Leto LXVn., ŠL 139 Ljubljana, četrtek i 11 l ta 1934 Česa Din 1.- lsbaja vaak daš popoldne, izraeniAl nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit mt a Din 2.-. dO 100 mrt a Din 2 J50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, Tečji inaeratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratnl iavek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 13.-, sa inosematro Din 26.-. Rokopisi se ne Trača jo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA« KnaitJevn oBea 9L * in Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska omS, telefon it- 26. — CELJE: celjsko iirednJetro: Stroaemaverjeva ulica X telefon ŠL Ms sndsnsnsfll uprave: Kocenova ulica 2, telefon s t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Ml pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani A t. 10-351. Mala antanta — steber miru Konferenca v Bukarešti je znova manifestirala neomajno voljo Male antante služiti politiki miru in odločno nastopiti proti vsem avanturam Bukarešta, 21. junija. AA. Snoči je bil o konferenci Male antante objavljen komunike: Trije zunanji ministri so na svojih sestankih posvetili posebno pozornost splošnemu političnemu položaju. Niso si prikrivali, da kaže sedanji splošni položaj neke vznemirjajoče simptome, ki jih morajo s posebno pozornostjo spremljati prizadete vlade, ki delujejo za ohranitev miru. Obenem pa so mogli ugotoviti, da obstojajo tudi nadepolni elementi, ki se razvijajo in se krepijo zaradi vztrajnega prizadevanja, da bi se Evropi omogočilo prebresti sedanjo politično krizo. Trajne težave, na katere je do današnjega dne naletela splošna konferenca za zmanjšanje in omejitev oboroževanja kakor tudi pretenzije za revizijo mirovnih pogodb, ki jih postavljajo nekatere države, nevarnost, da bi se Evropa razdelila na dva nasprotujoča si tabora, nadaljnje trajanje finančne in gospodarske krize, negotovost političnih razmer tako v Evropi, kakor izven nje, potrjujejo, da je mir v nevarnosti. Na drugi strani pa upravi čuje iskreni in ogromni napori Francije, Velike Britanije in Zedinjenih držav, ki so se zadnje dni združile zato, da preprečijo neuspeh razorožitvene konference, energična borba, da se postavi v ospredje vprašanje varnosti, raznotero politično delovanje in ustanavljanje organizacije za ohranitev mira, nevarne socialne posledice, ki zadenejo tiste države, ki bi prevzele riziko agresivnosti, upanje, da bodo napori za ohranitev miru vendarle uspeli. Mala antanta si je, zvesta svoji tradicionalni politiki m načelom, Id so podlaga njenega organizacijskega pakta, začrtala smeri v skladu z interesi svojih članic, kakor tudi s splošnimi interesi. V zvezi s tem je stalni svet Male antante sklenil vse potrebno za bodoče udejstvovanje Male antante. Na štirih sejah, Id so se vršile v Bukarešti od 18. do 20. junija, je stalni svet Male antante sklenil med drugim: 1. Mata antanta bo zastavila vse svoje sile, da se razorožitvena konferenca konča z zadovoljivo, na vse strani ustrezajočo rešitvijo. 2. Z vsemi silami bo Mala antanta podprla organizacijo varnosti in bo sodelovala pri regionalnih konvencijah o medsebojni podpori, o katerih se sedaj razpravlja. 3. Pri gospodarski obnovi Evrope bo sodelovala v sporazumu z vsemi prizadetimi državami. Na veliko žalost stalnega sveta Male antante pa so napravile poluradne izjave madžarskega ministrskega predsednika vtis, da se Madžarska hoče izločiti iz taksnega sodelovanja. 4. Ponovno poudarja svoj sklep, da bo nastopila proti povratku Habsbur-žanov, pa naj bi se to zgodilo v katerikoli obliki m da bo proti temu izdala primerne in potrebne okrepe. 5. Izraža svojo voljo po ohranitvi in poglobitvi čim boljših odnosajev z vsemi sosednimi državami in s Poljsko. 6. Z zadovoljstvom sprejema na znanje obnovo diplomatskih od noša je v s Sovjetsko unijo s strani Rum u nije in Češkoslovaške v smislu zagrebškega sklepa v cilju ohranitve miru. 7. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto na znanje poročilo o ratifikaciji balkanskega pakta s strani držav, ki so ga podpisale, zlasti pa s strani Jugoslavije in Rumunije. 8. Stalni svet Male antante je ratificiral sklepe stalnega gospodarskega sveta Male antante sprejete na poslednjem zasedanju v Bukarešti in jih priporoča v odobritev prizadetim vladam. 9. Z zadovoljstvom je stalni svet Male antante sprejel na znanje intencije argentinske vlade o južnoameriški pogodbi proti vojni, podpisani v Rio de -lanci ro dne 7. oktobra 1933 ter bo to inicijativo vsestransko proučil. 10. Prihodnji sestanek Male antante bo meseca septembra v Ženevi o priliki zasedanja Društva narodov. Predno je stalni svet Male antante končal svoje delo, je z zadovoljstvom vzel na znanje obiske zunanjih ministrov Male antante v Parizu ter obiske francoskega zunanjega ministra v prestolnicah držav Male antante. S tem v zvezi je izrazil svet Male antante še prav posebej svojo radost, da je konferenca v Bukarešti dala priliko za ponovno izmenjavo misli med zunanjimi ministri Male antante in francoskim zunanjim ministrom g. Barthoujem, ki je danes prispel v Bukarešto . Bukarešta, 21. junija. Bukareski sestanek Male antante je bil včeraj s polnim uspehom zaključen. Kakor se je že vnaprej pričakovalo, so zunanji ministri Male antante znova potrdili nedeljeno enotnost v pogledih na vse aktualne probleme in če v tem ali onem vprašanju ne bodo vse tri države postopale popolnoma enako, še to ne pomeni, da so države Male antante izpremenile svoje skupno stališče. Gre tu predvsem za vprašanje obnove odnošajev s Sovjetsko Rusijo. O tem problemu je bil že pred leti sprejet načelen sklep, da lahko vsaka posamezna država vodi posebno akcijo v tem ali onem smislu ter zaradi tega enotno stališče Male antante ni niti najmanj omajano. Komunike, ki je bil izdan o sklepih konference, Se posebej poudarja, da je stalni svet Male antante z zadovoljstvom vzel na znanje obnovo normalnih odnošajev s Sovjetsko Rusijo s strani Češkoslovaške in Rumunije v cilju sodelovanja za ohranitev in okrepitev miru. Stalni svet Male antante je enodusen v nazira-nju, da mora Mala antanta nadaljevati politiko miru, kar prav nič ne ovira dej- stvo, da Jugoslavija formalno še ni obnovila odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Jugoslavija je lansko leto, kakor znano, sklenila in ratificirala z Rusijo pakt o definiciji napadalca in na tej osnovi bo skupno z Rumunijo, Češkoslovaško, Francijo in Turčijo nadaljevala delo miru. To svojo skrb za. organizacijo miru so ministri Male antante izrazili s svojim sklepom, da vse tri države z vso odločnostjo podpirajo organizacijo varnosti potom že obstoječih ali šele snujočih se paktov. Ta sklep izraža v stari priprav ljenost Male antante, da kot celota pristopi k novim regionalnim paktom o vzajemni podpori, o čemer se vrše sedaj pogajanja med evropskimi vladami. V tem pogledu je dal ministrom Male antante obširna pojasnila francoski zunanji minister g. Barthou, ki je včeraj popoldne prispel v Bukarešto in se takoj po prihodu sestal z ministri Male antante. V želji, da ohranijo mir v Srednji Evropi, kjer je glavno torišče udejstvova-nja Male antante, so ministri obnovili in podčrtali svoj sklep, da Mala antanta ne bo dovolila povratka Habsburžanov, pa naj bi se izvršil v katerikoli obliki. Kakor znano, da se je Jugoslavija o priliki sklenitve lokamskega pakta odrekla vojni kot instrumenta nacionalne politike s tremi rezervami, izmed katerih je ena baš povratek Habsburžanov. V enakem položaju sta tudi Češkoslovaška in Rumunija in je po včerajšnjem komunikeju jasno za vse, da so v pogledu povratka Habsburžanov države Male antante odločene poslužiti se tudi najskrajnejših sredstev, ako bi prišlo do take eventualnosti. Ob zaključku svojih posvetovanj v Bukarešti so zunanji ministri še enkrat naglasili, da sprejeti sklepi niso samo navadne diplomatske fraze, marveč da predstavljajo osnovo vsega nadnljnega udejstvo-vanja Male antante. O posvetovanjih in sklepih bukare-škega zasedanja Male antante je bil sinoči objavljen komunike, ki ga objavljamo na drugem mestu. Odhod Je vtiča in Beneša Bukarešta, 21. junija, r. Zunanja ministra Jugoslavije in Češkoslovaške gg. Jevtić in dr. Beneš sta nocoj o polnoči zapuprila Bukarešto ir. rv^-nntovahi domov, da obvestitn smje vlaHe r> delu in sklepih buka reške k^nfer^ne* Male antante. Kakor sprejem, j« Min tudi slovo zelo prisrčno. Na kolodvoru *o se poslovili od niih člani nnimmlka vlade, zastopniki rHplo^intske.^ zb^ra, ter številni novrnarji. Mi«i«t#»*" rr .Tevtie prisne H revi v Beogr^n. Barthou v Bukarešti Pomembna manifestacija solidarnosti Francije in Male antante Bukarešta, 21. junija, r. Včeraj je prispel v Bukarešto, da uradno poseti nun unsko prestolnico, francoski zunanji minister g, Louis Barthou. Že na poti od državne meje do prestolnice so ga na vseh postajah navdušeno pozdravljali, v Bukarešti pa mu je bil prirejen najsvečanejsi sprejem. Na kolodvoru je bila zbrana cela rumunska vlada z ministrskim predsednikom dr. Tatarescom na čelu, dalje predstavniki parlamenta, senata in vojske, zunanja ministra dr. Beneš in Jevtić ter člani diplomatskega zbora. Barthou se je z vsemi prisrčno pozdravil in se nato podal v hotel. Takoj nato se je vpisal v dvorno knjigo, nakar se je odpeljal v zunanje ministrstvo, kje*- se je sestal z zunanjimi ministri Male antante. Pri tej priliki je g. Barthou informiral zunanje ministre Mate antante o svojih razgovorih s Hitlerjevim odrK>slancem, z avstrijskim kancelarjem ter o sestanku Mussoiinija in Hitlerja v Benetkah kakor tudi o drugih aktualnih mednarodnih problemih. Ministri Male antante so informirali g. Barthouja o delu konference in sprejetih sklepih, nakar so obširno razpravljali o skupni akciji za organizacijo in okrepitev miru. Sestanek je trajal nad eno uro. Zvečer je bila v zunanjem ministrstvu prirejena svečana večerja na čast francoskemu gostu. Na večerjo je bilo povabljenih nad 600 oseb. Po večer ii je bil velik sprejem. Bukarešta, 21. junija. AA. RatJor poroča: Snočnji banket v zunanjem ministrstvu na čast francoskemu zunanjemu ministru g. Barthouju, ki »o mu prisostvovali rudi gg. Beneš in Jevtić, je imel zunanji minister T i t u 1 e s c u govor, v katerem je izrazil veliko radost, s katero je rumunski narod pozdravil obisk g. Barthouja ter podčrtal iskreno prijateljstvo in zavezništvo Rumunije in cele Male antante s Francijo. Njemu je odgovoril francoski zunanji minister Barthou. Naglasil je solidno prijateljstvo med Rumunijo in Francijo in izrekel priznanje delu g. Titulesca, nato je pa ugotovil, da se Mala antanta od dne do dne bolj razodeva kot velika sila in zato tudi kot bistven činitelj miru in reda. Barthou je izrazil svojo radost nad vlogo, ki jo igra Mala antanta v velikih mednarodnih akcijah in dejal, da francoska politika nadat ju je def o za obnovo po* dunavske kotline in stremi po tem, da bodo interesi vseh v tej kotlini zavarovani. Francija ne stremi po nobeni hegemoniji. Enakost in solidarnost, je poudaril g. Barthou. to je naš program, to je tudi vaš program. Uspeh tega programa je potre- ben miru, ki je tembolj zagotovljen, čim boi j ostaja Mata antanta zvesta skupnim interesom. Barthou }e dalje poudaril pomen balkanskega pakta ter nadaljeval: Od Prage do Ankare je vstal pas poroštev s pakti, katerih čvrstost se je pred kratkim pokazala v Ženevi. Svoj govor je g. Barthou zaključil z izjavo, da dobe želje Francije izjemen pomen, ker »o izrečene v navzočnosti treh zunanjih ministrov Male antante. Te želje so izraz realne politike, ne pa samo odsev Čuvstev. Branik miru od Oceana do črnega Velikopotezna akcija Francije in Male morja antante za Pariz, 21. junija. A A. Današnji >JourJour«, da je sovjetski zunanji minister Lit-vinov o priliki svojega nedavnega obiska v Berlinu predlagal nemški vladi, da naj bi se baltski pakt o vzajemni pomoči preuredil v pravi regionalni pakt. Litvinov je v Berlinu celo predlagal, da naj bi k temu regionalnemu paktu rasen Sovjetske Rusije in Nemčije prtetopfli tudi Poljska in Češkoslovaška, tako da bi se a tem ustvarila čvr-stva zveza z zapadnim Locarnom in balkanskim paktom. Zapadni Locarno, vzhodni Locarno, balkanski pakt in francosko-sov-jetski dogovor, zaključuje >Jourc so sredstva, s katerimi hočejo evropski državniki zaščititi mir od obal Atlantskega oceana pa do črnega morja. Vozne olajšave za železničarje Prometni minister je izdal nov pravilnik, s katerim so le karte v Dne 1. jttlJia stopi v veljavo nov pravil- | novem nik grle de brezplačnih in režijskih železni-sirih kart ki ga je rmmster prometa te dol izdal na podlagi 10(2. zakona o državnem prometnem osobju in vefla le za osofcie državnih prometnih ustanov. Osnovna razlika med novim On starim pravHnikom je ta, da novi pravilnik velja samo za vožnjo na vseh državmh železnicah in privatna železnicah v državni eksplotacaji, ne pa za vožnjo na ladjah, kakor je bilo to dosedaj. Novi pravilnjk predvideva reciprociteto v pogledu popustov za osobje generalne direkcije železnic in Rečne pk>vifcbe. Poteg dogega so v tsjdi naslednje gisvne odredbe? KDO IMA PRAVICO DO BREZPLAČNE VOŽNJE? Pravico do bresptadne vožnje za privatna potovanja trikrat na leto imajo: aktivni uradniki, sracmfški pripravniki, zva-ničniki, sJtržfcelii in kontraktualni uradniki, dnevničarii m delavci, če imajo nad dve leti shržbe, upokojeni uradniki, zva-nicnlfc in shrge. Če so biU v službi državnih prometmb ustanov najmanj 10 let: upokojeni kootraktuahri uradniki, dnevničarii m delavci, če toMufio petra**) od državnih prometnih ustanov ali fondov teh ustanov in, če so bili v službi teh ustanov najmanj 15 let, ki se računa do penzije; družinski člani omenjenih uslužbencev pod istimi pogoji, kakor njih družinski poglavarji; vdove in otroci umrlih uslužbencev državnih prometnih ustanov, ki dobivajo penzijo od teh ustanov; gojenci prometnih ki železniških obrtnih šol uživajo ugodnost brezplačne vožnje za privatna potovanja na priporočilo šolske uprave, a največ trikrat na leto; honorarni zdravniki Bolniškega fonda državnih prometnih ustanov (prometni zdravniki), a člani družin teh zdravnikov imajo pravico na trikratno vožnjo na leto s popnstom 50%. KOMU SE VENDAR SE SME DATI BREZPLAČNA KARTA? Razen tega do&e omenjene osebe, kakor tudi člani njih družin na leto še po tri brezplačne karte namestu režjskih. Za družinske člane se smatra zakonita soproga in zakonita deca. Aktivnim uslužbencem in članov njihovih družin lahko ministrstvo prometa z ozirom na posebne prilike odobri v posebno upravičenih in po-edimh primerih tudi večje število brezplačnih potovanj po privatnih opravkih. Minister prometa lahko v izjemnih in upravičenih primerih odobri brezplačno vožnjo tudi onim prometnim uslužbencem, ki imajo pravico na brezplačno vožnjo, nadalje spremljevalcem bolnih uslužbencev ali bobrih žena in ibohtfh otrok uslužbencev, če uslužbenec z uverenjem prometnega zdravnika dokaže potrebo popotovanja in da bolnik ne more potovati brez spremllieval-ca. Aktivni uslužbenci, k j z dovoljenjem stanujejo do največ 20 km daleč od službenega mesta, dobe stalne letne brezplačna karte za progo od kraja stanovanja do službenega mesta. Aktivni uslužbenci. k; imajo pravico na vezane legitimacije, dobe za svojo deco. ki stanuje pri njih in redno obiskuje šolo izven kraja, kjer stanuje Jn največ do 20 km, stalne brezplačne karte za to progo. Te karte morajo bit! označene z besedico »DijraK« in jih lahko dobe tudi učenci prometnih in železniških obrtnih šol. PROMETNIKI IMAJO POLOVIČNO VOZNINO. Člani bolniških fondov in njih družinski člani se vozijo brezplačno do kraja kjer stanujejo prometni zdravniki-spe-cialist: do kraja Centralne ambulante al! do kraja bolnice In nazaj na podlagi dovoljenj za potovanje, k! je na zadnji stran* zdravniškega nakazila. Ta dovoljenja veljajo samo za eno vožnjo In za določeno relacijo odhod« In povratka. Regu- liran: uslužbenci državnih prometnih na L* nov in člani njih družin uživajo za pr, varna potovanja v vseh ostalih primerih popust pri vožnji po znižani ceni 50 od stotkov redne tarife Pravico na te vož nje Imajo: aktivni uradniki uradni&k pripravniki, zvani-ćniKi in sluce za neomejeno Srtcvik) potovanj, a vpokojen. uradniki, zvanicniki in služi tel ji kakor tu di družinski član; navedenih oseb. vdove in otroci umrlih članov se lahko okorisu jo s tem popustom za tri poootovanja v teku e.nega koledarskega leta. Na razdaljo, ki je Krajša od 50 km od stalnega bi vališca, dajejo tudi rieče legitimacije pra vrco na 50odstotni popust redne cene za neomejeno število potovanj. TAKSA ZA BREZPLAČNE KARTE. Uslužbenci, k? stanujejo izven svoje-ga službenega mesta in sicer Beograda, Ni ša, Skoplja. Ljubljane. Maribora, Sarajeva, Subotice, Novega Sada Vinkovcev Broda. Zacre«* a. Osijeka. Fusaka in Splita ter ne dalje od 20 km, imajo pravico zase in svoje družinska člane, dalje za matere ra očete, ki žive i njimi v skupnem gospodarstvu, kakor tuii za eneea posla rva mesečne karte po ceni. Ki je predvidena v potniški tarifi za javne uslužbence. — Isto pravico imajo tudi vpokojenci s svoji mi družinskimi ^-lani in posli Nadalje predp'suje novi pravilnik, do katerega razreda ima kdo pravico ter po puste pri brzih vlakih in naslednje takse: za legitimacije s nlam'caml 10 Din, za list. ne legitimacije 2 D-.n. za brezplačno kar to I. razreda za eno potovanje I Din. sa brezplačno karto II. razreda 4 Din. a za brezplačno karto KI razreda 2 Din. Zs stalne brezplačne karte pa za 1 razred 30 Din za drug: razred 20 Din to za tretji razred 10 On. Rončno pa ureja novi pravilnik tudi razne popuste pri prevozu pohištva že irdane brezplaone karte in nakazila za znižan-n vozni no in znižan prevoz stvari veljale po uveljavljen Ju tega pravilnika še za ^as. za kat^re^a so i-zdane. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amserdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 1205.69 — 1306.49. Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35 — 1113 85. London 171.53 — 173.13. Newyork 3380.50—3408.76. Pariz 225.07—226.19, Praga 141.42—142.48 Trst 293.24 — 295.67 (premija odst.) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9 lr —9.45 INOZEMSKE BORZE. Curlh, 21 Junija. Pariz 20 3025, Lon-iov, 15.51, Newyork 307.5. Bruselj 71.85, Milan 26.60 Madrid 42.10. Amsterdam 208.70 Berlin 117.10. Dunaj 57.—, Praga 12.78?. Varšava 58.125, Bukarešta 3.06. Stran 2. >SLOVENSKl NAROD«, dne 21. junfja 1934 Stev 139 Obrtniki v papirnici na Količevem Izlet obrtniškega društva je bil vsem u del največjo izpodbudo k podjetnosti udeležencem Ljubljana, 21. junija. Ljubljansko Obrtniško društvo je priredilo že več izletov, da so člani imeli priliko ogledati si razna podjetja in tovarne ter tako izpopolniti svoje znanje, vendar so bih pa v torek vsi udeleženci edini, da je izlet v Bonačevo papirnico na Količevem prekosil vse dosedanje izlete. Pod vodstvom društvenega predsednika, podpredsednika ZTOI g. Josipa Rebeka se je nad 70 udeležencev z dvema velikima avtobusoma in drugimi vozili peljalo najrej na Duplico pogledat Bonačevo hidrocentralo. Že iz Ljubljane je izletnike spremljal uradnik Bonačevc-ga podjetja g. Pešl, da je bilo vse v najlepšem redu, in rudi tu so goste sprejeli --odje hidrocentrale ter jim razkazali vse z največjo prijaznostjo, predsednik združenja graditeljev g. Ivan B r i c e 1 j, ki je zidal vse objekte Bonačevega podjetja, jt: pa razložil zanimivo gradbo vodne napeljave, pozneje pa tudi gradbo drugih naprav. Že tu so udeleženci občudovali pri drugih tovarnah nenavadno snago in red, predvstm pa vrtnarsko ureditev okohce. Kakor vila med cvetjem! Po lepi vožnji po gajih ob Bistrici so izletniki prspeli na Količevo, kjer jih ie lastnic g. Fran Bonač sprejel z vso ljubeznivostjo kakor stare znance, izletniki so takoj pričeli z ogledovanjem pod prijavnim vodstvom gospodarjevega nečaka jt- ing- Bonača, ki je razen tehnike napravil v inozemstvu tudi visoko šolo za papirno stroko, razen njega sta pa izletnikom razkazovala tovarno še dva tehnika. Vsi trije vodniki so znali izde lovanjc papirja od lesa in starega papirja pa d.: sortiranja najrazličnejših vrst kartona la papirja s kratkimi besedami razložiti tako. da je fabrikacijo razumel vsakdo. Že od daleč napravi Bonačeva papirnica popolnoma drugačen vtis, kakor aru-ge tovarne, da bi prej mislil na mogočen sanitarni ali vzgojni zavod, kakor na industrijo. Nikjer oblakov dima in sajastih črnih zidov ter odrtih poslopij in umazanih zašarjenih dvorišč, nikjer pa tudi ne hrušča in trušča, ropotanja, piskanja in sikanja ter drdranja in nikjer zmedenega drvenja ter skakanja po črnem tovarniškem blatu! Prijazna bela poslopja, med njimi pa z belim peskom posuta dvorišča, ki vse poživljajo skrbno negovane zelene trate, posejane z dolgimi vrstami topolov, okrasnega grmičja in cvetlic. Tudi v notranjosti poslopij je vse mirno in nikjer gneče, da ni nevarnosti za delavstvo, povsod je pa tudi svetlo, solnčno ter zračno in do skrainosti snažno. Sami slovenski napisi, med njimi pa izpodhudni reki. takor: Kod in čistoča je slika tvojega de la itd. Vse domače in prijazno, a nad SO m dolgim strojem sc spreletavajo lastovke! Najmodernejši in največji je ta stroj v vsej državi, ki na eni strani vanj teče papirno mleko, na drugi strani se pa iz njega odvija že gotov papir, da ga je treba samo še razrezati, pregledati, zaviti in odposlati. Vsaka pola papirja posebej je namreč pred paketiranjem pregledana in škartirana, če ni dobra. Stroj za karton izdela na dan poldrug vagon gotovega kartona in je edini v državi, a naš monopol tak karton uvaža še iz inozemstva. Nov je v tovarni stroj za izdelovanje pergaminskega, t. j. močnega prozornega papirja in nova je tudi čistilna naprava za vodo, ki njeni hazeni drže 560 kub. m ali nad po! miljona litrov vode. saj tovarna rabi vode toliko kot Ljubljana: velika črpalka daje tovarni po 6000 1 vode na minuto! Tudi ogromna kalorična centrala, ki porabi 2 in pol vagona premoga na dan, je čista in snažna, da se tudi damam ni bati za bele obleke. V njeni dvorani za stroje visi velika Jakopičeva slika! V skladiščih smo si ogledali vse vrste I. sklepna produkcija konservatorija Ljubljana, 21. junija V precej šibko zasedeni Filharmoniji je državni konservatorij včeraj popoldne ob šesti uri -priredil z nekaterimi svojih, gojencev prvo sklepno produkcijo. Prvo točko: Novak-Veldanovo Uspavanko in Gessecovo Gavoto je na violini zaigral mali Dušan Prevoršek iz I. letnika srednje konservatorijske šole, gojenec prof. šlajsa, ki je bil učitelj tudi starejšega brata, čislanega violinista Uroša. Enako kot temu se tudi Dušanu zaradi prirojene izredne glasbene nadarjenosti obeta uspešna umetniška bodočnost. Aren-skega zelo zanimivo skladbo Menestrel in Grečaninove Kolednike je nato zapel priljubljeni naš baritondst Petrovčaič Tone, gojenec V. letnika srednje šole. Uči ga solopetja in to, kakor kažejo vsi nastopi Petrovčiča, z vidnim, nara^ajočim uspehom prof. ga. Foedranspergova. Rupel -Turk Zora iz II. letnika sr. šole, učenka prof. ge. Zarnikove nam je na klavirju ljubezniivo skromno zaigrala letraško sceno Mompona in Milojevičevo Davno pripovedko, za njo pa je spela Lapajne Helena iz IV. letnika sr. šole, gojenka ravnatelja Hubada s Čistim, metaličntm glasom Kreka skladbo Tam zunaj je sneg ter slavnoznanega Jetnika Grečaninova. Prijetno izpremembo v program je prinesel Raubar Miljutin, gojenec IV. letnika sr. šole, učenec prof. Dauna, ki je spretno in živahno zasviral na klarinetu Webrov klasik u joči Koncertino op. 63. Pohvalno znana, seriozna pevka je Rudolf Vida iz VI. letnika sr. šole. gojenka prof. ge. Wi-stinghausnove. S toplim občutenjem in daleč pod površje segajočo interpretacijo je zapela dva solospeva Kfičke: Labud in Ob skandinavskih ~ skalah. Najmočnejši uspeh produkcije zamore zaznamenovati Lov še Majda, ki je ena izmed naših naj-upapolnejših gredočih mladostno-kolora-turnih pevk. Učenka Hubada in nič manj učenka svoje znamenite pevke matere, gojenka IV. letnika sr. šole je odlično zapela arijo Olimpije iz Offenbachovih Hofman-novih pripovedk. K sklepu smo slišali od visoko nadarjene gojenke prof. ge. Smalc-fcvajgerjeve iz V. letnika sr. šole Muche Boftone Štiri Balkanske plese Tajčeviča na klavirju. papirja za pisalne stroje, za plakate, za zavijanje, nadalje pergamin in pergament ter vse vrste kartonov v vseh mogočih barvah in debelostih, a za spomin je vsak udeleženec dobil velik zavitek najfinejših servijet. V kratkem bo tovarna združena tudi z železnico z lastno progo, ki bo peljala po 100 m dolgem mostu čez Bistrico. Nad dve uri je trajalo ogledovanje in hodili smo od presenečenja do presenečenja, končno nas je pa lastnik g. Bonač povabil v tvorniški dom, ki stoji sredi krasnega vrta, kjer ima uslužbenstvo dosti prostora za odpočitek na zraku. V tvorni^kem domu ima uslužbenstvo poceni hrano in razvedrilo. Vsi prostori so okrašeni z originalnimi slikami naših umetnikov. Preveč bogato zakusko je pripravila lastnikova hčerka s svojimi tova-rišicami, da so se pri pivu in vinu kmalu oglasile napitnice. Gospodar g. Bonač je pozdravil obrtnike, ki so v vsaki državi najmočnejša opora gospodarstva, kot stan, ki je tudi sam izšel iz njega, in si v njem pridobil svoje izkušnje. Podjetje hoče izpopolniti do popolnosti, čeprav mu delo ne bo dovolilo nikdar počitka in oddiha. Iz malega si je ustvaril res domače podjetje. tako da zaslužek ostane doma in oplojuje domačo zemljo. Srčno ga veseli, kako lepo napredujejo tudi slovenski obrtniki, zato je pa veljala njegova napitnica našemu naprednemu obrtništvu Predsednik g. Rebek je v lepih besedah naslikal občutke obrtnikov pri pogledu na to mogočno delo slovenskega moža na slovenski zemlji, ki je najizpod-budneiši vzor tudi vsemu našemu obrtni-ŠTVzi. Za podjetje mu moramo biti hvaležni že z nacionalnega stališča, razen tega nas pa njegovo podjetje izpodbuja tudi k racionalizaciji po lastnin delavnicah, prav tako je pa govornik poudarjal socialen in estetski čut, inicijativnost, sposobnost in delavnost tega moža ter mu poželel še večjih uspehov v korist vsemu narodu. LTdeleženci so bili v resnici ponosni, da je Slovenec ustvaril tako veličastno industrijo in so priredili gospodarju najprisrčnejše ovacije, nato je pa podpredsednik g. Iglic poudarjal še, da Je v podjetju vse slovensko in z malenkostnimi izjemami tudi vse delavstvo, saj je g. Bonač poslal v inozemstvo toliko naših mladih ljudi, da v kratkem ne bo več rabil nobene tuje moči. Končno je še g. B r i c e 1 j napil gospodarju, češ da se tudi on sam od Bonača naučil prav mnogo, da mu je tudi svoje malo podjetje uspelo povečati v veliko podjetje, a prav posebno je govornk poudarjal socialen čut g. Bonača in pa ljubezen do lepote, ki se odraža v njegovih tovarnah na vsakem koraku. G. Bonač je pri gradbi tvornte dal tudi našim obrtnikom priliko, da pokažejo vse. kaj zmore in zna slovenski obrtnik, zato je podjerje g. Bonača najučinkovitejši vzgled, kaj zmore smotreno delo. ki bodo od njega imele koristi še pozne generacije. Tudi našemu obrtništvu naj bo najvišji vzor kvaliteta in racionalizacija, zlasti pa smotrenost, socialnost in čut za lepoto. G. Bonač je s svojim delom dokazal, da Slovenci nismo samo za hlapce, temveč ta znamo biti tudi dobri gospodarji na svoji zemlji! Ob slovesu se je g. B e b e k še enkrat zahvalil za izpod-bude in gostoljubnost ter izrekel zahvalo tudi g. ing. Bonaču in ostalim spremljevalcem, nakar se je g. Bonač ginjeno zahvalil za priznanje in povabil obrtnike, naj ga spet pridejo obiskat. Izlet ie bil v resnici poučen, da so bili vsi udeleženci zadovoljni, saj je bil izlet tudi v resnici izvrstno aranžiran. Prihodnji izlet priredi Obrtniško društvo 3. julija z avtobusi za ves dan na Jesenice in že danes pa opozarjamo, naj člani ne odlašajo s prijavami. organiziran tako, kakor bi vse podobne prireditve morale biti, da bi poleg važnih denarnih, sredstev doprinesle tudi k dviganju ljubezni do dela RK. Prepričam smo, da bodo poleg Mosčan-oov tudi Ljubljančani v velikem številu pohiteli na to lepo prireditev in tako dali polno primanje delu občinskega odbora društva Rdečega kriza v Mostah, ki ima v svojem delovnem okraju gotovo eno najtežjih nalog izmed vseh okoliških društev Rdečega križa. Dražestna dekleta Ljubljana, 21. junija. Ta vesela Paramountova opereta iprav daleč prekaša (podobno nemško blago, saj je glasba v resnici odlična, šlagerji in petje na umetnostmi višini, vsebina pa polna duhovitega humorja, pravega francoskega šarma in tuđi pikanterije. Film (nas vodi mei lahkoživa pariška deikleta. ki se puste vzdrževati od ostarelih (podeželskih bogatašev, medtem pa uživajo sladkosti ljubezni s svojimi mladimi ljube -ki, predvsem pa z mladimi umetniki. Na riviero se pripelje mlad 'bogataš Ln se takoj zaljubi v kopajočo se Simono. Ta mu takoj pove, da za ljubezen ne mara bogataša in fantu ne kaže drugega, kakor da se izdaja za ubogega slikarja. Dekle ga vzdržuje in razvaja z največjim po-žrtvovanjean, končno pa srečni parček v postelji zaloti bogati Simonin ostareli prijatelj njeno prjateljieo pa doibi njen starec v .postelji s krepkim boksarjem. Kriza je zaradi izgub bogatih prijateljev na visku, a deklici enostavno zamenjata svoja finančnika in spet je vse v redu. Simonin ljubček je ljubosumen ter najde mladega slikarja, ki je za drag denar voljan igrati bogatega. Simoninega ljubčka. pri tem se je pa ne sme dotakniti. Slikar obsipa Simono z luksuzom za denar pravega ljubčka, pri tem ga pa tudi goljufa Ln daje denar na stran. Smeh se razlega po kinu Matici od prizora do prizora, ko sta zaljubljenca drug na drusre^a na moč ljubosumna, končno se pa stvar pojasni in Simona je zadovoljna tudi z bogatim fantom. Moralo pravzaprav ne pridiga ta zabavni film, pač pa v njem spoznamo živijenje in pravo ljubezen lahkoživih pariških lepotic, da bo film gotovo razprodan, saj je tudi igra najboljših Igralcev izvrstna. Lov za nevarnim zločincem Predzadnja točka, nastop baritonista Likoviča Jože, je odpadla. Prav bi bilo, ko bi nekdo občinstvo na to opozoril. Z zadovoljstvom podčrtam, da je bilo na programu produkcije devet slovanskih točk napram petim drugega izvora in izmed devetih slovanskih štiri jugosloven-ske. O tako hvalevredni domači orientaciji nase glasbene šole prešnja leta nismo mogli dostikrat govoriti. Vse solospeve in klarinetni koncertino sta izmenoma spremljala Hrašovec Silva in Gallatia Reinhold. Nastopivši bi smeli pričakovati več odziva s strani občinstva. Lepa prireditev RK v Mostah Moste, 21. junija O marljivem delu moščanskega društva Rdečega križa smo že večkrat poročali in naglasili, da bi moglo biti vzgled mnogim drugim, ker je redko pravilno razumelo svoje dolžnosti in naloge, ki jih tudi vse vestno izvršuje. že opetovano je na razne načine priskočilo na pomoč bližnjemu v bedi, a v nedeljo 24. t. m. priredi piknik. Poudariti moramo, da bi na take prireditve moral vedno biti dostop brezplačen, ker ne sme biit edini cilj, da se prireditve udeleže le redki ljudje s plačano vstopnino, temveč mnogi, ki sicer res ničesar ne doprmeeo, a se zato začno zanimati za delo društva RK in pozneje tudi prav radi pristopajo k društvu, ko se prepričajo o njegovih plemenitih ciljih. Ljudi je treba predvsem opozoriti na obstoj in delo društva, ker pri moralnem sodelovanju mnogih niti materijalni uspeh ne more izostati. Piknik se bo vršil v nedeljo ob 14. v gozdičku g. Karpeta poleg aerodoma in bodo na njem nastopili že priznani mo-ščanski pevci, razni godbeni umetniki in tudi podmladek Rdečega križa, ki ga je društvo naravnost vzorno vzgojilo. Manjkalo seveda ne bo niti zabave, za kar bo poskrbela godba na pihala, a v enaki meri tudi prašički in janjčki na ražnju, cevap-čiči. ražnjiči in druge dobrote, ki morajo vsakega spraviti v dobro voljo, ker bo seveda tudi prav dobro poskrbljeno za odlično kapljico, ki ji ne bo cena prav nič I povišana. Iz vsega torej lahko sklepamo, ' da je piknik moščanskega društva RK ' Novo mesto, 19. junija. V zadnjem času je bilo pri nas izvršenih več tatvin in vlomov, ki so ostali nepojasnjeni. Tako je bilo n. pr. vlomljeno v stanovanje s rez. živmozdravnika g. Van-dota na Grmu, iz katerega je neznan tat odnesel več kosov obleke, ženske in moške, in tudi nekaj obutve. Za vlomilcem ni bilo nobenega sledu, pač pa se je našla samo lestva, za katero je bilo dognano, da je last nekega posestnika. Opis neznanca, ki je imel pred vlomom opraviti z lest-vo, se je popolnoma ujemal z opisom 30-letnega Janeza M rva rja. ki je odsedel v mariborski kaznilnici večletno ječo zaradi raznih deliktov in se je vrnil domov na posestvo svojega brata. Orožniki so se takoj napotili v Gotno vas, da bi Mrvarja aretirali, a tiček je zaslutil nevarnost in jo je pravočasno odkuril. Začelo se je splošno zasledovanje, a Mrvar se je znal vedno spretno izmikati. Verjetno je, da ga ljudje pri njegovem begu in skrivanju nehote podpirajo, boječ se, da bi jim zažgal dom, če bi ga izdali. Popre je jim je namreč večkrat zagrozil, da se bo maščeval nad svojimi izdajalci. Te dni je zopet pravočasno zbežal pred oix>žiiiki v bližnje gozdove. Na begu je hotel pri znani gostilni žan v Crmošnjicah storiti silo neki deklici, pri tem pa so ga zalotili razjarjeni kmetje ter jo ubrali za njim. Ko so mu bili že tik za petami, se je Mrhar obrnil, potegnil iz žepa samokres in zakričal: >Nazaj, če ne vas vse postre-lim!« Med zasledovalci je bil tudi neki fant z lovsko puško, pa se je ni upal uporabiti proti njemu. Tako je zločinec zopet utekel. V jarku pri gostilni pa so našli Mrvar-jevo aktovko, v nji pa kos blaga od dam-skega plašča, last ge. Vandotove, električno svetilko, razne svedre in nekaj hrane. Z najdbo te aktovke so dobili zasledujoči orožniki neizpodbiten dokaz, da je bil Mrhar oni, ki je vlomil pri g. Vandotu. G. V^ndot je s tem vlomom utrpel okoli 5000 Din škode. Aktovko so spoznali za last cestnega nadzornika g. Ivana Vehovca iz Žužemberka. Ukradena mu je bila z motornega kolesa, ki ga je pustil za trenutek pred svojim stanovanjem v mestu brez nadzorstva. V njej je imel važne uradne listine m bankovec za 100 Din. Tudi to tatvino ima torej na vesti Mrhar. Orožniki Mrharja marljivo zasledujejo m so ga včeraj opazili v Matkovem lazu, težko pa če jim bo prišel živ v roke, ker se je izrazil, da se bo branil do zadnjega, zadnji strel pa si bo priliranil zase. Iz Kamnika — Nenavadno živahnost so prinesle v nekatere občane našega sreza nove občinske volitve. Borba je povsod huda in obeta se r\rvm rekordna udeležba. Najprej so bile volitve v Tuhmju, kjer je, kakor znano, zmagala nacionalna lista. To nedeljo bodo volitve v občini Kamniška Bistrica, ki ima svoj sedež v Stranjah, v naslednjih nedeljah pa kar po vrsti v Komendi, v Nev-ljah in v Lukovici. Povsod si bosta stali nasproti dve listi. V Komendi so se že vršila pogajanja za kompromisno listo, ki pa niso dovedla do uspeha, — Izlet na Koroško bo organiziralo Tujsko-prometno društvo za 28. in 29. t. m. že s prvim podobnim izletom v Bohinj so bili Številni udeleženci izredno zadovoljni, izletnike bo peljal avtobus čez Jesenice v Beljak, od tam pa ob Osojskem in Vrbskem jezeru v Celovec, kjer bodo prenočili. Preko Velik ovca in Jezerskega se bodo izletniki zopet vrnili domov. Prijavo sprejema Tujsko-prometno društvo. — Mengeška godba proslavi 50-letnico ustanovitve z veliko prireditvijo, ki bo 8. julija. Posebnost bo velik monstre-koncert, na katerem bodo sodelovale 4 godbe: mengeška, kamniška, tržiska m vrhniška. Pokrovitelj je ban g. dr. Marušič. — živahno delovanje »Tabora«, podpornega in prosvetnega društva primorskih emigrantov za kamniški srez, smo z veliko pozornostjo spremljali skozi vse leto, zato moramo zabeležiti tudi njegov občni zbor, ki je bil dokaz, s kakšno agil- nost jo in požrtvovalnostjo so se emigranti posvetili delu v svojem društvu. Število članstva je naraslo na 128, s prispevki iz lastnin vrst pa so podpirali najpotrebnejše sobrate. Z delovanjem na prosvetnem polju, zlasti s prirejanjem predavanj in dveh gledaliških iger, je seznanilo društvo občinstvo s svojim pokretom. Za predsednika je bil izvoljen prof. Peterlin. Naj bi doseglo agilno društvo v prihodnjem letu še več uspehov na socijamem in prosvetnem polju. Tudi podpora nase javnosti mu ne sme izostati! SPORT Policija in dohodarstveni uradniki kot nogometaši Včeraj so igrali tekmo v prid mestnim revežem. Ljubljana, 21. junija. Navzlic slabemu vremenu se je včeraj popoldne zbralo na igrišču Primorja lepo število gledalcev, da prisostvujejo nogometni tekmi med moštvom naše policije in izbrano enajstorico nameščencev mestnega dohodarstvenega urada. Poleg drugih je tekmo posetil župan dr. Dinko Puc, pokrovitelj prireditve upravnik policije g. Keršovan s poveljnikom policijske straže Grilom, dalje ravnatelj dohodarstvenega urada Zupan, nadzornik Fortič in drugi. Tekma je bila zelo burna. V prvem polčasu so bili čuvarji reda in varnosti nekoliko boljši in so vodil iz enim golom naskoka. Bili so pa vsekakor preveč goreči in sta dva njihova nasprotnika prišla na marodno listo. Oohodarstveniki so sicer postavili rezervi, trdijo pa, da ta dva nista bila polnovredno nadomestilo. V drugi polovici se je sreča obrnila in je zelena garda izenačila. Kljub vsem naporom obeh moštev in bodrenju gledalcev se stanje do konca ni izpremeniko. Ostalo je pri neodločnem rezultatu. Po tekmi je bil prijateljski sestanek vseh sodelujočih v gostilni pri Kačiču, kjer so se vrstile zdravice. Govorniki so naglašali, da se bodo prihodnje leto spet pomerili na zelenem polju. Čisti dobiček, ki zna biti okoli 5000 Din, je namenjen mestnim revežem. Tako policija, kakor tudi mestni dohodarstveni urad zasluži za to svoje človekoljubno delo vso pohvalo. — Občni zbor SK Polža prelože". Za nedeljo dne 24. t. m. napovedani občni zbor SK Polža je zaradi izleta Ljubljančanov v Marrbor preložen na prihodnjo nedeljo 1- julija. Iz Celja —c Občinska doklada za regulacijo Savinje in gasilska doklada odobreni. V proračun mestne občine celjske za 1. 1934 je bila vstavljena tudi 20odstotna občinska doklada za regulacijo Savinje in 3odstot-na gasilska doklada. Donos doklade za regulacijo Savinje bi znašal letno okrog 360.000 Din, donos gasilske doklade pa približno 50.000 Din. Finančno ministrstvo pa je črtalo ti dve važni dokladL Zaradi tega se je te dni odipeljala deputacija mestne občine v Beograd in intervenirala pri finančnem ministru, ki je za tekoče proračunsko leto odobril pobiranje teh dveh doklad. —c Na državni deški in dekliški meščanski šoli v Celju bosta v nedeljo dne 24. t. m. in v ponedeljek dne Ž5. t. m- razstavi ročnih del im risarskih izdelkov. Razstavi bosta odtprti oba dneva od 8. do 12. in od 14. do 18. Starši Ln prijatelji mladine, oglejte si obe razstavi! —c Umrla sta v celjski bolnici: v torek dne 19. t. m. 431etna delavčeva žena Frančiška Svetkova iz Podvrha 54 pri Braslovčah, v sredo dne 20. t. m, na 711et-ni tovarniški delavec Franc Leskovsek iz Gaberja (Tovarniška ulica 7) pri Celju. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 21. junija: ^Luiza«. Red četrtek. Petek, 22, junija: Zaprto. Sobota, 23. junija: >Katja Kabanovac. B. »Luiza« z go. Gjungjenac v naslovni vlogi in z g. Primožičem v vlogi očeta, se poje dre vi v naši operi. Predstava je za stalni abonma četrtek. Zaključna predstava letošnje operne sezone bo v so bo to 23. t. m. Poje se Jana-čkova opera >Katja Kabanova« z go. Zlato Gjungjenac v naslovni vlogi. Za red B. Iz Škofje Loke — Ob odhodu priljubljenih častnikov. Častniški zbor škofjeloške garnizdje je priredil v torek zvečer v prostorih oficirskega doma poslovilni večer trem, iz Škofje Loke odhajajočim tovarišem. Zapuščajo nas podpolkovnik Ahačič, polkovni zdravnik dr. Brezigar in kapetan Danilović. Odhajajoče ohranimo v najlepšem spominu, saj so bHi v vrstah škofjeloškega meščanstva splošno znani kot prijetni družabniki, ki so si znali s svojim nastopom pridobiti simpatije tudi med civilnim prebivalstvom. Dar. Brezigar je tudi vnet Sokol, ki smo imeli v njem uvidevnega in delovnega društvenega zdravnika in svetovalca v društvenem odboru. Na poslovilnem večeru je bilo izrečenih več prav prisrčnih napitnic, ki jih je otvoril v svojstvu poveljnika podpolkovnik g. Markulj, nakar je odgovarjal podpolkovnik g. Ahačič v imenu odhajajočih. Simpatičnim oficirjem želimo na novih službenih mestih vso srečo! — Turoben pogreb priljubljenega mladeniča Franca Volčjaka iz Virmaš, ki je podlegel kot žrtev železniške nesreče, se je vršil v sredo dopoldne izpred škofjeloškega kolodvora, kamor so pripeljali zem-ske ostanke pokojnika. Po Kolodvorski cesti se je vil izredno dolg in lep žalni sprevod, ki ga je otvorila godba Sloge iz Ljubljane. Beli krsti, ki je na nji počivala pokojnikova železniška čepica, so sledile dolge vrste globoko užaloščenih svojcev, prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev, ki so spremili tragično preminulega simpatičnega mladeniča korporativno na njegovi zadnji poti. Med neprestanim sviranjem turobnih žalostink j« krenil žalni sprevod skozi mesto v Staro Loko, kjer so položili Volčjakove telesne ostanke k večnemu počitku. — Javna dela za Škof jo Loko ln Star« Loko. PredsUvniki treh občin so mnenja, da so na teritoriju škofje Loke in Stare Loke najnujnejša naslednja javna dela: poleg mostu skozi Nunsko ulico, o katerem smo že pisali naj bi se nadaljevaJo z l zgradbo škarpe v Vincarje, v mestu naj » bi &e uredila kanalizacija in pričelo s tlakovanjem občinskih poti. V Stari Loki pa naj bi se nadaljevalo z regulacijo potoka zabnice, kar bi veljalo 70.000 Din. Važna je tudi zgradba mostu pri Suhi in pa nadaljevanje pričetih regulacijskih del pri SorL Ti predlogi so bili poslani kr. banski upravi . KOLEDAR. Danec: četrtek 21. junija katoličani: Vokoslav Miloš, pravoslavni 8. jmiija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Dražestna dekleta Kino Dvor: Bičani. Kino ši*ka. Zvezda Valencije. Jugoslovensko-bolgarska liga, predavanje prof. Pamparova ob 20. v sejni dvorani na magistratu. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Mr. Kuralt, Go6posvetFKa cesta 10 in Sušnik, Marijin trg : mita Zadnjič je nek ju večja družba ogledovala elektrarno in izletniki so občudovali tudi stikalno ploščo. Šaljivec se je pošalil, čei, kakšno gospodarstvo je tu, ko imajo kar osem ur in imajo vse le po en kazalec. Inteligentna dama je pogledala na stikalno ploščo in šaljivca takoj ogorčeno korigirala: »Saj to vendar niso ure, temveč sami kompasi!« In spet je vse teklo v redu, inteligentna dama je pa zmagoslavno odvihrala dal je. Iz Maribora — 10 let robije, ker Je hotel zastrupiti starčka. V sredo dopoldne je sodil veliki kazenska senat mariborskega okrožnega sodišča 301ctnega hlapca Antona Prikeržni-ka, ker je po zrelem prevdarku hotel zastrupiti t>9ictnega prevž-itkarja Lovrenca Druga, ki je oviral njegovo nedovoljeno Ljubezen z gospodinjo. Obtoženec ie prišel k postavni 361etni vdovi Šumnikov! na CrneŠki gori za hlapca. Ker >ta bila še oba polna mladostnega ognja, kljub temu, da je vdova mati 5 otrok, se je med hlapcem in gospodinjo vnela ljubezen, ki ni ostala brez posledic Pri vdov Šumnikov: pa je bil starček Drug za prevžitkarja. Videl je grešno ravnanje med hlapcem in g<>-spodinjo in je zato opomnil oba na njuno početje, zlasti Še, ker je vdova zanemarjala vzgojo in nego svojih otrok. Zaradi tega je obtoženec starčka zasovražil in sklenil, da se ga 4>o za vsako ceno izne-bil. Pričeli so se vsakodnevni prepiri, pri katerih pa ie bila Šumnikova vselej na oh-toženčevi strani. Neugotovljenega dne e Priikeržniik zdrobil glaževino in jo pomešal prevžitkarju v jed. Pa kako se >e obtoženec razsrdil, ko njegovo zlonamerno cočetje k sreči ni imelo uspeha! Letos v aprilu mu je Šumnikova rodila nezakonskega otroka, starček pa je zbolel. Tedaj pa se je v obtožencu zopet rodil zločinski sklep, da bo starčka zastrupil z miS-nico. Nagovori ie strežnico naj mu pomaga pri dejanju. Seveda mu ta n verjela, zlasti pa ne, ker se je večkrat izra/il, da bo Druga zacopral in pokazal l^tek. na katerem ie bil narobe napisan ocena! n vera. Toda pravo namero obtoženca :e spoznala, ko ji je prinese! dva kosa arze-nika z naročilom, naj ga zdrobi in pomeša starčku v zdravi!.. Tega strežn ca ni storila, pač pa je zločinca takoj dila orožnikom. Na razpravi je obtoženec zanikal poskus zastrupljen:a z ^riažf pač pa je priznal drugo. Z oz.rom na to ga je senat prvega dejanja oprostil, za drago pa ga je obsodil na 10 let robijo m na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. — Z nožem v srce se ]c hoteia zabosti v torek zvečer v samomorilnem namenu 191etna delavka Adela P. iz Vojašniške ulice. Z noževo konico si je občutno ran la prsa, vendar pa svojega hudega namena nj dosegla. Življenje s, je mladenka hotela vzeti, ker jo mučijo neprestani živčni napadi. — Aretacije. V torek jo tukajšnja policija imela pri-iiko se seznaniti s 5 sumljivimi osebami, ki so sicer že zabeležene v policijskih zapiskih z obširnimi pripombami. Tako je aretirala Matildo ker je nevarna tuji lastnini, Katjo P., ker je kradla, kar ji je prišlo pod tat nske prste. Milana V. vsled potepirštva, Jožeta K. radi delomržnosti in Franca O. ker je brez dovoljenja prekoračil državno mejo in je splošnega suma. Vsi aretiranci so bili oddani v policijske zapore. — S črešnie je padel. V Ro^pihu bljzu Maribora je v torek obirat črešnie 161etn; delavec Franjo Zel. Nesreča pa je hotela, da je mladenič pad'el' z drevesa in si zlomil desno nogo. Ponesrečenec se zdravi v tukajšnji bolnici. — Piščancev se mu je zahotelo. Neznani dolgoprstnež je ukradel v noči na soboto zasebnici Ani Pišečev; na Koroški cesti 4 piščance, katere je imela v nezaklenjeni uti na dvorišču. Oškodovanka je tatvino prijavila policiji. GOSPODARSTVO — Trboveljska premogokopna družba. Včeraj se je vršil občni zbor Trboveljske premosokopne druž>be pod predsedstvom g. Anire Luqueta. častnesra uuvomprja Banque de France, čisti dobič>k znaša po vseh odpisih. vStevši lanski prenos. Din 3,837.228.07 Obeni »bor je sklenil, da se Pokojninski fond uradništva dotira z Din 250.000, ostanek Din 3,587.228.07 pa prenese na nov račun. Imela jih bo. — Ko se uročiva, bom morala imeti tri služkinje. — Saj jih boš imela še več, dragica, samo ne v^c-h naenknt. Sitnosti s kravami. — Torej si bil že zopet kaznovan, ker si mešal mleko z vodo? Da. Ne moreš si misliti, koliko sitnosti sem že imel s temi vražjimi kravami tev 139 »SLOVENSKI NAROD«, dtoe 21. junija 1934 StraD 3. DANES OB 4^ 7.15 IN 9.15 ZVEČER DRAŽESTNA DEKLETA V gfcivnih vlogah: Meg Lemonnier in Henry Garat. Kako izgleda svobodna ljubezen v Parizu Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 DNEVNE VESTI — Iz sodne službe. Za pisarniške ofici-jale so imenovani kanclisti Fran Ivančič pri sreskem sodišču v Krškem, Josip Makuc pri sreskem sodišču v Ljutomeru in Franc Tumpej pri okrožnem sodišču v Ljubljani. — Akactemskj pevski zi>or v Sarajevu. Akademski pevski zbor iz Ljubljane je priredil v torek zvečer v Oficirskem domu v Sarajevu koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. O nastopu ljubljanskih akademikov se je govorilo po Sarajevu že veo dni pred Koncertom. Sarajevski glasbeni kritiki pravijo o zboru, da je na zelo visoki umetniški stopnji. Posebno naglasa jo fc*enačenost glasov vsega zbora. Snoči bo priredili naši akademiki drugi koncert, ki je tudi dosegel izredno velik uspeh. Sarajevčani so sprejeli naše akademike z velikim navdušenjem in prisrčnostjo. — Zahteve bančnih uradnikov. V Beogradu so se mudili te dni predstavniki centralne uprave Saveza bančnih zavarovalnin, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije v zvezi z uredbami o bankah, ki so pod zaščito. Posetili so predsednika Xarodne skupščine dr. Kuma-nudija in mu pojasnili zahteve bančnih uradniKov. Zglasili so tudi pri posvetovalnem odboru za bankarstvo v treovinFk»-m ministrstvu. Savez bančnih uradnikov želu da bi se uredba o režijah denarnih zavodov pod zaščito revidirala v toliko, da bi se <-*Ipravnine reduciranim bančnim ura 1-nikom izplačevale po odredbah kolektivne •pogodbe, da bi se dajala garancija za ob-vez-n^sti pokojninskih skladov, da bi se določil minimum pokojnine in da bi se pokojnine izplačevale z dnem vpoKojitve. Deputacija je dobila zagotovilo, da 'bodo želje bančnih uradnikov upoštevane. — Kongres nacijonalnih železničarjev in brodarjev. Udruženje jugo-slover.sk in nacijonalnih železničarjev in broiarjev bo imelo svoj 16. redni kongres v Rubotici od 21 do 27 junija. Glavni dan kongresa bo 21, junija. Prometni minister je do-volil članom organizacije, ki niso zadržani v službi, šest dni dopusta, ki se ne bo -ačunal v letni dopust. Uslužbenci kongresa in člani njihovih rodbin imajo brez-; lar.no voznino. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh vprašanjih ki zadevajo železničarje in brodarje. — Izlet Zagrebčanov v Rogaško Slatino. Zasrreb&k: Čepele Francais priredi v redeljo dne 24 t_ m. za svoje člane in po njih vpeljane goste izlet v Rocaško Slatino. — Krst prvega zagrebškega avijona. V nedeljo l>n,lo v Zagrebu svečano krstili prvi zasrrehški av'jon, ki ga je izdelal slušatelj tehnike v Zagrebu TvrtKo Paskije-vič Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovnih moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« gren-eica so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Izlet v Oberammergau na pasijon- ske igre priredi »Putnik« v času od 20. do 26. julija t. 1. z O'lhodom iz Ljubljane 20. julija ob 20.45. Cena izleta, to je vožnja KI. razreda v brzo vlaku, vsa oskrba, oeled zanimivosti Miinchena in Salzburga. vstopnina k pasijonskim igram je 1725 Din za ose: o. Prijave pri Putniku v Ljubljani do 15. julija t. 1. — &ola za sestre pomočnice v Zagrebu. Razpisan je natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre pomočnice v Zagrebu. Diplomiranim sestram, ki so dovršile to Šolo, se priznava kvalifikacijo za 9. skupino v državni službi, šola traja tri leta. Prošnje je treba vložiti do 15. julija. — Izlet v Prago za 700 Din bo dne 13. julija t. 1. Prijavite se Ukoj pri ■>Putniku« v Ljubljani. V ceni Je všteta vožnja, oskrba na ladji in potni list. — Vreme. Vremenska napoved pravi, 1a bo oblaftno in deževno vreme- Včeraj je deževalo v Ljubljani Mariboru. Zagrebu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 32. v Skoplju 30. v Zagrebu in Sarajevu 26, v Splitu 24, v Mari-!x>ru 22.8, v Ljubljani 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755, temperatura je vnašala 15 stopinj. — Lizol je pii. Leopold Hafner vz Stare Loke ima sicer šele 28 let, pa se je že naveličal življenja. Po pokPcu je mlinar, vendar je bil že delj časa brez posla, kar mu je vzelo vs< vrr-n v življenje Včeraj. •o dobil službo. — Smrtna nesreča pri kopanju. Včeraj popoldne .so našli v kopališču pri Zagrebu m-tvo vdovo železniškega vpokojenca Marijo Kunst Kakor po navadi Je tudi včeraj vzela kabino, ki je v nji kad za vročo kopel. Ker je dolgo ni bilo iz kabine je prišla uslužrenka pogledat, kaj je z njo in našla jo je v kadi polne vode Bila je že mrtva Morda jo je zadela kan ali pa ji je :>ostalo med kopanjem siabo — Zagonetno zastrupljenje. V vasi Stari Pavijan! bl'zu Bjelovara se je z žsanc? zastrupilo deset ljudi in dva sta v strašnih mukah že Izdihnila, drugi se pa bor« s smrtjo Član' družine Jagodic ln njihov, *ežaki so jedli včeraj zjutraj žgance ki jim jih je ssuhala Draea Jagodic. Po jed1 je pa vsem postalo slabo in morali so Jih Prepeljat: v bolnico, kjer sta Slavko Ja sodić m Marila Ojudejevič kmalu umrla Pa tudi drugih najbrž ne bodo mosll rešiti. Oblasti so uvedle preiskavo. da Ugotove k^r> *e *«r«r»re rflstriin-l — Zaradi teleta ubil brata. V Priiedoru le nastal med bratoma Josipom in Mijo Galušičem prepir zaradi teleta, ki ga je dobil pri razdelitvi premoženja starejši brat Josip. V torek zvečer sta se brata ponovno sprla in med prepirom je mlajši brat pretepel 13 letnega bratovega sina. Starejši brat je navalil na mlajšega in ga zabodel v prsa, da je kmalu izdihnil. — Na ostarelo6t. tudi prezgodnjo, vpliva izredno ugodno termalno kopališče Dolenjske Toplice. Vse leto odprto. Park, krasni izleti. Centralna kurjava, mrzla voda v sobah. Zdravnik: dr. R. Rožič, dos. šefzdravnlk v Slatini Radenci. Pošta Toplice pri Novem mestu. Iz Liftsklf^fK —Ij Vinko Pogačnik na zadnji poti. Pogreb Vinka Pogačnika je včeraj proti večeru prepričljivo pokazal, kako zelo je 'bil v vseh krogih prebivalstva priljubljen ta simpatični mož, Ki ga je ugrabila smrt tako nenadoma. Kakor bi pokopavali imenitnega mestnega veljaka, tako dolga je bila vrsta pogrebcev, ki so med njimi v prvi vrsti korakali štepanjski Sokoli v kroju hi s praporom ter članstvo tesra društva in Sokola IV soKOlske čete La-verca ter tudi šišenskega Sokola v civilu, a sokolsko župo je zastopal br. Stane Flegar. Pogreba so se udeležili tudi člani šentjakobskega gospo iarsko-kulturnega društva, zlasti močno je bilo Pa zastopano magistratno uslužbenstvo, ki ima svojega nekdanjega tovariša v najboljšem spominu Tudi banovinska žrebčarna je poslala svoje zastopstvo, prav tako pa tudi njegova rodna Stara Ix>ka in Brežice Da izkažej-o sožalje pokojnikovi družini, se je pogreba udeležilo tudi naše uredništvo in Narodna tiskarna ter veliko število tipografov in uslužbencev ZTOI, gotovo je bilo pri pogrebu vse prebivalstvo i-zpod Golovca, z Dolenjske ceste. Hradec-kega vasi in štepanje vasi ter Kodeljeve-ga in Rudnika. Voz s krsto je bil težko obložen z venci. Ki so jih nosili tudi pro 1 krsto, a pri pokojnikovem domu. v cerkvi Božjega groba in na pokopališču so Ge oi predobrega prijatelja z ganljivim petjem poslovili pevci štepanjskega društva »Sava«. —lj Prešernovo ulico se že začeli tlakovati včeraj z malimi kockami. Stritarjeva ulica še ni tlakovana, zdaj delajo na križišču ob Mestnem trgu. Upamo, da ne •bodo ceste več dolgo prekopane kot so pri nas navadno vedno. Najprej so jih prekopali, ko So gradili tramvajsko progo, popravljati so jih pa začeli šele nedavno, zato so razrvane že približno leto dni. Precej časa bo še raz kopan Mestni trg, če se bodo končno lotili njegove regulacije Menda bodo ceste do jeseni urejene, kar pač smemo pričakovati. —U Trgovine na Vidovdan in na praznik Sv. Petra in Pavla. Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da bodo trgovine na Vidovdan dne 2S. t. m. zaprte samo v času službe božje, to je od 10. do 11. ure predpoldne. Na praznik sv. Petra ki Pavla dme 29. t. m. pa smejo biti trgovine le dopoldne odprte. Uprava. —Ij Iz deževne Ljubljane pojdemo v solnčni Maribor v nedeljo. V Mariboru so drugi vremenski bogovi, ki vedno vižajo vreme po pameti, da lahko v prelepih Slovenskih goricah zori zlato grozdje, k. daje tako žlahtni sok. V Mariboru je doma solnce in veselje, še posebno veselo pa bo v nedeljo, ko pojdejo tja Ljubljančani, ki nočejo neprestano vedriti v pusti Ljubljani in ki hočejo častno zastopati Ljubljano v našem obmejnem mestu, saj gre za ugled LJubljane. Prijavite se čim prej! čim več bo prijavljenoev, tem lepše vreme bo, tem bolj nas bodo upoštevali vremenski bogovi! Ne pomišljajte več rezervirajte si prijavnice v Tičarjevi trgovini v šelenburgovi ulici, ker si pozneje ne boste mogli izbrati poljubne izletniške skupine! —lj Jutri bo v unionskj dvorani zadnja letošnja produkcija gojencev državnega konservatorija. Začetek' je točno ob 18. uri. Nastopita gojenca švigelj Cveto, Dermelj Albert ter absolventi Marčec-Olup Mara, Gnus Kazimira, Drmota Anton ln Gailatia Keinhold. Podrobni spored priobčimo jutri. Opozarjamo, da je ta produkcija v unionski dvorani, sedeži po 5 Din m stojišča po 3 Din so v predpro-daj: v knjigami Glasbene Matice. —lj Filmsko predavanje za kovinarske obrtnike in pomočnike. V petek dne 22. t. m. ob pol 17. uri popoldne bo v kinu »Ideal« v Ljubljani predavanje s spremljanjem filma o avtogenskem varjenju. S tem se obenem zaključuje tečaj za avto-gensko varjenje, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI pod vodstvom g. inženjerja Kneza. Film, ki je dolg 900 m. bo izredno zanimiv, osobito za one Kovinarske obrtnike im pomočnike, ki ie znajo variti. Vstopnine ni nobene. Vabimo zato obrtnike in pomočnike kovinarskih strok, da se udeleže te prireditve, a to ne samo oni vz Ljubljane, temveč tudi i dežele. Predavanje je prirejeno tako, da se udeleženci lahko vrnejo že ■z večernimi vlaki. SAMO SE DANES BIČANI" GOLGOTA 2ENE! — Tri dni uživanja in trpljenja na luksuznem parniku! V glavni vlogi Nancy Carroll in Cary Grant. Napisali slavni svetovni pisatelji: Zane Grey. Vicki Baum. Vina Delmar in drugi Danes ob 4., 7 in 9. uri Vstopnina Din 4.50. 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR«, telefon 2730. —lj Jadranska straža v Ljubljani opozarja svoje članstvo na zanimiv in cenen izlet, ki ga priredi »Društvo prijateljev Slovenskih goric« pod devizo: »Ljubljana obišče Maribor« Prospekti in pojasnila so na razpolago v trgovini Tičar, šelenburgo-va ulica —11 Samarijar»i-ke. V petek dne 22. t. m ob 19 uri obvezni sestanek v dvorani OUZD. Miklošičeva cesta. —lj Pletilne stroje je ukradel. 2e prod 14 dnevi je klobučar Miha Verhek stanujoč v Mostah, obvestil policijo, da sta mu bila iz barake v Aleševčevi ulici, kjer je bil prej frurji atavod, ukradena dva pletilna stroja v vrednosti 15.000 Din. Stroja je zavil v žakljevino in jn spravil v barako. Lani v juliju je stroja sicer podredil neki klobučarski pomočnik, ki je pa menil, da ju je odpeljal VerheK in se za stvar ni več zanimal. Policija je medtem poizvedovala in je včeraj tata prijela v osebi mehaničnega vajenca S. t. Mladenič je tatvino priznal in pravi, da jo je icvrSil lani v juliju. Stroja je odnesel domov in ju imel več mesecev spravljena v podstrešju, v decembru pa ju je prodal nekemu pletirnemu mojstru za 800 Din Pravi, da je dotični mojster stroja nekoliko popravil in ju prodal naprej. Pol'-ciji se zdi mladeničeva izpoved neverjetna. Kje sta zdaj stroja, še ni dognano. —lj Športne in modne srajco, pižame, majice, kravate m naramnice, kupfte najugodneje pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg 8. —lj Nasla se je damska roKavica na poti proti Bellevue. Dobi se v upravi lista. Iz Litije — Litijski nogometaši v Zagorju. Za nedeljo so bili povabljeni člani našega SK Litija v Zagorje k SK Slogi, v prijateljski tekmi so pokazali naši nogometniki prav lep napredek. Končni rezultat je izpadel 4:0 v korist nase enajstorice. Splon moramo ugotoviti, da so v zadnjem času nasi nogometaši tako napredovali, da jib postavljajo dobri poznavalci zasavskih nogometnih moštev za favorite v letošnjem tekmovanju za prvenstvo Zasavja. — Vidovdanska proslava. Letošnja proslava Vidovega dne bo pri nas zelo svečana. Dopoldne, po zaključni šolski maši priredi litijska osnovna šola svečano akademijo v dvorani Sokolskega doma. Litijski SK pa priredi stafetno tekmo na progi Šmartno—Litija. K sodelovanju bodo povabljeni tudi člani sokolskih edinic iz Litije, Smartna in Ponovič. Prireditelj SK Litija je na pobudo tajnika g. Eda Glaviča preskrbel krasen pokal, ki ga bo prejel zmagovalec v prehodno posest. Pokal je izdelala ljubljanska tvrdka Josip Hafner. Stafetna tekma za prehodni pokal se bo vršila na Vidovdan prvič, zato je razumljivo, da se zanimamo za izid. — Akcija za meščansko šolo. Odbor društva »šola in dom«, ki mu načeluje šol. upravitelj g. Dragrotm Rostohar, je pokrenil akcijo za ustanovitev meščanske šole v Litiji. Tak učni zavod nam je nujno potreben, saj nima ves litijski srez nobene višje organizirane šole od osnovne šole. Za naše prosvetne prilike pa bi rabili v sreeu nujno vsaj dve meščanski šoli, in sicer eno na višnjegorski strani, drugo pa pri nas na zasavski strani. Odbor »šole in doma« je razposlal na vse šole. ki gravitirajo k Litiji, vprašalne pole, koliko učencev bi se že s prihodnjim šolskim letom vpisalo v meščansko šolo. Tudi podatki prijavljencev naj pod pro nujno prosvetno potrebo našega okraja. — K Sv. Antonu — za možička___V nedeljo je bilo v štangi, koder gospoduje sv. Anton, staroslavno žegnanje. Zaradi krasnega vremena se je ljudi kar trlo. Največ pa je bilo okrog oltarja darežljivega svetnika, ki ima besedo čez ženine, seveda mladega ženskega sveta. Vsaka bi rada prijadrala v varen zakonski pristan, kamor naj pomaga mladenkam čestiti štangarski svetnik. Nekaj najbolj podjetnih devic se je zaletavalo tudi z glavo v lipo pri cerkvi. Ta ima namreč — po ljudski govoriti — veliko skrivnost v sebi. Tistemu dekletu, ki se zaleti z glavo prav pošteno v drevo, se v glavi posveti, sredi zvezd pa zagleda podoba svojega bodočega zakonskega druga. Tak je star običaj in pravijo, da je pomagal že marsikateri zarjaveli devički do ženina in se tudi letos godne zakonske kandidatinje niso hotele odpovedati svoji stari pravici . . . § o k O I I ( T o Pride! MAGDA SCHNEIDEK Pride! MAX HAN SEN ff SREČNO P O T" Iz Trbovelj — Počitniška kolonija bratovske sklad-nice. Kakor običajno vsako leto, bo tudi letos poslala bratovska skladnica otroke svojih članov v počitniško kolonijo na Gorenjsko, člani, ki reflektiraj^ na sprejem otroka v počitniško kolonijo, naj ga prijavijo v pisarni bratovske skladnice najkasneje do 27. t. m. S seboj naj prineso člansko izkaznico. Zdravniški pregled prijavljenih otrok bo v soboto dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne. — Meacansko-šolska razstava. V nedeljo 24. m v ponedeljek 25. t. m. "bodo razstavljena v meščanski šoli v Trbovljah -dela učencev m učenk meščanske šole. Razstava bo otvorjena oba dneva od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ravnateljstvo meščanske šole vabi starše m prijatelje mladine, da Bi to šolsko razstavo ogledajo. — Nedeljski shod jugoslovanske narodne stranke v Trbovljah je bil slabo obiskan, dasiravno 6o z ogromnimi plakati vabili prebivalstvo na shod. V dvorani Forte se je zbralo le okrog 80 do 100 ljudi, ki so prišli zgolj iz radovednosti na zborovanje te stranke, ki je prvo v Trbovljah. Na plakatih je bil najavljen kot govornik narodni poslanec dr. Lukič ki pa ni prišel, pač pa sta prišla kot govornika narodna poslanca Milosavljevič in Perko, ki sta poročala o delovanju narodne skupščine. Govornikoma so odgovarjali neki domači pokretaši, ki so jima priporočali, da naj toi njihova stranka delovala ▼ prvi vrsti za zboljšanje težkih socijalnih razmer med delavstvom na jugu naše države, kjer se vse premalo izvaja obstoječa socijalna zakonodaja, kar mora čutiti delovno ljudstvo tudi v naših krajih. Naše delovno ljudstvo se nikakor ne bo moglo prilagoditi nesocijalnim razmeram, v katerih živi delavstvo na jugu, ker naše delavstvo tega ni vajeno in je tudi na višji kulturni stopnji, pač pa se mora stremeti z vcemi sredstvi za tem. da se pribore tudi bednemu delavstvu v iniustriji na jugu vsaj one primitivne in skromne socijalne pravice, ki si jih je v dolgoletnih socijalnih borbah priborilo naše delavstvo, skratka, stremeti moramo naprej in ne nazaj. — Govornika sta si OČfrtđno nadejala večjega obiska, zato očiviđno n^a bila t>aš navdušena nad svojim prvim političnim uspehom v Trbovljah. Slavko Novak umrl Skoro nepričakovano je zadela viške sokolske vrste in vso napredno viško javnost pretresljiva vest, da je davi prenehalo biti srce odličnega in značaj nega moža — Sokola brata Slavka Novaka, znanega gostilničarja in posestnika na Viču. Smrt ga je iztrgala iz naše srede v najlepših letih. Koliko bi še lahko storil za svoio rodbino in sokolsko stvar — a vse je končano. Obče spoštovani in priljubljeni pokojnik je bil rojen 36. junija 16ob na Viču kot najstarejši sin že pokojnih staršev Janeza in Ane Novak. Njegov oče je bil deiovod->a v tobačni tovarni, mati pa je vod la doma trgovino in gostilno. Kot deček je dovršil osnovno šolo na Grabnu v Ljubljani ter pozneje Mahrovo šolo. Fo končan: soli se je posvetil trgovini ter se izučil v znani Jelačinovi trgov.ni na Emonski cesti. Ko je dobil spričevalo o usposobljenosti, je nekaj časa pomagal doma svoji materi v trgovini, dokler ni, oblekel vojaške suknje in odšel k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku se je vrnil domov ter se posvetil trgovini in gostilničarsk; obrti. Leta 1911 se je poročil s Francko Vrhovčevo z Vrhovcev in :stega leta prevzel po svoji materi trgovino in gostilno, ki jo je uspešno vodil do smrti. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je odr.nil takoj na bojišče v Galicijo in pozneje na italijansko bojišče, odkoder se je vrni! proti koncu 191S. Danes počiva pokojni Slavko Novak med zeienjem ln cvetjem na mrtvaškem odru; za njim žalujejo soproga Francka, hčerka Lada in sin Marjan ter številni sorodniki; žaluje pa tudi v ški Sokol, ki je izgubil svojega ustanovitelja in prvega načelnika ter zvestega člana. Ko se je po septembersk h dogodkih leta 1908 začel med Slovenci mogočno širiti sokolski pokret, so si tudi Viđani ustanovili svoje društvo. Na pobudo brata Bojana Drenika, ki je mladega Slavka pridobil za sokolsko stvar, se je začelo že leta 1908. telovaditi pod njegovim vodstvom ter se je telovadbe udeleževalo nad 30 mož ln fantov. L maja 1909 se ie vršil ustanovni občni zbor. na katerem ie bil soglasno izvoljen za načelnika pokojni Slavko Novak. Z ljubeznijo se je oklenil sokolskega dela v telovadnici tako, da se je mogel že čez dva meseca vrsti na vrtu njegove matere prvi nastop viškega Sokola, ki je pokazal presenetljive uspehe. Najveličastnejša manifestacija, ki se je vršila pod njegovim vodstvom, pa je bil sokolski zlet bodoče Sokolske župe Ljubljana 5. septembra 1909. Zaradi zaposlenosti doma je na občnem zboru leta 1910 odložil mesto načelnika, izvoljen pa je bil v odbor društva, kjer se je več let uspešno udejstoval kot odbornik. Po vojni se sokolskega dela sicer n: več aktivno udeleževal, vendar pa je bil vedno naklon;en sokolski misli ter gmotno podpiral viškega Sokola kadarkoli je mogel. Dasi že precej duševno in telesno izčrpan se je z veseljem odzval vabilu viškega Sokola, ki je 1. maja na intimen nač n proslavil svoj 25Ietni jubilej v njegovi gostilni, kjer se je fotografiral z brati, ki so pred 25 leti polagali temelje viškemu Sokolu. Baš na predvečer velikega sokolskega praznika, ko bo viški Sokol polagal obračun svojega 251etnega delovanja, je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Ni mu bilo usojeno, da 'bi videl sadove svojega d«la pred 25 leti. Bodi mu lahka zemlja! Njegove težko prizadete svojce naj pa tolaži zavest, da sočustvujejo z njimi vsi, ki so pokojnega Slavka poznali. Sokol Vič javlja vsem bratom in sestram, nara&čaju ter deci, da je davi po kratkem trpljenju preminul ustanovitelj in načelnik našega društva brat Slavko Novak. Pozivamo vse brate in sestre, da se udeleže pogreba dragega pogojnika, ki bo jutri ob 18. na viško pokopališče. Zbor članstva, naraščaja in dece jutri ob pol 18. v Sokol«kem domu. Pridite v slavnostnih krojih, kdor pa nima kroja, naj pride v civilni obleki z ztnakom. — Vse brate in sestre obveščamo, da bo drevi žalna seja v društveni sobi, na katero vabmio vse odbomike in člane. — Zdravo Uprava. Rezultati sokolskih tekem v Kranju V soboto in v nedeljo 16. in 17. t- m. se je vršil v Kranju zlet gorenjskega sokolskega okrožja, obenem pa tudi tekme članstva moškega in ženskega naraščaja v višjem, srednjem in nižjem oddelku, ki se jih je udeležilo 320 tekmovalcev in tekmovalk. Vaje za nižji oddelek članov so bile izredno težke za tekme v lahki atletiki pa so bile na tekmovalce stavljene take zahteve, ki bi odgovarjale mednarodnim telovadnim tekmam ali pa za poe-dine lahkoatlete, ki se specializirajo za posamezne panoge. Tekme je vodil župni načelnik br. Beznik Vinko iz Radovljice, kateremu je bilo prideljenih 86 sodnikov in sodnic. Tehnični odbor saveza SKJ sta zastopala sestra SUva Boltavzarjeva in Stane Trček. savezno načelništvo pa namestnik načelnika br. Josip Je ras. Tekme za višji oddelek so se pričele v soboto od 17. uri, za srednji in nižji oddelek pa v nedeljo zjutraj ob 5. uri. Vsi oddelki in tudi vsi sodniki so bili v nedeljo zjutraj točno ob določenem času na svojem mestu. Na telovadišču je bilo življenje kot na kakšnem pokrajinskem zletu. Veselje je bilo gledati tekmovalce iz manjših sokolskih edinic osobito iz Bohinja in Mojstrane, kjer vlada največja brezposelnost. Največ tekmovalcev so dala društva Jesenice, Kranj in škofja Loka. Rezultati tekem so naslednji: Člani višji oddelek: I. Košnik Milan, Kranj 761 točk; n. Pristov Janko, Jesenice 706 točk; rn. Zaletel Tine, škofja Loka 533 točk. članice višji oddelek: I. vrsta Radovljica 3490 točk: n. vrsta Kranj 3315 točk. Posameznice: I. mesto Kralj Slavka, Radovljica 671 točk; TI. mesto Nučič Sonja, Krani 04S točk; ITT. mesto Ažman He-da, Kranj 5S7 točk. člani srednji oddelek: I. mesto vrsta Koroška Bela—Javornik 3266 točk; TJ. mesto vrsta Jesenice 3187 točk; ni. mesto vrsta Kranj 2688 točk. Posamezniki; I. Svetlin Bernard, Jeserice 627 točk: n. Iskra Janko. Koroška Bela— Javornik 622 točki; ITI. Gerdej Oto, Koroška Bela—Javornik 598 točk. Članice srednji oddelek: Sokol Jesenice 3183 točk. Posameznice; I. Ravnik Ivana, Jesenice 620 točk; n. Lah Mara, Jesenice 576 točk; HI. G'adek Francka, Jesenice 524 točk. Člani nižji oddelek: I. mesto Sokol Jesenico 3S59 točk; n. mesto Sokol škofja Loka 3696 točk; m. mesto Sokol Stražišče 3584 točk. Posamezniki: I. mesto Pajlianin Žiga, Jesenice 730 točk; n. mesto Engel-man Stanko, Kranj 679 točk; 1X1. mesto Kavčič Niko. škofja Loka 661 točk. Članice nižji oddelek: I mesto Kranj 3893 točke; II. mesto Stražišče 2907 točk. Posameznice: I. mesto Franko Mici. Kranj 691 točka; H. mesto Potočnik Kati. Skofja Loka 670 točk; m. mesto Pavlic Silva. Kranj 641 točk. Moški naraščaj višji oddelek: Sokol Jesenice 3593 točk. Posamezniki: I. mesto Ekar Milan. Kranj 700 točk; IT. mesto Rozenštajn Drago, Jesenice 683 točk; in. mesto Malenšek Jože. Jesenice 649 točk. Ženski naraščaj višji oddelek: Sokol Jesenice 3807 točk. Posameznice: I. mesto Hafner Anica, Jesenice 67S točk; IT. mesto štejer Miroslava, Jesenice 624 točk; III. mesto Neurr.an Darinka 606 točk. Moški naraščaj nižji oddelek: I. Sokol Kranj 3935 točk; n. Sokol škofja Loka 34S3 točk; ITI. mesto Sokol Bled 3276 točk. Posamezniki: I. Cvirn Milan. Kranj 699 točk; TI. Prihoda Juraj, škofja Loka 696 točk; m. Zirkelbach Viljem. Kranj 679 točk. ženski naraščaj nižji oddelek; I. vrsta Radovljica 4317 točk; TJ. vrsta Stražišče 3987 točk; ni. vrsta Kranj 3787 točk. Posameznice: I. Poga-čar Slavica, Radovljica 767 točk; n. A*-man Anica, Kranj 731 točk; ITI. Lanjru-Mira. Radovljica 726 točk. Kljub izredno visokemu Mevilu tekmovalcev in tekmovalk, so bile vse tekmo pravočasno izvršene, kar je pripisati dobremu vodstvu in pravi sokolski disciplini tekmovalcev, tekmovalk in i5odnik^\- Sokolski praznik v Laporju Mla*la, v letu 1930 ustanovljena kolska četa Laporje pri Slov nistrioi J»-v nedeljo slovesno otvorila letno telova d išče, ki bi bilo v čast tudi vsakemu društvu. Je na lopem prostoru ob cesti \ Slov. Bistrici, polas gozda in otMe£> lŠ0€ kv. m. Ogrrajeno je z lepim leeonim pit-toni. Telovadisče so si tamošnji totali, k! so vzgledno marljivi, potem fco so Kii;>i-li zemljišče, pripravili z lastnimi tok,« mi s kulukom po trdem dnevnem pod stvu, ki jih je pričel z daljšim zgodovinskim uvodom in orisom meja žc pičlih 1000 let starega Laškega gospodstva. Predvsem je pobil splošno razširjeno po^rc-;-no mnenje, da je bila okolica škofje Loke nekdaj popolnoma nemška, ter dokazal, da je bila gotovo vsaj vsa Poljanska dolina s hribovjem popolnoma sloven-ka, ker so v te prekrasne kraje frajzmški Škofje naselili Korošce, a Koroška je bila tedaj še vsa slovenska. Opisal je tudi gospodarske prilike v minulih časih ter milo vlado škofov, ki so kmetu dopustili mnogo več svobode, kakor domače plemstvo v drugih krajih Slovenije. V svobodnem ljudstvu se je pa razvila visoka kul tura in zacvetela umetnost, saj so še umetniki današnjih in polpreteklih časov zvečine iz Loškega gospodstva. Oblast krive palice in črnega zamorca je segala prav od državnih meja in celo preko njih, na drugi strani pa do Osojnika in Gosteč ter blizu Medvod, nadalje pa je tekla meja ob veliki cesti in Savi prav do potoka Lipnice, da so bile Olše, ki jih sedaj pogrešno imenujemo Ovsiše, še loške, na oni strani Save pa tudi Okroglo, kjer sedaj živi v svojem gradiču prelat Tomo Zupan. Predavatelj je posegel v najstarejše čase, ko so se v sedanjo domovino naselili Slovenci, in je orisal zveze med štajersko in Savinjsko dolino ter Loškim gospodstvom in Goriško tja do furlanskih nižin, kjer se povsod govori še danes le malo različno narečje Jutri bo predavatelj pričel z izpreho-di in nas bo najprej peljal od Medvod po Sorskem polju ob Sori po prijaznih vasicah ter opisal ljudstvo v teh krajih in tudi umetnostno-zgodovinske znamenitosti, zlasti pa slavni cerkvi na Goitečah in na Suhi, ki ima prva najlepši leaeni strop, druga pa najznamenitejši in najlepši pres-biterij v vsej Sloveniji, končno bo pa opisal tudi sedanje razmere in potrebe teh krajev, ki so zlasti primerni za letovanje. Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dtoe ZL jurfja 1934 Ponson du Terrail: 52 Lepa Židovka Roman. — Z veseljem, — je odgovoril vojak. — Preveč sem žejen, da bi jo odklonil. In ker mi hočete storiti to veliko uslugo, dragi gospod ... — Od srca rad. Vojak je stopil k oknu Ln pogledal v sobo. Seržant je z vojaki navdušeno kvartal. — Kar se tiče teh tu, sem lahko miren, — je dejal. — No torej. — Boiim se samo kapitana. — Saj ste sami dejali, da se vrača šele ob štirih ali celo ob petih zjutraj. — Res je. Coarasse si je nataknil na glavo tri— oglati vojakov klobuk, oblekel je sivo vojaško suknjo, si zavihal ovratnik, vzel puško in se postavil po vojaško na stražo. — Človek bi mislil, da ste zrasli pri vojakih, — se je zasmejal La Ramee. *— V resnici pa vojaške suknje niti povohal nisem, — ie odgovoril Coarasse skromno. — Sem trgovec s suknoipv iz Blaya in v Bordeaux prihajam po opravkih samo dvakrat v letu. To vražje mesto je tako veliko, da se vedno izgubim v njem. La Ramee je stopal gologlav za Clo-dionom, ali bolje rečeno, vlekel ga je za seboj na vogal ulice Saint-Catheri-ne in utrdbe Chapeau-Rouge. kjer je potrkal na okno že zaprte krčme, — Kdo trka? — se je začul iz krčme krčmarjev glas. — Dva popotnika, ki umirata od žeje in ne bosta pila na up, — je odgovoril La Ramee. Vrata so se odprla. Krčma ni bila velika, toda v nji je že sedelo deset gostov, večinoma mornarjev in vojakov. La Ramee in Clodion sta vstopila. — Sediva kam v ozadje, — je dejal Clodion. In potegnil je vojaka k nezasedeni m:zi v ozadju izbe. — Kakšno vino izvolite? — je vprašal krčmar. — Prinesite najboljšega, — je odgovoril vojak in zažvenketal v žepu z dvema cekinoma. Krčmar ie odšel v klet po vino. Clodion ie pa dejal vojaku: — Kakor gotovo bede kraljevski vojaki nad varnostjo meščanov, ne bom dnvoiil. da bi dali vi za vino. — Kaj? — se je začudil La Ramee. — Sem tovarnar iz ulice Judaique, — je nadaljeval Clodion. — in baš danes sem sklenil zelo dobro kupčijo tako, da lahko dam za pijačo. La Ramee se ni več branil. Cekin, ki ga je bil vzel iz žepa, je spravil nazaj in v pričakovanju krčma rja je mehanično vrtel med prsti pismo, ki ga je bil dobil s tako bogato napitnino od mlade dame za svojega gospoda. Clodion ni odvrnil pogleda od pisma. Ta čas se je krčmar vrnil z dvema steklenicama vina in dvema poličema, ki ju je postavil na mizo. Clodion je naročil vina in ponudil vojaku. — Z veseljem. — je odgovoril La Ramee. — in piieva lahko na zdravje one lepe dame. —Pravite, da je lepa? — Nisem imel sicer časa dobro ogledati si jo, toda imela je oči... — Lepe? — Kar žgale so. — In bila je mlada? — Seveda. Moj kapitan ie srečen človek. — ALi je tudi on lep? — Zelo lep in povrhu še mlad. komaj štiriindvajset let je star. — In velik gospod je, kaj ne? — Markiz. — No. vidite. — Poleg tega je biižnji sorodnik maršala de Richelieu, ki je bil dolgo guverner v Bordeauxo. — Kaj pa počne po cele noči, da se vrača vedno šele zjutraj? — Igjra, in vse kaže, da cesto izgublja. — Zares? — In zelo zadolžen je. La Ramee je izpraznil pri tem že tretjič svoj polič. — Vrag naj me vzame, — je nadaljeval. — če vem, kdo je ta lepa dama. — Najbrž bo tudi ona visokega rodu, — je odgovoril Clodion. — Mislite? — Seveda, saj se je pripeljala v kočiji — Saj res. — In potem — pokažite mi vendar to pisemce ... reči hočem to kuverto. — Evo je. — Saj sem vedel, na pečatu je grb! — je vzkliknil Clodion. — Saj res. — Trd srebrne vejice na modirem polju, nad njimi pa markizina krona. Ce smem verjeti, da je ta grb pristen, moram priznati, da vas ta dama ni posebno bogato obdarovala, dragi moj. — Kako to? — Dati bi vam morala pet cekinov, ker je neizmerno bogata. — Kaj jo poznate? — Ne. — Kako pa veste, da je bogata? — To sklepam po grbu. — Hm. Vojak si je znova natoči 1. Clodion je pa vedel mnogo več, nego je hoiei povedati, kajti kakor drugi podeželski plemiči, se je tudi on navdušeno bavil s heraldiko in znane so mu bile vse plemiške rodbine daleč naokrog. Obe steklenici sta bili že prazni. — Zdi se mi, — je dejal vojak, — da je prišel čas, ko se bom moral vrniti na svoje mesto. Clodion je pa vrgel na mizo pištolo lepe Židovke, ki mu jo je bil dal Coarasse. La Ramee je spravil pismo v žep. — Dal bi znaten delež, ki mi pripada od onih dveh milijonov, — je pomislil Clodion, — če bi vedel, kaj sto* v tem pismu. Odšla sta iz krčme. Coarasse je stal nepremično v stra-žarnici s puško v roki. — Izborno. — se je zasmejal vojak. — Moj namestnik ie zaspal. — Zaspal sicer ni. — je odgovoril Coarasse. — moral sem se pa potuhniti, kakor da spim. — Zakaj? — Ker se je pravkar vrnil vaš kapitan. — Gromska strela! — je zaklel vojak. — Bal sem se, da bi me spoznal. — In je šel molče mimo vas? — Menda se mu je mudilo. Vojak se je popraska! za ušesom. — Svetujte mi. kako naj mu izročim pismo? — je dejal v zadregi. — To je pa res nerodna zadeva. — ie rneni^ Coarasse. — E. — se je oglasil Clodion, — saj ste spali... — To je res. — In pisma se bo gotovo razveselil, da se za zamudo sploh ne bo zmenil. Vojak je odskočil na sredo ulice. — Gotovo je slabe volje, ker je ponoči izgubljal. V njegovi sobi vidim luč. Ce je dobre volje, pride k stražarnici. Stopim k njemu pred solnčnim vzhodom in se mu opravičim, da sem na straži zadremal. Sicer pa kapitan ni slab človek in v službi ni preveč strog. Ta čas je oblekel svojo suknjo, si nataknil na glavo trioglati klobuk in vzel svojo puško. Ura ie odbila štiri. — Zdaj me pa pridejo izmenjat, — je dejal vojak. Umor s pomočjo avtomatičnega policista Tragedija ameriškega inženjerja, ki se je pečal z izdelovanjem človeških avtomatov Inženjer Rouvver iz Chicaga si ie dolgo prizadeval konstruirati avtomat, ki bi bil podoben človeku in bi tudi delal kakor človek. Pomagal mu je asistent Coimanson, ravnatelj in duša podjetja, kjer je bilo prej zaposlenih 20 delavcev. V zadnjih petih letih je pa začela moda človeških avtomatov pešati in podjetju ni preostajalo drugega, nego odpustiti večino uslužbencev. Končno so ostali pri podjetju samo še inženjer Rouwer, njegov asistent in trije uslužbenci. Nedavno so pa našli inženjerja Rou-wera mrtvega. Njegovo truplo je ležalo v mlaki krvi na tleh v veliki delavnici, kjer so staH izgotovljeni človeški avtomati. Na glavi je imel Rouwer globoko rano in njegova lobanja je bila zdrobljena. Preiskava je dognala, da je bil umorjen, da je podlegel ponoči težkemu udarcu po glavi. Policija je napela vse sile, da pojasni njegovo zagonetno smrt. In na dan je prišlo presenetljivo odkritje- Zadnji izgotovljeni avtomat, stoječ kraj njegovega trupla, ie bil mehanični policist, čagar mehanizem je zasnoval inženkrjev asistent Coimanson. Ta avtomat so izdelali v laboratoriju šele zadnie dni. Ima obliko ameriškega policista, samo namestu rok ima kovinaste obroče z jermeni in jeklenimi kroglami. Avtomatični poli- cist se začne premikati, čim vključijo v njegovi notranjosti električni tok. Zadostuje pritisniti na gumb in že postanejo roke morilno orožje. En sam udarec z jekleno kroglo zadostuj za usmrtitev človeka. In policija je dognala, da sta bili dve jekleni krogli okrvavljeni, na njih so pa našli tudi lase, ki so jih pod mikroskopom spoznali za inženjerjeve. Ni torej dvoma, da je avtomat ubil inženjerja. Prvi hip so mislili, da je postal Rouwer žrtev nesrečnega naključja, potem so pa prišli na to, da gre za umor, ker se je izkazalo, da je inženjer avtomat sam montiral in da je bil torej dobro poučen o tem, kako deluje. Nadaljna preiskava je privedla do presenetljivega preokreta. Policija je aretirala Rouwerovega prijatelja in asistenta Colmansona, ker je osumljen umora. Izkazalo se je, da je zašel Coimanson zadnje čase v hude stiske, obenem se je pa začel s svojim šefom prepirati. Na predvečer tragedije je Rouwer svojega asistenta odpustil. Iz tega policija sklepa, da gre za osveto. Najbrž je Coimanson vključu v avtomatu baterijo baš ko je Rouwer stopil k njemu, da bi ga temeljito pregledal. Coimanson sicer odločno taji umor. vendar so ga pa pridržali v preiskovalnem zaporu. Ljubavna tragedija v samostanu Iz Aten poročajo, da se je odigrala v ženskem samostanu v Tebah ljubavna tragedija. Redovnica Stanislava Theodoropulosova je prišla na policijo in povedala, da je ustrelila arhitekta Cerepisa. Policija je uvedla preiskavo in dognala, da je Cerepis lazil za Theo-doropulosovo in ji vsiljeval svojo ljubezen, še predno je vstopila v samostan. Zadnie čase so samostan prezidavah in gradbena dela je vodil arhitekt Cerepis. To priliko je porabil, da se je večkrat sestal s Theodoropuloso-vo in ji na vse načine prigovarjal, naj pobegne z njim iz samostana. Redovnica je povedala to prednici in si izprosila od nje revolver, da bi se mogla braniti. Neke noči je vdrl Cerepis s svojimi prijatelji v samostan, hoteč ugrabiti kraljico svojega srca. Vdrl je v njeno celico, toda redovnica se mu je postavila v bran in ga ustrelila. Policija je vzela njeno izpoved na znanje, ni je pa aretirala, temveč jo je poslala nazaj v samostan. Na smrt obsojenega love Več sto orožnikov in prebivalstvo mnogih vasi lovi 261etnega madžarskega kmeta Josefa Szabo, obsojenega na smrt. Mož je pobegnil prejšnji teden iz ječe v Szekszardu. Oblasti so razpisale nad njegovo glavo 100 pengo. V nedeljo popoldne se je po Szekszardu razširila vest, da je pobegli obsojenec še blizu mesta in da se skriva v bližnjih gozdovih. Tristo orožnikov so oblasti poslale v okolico, preiskali so vse gozdove, toda zaman. Pozneje se je razširila vest, da si je Szabo končal življenje. Preiskali so vsa poslopja v okoliških vaseh, vse zidanice po vinogradih in kopice sena, pa tudi vodnjake, toda begunca ni bilo nikjer. 1200 prebivalcev vasi Madoča na čelu z reformističnim duhovnikom je podpisalo in poslalo vladi prošnjo za pomilostitev obsojenca. Med zasledovanjem obsojenca so našli orožniki v gozdu njegov drugi čevelj, dočim so našli prvega že prejšnji dan v vinogradu blizu Szekszarda. Našli so tudi njegovo čepico. Iz Budimpešte so pripeljali dva policijska psa, ki sta pa dva dni zaman iskala sled za beguncem, ker tudi na Madžarskem zadnje dni dežuje in je dež zabrisal vse sledove. Dragocene znamke V Londonu je bila te dni na javni dražbi tretjina filatelistične zbirke Američana Hinda. Najdragocenejšo skupino v tej zbirki je tvorilo osem znamk, ki so jih po vrsti izdražili za 13.700 funtov ali v našem denarju blizu 2 in pol milijona Din. Slo je za znamenite znamke otoka Maurice iz leta 1S47, torej za prve znamke angleške kolonije, med katerimi je modri Mau-ritius znani sen vsakega zbiralca. Najdragocenejša je bila na dražbi kuverta iz leta 1847. na kateri sta nalepljeni dve znamki, in sicer modri Mauritius za 2 pence in oranžni za 1 pennv. Zastopnik neznanega zbiralca je plačal za to kuverto 5000 funtov. Za polovico te cene je bila prodana nerabljena oranžna mauricijska znamka, za 1500 funtov pa tudi nerabljeni, toda poškodovani modri Mauritius za 2 penny. Ostale štiri oranžne Mauricije so prodali za 4700 funtov. Poleg tega je bilo na dražbi še 17 mauricijskih znamk iz prvih dveh let kolonijalnega porta. Za vseh 25 znamk so dobili 33.000 funtov, torej blizu 6 milijonov Din. Pri zobozdravm ku. Deček: Gospod doktor, papa pravi, da bi mi malo omajali zob, ki me boli, da ne bo toliko stalo. Potem mi ga bo pa že papa sam izdrl. Zakonska idila. Zakonca sedita doma in žena pravi: —No, možaček, ali bi ne hotel malo pokramljati z menoj? — Prav rad, — odgovori mož, — jaz pročitam ta čas novine. Iz Novega mesta — Sokolski nastop našega društva je bil v nedeljo zelo dobro obiskan, kar je seveda zaslužil ^lede na pester spored. Nastopili so vsi sokolski oddelki, deca. naraščaj in člani ter članice in se z gosti vref* odlikovali po elegantno izvedenih prostih vajah. Ob tej priliki je treba pohvaliti sijajen nastop šentcetrskih Sokolov in Sokolić, ki so nastopil; skupno. Tudi pri orodni telovadbi smo videli lep napredek. Pri nastopu je igrala godba Godbenega društva, kakor rudi pri rrost; zabavi, ki je trajala pozno v noč. — O Sarajevu je predaval v torek z\e-čer v Sokolskem domu brat Jože Paućič. Zanimivo predavanje so spremljale skiop-t'.čne slike, kar je navzoče še bolj podžgalo ob sklepu, da se vsi udeleže velikih zJetnih sokolskih dni v Sarajevu. — Ka£e se letos pojavljalo v precej velikem številu v naš: neposredni okolici. Ofc Krki smo videli te dni več gadov in modrasov, dolgih do trčetrt merra. Starši naj torej zabičijo otrokom, naj ne hodijo po prisojnih krajih, kjer se kače rade soln-čijo. — Kopanje v Krki je rad de-ževja nekoliko zastalo, vendar pa je kljub toploti vode 12 stopinj na kopališču še precej kopalcev. Obeta se pa w»pet dež, kar ho škodovalo našim kopalcem, k! letos kar ne morejo priti na svoj račun, pač pa bo dež prinesel obilo koristi našemu kmetn, k že zdaj toži o suši. — Na§ trg je vedno poln črešenj. katerim pada cena od dneva do dneva. Menda ni bilo že več let take letine. Letos pa bo primanjkovalo jabolk in drugega sad:. Tudi pri grozdju se ne obeta prvovrstna letina, tako da bodo našV vegetarijanci pri-šK samo pri čresnjah na svoj račun. — Cvetlice na okrrih. Večina mest skrbi za svoj tujsk. promet v vsakem pogledu in pazi tudi pri tem ne podrobnosti, n katere se človek v prvem trenutku ne zmeni. Ena talcih malenkosti, ki pa vendar tvorijo člen v verigi mestne privlačnosti, so gotovo cvetlice na oknih hiš, nekak naravni okras vsake h'še-. V našem mestu h*, se v tem pogledu tudi lahko kaj stonHo. Nekateri hišni posestniki imajo po vseh okrrih cvetlice, kar napravi na tujca prijeten vt>v Velika večina pa ima okna prazna in posta, cvetice pa ginevajo v ternmh ozadjih hodnikov. Olepševalno društvo je rmek> v torek občni zbor, pa se 'ho bržkone ra7-šlo zaradi absolutnega nezanimanja za olepšavo mesta. Edino zato poklicano društvo, ki naj b". v-z-podbujalo in delalo za splošno lepoto mesta, propada, ker se pač misli, da je Novo mesto lahko zadovo+ino s pometenim trgom, cvetlice pa raste povsod in če zgndjo. zrastejo nove, ki s; % 'ahko zataknem naši vrh" meščani za klobuk. Iz Črnomlja — Sokolsko društvo priredi v nedeljo 24. t- m- ob 15. uri na letnem teVovadKS svoj letni javni nastop in vabi vsa bratska sosedna društva in posebno vsa društva belokranjskega sokolskega okrožja, da tudi letos prihite k nam in skupno manifestirajo za sokolsko idejo in vztrajnost-Po nastopu bo prosta zabava s sodelovanjem Črnomeljske mestne godihe. Tudi prijateljem Bele Krajane v Ljohljani se nudi ta dan ugod&a prilika za obisk Črnomlja. Železniška zveza je prav ugodna in odhaja izletniški vlak iz Ljubljane ob 5.33, a vrača se proti Ljub+jani ob 18.30. Voznina je polovična. Ce bo vreme slabo, se bo prireditev vršila v prostrani dvorani Sokolskega doma. Na svidenje! Zdravo! — Osebna vest. Napredovala ie v II. skupino zvaničnikov zvaničnea črnomelj-