Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en moseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo V kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vreduištvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Štev. 145.	V Ljubljani, v četrtek 30. junija 1887.	Letni!* :X1V.
"Vabilo na naročbo.
„SL0VEi\EC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
vel j A za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejemati:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (5 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti p reje man za vse avstrijske dežele pa v e I j ti:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 ,
OpravniStvo »Slovenca".
Občni /lioi' podružnice Šentjakobsko-Trnovske sv. Cirila in Metodu v Ljubljani
dne 26. julija 1887.
(Konec.)
Blagajnik A. Z logar poroča o denarnem stanji Št. Jakobske podružnice. Za leto 1886. je bilo dohodkov: 5 ustanovnikov 50 gld.; 96 letnikov 100 gld.; 57 podpornikov in dobrotnikov 12 gld. 50 kr.; raznih darov (osobito gg. bogoslovci) 12 gld. 49 kr. Vkup 174 gld. 99 kr. Stroškov je bilo ob ustanov-ljenji za kolke, zapisnike itd. 3 gld. 32 kr. Poslano glavni blagajuici 161 gld. Ostane v podružnični blagajni 10 gld. 67 kr.
Nadalje omenja, da se je za tekoče leto oglasilo lepo število udov, ki lansko skoro že dosega ter vplačalo svoj znesek.
Kar je bil blagajnik pri lanskem občnem zboru obljubil, to dano besedo danes z veseljem rešuje ter nadaljuje nekako tako-le:
Vsled posrečene razprodaje iu proplačil mnogih čč. gg. duhovnikov za „Zbornik na slavo sv. Cirilu in Metodu", čegar dohodek je bil namenjen naši
LISTEK.
Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.)
(Spisal J. Stoklasa.)
(Dalje.)
Med tem pa so so godile na Hrvatskem važne stvari. Stališi hrvatski so namreč videli, da misli Ilasan to starodavno kraljevino popolnoma pokončati in zatreti, zatoraj so se bavili na svojem zboru o početku I. 1593. le s pripravami za vojsko. Vrh tega je tudi sam cosar Rudolf II. zboroval na Češkem in Ogerskem, da mu stališi dovolijo sredstva in ljudi za obrambo dežel. Tudi Nemce je opominjal, da žrtvujejo kaj v to svrho. Kavno tako so je pripravljalo v sosednih slovenskih deželah po prizadevanji upravitelja nadvojvode Ernesta.
Po teh pripravah so je moglo pičakovati, da se bode zbrala lepa krščanska vojska. Ali zapoved-
družbi, vpisal se je njega izdatelj za pokrovitelja družbi sv. Cirila in Metoda ter vplačal 15. junija svoto 100 gld.
Ob enem izdatelj iskreno zahvalo izreka vsem čč. gg. duhovnim bratom, ki so ga literarno in denarno podpirali pri tem domoljubnem podjetji.
Podružnici je na novo pristopilo 6 ustanovnikov in čez 30 novih letnikov. Upati je, da se posebno še iz Trnovskega oddelka vpišejo novi ndje.
Posebno hvalo in zahvalo izreka možu, živečemu v naši sredini, ki zbog telesne bolezni malokdaj zapusti stanovanje, ki pa veliuo deluje za svoj narod, in kteremu je osvetlal lice z izbornimi pesnimi svojimi. To je čislan pesnik naš g. J. Ci m per man. Vlani iu letos je s svojo sestrico pridobil družbi čez 40 udov. Menim —pravi blagajnik — da govorim v smislu častitega zbora, ako rečem: Hvala in slava takemu rodoljubu! — Občno odobravanje.
Blagajnik nadalje pohvalno omenja čč. gg. bogoslovce, ki kot bodoči pastirji-učitelji naroda že zdaj pojmijo svojo vzvišeno nalogo ter tudi po tem ravnajo. Iz lastnega nagiba jih je znatno število pristopilo družbi.
Sploh pa poživlja čč. ude, naj si vsak v svojem krogu in pri svojih znancih prizadeva pridobiti novih udov tej preva/ni, vseslovenski družbi, ktera ne gleda le na sedanjost, nego tudi na bodočnost, ki želi preprečiti nadaljno potujčevanje naše mladine, posebno ob mejah slovenskih. Dovolj je že zgubljene naše zemlje, kjer ni več druzega našega, kakor le grobovi. Iu da si ohranimo kraje ob Muri in Dravi, ob Soči in morji — in da ne bo treba v teh krajih s pesnikom zdihovati: „Oh naši so samo grobovi" — delajmo mi živeči — in naše potomstvo nam bo hvaležno. — Da je bilo govorjeno članom iz srca, pričevalo jo splošno odobravanje.
Potem se volita kot pregledovalca računov soglasno gg. M. Kokalj in J. Pihler.
Pri naslednji točki: volitev načelništva, poprime besedo g. dr. Lesar povdarjajoč, da iz ugodnega današnjega poročila odborovega smemo sklepati, da jo društvo v pravih rokah. Zato predlaga, naj se izvoli v priznanje marljivega delovanja ves stari odbor na novo: per acclamationem.
ništvo nad tako vojsko se je moralo poveriti skuše-uemu vojaku. Cesar ga je zares tudi našel, namreč Ruperta Eggenberžkega. On je bil polkovnik v španjolski vojski ter je služil sedem let na Nizozemskem pod glasovitim Aleksandrom Farnezom Par-menskim. Ko se je povrnil domu, sprejel ga je cesar z velikim veseljem v svojo službo ter ga imenoval svojim tajnim sovetnikom, vojnim poverjenikom in zapovedujočiin generalom v Zagrebu.
On je prispel semkaj še po zimi (v početku februvarija), ter je sodeloval tukaj na hrvatskem zboru. V navodu, ki ga je dobil od nadvojvode Ernesta, je bilo odrejeno, da ima zapovedovati vojski vkup s Štefanom Grasvveinom, generalom Kopriv-uiškim, ter Janezom 'NVornerom in Jakobom Ilani-balom Reitenavskim, polkovnikoma Solnograških pri-pomočuih čet. Zapovedništvo ima voditi kot poverjenik nenavzočega zapoveduika („Obristeu - Lieu-tenant") markgrofa Burgavskega, dalje ima dopisovati z generalom Karlovškim Audrejem Turjaškim in z banom hrvatskim, kakor tudi z ostalimi zapoveduiki čet, ter mora o vsem, kar je važuejega, javljati uadvoj-
Predlog ta je sicer sprejet, a dosedanji podružnični blagajnik g. A. Žlogar izjavi, da mu je v bodoče zaradi mnogih opravil službenih, kakor tudi zaradi posla, ki mu ga zadaje tajništvo glavne družbe, težko prevzeti še blagajničarstvo. Nasvetujo pa mesto sebe vrlega in za družbo vnetega gosp. kolego iz Trnovega: Andreja Kalan-a.
Ker je — odgovarja dr. Papež tej izjavi —■ dosedanjega gosp. blagajnika resna volja odkloniti za sedaj častni ta posel, nas tolaži pri izgubi tako delavnega odbornika le to, da gospod ne ostane tuj naši podružnici, marveč da bode kot tajnik glavne družbe tudi še vnet ostal podružnici naši. Nasveto-vana sprememba v odboru se na to sprejme.
Izvolijo se nadalje gg. Peter Bohinjec, Anton Šmid in Ivan Volk, da bodo pri letošnji veliki družbeni skupščini v Trstu zastopali našo podružnico.
Ker je bil s tem razvit vspored in nihče ni stavil kakega posebnega nasveta, načelnik, zahvalivši se za muogobrojno vdeležbo, oficijahio zborovanja zaključi, naznanjajoč, da sedaj se prične prosta zabava.
Dasi to ne spada strogo v današnje poročilo, naj vendar omenimo, da je občinstvo objela vesela živahnost takoj po nastopu pevskega društva „Slavee". Okrog 40 pevcev zbralo se je na pripravljenem odru, v čegar ozadji je blestela podoba slovanskih blagovestuikov primerno okinčaua. Vrstili so se na to zbori, osmospevi in čveterospevi. Petje je vnelo srca in zabava je bila vkljubu nagajivemu vremenu prav živahna. Odbor je odprl tudi „srečolov", igro na dobitke. Noktere narodne gospodičine bile so tako prijazne, prevzeti razpečavanje lističev med občinstvom, za kar naj jim bo tem potom izrečena najtoplejša zahvala. Srečkanje dalo je povod marsikterim šalam, ktere so razdirali oni, ki so „vIovili" samo — belo listke. Na dolenjem koncu vredil se je prostor za streljanje na tarčo, kojoga se je vdeleževalo mnogo prijateljev strela. Večer je bil v resnici vesel, domač — brez vsakega nereda.
Upajmo — in ta želja je goreča v našem srci — da jo letošnji občni zbor pridobil aopet mnogo novih prijateljev naši podružnici. Več se jiu je ža
vodi kot vrhovnemu zapovedniku (General-Oberster), ali v veliki stiski smo tudi sam odrediti, kar je potrebno, ko bi ne bilo kterega ostalih poverjenikov v Zagrebu.
Posebno so naglašuje v navodu, da naj sa siromašni narod ne obklada preveč z vojaštvom ter so mu ne jemljo po sili od majhnega njegovega premoženja, kar ga še ima. (Ruprecht von Eggen-berg od dr. v. Zvviediueek-Siidenhorst. Str. 22.)
V tem času je bila navada, da so se postavljali zapoveduiki pod imenom poverjenika (komisarja). Le-ti so bili neposredni načelniki vrhovnega vojskovodjo. Bilo jih je več, a eden med njimi je bil načelnik. Naslov vrhovnega zapoveduika si je pri-držal vedno kteri član cesarske hiše, kajti drugača bi bila težko različna vojska, ki jo pod cesarskimi zastavami vojevala proti Turkom, priznati mogla za vrhovnega zapoveduika kterega drugega. V tej vojski I. 1593. si jo pridržal nadvojvoda Kmest vrhovno zapovedništvo, a Eggenberga je postavil na čelo bojuemu svetu, pri kterem so se zbirali omenjeni poverjeniki, da vodijo vse bojne poslove in pod-
med zborovanjem vpisalo. Crescite et multiplica-mini .... Rastite in množite se .... V to pomozi Bog iu sv. slovanska blagovestnika.
Govor g-, poslanca Hrena
v državnem zboru dne 26. maja 1887 o pokojninah.
(Dalje.)
Gospoda moja! Spominjali se bote, da se je s tem predmetom že lansko leto pečal zastopnik mesta Jnomosta ob enaki priliki, kakor je letošnja. Dokazal nam je r prepričevalnih besedah, kako nujna da je rešitev obeh uradniško peticijo zadevajočih toček, namreč glede uradniške pokojnine in glede preskrbniu njihovih vdov in sirot.
Pri tem je g. govornik kazal posebno glede poslednje točke na veliko razliko, ki se nahaja pri nas ravnokar med državno preskrbuino in ono privatnih društev ali drugih velikih podjetij, posebno železnic, ter je 7. jako drastičnimi vzgledi dokazal, kako ironična da je državna preskrbnina. Tako na pr. dobi vdova po uradniku VII. razreda, ki ima največ 2400 goldinarjev dohodkov, komaj 420 gold. in če nima pravice do prave pokojnine, kakor se dotičuemu značaju spodobi, dobi pa še le 350 gold. pokojnine, toraj komaj šestino moževe plače. Dotične vdove uradnikov enakega značaja pri južni ali državni železnici dobe pa po 1000 ali še celo po 1800 gold., toraj štiri šestine ali pa tudi še več moževe plače. Da je neogibno potreba nekaj storiti za zboljšanje pokojnin uradniškim vdovam in sirotam, spoznali so tudi na Ogerskem, kjer so že leta 1885 to zadevo rešili.
Glede tega usojam si tudi opozoriti na neko napako v nadrobnem sporočilu, kjer je o tem govorjenje. Ondi se mora glasiti letnica 1885 in ne 1875, kar se je po pomoti vrinilo. Nadalje opomnim, da tudi proceutni nastavek za določitev vdovskih pokojnin ni istinit, ker bi na podlagi nadrobnega sporočila preskrbnina vdove znašala od prvih 600 moževe plače 50 odstotkov, kar bi imel pa čez, pa 70 odstotkov, namesto kakor je res 20 odstotkov. Ogerska vdova dobi po možu toraj od prvih 600 plače 50 odstotkov, kar ima pa mož več nego 600, pa še 20 odstotkov. (Je je bila, gospoda moja, taka jireosriova na Ogerskem možna, ktere gmotna zmožnost proti naši je kakor 30 : 70, mislim, da bi se tudi pri nas lahko speljalo, samo če bi se le hotlo!
Tudi budgetui odsek, ki se je s tem vprašanjem pečal, mu je bil jako naklonjen, in je dobil pravo prepričanje, da je tukaj preosnova v resnici nujno potrebna, ter je to svoje prepričanje v resoluciji prav določno izjavil. Tako se nadjam, da se bo tudi visoka zbornica postavila na stališče odse-kovo, ž njim se združila ter resolucijo sprejela. S tem bo jako ugodno vplivala na visoko vlado, da bo ta konečno vendar le predložila načrt preosnove, ktero nam je ekscelenca finančni minister že pred petimi leti obljubil.
če smo pa že toraj prepričani, da je preosnova v označenem oziru neogibno potrebna, stavilo se bode visoki vladi kot merodajnemu faktorju vprašanje v dvojnem oziru, in sicer prvič, kako naj se ta osnova prične in izvrši, in drugič, kako naj se določi preskrbnina vdovam iu sirotam. Kar se tiče
vzetja, ki so se imela izvesti tega leta. (Ruprecht von Eggenberg str. 23.)
Ko je prišel Eggenberg v Zagreb, imel je mnogo opraviti, dokler je spravil v red pomočne čete, ki niso dobivale redno plače, ter bile prisiljene same se vzdrževati z odiranjem naroda po vaseh.
Še dokler se je s tem poslom bavil, bilo mu je javljeno, da so turške čete zbirajo. Ze o početku meseca maja prebrodi Kolpo turška četa 3000 konjikov iu 200 pešcev, ktere je vodil Rustan, beg Petrinjski, ter začel ropati po Turopolji. Eggenberg je vsled tega poklical precej pripomočue čete iz slovenskih dežel v pomoč, ter ob enem odločil, da se imajo vse čete, ktero so bile na Hrvatskem, zediniti in tako preprečiti turško ropanje. On zapove Karlovškemu geueralu Andreju Turjaškemu, da se vtabori s svojo četo pri Jastrebarskem; generalu Koprivniškemu, Štefanu Grasweinu, da se s svojo vojsko premesti v Posavino, ktero naj dobro varuje; zapovedniku Ivanič-kemu, Belanu Grasvveinu, da zasede predele okoli Siska; sam pa se pridruži s svojimi pripomočnimi slovenskimi in nemškimi četami hrvatskemu banu in
prve točke, se je visoka vlada že leta 1873 podala na stališče, da bi se moralo to zgoditi s pomočjo samopomoči, da bi se namreč dotični morali zavarovati pri penzijskem zakladu, kteri naj bi se ustanovil iz taks in pa od raznih odbitkov, nekakih odstotkov, kteri naj bi se uradnikom od plače odtegovali. Prav to stališče zastopal je tudi g. poslanec Wildauer v svojem lanskem govoru in tudi budgetui odsek trdi v svojem sporočilu, o čemur se lahko vsak prepriča, da bi bila to edino prava pot za pomoč, ker je znano, da država vsega sama ne more storiti, ker ji sredstev primanjkuje. (Dobro! na desni.)
Gospoda moja I Velikansko je v resnici gibanje, ktero se čuti dandanes v človeški družbi; to Vam je tok današujega časa, ki se je polastil že vseh krogov in ta nam kaže povsod, kjer je treba z malimi svotami kaj primerno velikega doseči, pot samopomoči, pot zadružno, kjer se jedinijo sredstva in moči!
Samopomoč je zdravilo, ki nikdar ne odreče svojega blagoslova in pomoči, kjer gre za velikanske namene in splošne koristi! Prav tako je tudi za pre-skrbovanje vdov in sirot samopomoč v zvezi z državno podporo edina pot, ki bo gotovo prava. (Dobro! na desni.)	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. junija. Notranje dežele.
Prestolonaslednik cesarjevič Ilutlolf in cesa-ričinja Štefanija odpotovala sta s spremstvom v Galicijo. Cesaričinja Štefanija se vrne 1. julija zopet na Dunaj.
Doba sveta državnih železnic je letos potekla. Trgovinski minister je naznanil trgovinskim zbornicam, naj nasvetujejo zopet svoje zastopnike v železnični svet.
V ogerskem finančnem ministerstvu izdelujejo načrte, da se pomnože državni dohodki. — Vladna stranka je zmagala v 259 volilnih okrajih, zmerua opozicija v 44, neodvisna stranka v 77, divjaki v 7, nacijonalci v 8, antisemiti v 11. Vladna stranka je v večini za 112 glasov, pridobila si je 26 mandatov. Zmerna opozicija je zgubila 13 mandatov; tudi druge opozicijske stranke so zgubile nekaj svojih okrajev.
Vitanje države.
Dunajski in ogerski časniki pišejo o priliki bivanja srbskega, kralja na Dunajskem dvoru razue neresnične vesti. Nekteri celo trdijo, da je kralj Milan potujoč skozi Budimpešto odkril svojim oger-skim prijateljem družinsko skrivnost, da se hoče ločiti od kraljice. Skoraj nemogoče se nam zdi, da bi kralj na železnični postaji lazodeval tajnosti družinskega življenja, tudi ko bi bile resnične. Dalje trdijo, da hoče Milau na Dunaji iskati pomoči proti Rističevi stranki, ki ga namerava odstaviti in izročiti vladarstvo kraljici Nataliji. Res je v Srbiji kritičen položaj, narod nima več prejšnjega zaupanja, vendar smemo trditi, da kralj še ne išče pomoči proti sedanji vladni stranki. Nerad je sicer izročil krmilo države Jovauu Rističu, toda moral je to storiti, da pomiri narod. Namen njegovega potovanja na Dunaj je gotovo le-ta, da osebno pojasni položaj v Srbiji in vnanjo politiko Rističevo. Ristic bo sicer zopet približal se Rusiji, vendar bo tudi do Avstrije varoval prijateljske razmere, ker to tirjajo srbske
njegovi vojski, ter se oba vtaborita pri Savi blizo Zagreba, od koder sta mogla dobro opazovati vsako gibanje sovražne vojske ter lahko ravnati s poedi-nimi četami vojske. Nastalo je živahno gibanje v vojaških taborih in staliških zborih, kajti kristijani so bili prepričani, da bode Turčin vdaril na-nje z veliko silo ter jim vzeti hotel Sisek, zadnjo jako trdnjavo na Hrvatskem. Da se to ne zgodi, stala je krščanska vojska vedno za boj pripravljena, kajti če pade Sisek, zgubljena je tudi slovenska zemlja. S to mislijo je bil prešinjen ves narod, kar se vidi iz sledečih vrstic slovenske narodne pesni: „Meji žuga turški blisek, Hoče nam požreti Sisek: Turek če vzel nam Sisek bodo Nam narobe vse vse pojde Mest' Ljubljana bo pokraj na, Kranjska d'/.ela turška drajna."
(Daljo prih.)
koristi. Gotovo bodo tudi na Dunaji svetovali kralju, qaj se njegova vlada, naslanja na narod, ker nasprotna politika ne škoduje le časti in veljavi srbskega kralja, temveč tudi avstrijskim koristim* Ma-djarska politika sebičnosti in samozavesti gpjpvo ni všeč balkanskim narodom; čas je prišel, da.dunajski krogi, omeje madjarski v^liv v vnaDji politiki, ki vzbuja le nevoljo in nezaupnost.
Ruski vladni iu ueodvisui časniki so sicer z veseljem pozdravljali novo srbsko minjpterstvo, vendar pišejo jako zmerno o novi srbski politiki. V Rusiji prevladuje v mnogih krogih prepričanje, da je Garašanin moral odstopiti, ker si ni mogel pomagati iz finančne zadrege. Iz tega sklepajo, da bo Ristic tudi v prihodnje varoval prijateljske razmere z Avstrijo. „Nordu piše: Ristic bo opravičil svojo priljubljenost, ktero si je pridobil v Rusiji. Naša slovanska stranka je posebno zadovoljna, ker je Gruič imenovan vojnim ministrom. Gruič je gojenec Peter-burške topničarske akademije in se je odlikoval v vojski 1876. leta. Zdi so nam, da se novo minister-stvo vedno bolj vtrjuje, prejšnje Avstriji prijazno ministerstvo pa zgublja zaupanje. Ker je Garašanin streljal na svoje rojake, spridil si je s tem svojo politično prihodnost. Priznati pa moramo, da celo najbolj pristranski ruski listi pišejo zmerno o novi srbski vladi in dajejo le modre svete. Imajo pa tudi mnogo vzrokov, da tako pišejo. Tukaj dobro poznajo finančne težave, ktere mora Ristic premagati; zato mu svetujejo previdnost. Naj prvo je potrebno, da Ristic vredi finance. To more storiti, ako zmanjša stroške za armado. Srbski narod mora pokazati na tak način svoje vzbujene slovauske čute. da ne razžali avstrijske samoljubezni, ker Avstrija more staviti Risticu velike zapreke. V Rusiji žele, da srbska vlada zmerno postopa in ne žaii občutljive Avstrije. To je vzrok mirnih glasov v ruskih časnikih. Rusija želi, da se vtrdi in zavaruje srbska narodna stranka, ker je potem enaka sprememba tudi v Bolgariji mogoča. Bolgarsko vprašanje more se vsled tega bolje rešiti, kakor more to storiti evropejska diplomacija. Prej pa mora Rističevo ministerstvo pokazati moč svojega obstanka. „Novoje Vremja" piše: Ristic .je prišel na krmilo, ker je vedno povdarjal prijateljstvo z Rusijo. Je li potem resnično in verjetno, da bo Ristic nasvetoval kralju, naj se loči od kraljice Natalije? Kako si naj tolmačimo govorice, da hoče Ristic pospeševati kraljeve koristi in ob enem ga nadomestiti s prestolonaslednikom Aleksandrom? To sumničenje je nespametno, namen pa je jasen. Očrniti hočejo Ristica pri kralji in kraljici in vzbuditi nezaupanje ruske vlade do srbskega ministerstva. Kralj Milan je nerad odpustil Garašanina in se dolgo branil Ristica. Upamo pa, da bo srbski vladar spoznal svojo zmoto in se zopet približal Rusiji. „No-vosti" očitajo Dunajskim in Budirapeštanskim listom, da so hvalili modrost in državniško previdnost srbskega kralja, ko je pred nekterimi tedni še obdržal Garašanina in njegovo tovariše. Ko pa je Ristic prevzel vlado, naznanjajo isti listi, da je kralj ob pamet in misli, da ga povsod preganjajo sovražniki. Te izmišljene vesti označujejo duuajske časnikarje. Vtikajo se v družinsko življenje srbskega kralja in se hudujejo, ker kraljica ni šla v avstrijske toplice, temveč v Rusijo. Iz tega sklepajo, da se kralj hoče ločiti od kraljice. Celo to so si izmislili, da hočejo kralja zastrupiti. Srbski narod mora biti vesel, da se bo polagoma oprostil tujega jarma.
Ruska vlada namerava vse vojne ladije naročiti v domačih ladijodelnicah. — Ruski vojni minister je odpotoval na Kavkaz. — Mestni zastop v Kazanu je predložil ministerstvu načrt, da se v Ka-zanu vzgradi pristanišče in prekop na državne stroške. Stroški bi se pokrili s carino od tujega blaga. Pristanišče bi stalo dva milijona rubljev, dohodki zua-šajo na leto okoli 100.000. — V zapaduih ruskih pokrajinah morajo oblasti vsem tujcem dati rusko državljanstvo, ako so že pet let lastuiki zemljišč in svojim obnašanjem niso dajali povoda prepirom.
„Standard" poroča iz Peterburga, da se nektere evropejske vlade dogovarjajo o bolgarskem vprašanji. Rusija je nekda naznanila Turčiji novega začasnega vladarja v Bolgariji; ime njegovo je imenovala le turški vladi. Gotovo je le to, da ni ne Aleko paša, ne Strecker paša, uiti bolgarski dr-žavuik. Turčija nagovarja Bolgare, naj izvolijo isto osebo začasnim regentom. Tudi avstrijska vlada je neki svetovala Bolgarom, naj se sporazumijo z Rusijo. — „Mosk. V.jedomosti" pišejo, da se bolgarska vlada ni spremenila, ker Mantov ni hotel vstopiti v miuisterstvo. Tudi metropolit Klement je odklonil ponudbo.
„Temps" poroča, da francosko vojno ministerstvo izdeluje postavo, po kteri bi se razrušile vse trdnjave, ki ne zadostujejo tirjatvam najnovejše vojsko. S tem upajo vojaški krogi prihraniti več denar)a in pomnožiti stalno armado. — Kakor smo že sporočili, nasvetoval je poslanec Lamartiniere v zbornici, naj se učitelji in bogoslovci oproste vojaške službe. Ta nasvet je toplo zagovarjal škof Ereppel. Pri glasovanji za Lamartinierov predlog se .je razkrojila desnica. Od 180 člauov desnice je 72 poslancev glasovalo za predlog, drugi so glasovali za vlado, ki noče glede vojaške službe nobenih izjem. Vlada je pri glasovanji dobila 384 glasov. Desnica pri tem ni zatajila svojega programa. Nekteri poslanci so podpirali ministerstvo, ker je izreklo pri nastopu, da cerkve ne bo preganjalo; škof Ereppel in tovariši so glasovali proti vladi in se držali na-
čelo, naj se oproste semenišniki in učitelji vojaške službe. — Za svetovno razstavo v Pariza dovolila je zbornica že prejšnjemu ministerstvu 43 milijonov; od tega denarja je ostalo le še 6 milijonov. Minister Dautresme je naznanil dotični komisiji za razstavo, da znašajo stroški za velikansk železen stolp poldrugi milijon. — Predsednik republike, Grčvy, vsprejel je novega papeževega nuncija, msgr. Ro-telli-ja, 23. t. m. v slovesni avdijenci. — V zbornici je nasvetoval poslanec Labordere, naj narod voli senat. Oportunist Raynal je pobijal ta predlog. Enako je govoril ministerski predsednik Rouvier, in predlog je bil zavržen z veliko večino. — Duhovi so še vedno vznemirjeni vsled znane obsodbe nemškega sodišča v Lipskem, ki je obsodilo štiri Alza-čarie. Sestavila se je posebna komisija, ki je nasve-tovala francoski vladi, naj vsak tujec plačuje določen davek, ako hoče živeti v Franciji. Minister vnanjih zadev, Flourens, pa se je izrekel proti temu nasvetu, ker se ne striuja s trgovinskimi pogodbami.
Belgijska vlada prične vtrjevati črto ob reki Mozi 15. julija.
Italijanska vlada bo pričela obravnave s francosko o novi trgovinski pogodbi meseca avgusta.
—	Ministerski predsednik Depretis je toliko okreval, da pojde prihodnji mesec v toplice. — Na včerajšnji dan je bil v Rimu napovedan velik tabor proti naselbinski politiki italijanske vlade. Vlada je vse potrebno storila, da se ue vrše nemiri.—Enak tabor proti afriški politiki je bil tudi v mestu Aleksandriji v Lombardiji; na taboru seje sešlo mnogo naroda. Bivši minister vnanjih zadev, Mancini, hoče izdati te dni knjižico o spravi med papežem in italijansko vlado. Msgr. Mondella je izdal knjižico o rimskem vprašanji, kakor trdijo, v sporazumljenji s papežem.
—	O pogojih sprave pišejo listi različno; skoraj gotovo pa sprava z italijansko vlado ne bo mogoča, ako ne odstopi Rima sv. očetu.
'„Morning Post", glasilo Salisburj-jevo, piše o angleško-turški pogodbi glede Egipta, da je dobil francoski zastopnik v Carigradu povelje, naj odločno ugovarja pogodbi. Ako sultan potrdi pogodbo, zahtevala bo Francija varstvo sv. krajev na vzhodu in odškodnino v Siriji. Ruski zastopnik je naznanil, da bo Rusija zahtevala odškodnino proti Er-zerumu v Rumeniji. Turška vlada je vprašala v Londonu, ali jo bodo Angleži podpirali, ako se prične vojska. Odgovor še ni znan. — Francoski zastopnik v Londonu, Waddington, je ustmeno naznanil Salisbury-ju, da nobena francoska vlada ne more potrditi pogodbe, ki priznd Angležem oblast v Egiptu. Salisbury je brzojavil v Carigrad, da mora Turčija potrditi pogodbo. Ivo je dobil več poročil iz Carigrada, odgovoril je, da bodo Angleži ostali v Egiptu, kakor od 1. 1882.
Izvirni dopisi.
Iz Ptuja, 29. junija. (Okrajni zastop Ptujskega okraja) izdal je te dni sporočilo o svojem dosedanjem triletnem delovanji, iz kterega sledeče posnamemo: Cesta ima ta okraj med vsemi štajarškimi okraji največ in sicer 219 kilometrov okrajnih cest, ktero so v zvezi z 52 zidanimi in 50 lesenimi mostovi. Kanalov je pod temi cestami 164 zidanih iu 1170 pa lesenih. Ograje ob cesti je 4000 metrov na daljavo. Posipa se je v teh treh letih 5545 kupov več porabilo, kakor prejšnja leta. Iz novega se je naredilo 12 mostov in 44 kanalov, 19 mostov se je pa popravilo.
Za šolo je ta okraj vplačal v dobi 1884/86: V deželni šolski zaklad 7% naklade 32.548 gld. 56 kr.; za gimnazijo v Ptuji 1500 gld. Podpore dvema učiteljskima kandidatoma 750 gld.; za obrtno šolo v Ptuji 240 gl.; podpornemu druftvu za uboge dijake vsako leto 100 gld. in društvu za pokojnino učiteljskih vdov v Gradcu vsako leto 20 gld
Za p o v z d i g o kmetijstva se je izdalo: Za premijo lepim bikom 699 gld. 6 kr. Za nakup bikov dobile so tri občiue vsaka po 80 gld. podpore. Za povzdigo konjereje dalo se je konjere).,-skemu društvu v Gradci 220 gold. podpore, za povzdigo sadjarstva dobila je podružnica v Ptuji 200 gld., šolski vrt pri sv. Vidu 50 gld. Okrajni razstavi v Ptuji leta 1886 dala se je podpora 400 gld.	i
Kar se tiče zdravstv enih razmer, skle-f nilo se je nastaviti graduviranega doktorja z okrajrio podporo 500 gld. in pa v vsaki fari izučene^H&ice z letno podporo 60 gld. Za doktorsko služdarb se do sedaj še ui nihče oglasil, za babiško slutbe oglasile ste se dve.	(
Mostnina se je znižala od vprežne živiue ua 28 kr. Poprej je znašala namreč poj 40 kr.
Okrajna naklada znižala se je tudi od 25 na 22°/0. Od teh pripada 7°/0 šolskemu zakladu, 15 porabi se jih pa za okrajno potrebe.
Iz Pulja, 28. junija. Kakor že znano, imeli bomo dne 6. julija pri nas velikansko in redko slavnost, ktere se bo sam presvitli cesar vdeležil. Vojna stolpnjača „nadvojvoda cesarjevič Rudolf" spustila se bo v morje. Ker ste že večkrat o tem kaj pisali, sprejmite tudi sledeče v dopolnilo že znanega. Spored za tisto slovesnost sestavljen je tako-le: Vse v luki nahajajoče se ladije, ki so v službi, razvijo ob solnčnem izhodu dne 8. julija praznično praporno obleko, one pa, ki niso v službi, malo praporno „galo". Poldrugo uro pred cesarjevim prihodom prične se blagoslovljenje nove ladije, kar bo opravljal mornarski superior, naš rojak preč. gosp. msgr. Račič o navzočnosti vseh mornarskih dostojanstvenikov. Presvitli cesar, nadvojvodinja Marija Terezija in drugi članovi cesarske rodovine popeljejo se v jahti „Miramar" k oljkinemu otoku, kjer je namreč dotična ladijedelnica. Ondi bodo cesarja že vsi dostojanstveniki pričakovali, na čelu jim admiral Puljske luke in pa morski zapovednik viceadmiral Sterneck, ki bo cesarja in njegove spremil v dvorni paviljon. Presvitlo cesarico zastopala bo nadvojvodinja Marija Terezija. Ladija bode zdrčala ob sviranji mornarske godbe v morje. Ob enem bodo v tem trenutku novo ladijo pozdravljali mornarji na rajih in topovi iz trdnjavic ondi okoli ležečih ter vojnih ladij c. kr. eskadre.
Krasna Vam je že ta ladija tako, da bi jo človek kar gledal. Dolga je 94-4 metrov, široka na sredi 19 2 m., globoko gre v vodo spredaj 6 78 m., zadej 7 92 m. in je za 6867 ton teže napravljena. Stolpova ima dva. V sprednjem sta dva velika Kruppova topova, kterih kaliber je 30'5 cm. (to se pravi: premčr votline na ustji meri 305 cm). Dolg je vsak teh topov 35krat toliko, kolikoršen ima kaliber, toraj 10'67 m. (poljednajsti meter). V zadnjem stolpu je pa le jeden tak orjak na straži. Med obema stolpoma nahaja se z oklopi pokrita baterija, v kteri stoji šest 12 cm. krupovcev, ki so tudi po 35krat tako dolgi, kakor imajo kaliber. Poleg teh sta ondi še dva 7 cm. uhacija in pa 11 topov za brzi ogenj. Razsvitljava je električna. Hitrost vožnje znašala bo 16 morskih milj v eni uri. Razume se, da je to največja hitrost.
Naše slovstvo.
„Cvetje z vertov sv. Frančiška".
časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. — Vrejuje in izdaja P. Stanislav Š k r a b e o , inašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
Ravnokar se je razposlal 2. zvezek VII. tečaja tega časopisa. V njem piše čast. gosp. vrednik o razmerah in stanji tega mesečnika od besede do besede tako-le:
„N a znanje!
Pred vsem drugim prisrčna hvala dragim prijateljem, ki so nam zvesti ostali tudi v sedanjih stiskah in težavah, še posebej tistim, ki so nam poslali obilnišo naročnino ali posebno večo podporo, in nadalje tistim, ki so tudi zanaprej pripravljeni skrbeti za več naročnikov ali so celo skušali namesto odpadlih kolikor toliko novih bralcev pridobiti „Cvetju". Po svoji moči se bomo trudili, da opravičimo zaupanje, ki so nam ga izkazali z dobrimi, spodbudnimi in podučnimi spisi.
Vemo, da mnogi radi berejo „Cvetje" in bi jim bilo žal, ako bi nehalo izhajati. Semtertje smo tudi slišali, da bi radi plačevali večo naročnino, samo da se list ohrani. Od druge strani pa nam je zopet znano, da marsikdo, ki rad bere „Cvetje", tudi 70 kr. težko vtrpi. Svetovalo se nam je toraj naročnino sicer pustiti, kolikoršna je, pa rajši le po 16 strani obsegajoče zvezke izdajati. Gotovo je, da se za 70 kr. ne more dati toliko, ako je naročnikov le nekaj sto, kolikor se more dati, ako jih je nekaj tisoč. Vendar moramo pomisliti, da stane pošta do malega ravno toliko, če pošiljamo zvezek po 32 (prav za prav 36) strani, kakor če bi ga pošiljali po 16 strani, in delo z odpošiljanjem je enako. Tudi tiskarna ne more tiskati polovičnega zvezka za polovico tega, kar dobiva za zvezek, kakoršni so dosedanji. Ne kaže nam toraj spreminjati obsežnosti posamezuih zvezkov. Ali le, ako vsi stari naročniki, ki se do sedaj še niso odpovedali pa tudi naročila še niso ponovili (in teh je še čez tisoč), vsaj v 14 dneh zagotovijo svojo naročnino in ako ob enem premožniši tudi kaj več kot 70 kr. pošljejo — dobro bi bilo. ko bi se dobilo še kaj novih bralcev, dokler
jim moremo postreči še z obema zvezkoma — le v tem primeru bo mogel pričujoči tečaj obsegati, kakor prejšnji, 12 zvezkov. Ako se pa to ne zgodi, se bodo morali spoštovaui bralci z manjšim številom zadovoljiti, ker nam tiskarna noče zastonj tiskati, niti pošta zastonj razpošiljati, iz svojega pa nimamo s čim plačevati. Vendar bomo na vsak način skrbeli, da bo tečaj, ako bo tudi le 6, 7 ali 8 zvezkov obsegal, kolikor toliko celotna knjiga, ki bo sama na sebi vredna svojih 70 kr., če ne več.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Presvitli cesar) je daroval 5000 gld. občinam v političnem okraji Kočevskem, Novomeškem, Litijskem in Krškem, kjer je 15. t. m. toča pokončala poljske pridelke. — Za zgradbo šole v R i b n e m pri Bledu je daroval 200 gld.
(Srbski kralj Milan) došel je, kakor se nam poroča, včeraj zjutraj z Dunajskim brzovlakom v Postojno ter si ogledal dopoludne Postojnsko jamo, ktera je bila včeraj nenavadno lepo razsvitljena. Ostati je nameraval tudi popoludne tu ter si ogledati nekoliko okolico, a ker je bilo ravno včeraj zelo neprijetno in deževno vreme, odpeljal se je popoludne proti Ljubljani. — Popoludne ob 3. uri se je pripeljal s poštnim vlakom v Ljubljano; spremljala sta ga pribočnik Etienne in tajnik Krestič. Ogledal si je mesto, obiskal strelišče in šel z imenovanima gospodoma na Grad, od koder si je razgledal okolico in gorenjsko stran. Ob 12. uri 59 minut po noči se je odpeljal s kurirnim vlakom na Dunaj. Kralj Milan potuje „incognito" kot konte d'Avala.
(Vabilo) k LXXVII. odborovi seji „M a t i c e Slovenske" v četrtek 7. julija 1887 ob Va6. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXVI. odborovi seji. — 2. Naznanila predsedni-štva. — 3. Poročilo gospodarskega odseka v denarnih in hišnih zadevah. — 4. Poročilo književnega odseka. — 5. Poročilo tajnikovo. — 6. Posameznosti.
(Kranjska hranilnica) je po toči poškodovanim občinam na D o 1 e n j s k e m dorovala 2000 gl.
(Imenovanje.) Gosp. Rudolf Vesel, dosedaj praktikant pri računovodstvu tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva, imenovan je asistentom v c. kr. deželni plačilnici. — Začasni stavbeni pristav gosp. Avgust Neumayer je stalno nameščen kot stavbinski pristav za državne stavbe na Kranjskem.
(Vrat je prcrezal) svoji ženi mesarski pomočnik sinoči na Poljanah. Hudobneža so odpeljali v zapor, mrtvo ženo v mrtvašnico.
(Stoletnico) župnije so včeraj praznovali v Blagovici. Slovesno sv. opravilo je imel prečast. g. kanonik U r b a s.
(Dopolnilna volitev) v deželni zbor vršila se bo, kakor poroča „L. Ztg.", za volilni okraj Postojna, Vrnika in Lož 9. avgusta, ker je dr. Hiuko Dolenec odložil svoj mandat.
(Krški godbeni klub) napravi skupno z on-dotnim pevskim zborom v nedeljo, t. j. 3. julija, .koncert" na vrtu gostilničarja g. Gregorčiča. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopuina 40 kr. za osebo. Vsi prijatelji godbe iu petja se vljudno vabijo k obilni vdeležbi. — Pri slabem vremenu se veselica vrši v prostorih bralnega društva ob 8. uri zvečer.
(Usmiljeni bratje) imeli so te dni v Benetkah volitev generalnega vikarja, in so se v ta namen ondi sošli vsi provincijali in prijorji metropolitanskih konventov. Izvolili so si za generalvikarja bivšega provincijala v Gradci P. Kristijana Gasserer-ja, rojenega Tirolca, za 6 let „cum spe successiouis".
(Odlika.) Ravnatelj Mariborskega učiteljišča za moške, gosp. Jurij Kaas, dobil je naslov šolskega sovetnika.
(Vtonil je) 22. t. m. blizo Sevnice 61etni Josip Bizjak v Savi, kjer se je z dvema sovrstnikoma ob Savskem bregu igral, pa mu je spodletelo in je v Savi zginil. Našli so ga čez četrt ure blizo nemške šole v Sevnici in iz Save izvlekli.
(Jelšanski grad) na Štajarskem, do sedaj že veliko let lastnina barona Godelnovo družine, kupil je vitez Arteus. Grad je čuda star, kajti že leta 1146. in 1186 nahajajo se v listinah omenjeni gospodje „Erlach" (Jelšaui).
(Napadel je) ob 3. uri zjutraj dne 20. junija vincarja Matijo Kolarja v Kladnatu v njegovem stanovanji lopov Jos. Gori šok, njegov sosed. Zgrabil ga je za vrat in ga je davil, ter mu žugal, da ga zakolje, če mu Kolar ne izroči denarja. Na veliko srečo se mu Kolar izpuli in uide v bližnji gozd. Goriška imajo že pri sodnji v Celji.
(Spomenik) Anastazija Grtina odkril se bo v Gradci dne 9. julija dopoludne ob 11. uri. Na predvečer napravili bodo njegovi častilci slovesuost, kakoršuih je v Gradci vsak teden po nekoliko. Ondi bo mož na svojem mestu in bo imel mir.
(Električno razsvitljavo) vpeljati namerava Graški mestni zastop in je v ta namen sprejel v svoji poslednji seji dotično ponudbo firme Siemens & Halske.
(Iz Gradca) se nam od 29. t. m. poroča: Včeraj popoludne prisopel je vendar-le Murski parnik „Kiibecku do Gradca, v mesto si pa še ni upal. Videl ga toraj še nisem, kajti ostal je zunaj mesta še nekoliko pod železničnim mostom v Muri, kjer se je zasidral. Danes, pravijo, da se boče še le v mesto podati, kedar si nekoliko počije in posnaži, da se mu ne bo že od daleč poznalo, da je bil toliko časa po svetu.
(Iz Trsta) gresta v Pulj cesarju se poklonit župan dr. Bazzoni in mestni svetovalec Rafael Luzzato.
(Dva nova živinozdravnika) je dovolilo ministerstvo za Primorsko, jednega za Tolmin, druzega za Pazin.
(Dr. Franc Rački), predsednik jugoslovanske akademije, je imenovan od carskega Peterburškega vseučilišča častnim članom. V soboto mu je vseučilišče poslalo časno diplomo, ktero so podpisali vsi člani vseučiliščnega sveta. Dr. Rački je sedaj častni član vseučilišč v Peterburgu. Moskvi in Odesi.
(Tramvaj) mislijo napraviti v C e 1 o v c i in nekteri trdijo, da je tramvaj (konjska železnica) za glavno mesto koroške dežele vitalnega pomena. Mogoče; a za manjša mesta menda take sile ni, kakor za velike s stotisoč in več prebivalcev.
Razne reči.
—	Največji krčmarski davek. Po poročilu časnika „0hicago Tribune" plača največ krč-marskega davka v zjedinjenih državah mestice Bushnell v Illinois, ktero ima 2300 prebivalcev. Plačuje namreč 2000 dolarjev. Žal, da imenovani časnik ne pove števila gostilničarjev, s kterimi je mesto Bushnell blagoslovljeno. Amerikanci ga toraj tudi radi srkajo!
—	Mladi volkovi. Danel Conrad našel je brlog poleg mesta Pepin (Wisconsin v Ameriki) z 7 mladimi volkovi malo večje velikosti, kakor veverice; stara volkulja ni bila navzoča. Odnesel jih je in dobil od državnega cenitelja v Duraud-u 35 dolarjev ter ima pravico od države isto svoto zahtevati.
—	U m 1 j i v o. Mali Nacek gre z materjo domov. Bil je lep večer in luna je svetila. Nacek vpraša: „Mati, zakaj je pa luna tako bleda?" „To je lahko umljivo, ljubi Nacek, ker mora luna toliko noči prečuti."
—	Naravnost povedano. Nek grajščak je svoje podložne brezdušno drl z davki in tlakami. Le-ta praša necega dne kmeta, kterega je popolnoma na beraško palico spravil, kako se kaj ljudem v vasi godi. — „Oj, plemenita Vaša svitlost", odgovori, „ravno narobe, kakor pri Kristusovem trpljenji." — „Kako to" ? radovedno vpraša grajščak. — „1 tako-le: pri Kristusovem trpljenji umrje eden za vse, pri nas pa vsi za enega".
Tekanj mi.
Krakov, 30. junija. Včerajšnji vsprejem prestolonaslednika pri knezu Windisch-g r a e t z u je bil sijajen. Gospe so bile predstavljene cesaričinji, ki je nektere počastila z nagovori. Oesarjevič in cesaričinja sta bila povsod navdušeno pozdravljena. Danes si oglodata Krakovsko vojaško posadko, sina-gago, narodni muzej, akademijo znanostij in napravita izlet v Veličko. Oesarjevič je daroval 2000 gld. za uboge.
Sofija, 29. junija. Bolgarska vlada je naznanila zastopnikom držav, da so bo sobranje posvetovalo le o upravnih zadevah.
Umrli so:
25.	junija. Leopold Edlinger, dijak, 17 let, Marija Terezijo cesta št. 14, jetika.
26.	junija. Ana Jerina, ključarjeva žena, 41 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Ana Roth, gostija, 67 let, spridenje trebušnih delov. — Angela Peksa, črovljarjeva hči, 2 let, Hrenove ulice št. 16, škarlatica.
V boln išniei:
26. junija. Marija Kratner, gostija, 57 let, Catarrh. intesti-nalis ehron. — Gregor Miklavčič, gostač, 68 let in Boštjan Narobe, 75 let, oba za ostarolostjo.
Tuj c i.
27. junija.
Pri Malidu: M. Wolf, trgovec, iz Monaka. — Terser, Isetatoger, Weisiuann, Part, Heiraer, Grabner in Verlberg, trgovci, z Dunaja. — E. Sclnvarz, trgovec, z češkega. — B. Li-selt, trgovec, iz Budimpešte. — Jožef Higersperger, inženir, iz Celja. — Avgust Sadnik, o. k. poštni uradnik, s soprogo, iz Celja. — Beza Petrič, zasebnica, iz Krapine.
Pri Slonu: Wci9s, Spoiser in Tausig, trgovci, z Dunaja.
—	Edvard Beer, potovalec, iz Budimpešte. — Dr. L. Rakovac, k. sovetnik, z soprogo, iz Zagreba. — Janez Bičanič, blagajnik, iz čubara. — R. Vruš, zasebnik, iz čubara. — Sonnenberg, trgovec, iz Ogerskcga. — M. Kogej, zasebnica, iz Idrije. — L. Buzzi, posestnik z soprogo, iz Koroškega. — Nussa in Tagliaro, kupčevalca, iz Trsta.
Pri Bavarskem tlvoni: Janez Krause, potovalec, iz Budimpešte. — Miha Pernhofer, dekan v pok., iz Gradca. — Janez Schaffolhofer, računski sovetnik, iz Gradca. — Janez Erker, potovalec, iz Kranjskega. — Matija Konig, trgovec, iz Vitanj.
Pri Južnem kolodvoru: J. Eilenborg, potovalec, z Dunaja. — F. Schalt, trgovec, iz Sevnice. — Jožef Bizjak, posestnik, z soprogo, iz Mokronoga. — J. Goljoviček, kupčevalec, iz Gorice.
Pri Avstrijskem caru: Andrej Harb, pek, iz Ljubna.
—	Franc Czinsel, nadučitelj, iz Št. Jurja. — Ign. Sclnvarz, trgovec, z Dunaja.
Pri Virantu: E. Faber, logar in deželni poslanec, iz Kočevja. — M. Gerbenc, posestnica, iz Velkih Lašč. — Lavšin, učitelj, iz Št. Vida. — Gruden, župnik, iz Turjaka. — Anton Sežun, uradnik, iz Ljubljane. — Dolčini, zasebnik z hčerjo, iz Trienta. — Skala, zasebnik, iz Pulja. — Kopitar in Zvamit, posestnika, iz Vipave. — Sepohar in Starika, posestnika, iz Semiča.
Vremensko sporočilo.
C x	" g Cas Stanje
--Veter Vreme
OljA/nvinil zrakomerl' toplomera	® "J
opazovanja T mm p0 Cel2yu	«-, g
7. u. zjut.l 7d7 86 +13 6	si. vzh. jasno
2S. 2. u. pop. 735-54 +23 0	si. jvzh. „ 5150
9. u. zvec. 735 36 +19 2	si. jzap. oblačno dež
7. u. zjut. 736 62 +13 6	6l. svzh. dež ,-rf,
29.2. u. pop. -738-66 +15 6	si. vzh. „
9.u. zve«. 740-30 +14-8	„ oblačno ae/'
V torek čez dan jasno, po 7. uri zvečer se je pooblačilo, ob 9. nevihta z ploho. V sredo do 5. ure dež, hladno. Srednja temperatura obeh dni 18'6° in 14-7° C., za 0-3° in 4-3° pod nonnalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 30. junija.
Papirna renta b% po JOO gi. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka)
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112
Papirna renta, davka prosta	96
Akcije avstr.-ogerske banke	834
Kreditne akcije ...	282
London.......126
Srebro ..............—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini.......5
Nemške marke......62
81	g). 25
82	. 45
85 90
20 60
03'/, 95 20
kr.
Zahvala in priporočilo.
Podpisana s tem slav. občinstvu in svojim prejemnikom, zahvaljevaje se za nji skazano zaupanje, naznanja, da je z današnjim dnem nehala izvrševati pekovsko obrtnijo ter isto izročila peku gospodu
Janezu Kos-u,
kterega slav. občinstvu kot svojega naslednika toplo priporoča s spoštovanjem
Josipina Jančar.
Oziraje se na izjavo gosp. Josipine Jančar usojam si naznaniti, da z današnjim dnem prevzamem iste
w fickarijo
pred stolnico hiš. štev. 12.
Trudil se bodem, da vstrežem slavnemu občinstvu vsestransko z dobrim in cenim kruhom. Pekel bodem razne vrste kruh, od najfinejega do navadnega ter tudi sprejemal kruh v peko.	(l)
Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem.
Janez Kos, pek.

Novosti slovenskega slovstva,
1
1
Lesar, Zgodbe sv. katoliške cerkve III. natis......—.40
Kramar, Kmetijsko berilo . —.50 Kržič, Angeljček I. zvezek . . —.12 Keller, Prst Božji I. in II. zv. a —.20 Zupančič, Dušna pomoč I. bukve
vez. v usnji.....1.25
Funtek, Zabavišče slovenskim
otrokom......—.25
Lahamar, Sveta maša za mešani zbor.....—.50
Sveta birma. Poduk in priprava —.15 Zupan, Otrok pred taberna-
keljnom......—.18
Katoliška Itiikvarna
v Ljubljani.


Stenografi
o)
za slovenske in nemško razprave v prihodnjem deželnem zboru Kranjskem so vsprejmo z dobrimi pogoji. Za to oglasiti seje pri tajništvu deželnega odbora do konca avgusta 1887.
Vožnji red cesarjevih ftudolfove železnice.
Iz ljubijane v Beljak.	Iz Beljaka v Ljubljano.
O h o V> 11 i	-v 1 til£ i
_ . .	št. 918 št. 1714	št. 171« št. 1712 TJ O R t S 1 P
J	po noči zjutrnj	dopoldno zvečer
Ljubljana j. k..........6-35	1140	O^iT
Ljubljana H. k..........639	11-45	6 29
Vižmarje............648	11-55	638
Medvode............6 59	12- 7	6 49
Loka................712	12-21	7- 2
Kranj..............7-26	1237	7 16
Podnart ............7 45	1256	733
Radovljica............8-2	114	7-50
Lesce..............8 11	124	758
Javornik............829	146	815
Jesenice ............8'39	157	823
Dovje..............8-56	2 18	840
Kranjska gora ....	9-21	2 48	9 04
Rateče-Bela Peč ....	9 37	3- 3	9-18
Trbiž..............9-55	320	9-33
št. 904	it. 916	št. 902
Trbiž............358 11 07	341
Tborl-Maglorn ....	411 .	3-55
Podkloštor............4-25 11-27	4 11
Fiirnitz..............441 ■	427
Toplice Beljak (ostaj.) . .	4 48 ._ •	4 35
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	STTN 4 46
Beljak j. k......
/	tjittraj HAiolilni) voViItlnc zvečer ----------
1 .
O m o 1> 11 i vi u lt i
Postaie	št. 9i5	»t.90» »t.957	»t.917
j	dopoldne popoldne popoldne	zvečer
Bo/jiik j. k. . . . . .	11-51	4-42 FŠ oS	10 45
ličljitk drž. ž. (ostaj.; . .	1150	• 5-14	10-58
/Toplico Beljak (ostaj.) . .	12 02	• 5 20	1105
I Fiirnitz..............1210	■ 5-30	1120
J Podklošter......12 24	5- 7 5.50	1149
(Thorl-Maglorn ....	1236	003	11 10
9 Trbiž..............12 48	526 6 16	1230
\	št. 1711	št. 1713	št. 1715
Vrbiž..............4—	620	110
Xateče-Woissenfols . . .	4-16	6 36	1-30
kranjska gora ....	4'30	6 49	1-46
Dovjb................4-56	7 14	2 19
Jcsonico ............5 16	734	2-42
Javornik............522	740	249
Loseo..............544	807	3 16
Radovljica .{.....	5 50	814	3-23
Podnart .:)....	6 08	8 36	3 43
Kranj .......	627	856	403
Loka............644	9 13	4-20
Modvodo ......	7--	9-28	434
Vižmarje ......	7 12	941	440
Ljubljana R. ..........7 21	9 50	4 55
Ljubljana j. k,..........7 25	9.55	5 —
j zjut) •»	zvečer	|popol<lno