Leto IV., štev. 58 V LJubljani, sobota dne fO« marca <923 PdStiflna patSaíFrcna; Posamezna Stav. stane 1 Oln fghafm eb 4 zfutra>. Stane mesečno 10*— Din ta Inozemstvo 20'— » Oglasi po tarifa Uredništvo: i3došičeva cesta št 16/i Telefon št, 72. Dsievnik za gospodarstvo, prosveio in politiko. U^ravniitvo: Ljubljana, PrUetmw ul. št 54. Telet, it SE Podružnice: Maribor. Barvarska sina čtL TeLšt22. Celje, Aleksandr. ceste, Rarêia pri pošta. čekot. save du éter. ».«2. Ljubljana, 9. marca. Te diii se odigra zadnje dejanje -lovenske tragedije. Po ple-: : eni ti] i Wilsonovih obetih dvignjeno ilo najvišjih nad se je naše pleme kmalu po prevratu znašlo v krutem realnem življenju. Prvi strašni udarec je bila izguba Koroške. Dragi, grozni udarec Ra pallo, izguba najmilejših nam rojakov. :"icmu je sledil poraz za porazom, 'u, Rapallom, ki nam je odrezal živ :.os telesa, je prišla Santa Margherita. ."■•'ato nesrečna pogajanja z Avstrijo in vse kaže, da se nam pripravlja sedaj v Opatiji nova poguba. V Rapallu so Jugoslovani odstopili ' oleg Trsta, Gorico, Pazina, še Po-ojno, Idrijo in celo progo tet. Peter-'leka, a ko so se vrnili, so ponosno kazali na listino. M jim zagotavlja 'aros in Delto. Vsaj to da imamo — : ;!iod za Ljubljano in Zagreb na morje. Kmalu nato je začela Italija zani-' .ti veljavnost Sforzine listine. Videč ; u da je njeno stališče nevzdržno in i'a inora pred švicarsko arbitražo sra-. 'no propasti je začela diplomatsko i. ro, v kateri je g. Pašič zopet en-'•vat popolnoma podlegel, a dlani je bilo že zdavnaj, da se iz-ove arbitraža švicarskega presidenta, > g. Pašič je dal čutiti Italijanom, da 'á tudi ceneje. Ko so začeli Lahi nc-:.;sno ponujati, da se Delta in Baroš ' i v upravo mešani komisiji (z dve-' •efcjinsko laško večino!), je PaSié ta-jjj pristal in le energični parlamen--rni odpor mu je tedaj onemogočil, ia Baroš žrtvuje Italiji. Zdaj, ko vladajo radikali v Beogra-'i brez kontrole, se js zdelo Italiji, ¡la je čas, da se to izvede. In danes ■ ara iz Rima zmagovito naznanjajo, da petdnevni rok za evakuacijo Suša-minul, da so naši delegati pod vod-ivom dria. Rybara opustili svoje i::vovore, po kojih bi morala sočasno iti evakuirana Baroš in Delta in da ? razpravljajo o reškem problemu v loti. Bridke besede nam silijo v pero. čiri leta so v Beogradu zahtevali in-: resentí iz Zagreba in Ljubljane, da ; zgrade luke vzdolž naše obale Martinščica itd.), a štiri leta se jih je ; j vračalo, da itak dobo Baroš. Že lani ; i je gosp. Pašic za hrbtom vlade :IeniI dogovor za takozvani kondc-inij Baroša, ki ja de facto njegov ■ Jiiop Italiji. In v trenotku, ko nas ■ Miaja jo občutki, podobni onim na dan ' gube Koroške in Primorja, potuje o?p. Pašic s posebnim vlakom (ne ■ državnih poslih, a na državne stroš-!..:■) v Ljubljano, da z agitacijo pokaže roiidarnost s svojimi eksponenti med - lovenci. Žalostne postave si je iz- al, to bo uvidel, ako ne jutri, pa gotovo 18. marca! Ali res nima vlada v trenutku, ko više najvažnejša pogajanja, nuj-.jšega posla, kslcor trositi mi-i i j o n e za partizanske s v r -:.s in izzivati vedno nove i ■ o 1 i t i č n e strasti? Kakor so : '.s na gospodarskem pclju prodali •■"Siriji, tako v Rimu prodajajo naše terese Italiji pri trgovinskih poga '-■njih, ki se toni vrše brez kontrole i-vnosti. Kar uganja radikalska stranka v :ranji politiki, nas seveda razburja, ' aJ.smo glede političnih persekucij ; adli pod nivo nekdanje Avstrije, kar a se tiče izkoriščanja vladnih pclo-■jev za osebne i vrhe", izsiljevanja de-arja v zvezi z uradnimi akti, pa celo ialeč, daleč pod njo. Na srečo .je vse i minljivo. Ta družba eksplcaterjev : ne in mi bomo že pazili, da ljud-• :ro ne zamenja Srbstva z radikali. Kar pa se uganja z nami v zunanji '■olitiki — in to vse pod vodstvom .tdikalne stranke — to so zločini, ki ' i h ne bo možno mirnim 'po-:om več popraviti. To pa boli, oizmerno boli. če izgubimo Baroš in L1 cito (in kondominij jo izguba!) Naš umik na pogafanfih v Opatiji ZMAGOVALNA ITALIJANSKA POROČILA O NAŠEM PORAZU. RYBAR V BEOGRADU. Sporazum med nemško In francosko indusirifo? ODLOČILNO POTOVANJE POINCAREJA V BRUSELJ. Rira, 9. marca. I. Italijanski listi danes z velikim zadoščenjem naznanjajo, da je jugoslovanska delegacija na pogajanjih z Italijo glede reškega problema v celoti podlegla italijanski tezi. Pristala jc na princip, da se bodo razna vprašanja, ki tvorijo kompleks reškega problema, reševala istočasno. To je pravi rezultat opatijskih pogajanj, ki da so za Jugoslavijo skozi in skozi porazna. Jugoslovani so prvotno vztrajali na Italijanom pot S tej soluciji seda] široko odprta. Nekateri smatrajo, da drži Italija Baroš in Delto kot zastavnino. da bi izsilila n® le ugodro rešitev reškega problema, temveč tudi ugodilo trgovinsko pogodbo ter bi za to ceno bila voljna nam vrniti Baroš in Delto. To mnenje se označuje kot — optimistično .. . Včerajšnja seja. Dunaj, 9. marca. j. «Abend» poroča iz Berlina: V informiranih krogih se živahno tolmači govor Stresemana, v katerem jo naglasi!, da bi bili vc-lein-dustrijalci pripravljeni za stvarne dajatve Franciji, čeprav ta še vedno razširja svoje zasedbe. Značilno je, da se v francoskih uradnih krogih ne govori več o produktivni upravi PoruLr-ja. nego le o csiguranju nemških plar čil. Izgledu, da se bliža sporazum med nemško in francosko industrijo, ki bo stališču, da spada k evakuaciji Sušaka j Opatija, 9- marca. j. Paritetna komi- sklenjen na račun nemškega delav- tudi izročitev Deite in Baroša Jugoslaviji, j sija "je Imela danes popoldne ob petih Ta da se mora izvršiti v smislu čl. 2. j redno sejo radi razdelitve dela. Pri tem o t e m smo izgubili zopet e I gospodarske neodvis-osti. Zagreb in Ljubljana ta zadeta v srce. Mesto da g". ;'ašič sedi v Beogradu ter apelira na izsodišče švicarskega predsednika, ki am bi moral dati" pravico, pošilja ' j(se delegate pod diktat gosp. Quar-srija. Mesto da bi se odpeljal na Su-:>k. prepričat se kot šef vlado na i: ";t*Le oŠ, da je vsako popuščanje gle-J Baroša ia Delte zločin nad naro-urn in državo, prihaja kot vrhovni gitator radikalske stranke v Ljublja->\ katere gospodarsko bodočnost ;egova_ stranka ravnokar s tako vnemo izroča propasti . . , ?!aJboIj3i slovenski dnevnsfc le „ santamargheritske pogodbe v teku petih dni. Sc le potem je mogoče pristopiti razpravam o ostalih točkah. Italijani so to naziranje odklonili. Izjavili so, da se morejo pogajati samo o reškem problemu v celoti. Fovdarili so, da ss beograjski delegati pri tolmačenju SHS stališča do Baroša in Delte opirajo na nepravo, izmišljeno podlago, katc-re Italija ne more upoštevati. Izjavili so dalje, da ie z usodo pogajanj v Opatiji nerazdružljivo zvezana tudi usoda trgovinskih pogajanj v Rimu. Jugoslovanska delegacija jc zahtevala od vlade novih instrukcij, ki jili je prejela šele v sredo zvečer, ko je bila seja komisije za ta dan že končana. SHS delegati so se zato nemudoma podali k senatorju Ouartieriju ter mu naznanili, da imajo v rokah nova pooblastila. Ouartie-ri je na podlagi te informacije takoj do-' ločil sejo za naslednji dan. Prva četrtkova seja. ki je bila informativnega značaja, se je vršila zjutraj ob 10. uri in je trajala pol ure. Po tej seji sta se italijanska in SHS delegacija sestali še vsaka zase. Popoldne je sen. Ca-sati po nalogu sen. Ouarticrija povabil jugoslovanske delegate na izlet vzdolž kvarnerskega zaliva. Eno uro po svojem povraiku v Opatijo so se delegati Italije in SI1S zvečer sestali na drugo konferenco, ki je trajala dve in pol uri. Po konferenci je bil izdan službeni komunike, ki javlja, da sta se obojestranski delegaciji zedinlli na to, da se bo o vseh vprašanjih, katere obsega drugi člen santamargheritske konvencije, razpravljata istočasno. Teza jugoslovanske delegacije, da tvorita Baroš in Delta vprašanje zase, je s tem popolnoma padla. Konferenca stopa sedaj v docela nov stadij. Majhna navskrižja so sicer še mogoča, a glavna ovira za nadaljevanje pogajanj je odstranjena. Eksperti mirno in stvarno nadaljujejo svoje delo. Železniška zveza preko Rečine je v redu, dočim bo treba zvezo pri Delti in Brajdict popraviti, Italijanski ekspert za reško pristaniško vprašanje Agazzi se je delj časa razgo-varjal z nekaterimi merodajnimi reškimi faktorji. Sestal se je tudi s polkovnikom Vitalijem, stotnikom Horst-Venturijem ter z voditeljem reških fašistov, poročnikom Violo. Ni dvema, da se bo reški problem reševal po njihovih predlogih. Beograd, 9. marca. d. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje glede pogajanj v Opatiji pesimistično razpoloženje. Raznašcle so se vesti, da Italijani sploh ne bodo izročili Baroš in Delto iu da bodo vztrajali na tem. da oba kraja pripadata Reki. To stališče bi Italija ne mogla vzdržati. Pač pa se smatra, da bo z vsemi sredstvi izsilila takozvano provizorično rešitev v obliki «mešanega režima». To se pravi, da prideta Baroš in Delta pod uprav0 mešane laško (reško) - jugoslovanske komisije Ker je naša vlada pristala, da se v paritetni komisiji razpravljajo vse točke člena 2. santamargheritske pogodbe kot celota, je se je razpravljalo: 1.) o organizaciji obmejnega prometa med. Kastvo in sosednjim teritorijem. 2.) o železniškem prometu in z ž njim zvezanih pristaniških vprašanj in 3.) o vodno-pravnih vprašanjih glede Rečine. Razpravljalo se je tudi o raznih drugih vprašanj Hi, ki so se tikala smernic pri delu posameznih strokovnih komisij. Evakuacija III. cone končana. Beograd, 9. marca. p. «Pravda» poroča iz Splita, da bo jutri evakuacija tretje cone končana. Pri tej priliki se bo vršila vojaška parada, katere se bo z naše strani udeležil general Milic, z italijanske strani pa general Barbarich. Zsdar, 9. marca. I. Italijansko-jugo-slovanska razmejitvena komisija redno nadaljuje svoje delo. Danes je razpravljala o političnih mejah za odsek Oruj-Zemonik. Posvetovana v Beogradu. Beograd, 9. marca. r. Šef naše delegacije v Opatiji, dr. Rybar, je bil danes brzojavno pozvan v Beograd, da reieri-ra zunanjemu ministru dr. Ninčiču o rezultatu dosedanjih pogajanj. Brzojavni poziv je sledil zato, keT je prišlo iz Opatije obvestilo, da je tudi en italijanski delegat odpotoval v Rim, da poroča Mus-soliniju. Beograd, 9. marca. g. Danes je minister za zunanje stvari dr. Ninčič podpisal poinomočje za generala Ljubo Milica in ostale člane v razmejitveni komisiji. Posvetovalna komisija za zunanje stvari se je že včeraj in danes na svojih sejah ba-vila posebno z vprašanjem otvoritve konzulata na Reki, ki je potreben v varstvo naših rojakov. V soboto zvečer pride dr. Rybar z orl-jentekspresom v Beograd, da poroča dosedanjem delovanju. Tudi Gentili je zopet odpotoval v Rim, da poroča svoji vla di. Ker so drug! člani italijanske komisije ostali v Opatiji, se nadaljujejo razgovori med Sani obeh delegacij. V nedeljo se vrši v zunanjem ministr stvu posvetovanje o nadaljnem postopanju naših delegatov. Provizoričen režim za ozemje Bakar Reka-Kastav. Reka, 9. marca. 1. Najpomembnejši del snočne seje paritetne komisije je tvorilo sprejetje modusa vivendi, katerega je izdelala posebna komisija ekspertov. Mo-dus vivendi se je raztegnil na pas okrog reškega ozemlja, v katerem velja speci alni režim proste carine. V tem pasu, ki gre od Bakra do Kastva ter vsebuje razen reškega ozemlja še Sušak, Trsat Grobnik, Čavle, Jelenje, Kastav in Bakar je dovoljen prosti promet oseb, vozov in avtomobilov. Vsake carine prost je živež, kolikor ga rab! ena družina za en dan, izključen ie sladkor, kava in alkoholne pijače. Občinski davki ostanejo v veljavi. Ta provizorični režim bo veljal toliko časa, dokler se končnoveljavno zadeva ne uredi. Zaenkrat ie veljaven za en mesec. stva. List poroča dal,je iz Pariza: Potovanje Poincaréja v Bruselj, ki je določeno za pondeljek, bo značilo najbrže preokrefc v ruhr.-ki politiki. Ministrskega predsednika bosta spremljala poleg ministra za javna dela in vojne- zavezniki posvetovali tudi o odredbah, s katerimi bodo pritisk na Nemčijo it povečali, če M bil potreben. STINNES PLAČAN OD F RANO JE? Budimpešta, 9. marca. s. Listi prinašajo senzacionalno veet iz Parila, da je prejel Hugo Stinncs v zadnjih 4 letih £<' milijonov frankov francoske državne {.o pere. Francoska vlada je uamretJ dovolila pred 4 leti uvedbo zračnega promels na črti Pariz-Berlin-BudimpeštarBukaTe-šta. Finansiranje podjetja je prevzela s francosko pomočjo bok-reška banka Marmaros-Bank Co.. katere glavni finančnik in okoriščevalec je Stinnea. BONAR LAW O REVIZIJI VEBZAJ-SKEGA MIRU. London, 9. marca, s. «Wolíiov urau» jailja: Spodnja zbornica je stavila vla- ga ministra, ravnatelja zunanjega de- di vprašanje, a!i obstoja med Anglijo in partmana vrhovni komisar za ruhreko Francijo pogodba, ki bi preprečila, č: ozemlje in general Degoutte. sklene Francija kot dopolnitev vertajskf. Poročevalec Cablogromma javlja, ¡pegodbe separatno mirovno pogodbo, da bodo belgijski in "francoski držav- j Eonar Law je to zanikal in dostavil, d: niki pri tej priliki izdelali popolen :ia- ;bi ss dala verzajska pogodba premenitl črt za stališče zaveznikov, če se izjavi!s kako dopolnilno pogodbo med Franc> državni kancler Cnno pripravljenega j jo in Nemčijo le s privoljenjem^ vse> za pogajanja. Istočasno pa so bodo! podpisancev na verzajski pogodbi. Položaf v Ponihrfi! NOVE ZASEDBE. «*a NililonS iz Rusi!e Organizacija in iinanciranje komunizma v balkanskim državah. Sofija, 9. marca. g. Pred dvema dnevoma so tu odkrili centralni biro «Ujedi-njene repatriacije», kateremu stoji na čelu nekoliko ruskih višjih častnikov. Ta biro plačuje boljševiška centrala v Moskvi in ima nalogo, da v čim večjem številu organizira po vsem Balkanu bolj-ševiške vojne odrede. V to svrho je dobival biro vsak mesec ogromne vsote denarja iz Moskve in je financiral komunistične organizacijo. Po poteku dosedanje preiskave ie dognano, da je biro žc v vseh balkanskih državah oivoril svoje podružnice, kakor tudi da so podružnice vsak teden pošiljale poročila o svojem delu moskovski centrali. Pričakujejo sc šc nadaljna senzacijonalna razkriti a. Konfeererisa v Mil« Niš, 9. marca. p. Ker se bolgarski delegat polkovnik Petrov še ni vrnil iz Sofije, so se danes delegati v Nišu sa/-mo neobvezno razgovarjali o ukrepih za zavarovanje meje. Ko se vrne jutri Petrov, ki je odšel v Sofijo, da referira svoji vladi, se bo zopet vršila plenarna seja. Dosedaj so se dosegli nastopni rezultati: 1.) na naši in bolgarski strani se poveča število karaul (utrjenih stražnic), 2.) vse karanle se zvežejo med seboj s telefonom, 3.) mejo bo na obsh straneh varovala tudi redna vojska. 0 tej točki je bila razprava malo težja, ker se Bolgari izgovarjajo, da nimajo dovolj vojaštva. Razen tega. so bile potrjene tudi prejšnje odločbe o obojestranskem izkoriščanju vede, o svobodnem kretanju dvolastnikov posestev, o svobodni porabi potov z obeh strani. O tom se ie se-stavfl in rodpisal zapisnik. Pariz, 9. marca» d. Francoske čete so sinoči zasedle Dortmnnd. Curih, 9. marca. 1. Francozi so okupirali mesto Altripp pri Mannheimu ter Remseheid pri Elberfelda. Nad Ludwigs-hafnom je proglašeno obsedno stanje. Iz Dortmunda so pregnali vse nemške straž nike, v Boekumu so si vzeli globo 35 milijonov mark, na katero je bilo mesto obsojeno, iz občinske blagajne. Francozi so zahtevali po vseh mestih, da se jim predlože statuti in seznami članov vseh društev in so več društev že razpustili Stanje je vedno isto. Vendar se opaža na nemški strani že silna utrujenost ter obup. Prebivalstvo, posebno brezposelni, stradajo. Nezasedena Nemčija, M je trpela zadnje dni naravnost silno pomanjkanje premoga, je pomnožila produkcijo v rudnikih na Saksonskem in je zvišala uvoz angleškega premoga, ker češka u<* more dobavljati zadostnih množili. Nemška vlada je včeraj poslala zavezniškim vladam noto, v kateri protestira proti odredbi zasedbenih oblasti v Po-ruhrju, ki predvideva smrtno kazen ze. nemške železničarje, ki so nalašč zakrivili prestopek pri delu, za katerega uspeh so bili odgovorni. Nota trdi, te eo nemški uradniki v Porulirjn še vedno podložni odredbam nemške vlade, ne ps poveljem zasedbenih čet. POINCAREJEV EKSPOZE. Pariz, 9. marca. j. V zunanjem odseku zbornice je nadaljeval danes Poincare svoj pred 14 dnevi prekinjeni ekepoze v ruhrski akciji. Poudarjal je, da francoska zasedbene oblasti že popolnoma obvladajo situacijo in da je neinški odpor vsalr dan slabši. 0 namerah francoske vlade ni govoriL Turški predlogi za London, 9. marca. L Londonska vlada je prejela od turške sporočilo, da smatra angorska skupščina načrt pogodbe, katerega so zavezniki predložili angor-ski vladi kot rezultat lausannske pogodbe, za nesprejemljiv, ker vsebuje zahteve, čijih sprejetje po turški vladi bi značilo nevarnost za turško neodvisnost. Če zavezniki vztrajajo na tem načrtu, mora odkloniti angorska vlada vsako odgovor nost za posledies. Angorska skupščina je dala vladi z veliko večino mandat za pogajanj upravno, finančno in gospodarsko neodvisnost. Angleški politični krogi trdijo, da Anglija ne bo popustila od svojih prvotnih zahtev, ki jih vsebujejo zakljački lau-sannske konference. Drugi so mnenji, dihi bila Anglija sicer pripravljena začeti s Turčijo pogajanja o nekaterih modifikacijah. nikakor pa ne o bistvenih točkah. Zdi se, da bo pogajanja, če pride do njih, vodil lord Curzon. London, 9. marca» s. (Reuter). Turški nadaljevanje pogajanj za mir, toda na ministrski predsednik Reuf-beg je brzo-podlagi, da se reši mosulsko vprašanje : javil poročevalcu «Daily Mail», da je in da zavezniki takoj odpokličejo svoje j turški pretipredlog za zaveznike Ga počete z vsega ozemlja Turčije. V ostalem tu. Predlogi so stilizlrani v takem duhti zahteva angorska vlada tudi popolno i da je upati na skorajšnji sklep miru. Mariborski ebfinski svet Maribor, 9. marca. Na današnjo sejo je privedel dr. Je- va od občine izplačilo e&rine v znesku 11.600 K. ker je nekoč dr. Pfeifer kot gerent pri nekem izvozu ni plačal Obči-na bo vstopila v tozadevno tožbo, i Industrijalcu dr. Franzu se je za, ene rovšek vso svojo gardo, ki je takoj po ¡leto podaljšal rok za gradbo hiše ns otvoritvi seje začela z opozicijo. Na j oglu Slovenskega trgs, nakar je bil odc-predzadnji seji je imel namreč dr. Je- bren pravilnik za šolskega zdravnika, či-rovšek z urednikom «Tabora» neko aie- j gar nastavitev na me6tnih šolah se je iz-ro, ker ga je bil ta v «Taboru» napadel, j kazala za zelo umestno. Nadalje se jn češ da se je hotel odtegniti proračunski [ugodilo številnim pritožbam glede pre-sejL Sedaj je zahteval, da se tozadevno | visoke vodarine in se je rešilo nekaj pro-mesto v zapisniku dotične seje črta, če- i šenj za sprejem v občinsko zvezo. Pri-mur pa se je žnpan energično uprl, ker tožba tvrdke «Orient», ki je bila kazno-je bil zapisnik že davno odobren. Kleri-1 vana s 1000 Din globe, ker je nepostar-kalci so se zato ujezili in med splošnim no zidala, se zavrne, smehom slovesno napravili eksodus. ! Cela vrsta gostilničarjev in kavarnar-Potem so se izpolnile volilne liste, na- j jev se je pritožila proti previsokim kar-kar se je razpravljalo o posojilu za grad- nim za nemarno pobiranje dinarskeg? bo stanovanjskih hiš, katero akcijo so davka Zato so se kazni nekaterim, ki klerikalci zavlekli s svojo dvomesečno so bili šele prvič toženi, znižale, gosp. obstrukcijo. Žnpan je tožil da ni dobiti :Friedl pa bo moral plačati celo, ker j« denarja v to svrho, in je izjavil, da so ; nahrulil občinskega organa, ki ga je ope se zadnje čase inozemci zelo zanimali soril na dejstvo, da se r hotelu Merau za gradbeno akcijo v Mariboru, posebno ; najbolj nemarno pobira ta davek, z be Čehi, da pa beograjska, vlada dela za- sedami: «VTenn sie mit mir eprecheu preke. Rekel je, da bo v to svrho 6klical j wollen, sprechen sie deutscht posebno anketo. Gledališču je obema odobrila subven- Predlog socialistov, naj ii občina za cijo 25.000 Dia za ljudske predstave. svoje pravne zadeve namesto dr. Lesko- varja najame drugega zastopnika, ker je ta često na svojo roko odločal, kaj naj se toži in kaj ne. se sprejme. Sledila so poročila odsekbv. Za pravni V Mariboru se bodo odslej vršili vsak petek svinjski sejmi. Občina nastavi dalje svojega tržnega nadzornika. Na današnji seji so se uredile tudi ure, ob katerih se na trgu sme prodajati in to e <3«ek referir?.! -Ir. Scruee. Erar zahte- ozirom ta posamezne branï» Sliodl naur^cftis^^ feioltgs %/ M&g&isni Danes ob 8. zvečer: Pri KAVČIČU na Privozn, pri ŠTRUKLJU (Dalmatinova ulica). Jutri v neclsljo ob 10. dopoldne pri SO KLICU, Pred konjušnico. Bosositrunstvo Zadnjič smo v posebnem članku ka-'afcterizirali bogokletnlške metode kleri-riaine politike, ki zlorablja znamenje Od-rešenikovega trpljenja za svoje Zebote ter .':rade v verske namene darovani denar pobožnih duš v pokritje volilnih stroškov, ¡zgleda, da klerikalci s tem še niso dospeli na dno svoje propalosti. V njihovem fiaboženskem listu, v «Glasniku presvete-¿a srca Jezusovega» (št. 3) proglašajo urezbožnjki srce Jezusovo — za klerikal-::o volilno Skrinjico; Jezusa Kristusa pa -predstavljajo kot nositelja klerikalne li- Takc-ie uči «Glasnik presvetega srca Jezusovega» pobožne vernike: «Tudi volitve so verskonravno dejanje, da ž njimi: ali — služiš Bogu, ali pa ilubuješ Bogu in ga žališ! Dobra volitev — dobro delo za nebesa; slaba volitev greh: obremenitev vesti, dušna ikoefa! Tudi z volitvami se dela za večnost. Častilci božjega Srca uredite volitve tako, da bo ž njimi zadovoljen vaš Zve V. čar, •rajvečji prijatelj Slovencev: gospod Je-"us Kristus! «Glasnik» prosi, da pri volitvah upoštevate tole: 1.) Izročite, priporočite cele volitve — ■sresveicmu Srcu! 2.) Molite volilci in ne-ffolilci, zlasti žene, mladina, otroci k Svetemu Duhu za razsvetljenje in za srečen ■"zid letošnjih pomladanskih volitev. Mo-ite, molite zaupno, molite vstrajno! 3.) "Je dajte ec razburiti! Ohrrnite si mirno iri, mirno srce! Ostanite čisto mirni! 4.) Pomislite dobro, kako boste volili, vprašajte nebeško Meter, nebeškega Očeta, -prašajte Jezasa v presveti tvharistiji! 3.) Za dan volitev se volilci spravite z Bogom, voli: pojdite v stanu — miicsti božje! 6.) Volit pojdite gotovo vsi volilci! 'vsak volivcc — brezizjemno! Bos vas .":!iče! Vest Vam naroča! Volite pa — -30 božji volji! Volite za tisto stranko, "J jo poznate za najbolj krščansko, veri *.n cerkvi najbolj zvesto! Volite v parlament može, o katerih dobro veste, da se .-■ajbolj drze božjih in cerkvenih zapovedi! Možje, ki zvesto služijo— Bogu. -■odo tudi najlepše skrbeli za svoj narod, ?a ljudstvo! Volilci slovenski, postavite za svoje Srcz Jezusovo! Srce Jezusove bodi simbol srečnega fetda! Mi z Bogom — Bog bo pa z nami! if f -f Klerikalni oradnik proti klerikalcem. V včerajšnjem «Slovencu» j priobčuje klerikalni uradnik članek v prilog SLS. Pri tem pa je — ali hot<\ ali nehote, tega ne vemo — najbolj ožigosal — klerikalno stranko, plan-kar poudarja namreč krivico dvojnega plačilnega sistema za uredništvo v državi ter piše: «To (nezaslišna krivica! velja zlasti za p r v i dve leti, ko so "bili prejemki srbiianskega uredništva pri istih draginjskih razmerah skoro dvakrat višji od naših.» Kdor ni šele zadnji čas odrazi otročji dobi. jvč, da so briš prvi dve leti po prevratu v največji mori v vladi odločevali klerikalni veljaki. V Beogradu je bil ministrski podpredsednik g. dr. Korošec. mi ¡¡stri pa gor. Gostinčar, Roška r in dr. Jankovič. V Ljubljani so im»!i klerikalci v Narodni vladi dolgo časa nele upravno ob!a«t, marveč tudi moč parlamenta in državnega suverena. Ako bi imeli za uredništvo kaj smisla, bi v prvih časih z lahkoto pre jemke državnih usitižbenccv zvišali tudi na dvojno višino srbijanskih uradnikov. Tega pa SLS ni storila, ker je takrat imela nujnejših opravkov za telesni blagor svojih voditeljev in zaupnikov. Šele na neprestan pritisk slovenskih demokratov in s pomočjo demokratsko stranke so se polagoma dosezala izboljšanja, četudi mizerna. Kako težko je bilo stališče slovenskih demokratov v tem boju, lahko vsakdo uvidi, kdor ni slep in gleda teroristične in absolutistično metode, ki jih sedaj praktieirajo tudi nad našim uredništvom pandurji vele srbskih radikalov, zakletih sovražnikov poštenih in vc-stnih uradnikov. Ni trel>a znova poudarjati, da bi bilo uradniško vprašanje za dolgo vrsto let pokopano, ako bi se radikalom posrečilo podreti pri volitvah demokrate. Potem šele bi klerikalci plesali, kakor bi jim žvižgal Pašie. 4- Kako nns radikali predstavljajo v inozemstva. «Pokret» objavlja dopis iz Varšave, v katerem ostro obsoja nastop gotovih naših funkcijmar-jev v inozemstvu, ki še do -lanes ne vedo. tla so uslužbenci Jugoslavije, od-nosno kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Radikalski prvak iti sedanji minister saobračaja Velizar Jankovič jo kot šef jugoslovanske delegacije v Varšavi pečetkom novm-l-ra imel slavnostni govor, v katerem je govoril le o kraljevini Srbiji. «Pokrito v» potočcvalec pravi, da jo g. Jankovič pozabil na letnico, nahajamo le v letu 1922., on pa je očividno mislil da pišemo leto Go-spodovo 1SSH. Ob isti priliki se je sekretar naš->ga parlamenta v Pragi, neki Miodrag La z.arevič, vpisal v spominsko knjigo kot «sccretaire de la Legat ion Serbe a Varsovie». Seveda sta oba državnika, veliki in mali, strumna radikala. Pro s veía Ljubljansko srednješolsko in visoko- f tihotapca Leopolda O rudna, k! je vodS šolsso mladino opozarjamo na mladinski konje, dočim Je stopal pred konji Bešto- ¡ Javni nasnešfeitci Ljubljanska drama. Sobota, 10.: «Othello». Izv. Nedelja, 11.: ob 15. «Madame Sans Gene». Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sabin-ke». Izv. Ponedeljek, 12.: «Za pravdo In srce». E. Liublianska opera. Sobota, 10.: «Toska». B. Nedelja, II.: «Vrag in Katra». Izv. Ponedeljek. 12.: Zaprto. Marijonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 11.: ob 15.: «Mrtvec v rdečem plašču», ob IS.: «Doktor Faust». • LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Gledališka uprava nam sporoča: Polovica tekoče gledališke sezone Je prekoračena. Zato je umestno, da se ozremo po dosedanjem gledališkem delovanju in razvijemo obenem repertoarni načrt, katerega bo skušala gledališka uprava izvesti do konca sezone 1922/23. Do zdaj nam je dala drama 20 del. Med temi je 5 originalnih slovenskih (Hlapci, Romantične duše. Kralj na Betajnovi, Za pravdo in srcc, Peterčkove poslednje sanje), 3 angleška (Othello, Jack Straw, Črna dama Iz sonetov), 2 francoski (Madame Sans Gene, Čudež sv. Antona), 3 nemška (Krojaček junaček, Vojičck, Ugrabljene Sabinke), 1 nordijsko (tiedda Gablcr) in 1 madžarsko (Liiiom). Opera jo do zdaj naštudirala in vprizorila 15 del in sicer: izvirno slovensko opero «Gorenjski slavček», 3 češke opere (Ta-jemstvi, Jcntifa, Vrag in Katra), 2 italijanski (Seviljski brivcc Mcflstofeles) ir. nemško opero «Nižava». Iz prejšnje sezone so se deloma ponovile ter deloma na novo naštudiralc opere «Prodana neve- i sta», «Triptychon», «Carmcn», «Lakmc», «Butterfly», «Rigolctto» m «Tosca». Do konca tekoče sezone se nameravajo vprizoriti v drami še naslednja dela: Shakcspea rejeva komedija «Kar hočete», Ogrizovičeva «Uasanaginica» z gostom Markovičcm Iz Zagreba, Shawova komedija «Cezar in Klcopatra», Čehova drama «Čcšnjev vrt» in komedija Rostanda «Cyrano de Bcrgerac». Iz prejšnje sezone se ponove «Hamlet», «Revizor» z Markovičcm v vlogi poglavarja ter v po-čaščenje spomina dr. Ivana Tavčarja dramatizacija njegove novele: «Otok in Struga». Operno osobje pripravlja VVibrove-ga «Čarostclca» ter Humperdickovo opero «Janko in Metka». Tudi so že razdeljene vloge za Mozartovi operi «Figa-rova svatba» in «Don Juan» ter za Wa-gnerjevo opero «Tannhšuser» in Verdijevo «Aido». Med drugim se bodo izvajale Čajkovvskcga opera «Onjegin», hrvatskega skladatelja dr. Božidarja Sircle opera «Novela od Stanca», Blechova opera «Zapečaten», izvirna slovenska Ipavčeva pantotnina «Možiček», Miroslava Villiar-ia opera «Lopudska sirotica» ter Verdijevi operi «Trajata» in «Aida». Budgctne 1 k on Le rt. katerega priredi danes pojuldne ob pHtrch v dvorani hotela Union orkester Dravske div. oblasti pod vodstvom dr. Josipa f.erina, ki bo izvajal isti program kakor v pondeljek na koncertu. Pred vsako točko bo podal dr. Pavel Kozina k^tko analizo skladbe. Sedeži ! po 3 L»in. stojišča po 1 Din, so od 2. ure kov s puško v desni in pištolo v levi, za konji pa Petkovšek. Orožnik Garibaldi je hotel ustaviti čuden sprevod, toda Beštokov ga Je nenadoma zgrabil za prša In vprašal, kaj hoče. Ko pa Je prispe! še orožnik Kravos, Je Beštokov opazil nevarnost in zbežal v Hotedrščico, kamor sta zbežala tudi oba tihotapca, oba ¡dalje na piodaj pred koncertno dvorano, i kortja pa sta ostala v rokah orožnikov, ! «Gledališki list» št. 21 prinaša po- I ki so zadevo takoj ovadili finančni kon-!eg repertoarja drame in opere tudi pod tr0H. Razno» zanimivosti. Kot priloga na umetnem papirju sliko g. Petka, člana uramc. Spori Razdelitev kolajn za prvenstvo Slovenije v lahki atletiki za leto 1922 se vrši v torek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Tivoli. Sodeluje orkester in pevski zbor. Vabljeni so člani športnih klubov in športu naklonjeno občinstvo. Nogometno sezono v Ljubljani otvori SK. Ilirija 18. in 19. t m. Igrala bo proti zagrebški Iliriji ali proti S. V. Iz Beljaka. Jutri, 11. t. m. absolvira z dvema moštvoma poskusne tekme proti Hermesu in Jadranu. Pričctek prve igre ob pol 3. uri, druge igre ob 4. uri. Vsi trije klubi imajo za seboj redni zimski trening, posamezni igralci bodo torej že popolnoma v formi. — 1. in 2. aprila gostuje v Ljubljani proti Iliriji Turn- u. Sportverein München 1850, 5. in 6. maja praška Sla-vija. Porotniki so z 9 glasov! zanikali glavno vprašanje o zlorabi uradne oblasti nakar je g. predsednik razglasil oprostilno razsodbo. Obtoženec je menda napačno razumel predsednikovo zatrdilo, da Je — prost; šele ko mu je tolmač to po domače dopovedal, se ie zadovoljno nasmehnil in priklonil. Objav o * Pričctek mladinske predstave «V kraljestvu palčkov», ki jo priredi «Atena» v pondeljek v ljubljanski operi, bo radi notranjih vzrokov ob pol 6. popoldne in ne ob 6. uri, kot je bilo prvotno poroča-no. Vstopnice se razpečavajo v predpro-dajl in na večer predstave pri blagajni opernega gledališča. Predstava Ima krasne plesne točke in uložke solo plesalke male Zoricc Turkove, katere je naštudirala gospodična Spirkova. Diletantske predstave so velike koristi za našo mladino In imajo nešteto vzgojnih momen- A1ARIEORSKA POROTA. Maribor, 9. marca. Tat Iz navade. Interesantni zločinski tip Je stal popoldne pred tukajšnjo poroto: 32lctni Simon Fišer, rudar iz Zabljeka v SI. Bistrici Na vesti le imel nič mani kakor 7 predrznih vlomov in tatvin in še pet drugih hudodelstev. Pri vlomih se je zadovoljil z vsako stvarjo: kradel je perilo, obleke, kokoši, prašiče, zlatnino, monštrance, kelihe, z eno besedo vse, kar mu je prišlo pod roko. Izdajal se Je za detektiva in uradnika, hodil oborožen naokoli in kradel tudi po jclnišnieah, iz katerih je znal spretno pobegniti. Bil je tudi v hrvatski legiji v Zalacgerszcgu na Madžarskem, odkoder pa Je dezertiral po dveh mesecih. Na vsak način izveden kriminalni tip, ki se je pojavljal sedaj pot tem sedaj pod onim imenom. Med vojno, leta 1918, je vlomil v hlev Franca Cvajnerja v Leohnu, odnesel prase in štiri kokoši in izginil. Od prevrata do leta 1920 Je bil pri svojem stricu v Braunschweigu. dne 26. aprila pa se ie nenadoma pojavi! v Pečini, kjer Je vdrl v hišo Antonije Bohakove in ji ukrade! skoro vse perilo. Ko so ga ljudje zas?-člli in preganjali, je streljal nanje. Končno je bil aretiran in oddan v zupore | okrožnesa sodišča v Mariboru, iz kače- tov. Otroci se privadijo sigurnosti v na- j rih pa je z več tovariši pobegnil že 22. stopu, pravilne, lepe, razločne govorice. junija. Prežasal Je železno mrežo I JlllllJU. I JV .v-....-............ vzbuja se v njih sm:sel za petje ter mu- j cknu cc;;c, in sp]ezai po rjuliaVt na tla. ¡kalnost. . ; precj begom so ubežniki pokradli še po * Mladinski koncert v Ljubljani. Opo- j (rebn0 per;Io. Fišer no sporočilo-«Pisarna Nj. Veličanstva kralja je obvestila predsednika ministrskega sveta, da poedina ministrstva predlagajo Nj. Veličanstvu v podpis ukaze, glede katerih često ne obračajo dovolj pažnje. ali so «kazi pravilni in sli se ¿ploh morejo izvršiti, ne da bi izzvali nasprotje s pozitivnim zakonom.» — «Riječ», ki objavlja ta dokument, dostavlja: Prvenstveno je v zgodovini, da mora ministre, ki so prvi pozvani xa čuvarje izvrševanja zakonov, najvišje mesto svariti pred nezakonitostmi! In nikdar — dostavljamo mi — že ni bila nobeni vladi izrečena ca tak način nezaupnica vladarial nami nikogar, ki bi se ob 10. dopoldne ne udeležil javnega protestnega zborovanja v «Ljudskem domu». Pokažimo, da nas ie bsda uašla strnjeno v enotno fronto. O. Z. javnih nameščencev in vpo-kojeneev ter vsa železničarska udru-žetija. — Bavarska se hoče odcepiti od Nemčije. V Bavarski je bila zadnje oni odkrita zarota, v kateri je zapletena ccla vrsta odličnih nemških osebnosti. Zarota ie imela namen odcepiti Bavarsko od Nemčije ter Jo združiti z alpskimi deželami ter na ta način stvoriti v Srednji Evropi novo državo. Vladar te države je ime! postati princ Ruprecht Bavarski. V zaroto so zapleteni samo politiki in možje katoliškega prepričanja, ki so v zvezi z avstrijskimi katoliki hoteli osnovati avstrijsko-bavarsko monarhijo. Mus-solini Je baje za ta načrt vedel, ter ga na tihem — podpiral. — Grške vojaške priprave v Traci-jš. Grške vojaške priprave v Traciji so baje popolnoma končane. Generalni štab VI. armade je že na svojem mestu, a vrhovno poveljstvo vojske se nahaja v Drami. Obmejna mesta so gosto zasedena z vojaštvom, vzdolž reke Marice pa so izkopani jarki in nameščeni topovi. Sokolsko društvo v Šiški ima danes ob 20. v šoli predavanje «2ena in So-kolstvo». Predava sestra Mira Engclma-nova. — Zdravo! Društvo za zgradbo Sokola I. v Ljubljani ima danes v soboto ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Taboru svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Sokcl v Šoštanju priredi Jutri, v nedeljo ob 15. v dvorani hotela Union v Šoštanju «Naraščajev dan» z bogatim, pestrim sporedom: 1.) deklamacija: So-kolska himna: Z.) nastop ženske dece s 4 prostimi vajami; 3.) deklamacija; 4.) nastop moške dece s 4 prostimi vajami; 5.) nastop ženskega naraščaja s 3 prostimi vajami; 6.) dcklamacija; 7.) orodna telovadba moškega naraščaja: bradlja in skok; 8.) moška deca, proste vaje: 9.) nastop dece na gredi: 10.) ženski naraščaj, Vidmarjeve vaje. Nastop vsega naraščaja In nagovor. Cene prostorom: Sedeži I. vrste 8 Din, II. vrste 5 Din, 19. t. m. cb 15. uri pa se uprizori velika tat,ernaklja monštrar.co In gornje dele zgodovinska slika iz dobe preganjanja j cib0rijcv, iz zakristije pa dva keliha. Pri kristjanov v Rimu «V znamenju križa», vjntT1u' sj je svcti] s svečo In s tovariš kadil cigarete. Vse zlate predmete, ki ji! je stolkel na drobne kosce, je skril pr Sv. Archu na Pohorju in jih prodal Jako- hauser». Charpentierejcva opera «Luiza», ki Je gledališkemu občinstvu gotovo že v najboljšem spominu iz lanske sezone, se namerava ponoviti. Vlogo očeta je naštudirai g. Betetto. V sezoni 1922/23 dobi vsak abonent 48 predstav in sicer 24 dramskih in 24 opernih. Do konca razpisanih predstav za abonmane, t. j. do inkl. 12. marca, bodo Imeli abonentje sledeče število predstav: V drami: red A 15, red B 15, red C 15, red D 16, red E 16. V operi: red A 14, red B 15, red C 15, red D 14, red E 14. Od 12. t. m. dalje dobe gledališki abo-1 nentje v drami še sledeče število pred-1 stav: red A 9, red B 9. red C 9, red D 8, red E 8. V operi: red A 9, red B 9, red C 9, red D 10, red E 10. Narodno gledališče v LJubljani spada enako kakor Narodno kazalište v Zagrebu, Narodno pozorlšte v Beogradu ter gledališča na Dunaju, v Pragi itd. med stalna gledališča, ki imajo celoletnc, to- j rej 12 mesečne abonmane in ne 6 ali 7 j mesečnih kakor n. pr. gledališča po Ita- j 1IJI. Nova sezona 1923/24 se prične si. oktobrom 1923. Do tega časa traja sezona 1922/23. Gledališka uprava bo skušala odigrati vse predstave, katere Je obo-nentom še dolžna, pred gledališkimi počitnicami, torel do 20. Junija t. 1. Ce bi pa to vsled katerihkoli zadržkov ne bilo mogoče, se bodo odigrale preostale, abo-nentom drl/ne predstave, pred pričetkom sezone 1923/24, t. 1. trkom septembra t. 1. kakor se to vrši po drugih mestih. Novi abonenti za predstave, ki se bodo za abonmane še v naznačenem številu izvajale, se še vedno sprejemajo in vabijo. Prijavijo naj se v knjigovodstvu uprave Narodnega gledališča v Ljubljani (dramsko gledališče, pritličje), kjer so jim na razpolago vsa podrobna pojasnila. Cene abonmanov so nespremenjene in v skladu s številom predstav. • Opozarjamo na slnfonlčni koncert rutmke Dravske divizije v pondeljek v Unionti. — Predprodaja vstopnic v Matični kn;igami. Pri predstavi Dvo/akove opere «Vrag in Katra» r nedeljo dne U. marca poje vlogo knegin;e ga. Thierry-K.iv čnikova. vlogo M.irbuela g. Betetto, vlogo Lnoifer.a g. Zupan. Predavanje o «Harmoniji barv» v riro"tvu «Soča». Odbor društva «Soča» * Ljubljani opozarja svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo na predava-' :n ki se vrši v soboto dne 10. mar^a r salonu «pri Levu». Predava g. profj- j w>r in umetniški risar Paša Saritel o pri kateri bo nastopilo čez 60 oseb. •V spomin rajnke Ivanke Jenko, go-stllnlčarke pri Draščkn so darovali strelci kluba Triglav v Ljubljani 113.75 Din ! bu Orzineku, ta pa zlatarju Tratniku v za Dečji dom. ! Mariboru, ki je zadevo javil policiji. V • Dobro poznana oseba, ki Je v sobo- nevarnosti Je Fišcr zopet zginil in s: to na plesnem venčku v garderobi vzela p0]-avi| 7. mijii 1922 v gostilni Martin: dežnik, naj ga izroči v upravi «Jutra» | Ambroža v Spitaliču. Tu se Je izdal zs sicer se bo sodnijsko postopalo.___; detektiva, ki zasleduje nekega kaznjen- " ~ ca, ponoči pa skušal vlomiti v župnišče • kar pa se mu ni posrečilo, ker se mu }c j zlcml! ključ. Dne 31. maja ponoči ga do-f.JUBLJANSKA POROTA. bimo že «na delu» v konsumnem društvu Ljubljana. 9. marca. I pri Sv. Lovrencu, kjer je odnesel malen- Dva Rusa-mohamedanca. kosi ® 74-°°° K fcIaga' ^^ ic poteTO Danes sta se zagovarjata pred poroto dva bivša Vranglovca, doma iz tverske guberniie v Kavkaziji, sedaj finančna pripravnika na Uncu oz. Hotedrščici. Oba sta moiiamedanske vere. Dopoldanska razprava je bila posvečena Titu Bugovu. Dne 19. septembra so se delavci Andrej In Rudolš Bratina, Andrej in Franc Vidic, Andrt.1 Bizjak in Avgust Blaško odpravili iz Dola proti Godoviču preko državne meje v Jugosla dalje časa prodajal ko raznih kraiie Dne 23. Junija so orožniki napravili konec njegovemu pustolovstvu in ga zopc izročili okrožnemu sodišču v Marlborr. Obtoženec je danes prizna! vse tatvine in vlome, zanikal pa, da bi se kdaj Izdaja! za detektiva. Za svoje pustolovske življenje ie dobil 8 let težke ječe. Prekmurska zastrepljevalka. Danes se Je razgrnilo pred porotni-sodiščem kos tipičnega življenja našli vijo z namenom, da bi tihotapili tobak.' prekmurskih domačij. Bivša posestnici Blizu Trate še na italijanskih tleh, jc Terezija Skerlakova je izročila posestv; skočil nenadoma pred nje ruski finančni pripravnik Tit Bugov, nameri! proti njim samokres in jih pozval, naj takoj pomc-čejo svoje denarnice na tla. Prestrašeni tihotapci so to tudi takoi storili. Bugov Je izpraznil vseh šest denarnic in se polastil 1875 lir, nato pa ukazal tihotapcem, naj poberejo prazne denarnice ¡11 se odstranijo. Da bi jih zanes'jivo prepodil, jc oddal za njimi še 5 — 6 strelov. Vidic In Blažek pa sta se kmalu vrnila in Javila rop orožnlškl postaji v Hotederščici, nakar je bil Bugov, ki je izročil carinarnici samo 430 lir, ostalo svoto pa si pri-držal, aretiran. dvema sinoma, ki sta se poročila In se vsi skupaj živeli naprej pod eno strebc in skupaj gospodinjili. Stara prevžitkari-ca Je kuhala in sploh gospodinjila pc hiši, sina pa sta s snahama delala na polju. Ker pa sta tudi snahi hotele gospodariti. jih je pričeta prevžitkarica sovražiti in ie imela posebno Jezo na snahe Čilo. Nekega dne v novembru so zopet mladi vsi delali na polju in prevžitkaric.: je pripravljala doma večerjo. Vsakemu '.<■ zvečer postavila na določeno mesto kronik z juho. Ko je pričela Čila Skrjakovs jesti, je kmalu začela tožiti, da jo grize v želodcu in čuti potrebo, da bi bruha- Bugov je odločni zanikal, da bi imel j la. Ko je dala nekaj žile Juhe svoji hčer namen, omenjene tihotapce oropati. Po ki, js prevžitkarica branila, češ otrok je službenih predpisih je imel pravico, da fe jedel. Cil'n mož i- premešal juho in jih je ustavil, čeprav ni bil v službi. Tu- videl na dnu krožnika drobna rumena di Je «zaplenil» samo 450 ne pa 1875 lir. | zrnca v obliki finega peska. Stara je na Porotniki pa niso verjeli njegovemu za- to omenila: «če bo fertik bo fertik». Ja-govoru in so potrdili vsa tri vprašanja noš šterlak je spravil ostalo juho v stek-glede ropa, nakar Je bil Tit Bugov, ker i ]«nico in odšel z ženo k zdravniku v se je dejanje zgodilo na italijanskih tleh, kaznovan v smislu italijanskega zakona na 18 mesecev težke Ječe. Križevce kjer ji je zdravnik izpraznil želodec. 2ena Je čutila v žclodcu bolečine in Je še večkrat bruhala, kakor njena hčerka Jirma. Zdravnik dr. Muster v Popoldne se je zagovarjal Vrarglovec Križevcih je posla! preostanek Juhe \ aj Beštokov. finančni pripravnik v Ho-; Ljubljano, kjer so po analizi ugotovili, da je bil v juhi v Izdatnih množinah arzen. Obtožnica dolži prevžitkarico hudodelstva poskušenega zavratnega umora, ker Je izključeno, da bi kdo drug natresel v juho arzen. Obdolžcna pa seved? odločno taji krivdo. stojišča 3 dinarje. Vse prijatelje mladine ! «principih barvne harmonije s poizkusi», j • vahi k obilni udeležbi odbor. «-ZaCotot ob pol devetih. v«too proat. i Maj tederščicl, radi zlorabe uradne oblasti. Dne 30. novembra Je ime! Beštokov nočno službo na meli pri Hotedrščici. Pred-r.o Je nastopil službo. Je popival v neki gostilni, v kateri so se nahajali tudi Vipavci. Tihotapec Jakob Petkovšek je pro dal nekemu Vipavcu par konj ra 22.500 K. Ko sta se ponoči orožnika Peter Kra-ves In Frar.c Garibaldi vračala iz službe domov, sta naletela oa državni meli na Skerlakova je tudi danes tajila krivdo. Porotniki so soglasno zanikali krivdo, nakar je bila oproščena in se Je prevžitkarica s snahe vrnila zoDSt v PrekmurJ» domače vqsîï * Slovesna zaprisega novega ljubljanskega župana dr.ia. Ljudevita Perica se vrši v torek, dne 13. marca ob 11. dopoldne v dvorani mestnega magistrata. * Palic v Ljubljani. Po naSih informacijah prispe Nikola Pašič nocoj okrog 8. ure v Ljubljano. Njegov prihod se dosedaj strogo prikriva ter "o odrejeni najobsežnejši varnostni ukrepi. Pred kolodvorom in po vseh ulicah, koder se. pelje Pašič s svojim spremstvom, bodo koncentrirani moč- oddelki policije in detektivov, ki so orrani tudi iz Maribora, Zagreba in pridejo z izvidnim vlakom. Pašič bo stanoval v palači pokrajinske uprave Bleitvcisovi cesti. Nedeljski radi-Lalski dopoldanski sestanek v Narodnem domu se bo vršil pod najstrožjo kontrolo in pri zaprtih vratih. Radikali ga proglašajo za «zaupni sestanek». V nedeljo do[>o!dne se vrši tudi vr-liko demonstracijsko zborovanje celokupnega državnega nameščenstva v Ljudskem dornu. Ker se g. Hribar boji. da bi [>o tem zboru prišlo pred Narodnim domom do demonstracij, bode vie ulice, kj vodijo na Bleivveisovo cesto in pred Narodni dom. najstrožje zastražene. Tudi se govori, da bo zborovanje državnih nameščencev v '.idnjem hipu prepovedano. Vse te Hribarjeve priprave so pravzaprav nedostojne žalitve Ljubljančanov, ki h. kakor izgleda, hoče g. Hribar za vsako ceno predstaviti svetu kot tol-oo krvoločnih atentatorjev. Taki varnosti ukrepi, kakor za g. Pašiča, so običajni na Portugalskem, kjer vsa-*:ih 14 dni postrelijo kakšne ministre n |>a v nekaterih državah Južne imerike, kjer je na leto po 12 revolucij. * Branislav Nušič je pred par dnevi obolel za šenom. * Zagrebški občinski svet in izpraznitev Sušnka. Na včerajšnji seji zagrebškega občinskega sveta jo župan pozdravil izpraznitev Sušaka in tretjega pasu v Dalmaciji in izrazil veliko veselje Zagrete, da so je Sušak vrnil zopet v okrilje naše države, ol>-snem pa obžaloval, da še ni izvedena evakuacija Baroša in Delte. Naglašal je istočasno, da ječi še na stotisoče haših rojakov pod tujim jarmom, r.a hatere hrvatski narod nikdar ne sme pozabiti, ampak jih podpirati moralr.o in materijalno. Sušačkemu magistratu bil poslan brzojavni pozdrav zagrebške občine. * Izlet «Orjtine» v Blograd. Povojem evakuacije tretje con? v Da Ima-j ji prirede vse organizacije «Orjune» •¡kupen izlet na jugoslovansko Primorca v Biograd ob morju. Za to priliko > dal gor-p. Žiga Kopajtič, predsednik Jadranske plovitbe. na razi>olago arobrod, ki bo izletnike prepeljal s ¿'.išal-a v Biograd. - Univerza v Skoplju, Za docent?, hrvatsko - srhske Uprava Zacrrebačkog zbora upozont nlc 1238.2, račun začasne razmene 297.6. intcrescntei koji na II. sajtnu izlaže državni dolg 2960.0 (— 1.6), vrednost izlaža predmete, uvožene iz inostranstva, da državnih domen 2138.3, saldo raznih ra- ga!ni ¡^^ p0;0?0m garantirati iznos car čunov 43 2 (— 9.9). Skupaj 8o56.5. ; r-me_ ako 5e UVOii UI t predbilježc-Pasiva: vplačana glavnica 18.4, rezerv--! p03tUpak. Inačo se savjetuje strankama ni iond 4.9. bankovci v obtoku 5353.8 f-f da sajamsku robu, koia i onako ostaje 99.2). državni račun začasne razmene j redovito u zemlji od:nab ocarine. Sajam-297.6, državne terjatve 289 8 (— 130.1), ;sUa roba (UI0r0i) „j* oproštena od pla-razn- obveznosti 453.3 (+ 7.2), državne ¿anja carine, več podloži ocarln.enju kao terjatve za založene domene 2138.3. Skupaj 8555.5. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza 9. t. m.: baška pšenica, ponudba, 450, rž 400, ječmen dva vagona po 315, oves 287.50, sremski dva vagona po 295. koruza srem bilo koja druga trgovačka roba prama odredbama carinskoga tarifa. Jedina pc godnost za sajamske predmete je ta, da se pošiljke smatraju hitnim i usiovui ekspcdlcija odinah obavlja. U popratnim dokumentlma (svjedodiba porijekla i faktura) ima se naznačiti, da su predmeti odred.eni za II. zagrebački sajam. Izvoz iz Madžarske se je v zadnjets tudi glavnemu volilnemu odboru pregle dovanje volilnih spisov, bo deželno sodišče vsem voliščem izven Ljubljane podalo litografirane zapisnike. Volilni odbori naj uporabljajo ta zapisnike, ki naj jih primerno izpolnijo. * Izvidnica. V včerajšnjem «Jutru» ; vsled česar je bil aretiran in odveden v občinske zapore. Iz doslej Pe nepojasnjenega vzroka se je pa slama v zaporih vnela in se je nesrečnež v dimu zadušil. Umrli je imel na čelu od močnega udarca izvira:očo rano ter mu baje manjka okoli 3000 Din denarja In dva prstana. ska nova, 4 vagoni po 242.50 — 245, koruza baška nova, 5 vagonov po 250.; času zaradi ukinjenja, izvoznih omejitev smo javili, da se pripelje g. Pašič v Lju- j p0 mestu T3e sočustvuje s pokojnikom, bljsno v posebnem vlaku z izvidnico. v poseonem viaKu z Pod imenom izvidnica ali izvidni vlak razumemo posebni vlak, ki vozi pred pravim posebnim vlakom, ki so v njem vozi potnik posebnega vlaka. — Dosedai beležimo v železniški stroki pač posebne vlake z izvidnico pri oficielnem potovanju vladarjev kake države, da bi pa imel ministrski predsednik, osobito ako se vozi na agitacijske shode posebni vlak in celo izvidni vlak — nam dosedaj ni bilo znano. Ministri in celo člani vladarskih hiš se vozijo z navadnimi vlaki — saj posebni vlak preveč stane. No, g. Pašič Ima na razpolago nele posebni vlak, temveč celo izvldn;co. — Pa pravijo, da ni lokomotiv in denarja. Kdor to trdi... * Nižji uslužbenci nar. soe. Bavdeku. Prejeli smo sledeči dopis: «Uslužbenci neuradniške kategorije najodločneje protestiramo proti izjavi nar. soc. Ravdeka na manifsstacijskem zboru naprednih jav nih nameščencev dne 8. marca 1923, češ da bodo nižji uslužbenci glasovali proti Re:snerju. G. Bavdek zastopa le peščico nezadovolnežev, katere je demagoSko poziva! na maščevanje, a nima nobene pravico govoriti v imenu nižjih nameščencev. ki smo ga tudi takoj kar naj-odločneiše zavrnili. Izzivalni nastop Bav-deka obsojamo, ker je hotel izrabiti položaj v politične namene, nar. poslancu Reisnerju pa izrekamo popolno zaupanje in pa prosimo, naj v bodoče skuJa čim-preje rešiti zamotano pragmatično vprašanje in da nam pribori z neumornim delom tako socialno stališče, da bomo tudi mi primerno nagradeni za delo v službi. Vso to pa nam more izvojevati v teh neurejenih razmerah le poslanec Roisner ki je bil zelo simpatičen in šaljiv mož ter splošno priljubljen. Govori se. da je padel kot žrtev zavratnegi zločina. V «vezi s tom se je izvršilo več aretacij. * Na potu v Šola utonil. Sedemletni posestnikov sin Jos:p I e'nik iz Hrastja je v pondeljek utonil v potoku pri Lim-bušu. Na potu v šolo mu je na neza-grajeni brvi spodrsnilo. Padel je v potok in utonil. Strašna rodbinska drama pri Ilirski za marc 5 vagonov po 240, za april dva vagona po 257.50, fižol, cn vagon, ponudba 440, moka «0» ponudba 655, otrobi, panimate vreče, en vagon 160. Zagrebški žitni trg (8. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 445 — 452.50, rž 350 — 420, turščica žolta nova 242.50 — 270, bela umetno posušena 295 — 305, Ječmen za pivovarne 325 — 400, za krmo 295 — 310, oves 295 — 305, fižol 425. moka pše-niina «0» 662.50 — 687.50, .2» 637.50 — 662.50, «4» 612.50 — 637.50, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 170 — 190. debeli 225 — 250. Tcndcnca mirna čvrstej-ša. znatno dvisni!. = Ponovno nazadovanje dinarja. Dinar, ki so je pred nekaj dnevi znatno Bistrici V Tominjah. nedaleč, od Ilirske . Bistrice, ie posestnik Jagodnik skril sod j popravil, je zopet oslabel. Kakor jav,a-bi bilo treba pla- 1 iz Za-reba, so tamošnji bančm krogi slivovke v seno, da ne bi bilo treba pla Sati davka. Oče in sin pa se nista dohro razumela. Prepir je bil vsak dan hujši in ko so prišli finančni uradniki v hišo, je oče iz maščevanja ovadil sina. da ima slivovko skrito v senu. nakar je moral sin plačati 5000 lir globo. Te dn! se je med očetom in sinom vnel prepir znova. Vmešala se je tudi mati. V jezi je pograbil sin sekiro in ulii! z njo najprej očfta. potem pa še n-ater. Hiša ja bila mišljenja,, da so ponovni padec izzvalo ameriške prodaje dinarev, ki se razvijal v Trstu in ki stojijo v zvezi tudi s tem, da se dolarski čeki v tuzemstvu ne morejo izplačevati v dolarjih In da se potem zato prodajajo dinarji v inozemstvu, da bi so mogli dobaviti dolarji. Vesti, ki poročajo o z Dunaja delujoči kontermini bank, ki da žele pognati v višino devize in s tem prisiliti Narod- polna krvi. lobanie razbite. Otroci, ki n0 banko' da bi dražje prevzemala doli tre?Jino ekspertnih deviz, se ozna * Marlborski radikalci in aretirani Or-junašl Iz Maribora nam poročajo: Vodi verzi ;e od tamošnje filozofske faktn-. ¡n bomo zat0 tu(|; v ogromni večini zani tete enoglasno izvoljen g. dr. Peter y!aSovali. Prizadeti. B u 1 a t. dosedaj sekretar filozofske ! iakultete v Zagrebu. Prof. Bulat je | ^___ -tadom Dalmatinec, po mišljanju odlo-j^pj in in idealen Jugoslovan. Razvese-' i.iivo je, da univerza v čisto srbskem ailjeju voli Hrvata za docenta narodnega jezika. * «Glasbena Malica», ljubljanska v Mariboru. Danes ob 16. uri prispe ljubljanska «Glasbena Matica» v Maribor in priredi zvečer koncert. Mariborčani pripravljajo Matičarjem slo vssen sprejem z godbo. * Mednarodna organizacija novinarjev. V maju «e v Parizu vrši novinarska konferenca, ki naj ustvari bazo ¿a oživotvorenje svetovne novinarske organizacije, kakršna je obstojala pred - ojno. K sodelovanju bodo pozvane tudi novinarske organizacije držav Male antante in poljske republike. * Pred novim valom draginje. Iz Beograda poročajo, da namerava vlada opustiti doseilanjo probibitivno politiko napram izvozu žita in m„kc '.€7 znižati izvozne carine za več nego rolovico. Izvozničarski krogi prit iskalo, da bi se uvedel sploh prosti izvoz žita. ali se vsaj carine reducirale ra četrtino. Odločitev še ni padla. Ven ar že dejstvo, da se o stvari rnznru"-ija, povzroča špekulacijo žitnih baronov a la bausse in dviga draginjo. Obe-iajo se nam vedno l^oljši časi. * «Lavoratore» «stavljen. Tržaška 'refektura je iz ozirov javnega miru 'n reda do radaljne odredbe prepovedala izhajanje glasila tržaških komunistov «Lavoratora». Kakor smo že poročali in se naši čitatelji gotovo pominjajo. je bilo nedavno tega aretiranih več urednikov «Lavoratora», ki so bili osumljeni, da so skupno z drugimi komunisti v Italiji pripravljali nov komunistični pokret proti sedanjemu režimu. * živinski sejmi v Ljubljani še nadalje prepovedani. Veterinarsko • redarstvene naredbe z dne 20. decembra 1022. štev. o355, je pokrajinska uprava glede območja mesta ljubljanskega razveljavila, ker je slinavka in parkljevka ponehata. Ostane pa še dalje v veljavi prepoved izvrševanja živinskih sejmov v mestu ijubljanskem. ker se še vedno v večjem obsegu pojavlja slinavka in parkljevka v političnem okraju L.lubranska okolica. * Imenovanje v državni službi Za taj-fiika 2. razreda pri oddelku za veterinarstvo sta imenovana: Širaen 1 i b e r t, do- 16] državni vaierinar ori okiaicem ela- mariborskih radikalov nočejo nič j vedeti o pristaš'!) svojo stranke, ki so bili tudi aretirani zaradi napada na Ci-rilovo rskarno. Če jih na to njihovo moralno obveznost ls oddaleč spomnimo, odgovore takoj s celimi članki gnoja. Ugotavljamo tore«, da so štirje izmed aretiranih Orjunašov celo podpisali radikalno kandidatno listo in jih je torej tre ba šteti v kroge radikalne stranke, čeprav jih hočejo ni:hovi tovariši utajiti. • Na adreso Južne železnice. K svoje-časnim noticam pod tem naslovom nam je došel sledeči dop;3: «Gospod uredniki Notici št. 45 in 49 Vašega cenj lista pod naslovom «na adreso Južne železnice» sta nama prinesli napad v ljubljanskem radlkalskem glasilu cjutranje no vosti». Dopisnik iz Maribora naju lažnji-vo in na denunciantski način napada kot uradnika Južne žcleznice in kot pristaša demokratske stranke. Predbaciva nama. da lelujeva «pri vseh teh napadih na čast nai.li predstojnikov in na delavske interese» kot «znana demokratska dvojica». Pripoveduje namreč, da je izšel v «Jutru» dne 28. februarja «osebni napad na. našega obče spoštovanega gospoda ravnatelja (mišljen je gospod ravnatelj inž. Serra)» ter da bo zaradi tega napada ravnateljstvo Južne železnice umaknilo svoj predlog, da se izplača mariborskemu delavstvu mezda za svoječasno devetdnevno pasivno rezlstenco. Očivid-no jo, da se skriva pod naivno krinko anonimnega mariborskega delavca nekdo iz strnjene vrste ljubljanskih 98 radikalov. Ker hudobnega denuncianta ne po znava, nama ne preostaja drugo, kot da toživa odgovornega urednika «Jutranjih Novosti» v obrambo najine časti. Z ozi-rom na najino službeno razmerje nasproti Južni železnici Vas pa gospod urednik uljudno prosiva, da potrdite, da nisva prav nič sodelovala pri takolmenovanih napadih, iznešenih baje v «Jutru» od 28. februarja. Zahvaljujeva se ter beleživa udana Miroslav Gregorka, Franc Planin-šek, uradnika Južne železnice v LJubljani». (Uredništvo radevolje potrjuje, da gospoda Gregorka in P!nn:nšek nista v j n kakršni zvezi z zgoraj citiranima notica- i ma. Radovedni smo, zakaj «Obratno ravnateljstvo» ne smatra za umestno, da bi nastoplo pri radikalskem listu z energično izjavo ali pojasnilom v obrambo dveh svojih uradnikov, ko smo vendar nedavno čltali tako gi-iljivo Izpričevalo no vpitje. Ubijalec, ki ga je preganjala vest, je zbežal, vzel s seboj vrv in se potem obesil. Sodil se je sam! Krvav boj s tihotapci Pri «Ravbar- ujejo za neiočne. K ponovnemu padcu ;e pač pripomoglo to, ker je razvoj vrednosti dinarja preveč prepuščen samemu sebi. Kakor porast tako je tudi padec komandi» pri Postojni sta hotela posest- Povzročila v prvi vrsti mednarodna žpe . t'iilo/tiiq nrnt i ! ~ oteri enrirt r» »-r» m «i 1 r\ nt. nik ftkrlj iz Pp. Zemona in posestn-kov -in F. iz Smerji pri II. Ristrici vtihotapiti 5 konj. Zalotila ju je finančna stra-aje re6no poškodovana. Tudi ponoči se •dišijo v vasi streli iz lovskih pušk. Človek bi si skoraj ne upal "eč na cesto podnevi, ponoči seveda še manj. * Aretacija znanega verižnika z valutami. Na Opčinah pri Trstu je bil areti-an tudi v Ljubljani dobro znani verižnik valutami, SOletni Viktor Znideršič, ki e svoječasno ozoljufal z napačnimi čeki Rskomptno banko v Zagrebu za 200.000 !ir in nato pobegnil v Gdansko. Tamka.i ie bil sicer kmalu aretiran, a «o mu je 'cm.ilu posrečilo pobegniti, nakar se je ootikal po Nemčiji. Pred nekaj dnevi se ie v nadi, da je njegov zločin že pozab-'jen, zopet vrnil v Trst, kjer pa so ga na Opčinah takoj prijeli in izročili sod;-•čn. ?.n:deršle je tudi osumljen, da je ogoljufal zagrebško tvrdko Grivičič za 'fi.000 lir. * Milijonska poneverba pri zagrebški Iržavni blagajni Pri zagrebški državni blagajni so prišli ra sled milijonski po-leverbl. Pri pregledovanju knjig so opa-•ili, da neka pobotnica ni vpisana v rlavni knjigi. Pri nadaljnji reviziji se je našlo še več takih pobotnic. Izvršila se o škontraclja, pri kateri se je dognalo, la je poneverjenih nad milijon kron. ^um ie letel na knjigovodskega oficiala Marka Mlinariča. ki je bil nemudoma ■iretlran in je defravdacijo tudi priznal. Defravdant MVnarič je igral v Zagrebu precejšnjo vlopo. Bil je organizator uradniške stavke leta 1919. V zadnjem času je veljal kot vnet pristaš radlkal--ke stranke. Del zagrebških radikalov ga e hotel kandidirati v Zagrebu namesto Fran'ča-Požežanina, vendar pa njegova kandidatura pri prebivalstvu ni imela za-željenega izgleda. kulacija, proti kateri smo premalo zavarovani. =• Poštri pjomet s SušaUom. Dne ... marca je bil otvorjen celokupni postr-. bra-jnviti ¡n telefonski promet. Briojav-nn tPlcfonska postaja Sv. Ana pri Suša-ku je prem-hata poslovati dne 8. marca. = Nov predlog za ure-Jitev izvozne carine na moko In žito. Iz Beograda poročajo: V merodajnih krogih vlada mišljenje, naj se izvozna carina na žitarice uredi nastopno: 50 do GQ Din za pšenico, za tur»čico ostane carinska postavka nespremenjena (40), dočim naj bi moke vseh vrst imele postavke za 20 do 25 »l-:C=rZ3 due 9 marca Zagreb, devize: Dunaj 0.1355 - 0.1365. Berlin 0.465 — 0.475, Budimpešta 3.20 — 3.30, Milan 458 — 460, London 450 — 45H Ncwyork 97 — 9S, Pariz 590 — 595, Praga 288 — 290, Švica 1820 — i835, Varšava 0.22 — 0.235, valute: dolar 94 — 95, lire 452.50, efekti: Ljub. kreditna 220 — 225, Slavonska 102.50, Praštediona 1103 — 1120, Slov. eskomptna 159, Ljubljanske strojne tovarne 160, Trb. premogo-kopna 750 — 775. Oeograd, devize: Bukarešt 45 — 4? Berlin 0.48 — 0.52, Dunaj 0.1375 — 0.138-Buaimpešta 3.10, Solun 110 — 112, So-| iija 57 — 58. Praga 2S8 — 290. Pariz i 5Š5 — 590, Švica 1800 — 1810, Milan 450 — 460, Newyork 96 — 96.50, London ' 454 — 455, češke krone 285. C tirih: Berlin 0.0257. Newyork 535.75. ! London 25.19, Pariz 32.32, Milan 25.50. Praga 15.925, Budimpešta C.I75. Bukare-! šta 2.55, Beograd 5.50, Sofija 3.10, Var-I šava 0.0120, Dunaj 0.007425, avstr. žig krone 0.0075. Dunaj, devize: Beograd 734 — 736 Berlin 3.55 — 3 65, Budimpešta 23.25 — 23.35, London 334.950 — 335.550, Milan 3406 — 3415, Ncvvyork 71.325 — 71.475 Pariz 4294 — 4306. Praga 2122 — 2125. ! Sofija 414.50 — 415.50, Varšava 1.60 — ' 1.70, Curih 13.310 — 13.340, dolarji 71.151 ' — 71.450, levi 393 — 397. nemške mark-. 3.45 — 3 75, funti 333.250 — 334.250, tr j franki 4235 — 4265, lire 3372.5 — 3387.5 dinarji 729 — 733, poljske marke 1.45 — 1.75, leji 334 — 336, švic. franki 13.22C — 13.280, češkoslovaške krene 2105 — Praga: Djnaj 4.60. Berlin 16.50, Rir 163.25. Budimpcšt3 114, Pariz 2P7J?5 London 160.75, Newyork 34.10, Curil-638.75, Beograd 36. Berlin: Dunaj 2S.42. Budimpešta CS3 Milan 98.752, Praga 61.520, Pariz 124.6S7 London 97256.25, Newyork 20.748, Cur:.. 385.431, Beograd 21.845. Lastnik In Izdalatel) Konzorcii «Jutra« Odgovorni urednik Fr. Brozovič Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. ¥remensko Linh!j»ns, 9 msrea tSV'.S poročilo tiiuliliax» 8l>¡; m n'-â «niriera Kraj npavoTanja Ob ¿meni tlak Zrar na temne ratura Veter Oblačno j 1'adsviue 0 — 10 j mm Ljubljana . Ljubljana . Ljuliljaua . Zagreli . . Ueivrad , , uoaj , . 1'raca . . luoujost. . Ljubljani b> 7. 14. 21 7 7. 7. 7. 7. roinete 75f» 6 7.S6 i 75U« 756 8 75« 6 ¿by 2 75» H 757 1 nestanoT. tc 4-0 64 2-4 80 80 1-0 1 0 «o !n;»er nižia. fe sev. »ali. jug n se», vzh. m n n trezvetra olncp vzhaja ( oblačno M dež obiačao n sneg n oblačno b 6 Ž5 zebsja 20 10 IO ob 17-6& čedno, s posebnim vhcdcm ¡d vso oskrbo, išče za takci ali pozneje urauuiea. — Ponudbe pod «Pristen ta upravo «Jutru». Trgovski pomočnik dobro izvežhan v trgovini z mešanin ; blagom, 20 let star, želi premenii; službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe z navedbo plača pod „Agilen* n: P , najslabša lzns«a!la! ¿anega. Ta hip pa Trencavel in Mon-1,udi kar jih je deslej bilo!» mu roc-|tajiol ^^ Rascassa. ko odgovon Mauluvo, melanholično.; bicer je Pa \ordier moj sluga le < fleta ¿ba t rani6evar '. Si. sk0TaJ.da BljI°h m njem, obenem pa čuječno. ■ Iruzjl se mi je nekega cme, takrat, ' ¿¿o» ge Montariol ko. sem jaz prvič spoznal gospoda de dv, 6tra-no ^ ioint^Pnaca » ,Ne!> Mauluvs. «Ta mož go- «Kako čudovit plemič ste vi!» klik- r " 6 m ne Trencavel začuden. «>"e zahajate üití na dvor, niti v mesto, vedno ete i/olečeni enostavno, nikogar ne epro-.¡(.mate, . , . evo, grofe, zdi 6c mi, da bojite ljudi . . . Rej, če bi jaz imel naslov, plemiško ime . . «Vi imate svojega! Kar se pa naslova tiče, vam ga jaz rade volje odstopim, čim se bo videlo, da bi ga ?ares potrebovali Sicer pa, ali boste potem bolje sukali svoj meč? Ali bi kot plemič pojedli tega fazana z boljšal tekom? Kaj pa je potem, če ete Morda potomeo onega Trencavela, .Tofa Bezierskega. ki se je v letu 1230. uspešno upiral Ludviku VIII.. oblegal Carcassone ter iegel v hrabri borbi cče bi jaz imel plemiški naslov.» razlaga Trencavel, «bi me ona ne xiatrala za navadnega vohuna . . .» ¡'n tem mu glas podrhtava. «Ne bi me ' ¡traía na takšen način, da bi mi določila dan in uro sestanka, potem me ua pustila čakati in niti ne prišla v ■liKno ... Ne bi se skrivala pred menoj, kakor pred kugo! In če bi jej grozila opas nos t. bi jaz potem imel pravico, da jo branim!» «jNe:» vari istino!» «Hvala, gospod grof!» vpije Rascasse. ves iz sebe. «Včeraj vohun, jutri vohun, da . . . danes pa maščevalec!» «Nad kom?» vpraša MontarioL, ki še vedno sumi. «Nad Corignanom. nad SaJnt-Pria-com! Sledite mi, 5e jo hočete rešiti!» «Na pot!» pravi Mauluvs. In Montariol z glasom, "ki bi hO preplašil dvajset biričev: «Na pot!» Ko prestopi prag, stoji Mauluvs pred Rozo, njegova prijatelja odhitita v hlev po konje. Istotako Rascasse. Roza je bila slišala vse. «Gospod grof,» pravi s trepečlm 1 __1 glasom, «vaši konji so dobili dvojno ter končno pad-j^0. fudi oni so bUi deležni proslave. • • -> > Gotovo greste na daljšo pot . . Bila M dala pet let svojega življenja, če bi bila smela vprašati: Kam greste? In če bi bila smela dostaviti: Bila ja proslava za vse, eamo ne zame . . , Iz sence pa jej odgovarja drug glas, suhljat, tuj: «Odhaja, da nosi življenje na prodaj. Hej, hej! Ta pot bo morda zelo j dolga, morda celo večna!» In iz temo se pomoli pasji emrček Ta hip ae vrata s treskom od pro in i Verdierov, njegova suhljata glava, iz-f-.akor iz topa prileti čez prag malino,: sušeno čelo, majhne očice. To pot si krmežljavo bitje, okroglo, vse pokrito,Roza celo upa vprašati; s prahom, znojem, nekoliko s krvjo, 1 «Je li . . . res?» l ade čez prag ter se zavali po tleh tik j «Res!» odgovori enostavno Man-pred Trencavelove noge, 'íuys. «Za Trencavela. Kakor bi tudi Bil je Rascasse. on vsekdar daroval svojo življenje «Na noge!» vikue. «Na noge, gospod zame!» ....... Nekaj hipov molčita. Roza je ostol- benela in jedva zadržuje solze, ki jej »Te Trencavel! Gospodična Annais de ¡.espars je v rokah Saint-Priacovih! V to&jo vsak hip prtvTetl iz Iepifi o5L ' On pa molči zamišljen, nekoliko bled. «Gospodična . . .» pravi potem, < . . «če bi se jaz ne vrnil . . •» Ona dvigne pogled ln ga gleda iz oči v oŠ, vznemirjena, bleda kakor stena. «Če bi se ne vrnil, vas prosim, da se potrudite v mojo zapuščeno palačo ln da si vzamete tam svežnjič, na katerem je že zapisano važe ime. Verdier vam ga bo dal . , ^ «In če bi ona ne prišla.» dostavi Verdier, «jej jaz prinesem tisti svežnjič . . . pismo, Id spava zajedno z onim drugim tajinstvenim pismom s kardinal o vim pečatom!» «Gospod grof . . .» pravi Roza z jedva slišnim glasom . , , «če se vi na vrnete ...» _______________ «Potem?» jo vpraša s naglasom, ki; boje tvorni c*,Vulkan', Kranj". izraža globoko ganjenje. :_S;JS Toda ona stoji nema, 3 rokama pre-1 Šivilja 785 križanima na grudih, bleda, trepeta-1. — ječa, in beseda ee jej ne more izdaviti i linri*.M ■ obI.eko 'nv P«!1«-iz stisnjenega grla. Le velik», gorke Igre šlTit Da- dom- Ponudbe solze kapljajo po licih. «Na konja! Na konja!» zairešči Trencavel pred vratmi. Mauluys se nežno sklon! In tiho reče: «Zbogom!» Potem se naglo obrne, po tipi je meč in mimo stopi čez prag. >tan*!. tal. razbijal z „ , , . in razdrobil vse šipe. železnih križev, m'af°,Dba »dežete. . . .2, ... ... vajena nekoliko poslov na- pa m mogel razbiti mti vpogmfa. L^rice, poslov v trgovini. Končno se je prepričal, da mu ves Qre tadi |ot 60barica; slaž-hrup in šum in razbijanje ne pomaga kinja. aii k otrokom, katerih nič in da ne privabi nikogar^ ki bi mu i je vajena. Ponudbe pod «Zanesljiva» sa upravo «Jntra» v Ljubljani. odprl vrata ter ga izpustil. Zato si sedaj popravi nekoliko neredno svojo obleko, utihne in čez nekaj časa jame s ponižnim glasom klicati gospodinjo. f ■ ID V Oglase za vse časopise V ALOM aniona in reklamna družba i o. Ljobljsna, Kosgresof trg 3, Fotografski pomočnik (Dalje prihodnjič), se »prejme. Pismene ponudbe pod «Dober retuser» na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 842 Fotrolojske vrdo z ali breza zbojev in železne j barele kupujemo v vsaki mno- Lepa sldana klža, žini Hrorat & KomP, Lju-1 ostcnl pripran)a M ^ bljana, Vegora uhca j ^ g ^ ^ goapodlrskiffi —--— j poslopjem, zraven vrt, par Mciorno kolo, , parcel njiv in koienine, v .... , i lepem industrijskem trgu na dobro ohranjeno, a dvema ^ Stajerskenli se r3 «Jutra,. 811 Brežice. 850 !____ gj^TTP^SSPpg^SSa^ Fozor, trgrovot z lsaom! V. . Prodam zemljišče tik postaje . "' ; blizu Celja, pripravno z.i Snho »eno 83o _sabega z iesom trpovca ali t balah vsako množino odda za stavbišče. Naslov se izve takoj Lndvik Ileršič, Ljub- pri upravi «Jutra». 832 ljana na Friškovcu. -- Rovo hí$o 810 _ ! z lepim'Stanovanjem, vrtom dobra violina s Skatljo in l jn trgovino proda radi se-notami. Naslov pove uprav-! litve' Ivan Volk na Primsko- ništvo «jGtra«. 833 j vem pri Kranju. Semena, 695 vrtnico in eadna drevesa se dobo pri «Vrt» Džamonja in drugovi, dražba z o. z. Mari Lepa Mía v prijaznem kraju na Gorenjskem eb državni cesti. , ~ a • ,. - _ —-v I pol nre od železniške po-bor, Čopova ulica. Zahtevajte ! „ Tgemi priti!rUnami, 0611)15! J se preda za ceno 85.000 Din. ' Naslov je na razpolago Svokolesa, 261 mali motorji, otročji vozički, I šivalni stroji in pnevm&tika j najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana, Karlovska cesta 4. upravi «Jutra» 84S Vrlo naobražen, GUMENE PETE m canejtt In trajnij« se kakor uanenel Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I Vzgrojiteljloa 853 se sprejme. I Dama, od 30 do 40 let stara. Veiča mora biti v govoru in pisavi nemščine, laščine in angleščine, poučevanja g!asovin» in drugih šolskih predmetov. Hrana in stanovanje prosto. Plačilo po dogovora. Ponudbe do 25. t. m. na počtnoležeče L Novo mesto. (Dolenjsko.) Upokojen 872 stražmojster zmožen todi pisarniških poslov Išče primerne službe. Ponudbe pod „Zanesljiv" na upravo: «Jutra». 372 Kupujem po ugodnih cenah Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno tvrdko Podpisani vljudno naznanjam, da sem se s svojo pisarno preselil iz dosedanjih prostorov v Slomškovi uUcl na Rimsko cesto 13. ANTON BOKAL, dobava lit polaganje parketom. SCssečno sobo, ineblirauo, iščem za pol lota. Plačam dobro. Ponudbe ni opravo «Jutra» pod «Marc-avgust». 8ul n i ' t ^ ' tulad, lep gospod, želi dopi-¿ovati z enako gospedično v slovenskem, italijanskem ali francoskem jezika. Cenjeni dopisi pod «Lepučič», pojtne-lsžeče Ljubljana. &19 Zasebni uradnik Fetperes&a deteljica se močno dolgočasi in si želi ... ,. , . dopisovati z gospodi. Akadc- i»ce opremljeno sobo s pceeb- mifu0 naohraženi imajo pridnim vhodom za 1. april. Po-' noat_ CenjeQe dopise se prosi n 8 na "pravo «Jutra» pod ood tDrapa, Branka, Boži «boiiden». S28 : Tinca 5n Anlri», poštnoležečf ! Gor. Logatcu. 837 SXebllr&no sobo 816 s separatnim vhodom i i če za dalj časa trgovec. Ponudbe na upravo ¡Jutra' pod ,Trgovec'. Trgovski pomočnik, sprcerist, mancfairtnrist in železninar, ki govori slovenski, hrvatski in uemSki jezik, z ] lepimi izpričevali, odslužil že . vojake, išče službo. Cenjene ponudbe na Ivan Smavc, Ljutomer. 808 Fet tl&có kron 826 Dva kcietska fanta s 90 tisoč dinarjev želits znanja z enakima gospodičnama s svojim posestvom. — Cenjene ponudl>e s slike je poslati pod «Poitnoležeči Gorenji Logatec 506». Trgovski pomočnik, začetnik, vešč meJane stroke, ! želi premeniti službo. Najrajši gre v Ljubljano v špecerijsko trgovino ali tudi na deželo. Nastop: s 13. majem. Ponudbe prosi pod «8. B > poitnuležeče Jesenice ob Savi. nagrade dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz treh do pet sob, pritikii-nami in električno razsvetljavo, v novi ali stari biši, eventualno tadi z zamenjavo zabaven, išče idealno gospo stanovanja b tremi sobami in | jifno do 24 let staro za na-pritikiinami. Ponudbe pod ' deliske ¡¿prehode po deželi. «Pet tisoč nagrade za zame- [ bj ima veselje do oboževanj Lep, mlad gospod, njavo» na opravo «Jutra». Večja konfekcijska trgovina v LJubljani išče za takojšnji nastop kmigovodjo-bilancista Ernest Marine, Celje s , ^ , . /' . . , H Kapucinska uuea s. 371 zmožnega slovenske, srbohrvatske In po možnosti nemške korespondence ter strojepisja. Oferti naj se pošljejo na; instrumenti, DRAGO GORDPA, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Pre- tamburaški, rabljeni. šernova ulica, 379" Jv mM Odda ga manjši lekal t nori stavbi, primeren zg. manjšo obrt ali pisarno s prirode. Dopise, če mogoče f sliko, jo poslati na upravo «Jutra» pod «Ideal 25». 81Í Dopisovanje 820 z inteligentnimi rospodičeami od starosti 36 do 24 let, želijo štirjo gospodje. Pisin. za leto najemnino po dogo- ! nai S9 naslovijo pošte voru ali si sam popolno iz-! listava pod šifro «Gezcr 8,- ! gotovi. - Sprejme se tudi j Živko, Tardjan, Boksan»^ gospod v prenočišče. — P!a- stanovanjem istemu, k¡ plača ! - - ,-.. r. , . -<ö8 • - ■ -- ----- ' I naj se naslovijo postno'.ezect (baker, medenina, aluminij Itd.) ku- 1 tiie po najvišjih cenah v vsaki množini želssninska tvrdka 152 Sreznik & Fritsch, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. I. se kn- nins .a cesta 195, Ljubljana 7, ■ pijo. Ponudbe poslati na ga- G. D. 804: silno društvo v Črmošnjicah. ;- ) iS ; za stropa izdelujem | s najmjdemimi stroji | in is najboljšega ma-ierijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. 33 !. Jugoslovanska tvorpica Bakula Ješ,- Oradaška ulica 22. Telef. 531. kakor jopice, zimsko perilo, uogavice, rokavice v veliki izberi pri Pločevinast dimnik Gostilno aU trgovino, ; dobro idočo, vzamem takoj v naiom ali pa tudi lepo ' gospodarsko posestvo na več (Blecbkamin), 25 do 28 me trov dolg, 55 do 65 cm v „ premeru, se potrebuje. Po- j let. Ponudba na npravništvo uadbs na Frana Petriča,! «Jutra» pod šifro «Spomlad Zagieb, Zrinjevac 1. 846 1 803». Fozor! Cone nizke! Oglejte si veliko zalogo otročjih vozičkov, dvokoles, motorčkov, šivalnih strojev in pnevmatike. «Tribuna» tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta i ne IV 9. Mm ml H. Soas mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste Ljubljana, Mestni trg štev. 19. | okrogUJ^ kakor tndi cele gozdne parcele. v zalogi „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko - prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev1 ter se dobiva v vseh trafikah za ceno Din 7 , po pošti Din S'—, kakor tudi v glavni zalogi: Ogfasnf zavods 1, Zorman-ovo anončno in reklamno podjetje Ljubljana, Gledališka ulica 2. a i t ■—»«■eg zavo< Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana ;rgmsmo ü ulica SO, v tU 3 Telefon št. 40 In 457 Obrestovan]© vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valat5 borzna naročila, predujmi t- S in icredlti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. |