Spomenica viitogredniftov. Viaogradniiki ormoško-ljutomerskih goric so aa svojem sestaaku dae 30. 10. t. 1. v Ormožu enodušno sprejeli aasled ajo spomeaico: 1. Navzlic dokaj zadovoljivi kakovosti ia količini letošaje trgatve smo vinogradniki potrti do obupa, ker so plačevali mošte iz večiae po tako aizkih ceaah, da izkupiček izdaleka ae more kriti aiti lastaih pridelovalaih stroškov. Preti aevaraost, da bodo viaograd niki aehote z-.aemarjali ali celo opuščali svoje gorice. S tem bi bile aeštete viaarske družine hudo prizadete, za javao b.agajao pa bi oslabel ia tu ia tam prav kmalu docela usahail velepo membai vir stalaih dohodkov. 2. Kraljevska vlada se aaproša za izdatao, smotreao pospeševanje izvoza našili via, zlasti iz tako izrazito vinogradaih pokrajin, kot jo od nekdaj ormoško-ljutomersko vinarsko okolje. 3. Oblasti naj ugotovijo, preišcejo in kaznujejo ia tako preprečijo vsaj najgorostasnejša izkoriščaaja ia zlorabe revščiae vinogradaikov po brezvestaili vinskih prekupcih, ki cene na račua oaemoglega siromaštva kar aarckujejo. 4. Zaščiti naj se do prave mere samo pošteaa vinska trgovina in šploh ves pošteai viaski obrt, ki ga smatramo za aašega dobrega zavezaika aa korist občestva ia države. Prekomerai dobiček na škodo proizvodaje in potroške se naj ugotovi in z učinkovitimi ukrepi onemogoči. 5. Viaski zakoa se naj strogo izvaja, davčai pa omili z ozirom na zmaajšano ceno vijiskcmu pridelku. Fiaaačaa direkcija sc naproša, da počaka z izterjevaajem davka do časa, da viaogradaik proda svoj pridelek. Izvajaaje rubežni prisili viaogradaika, da proda svoj pridelek za vsako ceao, pri čcm pa ima veliko škodo vinogradaik, država pa aobene koristi. 6. "Vabimo pošteae vinske trgovce in gostilaičarje v aaše gorice, kjer bodo našli, kar rabijo: poštei\o, žlahtno, pristno viasko kapljico po nepretiranih ceaah. Zavedamo se, da bi pretirane ceae tudi nam ne mogle trajao koristiti, toda pravici do poštenega življenja se ne moremo odreči. 7. Naslove zaaesljivih vinogradnikov s prvovrstnimi vini bomo razglasili iu skrbeli tudi zato, da se bodo vse poštene neposredae -kupčije z viaskimi pridelki pregledno zabeleževale in priporočale. Oimož. Nehvaiežnost je plačiio sveta. Xoben vinogradnik s' ni mogel misliti, da bodo cene za letošnji vinski mošt tako sramotne — C in 7 par za sladkorno stopnjo. Vinogradniki so se vzdramili, vendar malo prepozno in to se očita tistim, ki so sklicali sestanek vinogradnikov, da se postavijo po robu proti tem cenam, češ, ta sestanek bi se moral vršiti že pred trgatvo, pa se ni. Niso krivi sklicatelji tega sestanka, da se je prepozno vršil, krivi so tisti, ki sp bili poklicani in so imeli dolžno3t ščititi vinogradnika, pa so molčali. Navsezadnje so se le oglasili nepoklicani in so sklicali sestanek. Za svoje delo in trud pa žanjejo le nehvaležnost. Vsa čast našim nekaterim dušnim pastirjem, ki so opozarjali svoje vernike, naj ne dajo svojega pridelka po vsaki ceni. Oni so mnogo pripomogli k temu, da so se cene za mošt dvignile od 75 par do Din 1.05, 1.20, do 2 Uin in še črez. Na vinarskem sestanku ce je predlagala cena za vino na pretok od Din 2.50 r^ kakovosti naprej. Za sartirana vina se zir, da višja cena. Očitek pa, da so sklicatelji bili na sestank-i solidami z vinskimi trgovci in so delali za nje, nikakor ne drži. Res pa je in to je tudi iz spomenice razvidno, da ne smemo in ne moremo zahtevati pretirani-i cen, di sj ne odbijemo odjemalcev in si * iko i škodujemo samemu sebi. Gre zato, da si piidobimo odjemalce, ki bodo posetili naše gorice. Kupčija je potem neobvezna in se bo razvijala po kakovosti in vrednosti vinskega pridelka. Zato pa ns verujte tistim, ki so tlačili "<mo moštu navzdol in so ga ponujali dalje celo po Din 1.50, nego verujte onim, ki vam želijo dobro, predlagajo sredno ceno, k. pa naj bo točna in sigurna. Noben vinogradnik ra ni vezan na kako določeno ceno, nego naj zahteva za.svoj pridelek ceno, ki oJgovarja vrednosti pridelka, — glavno pa je, da-si j.rivabi-mo-vinske odjemalce v naše go-rice. V- larski pozdrav! Kafto p@magaU hinetu? (Dopis izpod kmetskega peresa iz Prekmurja. Ako dobi fcmet za svoje pridelke isto ceao, da se krijejo pridelovalni stroški, krnet ne potrebuje nikake pomoči. In če bi kmet še nadalje dajal svoje pridelke zastonj, nc pomaga nobeaa zaščita kmetovalce". Vsi kmetijski pridelki imajo danes sramotao nizko ceno proti industrijskim izdelkom. Tukaj omeniip samo eno panogo kmetijstva: živinorejo. Kmetijski, oziroma živinorejski strokovnjaki so zračuaali že pred 50 leti, da potrebuje eao tele za svoj razvoj 10 lit ov mleka, da pridobi 1 kg na živi teži. Kadar se pa tele odstavi, potrebu;- do 5. leta, dokler raste, 20 ikg srednje dobrega seaa, da pridobi 1 kg aa živi teži. Sedaj pa je čisto lahek račun. Ako računamo 1 liter mleka 1 dinar,tele staae živinorejc_i 10 Din 1 kg. In če računamo 20 kg seaa aajnižjo ceao 40 par, stane živinorejca 8 Dia 6 kg žive teže. Prosim gg. živinorejce in kmetijske referente, ako sem kaj pretiraval, oziroma da sem mleko in seao cenil pvedrago, ia da živina ne porabi omeajeae količine hrane, da blagovolite kritizirati, ker je kritika vsikdar potrebna, posebno v sedaajih težkih časih. Sedaj pa računarno dobicek in zgubiček. Torej začaimo pri teletu. Da ae bomo šli nazaj, kadar smo omeajeaega teleta mater pripuščali, vzemimo, da eao sredaje dobro tele, ko pride na svet, tehta okoli 40 kg. Ako tele pusti- mo sesati 50 dni ia vsak dan ima kra« va 10 litrov mleka, pridobi tele 50 kg, skupaj 50 X 10 = 500 litrov mleka po 1 Din za 1 liter = 500 Din. Teleta smo prodajali od 2 do 3 Din za 1 kg. Zgubiček pri teletu 250 do 300 Din. Sedaj pa računajmo eno živiače, katero hranimo 2 do 3 leta, naj si bode bik ali telica ali vol. Kakor sem omeail, porabi 20 kg sena, da pridobi 1 kg na živi teži. In če račuaamo 1 kg seaa 40 par, staae kmeta 8 Din 1 kg žive teže. In sedaj je ceaa živini 2 do 4 Dia za 1 kg žive teže, sredaja cena 3 Din za 1 kg_ Zatorej zgubi kmet pri 1 kg žive teže 5 Dia. Ako proda kmet eno živinČe, ki tehta 500 kg, je zgubil 2500 Din. To je samo čisti zgubiček. Tukaj je še ves trud zastonj, ki ga ima kmet, kadar, streže živini. Oplotnica. O priliki zadnjega letnega L govnega in živinskega sejma na »Martino\ v petek dne 11. novembra t. 1. se vrši tuk.. pod okriljem snujocega se živinorejskega selekcijskega druStva za okoliš občin Oplotnica, Okoško in Kot, županstev navedenib občin in srezkega kmetijskega odbora razstava 9 premovanjem goveje živine pomurske pasme. Zanimanje za semenj in razstavo je vsestran: sko. Pričakovati je obilen dogon živine taka na i-azstavne kot na sejmske prostore, priča-: kovati pa je tudi kupcev iz in izven sreza in bodo vsi, kupci in prodajalci, a tudi razstav-: ljalci prišli povsem na svoj račun in bodo slednji prejeli prav lepe nagrade. V okolišu je namreč kljub krizi in poletni suši obilo žh vinorejcev, ki se lahko s ponosom in zadovoljstvom ponašajo z res lepo živino.