalnega zatiranja in brezobzirne germanizacije. Sirom po Lužicah, ki so v Sovjetski okupacijski coni Nem. Čije, so vznikale demokratične ljudske organizacije in izdatno sodelovale v demokratični preobrazbi Vzhodne Nem Čije. Političnokulturna organi, sadja Lužiških Srbov »Domovina«, ustanovljena po načelih naše Ljudske fronte, je poslala svoje predstavnike v nem skl Narodni kongres, kjer so se odločno zavzeli za dosledno ‘denacifikacijo dežele in za enotnost Nemčije proti razbi-jaškim načrtom zahodnih imperialistov in njihovih pomagačev z desnim socialnim demokratom Schumacherjem na Selu. Tudi lužišhi mladina in *«-Šiške žene so preko svojih nacionalnih organizacij pripo- # ga je bil oznanil ERP-naČdJ\ jeseni 1948, ki pa je bil še nekam negotov. Saj stnoW*| tem čitali celo, da je tonska uprava ECA preprečiti gradnjo 25.0wM skih ladij, vendar do tegi 9 prišlo vsled odmevov, ki ^ prepoved vzbudila pri n® v Italiji v javnem Tisk in javno mnenje sta 9^. J !v ne# še edina činitelja, ki >šuji tudi položaj ladjedelnic, leg glavnega faktorja t.J dikalnih gibanj. Toda {{uradnem tisku smo čitdKK znanfč, da pomenijo flra ,< iz fonda Ur le zelo zasilno zelo kratkotrajno sreitfž Ladjedelnice pa niso podFJ, kjer lahko ukrepaš od a ^ črta za modernizacijo atrer. opreme ladjedelnic, ki W pripomogel' k znižanja V zagrebški tovarni svinčnikov so začeli izdelovati svinčnike iz grafitnega materiala, ki se izdeluje v domačih tovarnah. S tem je zagotovljena redna proizvodnja, ker Jugoslaviji ne bo treba več uvažati grafitnega materiala iz inozemstva. Kakovost svinčnikov je prav dobra. indeks brodnin 1 — tendenca brodnin tendenca cen na debelo J MEDNARODNI INDEKS BRODNIN, KI GA OBJ^Ji! *i(, SVEDSKA TRGOVSKA BANKA ZA SVOBODNO TOV1' PLOVBO (avgust 1939 —100) li drugih podjetjih, ki smo jih navedli in ki so prinesla dobiček. Potem so tu državni fondi in subvencije «a fond per-du«. Zaradi vsega tega Pa ka- Kuliji - najsiromašnejši družbeni razred na Kitajskem - dobivajo zemljo Ljudske oblasti na Kitajskem ne dajejo zemlje le siromašnim kmetom, temveč tudi kalijem, ki so bili pod Kuomintangom najsiromašnejši družbeni raz red. Svoje zelo nizke mezde so dobivali s prevažanjem rikš, čiščenjem čevljev ali prenašanjem prtljage. Njihovo bedno življenje se je poslabšalo zlasti v zadnjih mesecih Kuomintan-gove uprave, ko je bila velika brezposelnost. Iz Pekinga so doslej poslali v notranjost 600 kulijev' in njihove družine. Dali so jim zemljo, živino,• seme in najpotrebnejše orodje z 390.000 ^ ^ 390.000 Nadaljev^) ----------------------------------------„ ... _ T.,.fon stev. 93.808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska 5t. 73-38 OGLAsifIu°8.3^2C|n “a ^18 ^"«1. 29^k Čenf'oglasov: Za vsak mm višin« v širim 1 s.oipca: trgovsk, «0, fmančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. 10 din. Tel. 29-477. Cene oglasov: — ----------- r»f p ■». 7« vsak mm Sirlns 1 stolpe? 23 vse vrste oglasov po o«. «fek STANISLAV BENKO. -'SuKmS- ***>.: »■ «■ «»"■ *■ * NAROČNINA: Cona A: mesečna ^80. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2B00 lir; cona B: tzvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, rnese4"1’ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst lt.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske«* ^ ^5 Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni bani^ v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZU^