IV. leto, Po Stalna platana « potovtal. Številka 4. V Ljubljani, dne 26. januarja 1922. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev In upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'— Polletna naročnina........K 50"— Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi -------^—j- po ceniku. ------=.... Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov no vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se poš 'jn po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Dne 18. dec. 1921. je imel časnikarski odsek sejo, v kateri je razpravljal o nadaljnem izdajanju našega glasila. Urednik Ciovekaf je slikal težkoče z urejevanjem lista radi nedostajanja gradiva. Njegovo pismo v št. 48 je pomagalo v toliko, da je dobil gradiva za par številk. To znači, da se pomanjkanju gradiva lahko od-pomore: treba je le nekaj resne volje in dela. Odobril se je zapisnik z dne 27. 11 1921. o končnem obračunu z brati Hrvati. Upravitelj Petrovčič je poročal, da se je koncem leta 1920. tiskalo 2250 izvodov lista. Potem pa je število naročnikov trajno padalo tako, da sc tiska sedaj le šc 1540 izvodov. Za tisk se je plačevalo tiskarni do 15. dec. 1921. za vsak prvi tisoč izvodov po 1850 K, za vsak nadaljni tisov: pa po 405 K; od 15. dec. 1921. dalje pa za vsak prvi tisoč po 2116 K, za vsak nadaljni tisoč pa 455 K, kar znači pri vsaki številki povišek okroglo 300 K ali celoletno 15.600 K. Naročnino se je plačevalo zelo neredno. Ker vsi opomini v listu, kakor ludi z listom poslane izpolnjene položnice | niso pomagale, se je poslalo z 49 številko 803 zamudnikom tiskane opomine. Ti zamudniki so dolgovali do 31. dec. 1921. v celem okroglo 29.000 K- So tovariši, k: i-o dobili že do pet opominov, pa vse zaman, ni jih pripraviti do tega, da bi poravnali žc davno zapadlo naročnino. Da se po možnosti dvigne število naročnikov, sc je razposlalo z 49. številko posameznim tovarišem nabiralne pole s prošnjo, da nabirajo nove naročnike in j prispevke za tiskovni sklad. Odzvalo se je že nekaj tovarišev, od katerih so neka- ; teri dosegli prav lepe uspehe, vendar pa celotni uspeh ni tak, kakor :>e je pričakovalo. Vidi sc, da zanimanje za list gine v;». Vzrok temu je brezbrižnost tovarišev za glasilo v splošnem, poleg tega pa seveda obupni gmotni položaj vseh javnih name- 1 ščcncev. List sam ni zagrešil ničesar, kar bi se 1 mu moglo opravičeno očitati. Dopisi so taki, kakršni so njih pisci, ve niso boljši, ni to krivda lista, marveč v prvi vrsti onih, ki proti listu le zabavljajo, dasi bi bilo bolje če hi svoje domnevne velike zmožnosti porabili za to, da bi listu dali na razpolago boljše gradivo kakor ga ima. Sicer pa so ti nergači večinoma izven vrst njegovih plačujočih naročnikov. Brez vsakega dvoma pa škoduje listu žalostno dejstvo, da ima vse premalo poročil o delovanju bodisi O. Z., bodisi posameznih v njej včlanjenih organizacij. Vsekakor treba tu odpomoči. Koga zadeva tu krivda, upravi ni raziskovati, ugotoviti pa mora, da lista ne, kakor tudi m vztrajno delajočega predsednika O. Z. g. prof. Reis- j ne rja, najmanj pa urednika, ki mora zaje : mati gradivo po raznih listih in ima s j tem velik trud, ki bi bil nepotreben, če hi tajništva organizacij vršila svojo dolžnost in zalagala list zadostno s poročili, j Treba je. da deluje vse, ne pa le par to ; \ anšev. Če se tiska v bodoče 1500 izvodov : lista,, hi. stal tisk vsake številke okroglo .400 K, celoletno tedaj okroglo 125.000 K. d očim bi znašala celoletna naročnina, če bi se plačevala povsem točno, 150.000 K in l)i preostalo 25.000 K za poštnino, upravne stroške, uredništvo, honorarje in druge, kat pa absolutno ne zadošča in bi bil primanjkljaj najmanj 40.000 K popolnoma gotov. Jasno je torej, da lista z dosedanjim številom naročnikov ni mogoče vzdržati. Stvar O. Z. oziroma v ujej včlanjenih organizacij jv, da store vse potrebno, da se Število naročnikov dvigne. Ali naj se uvede obliga torična naročite v lista za vse člane, kakor je to uvedeno pri raznih strokovnih glasilih, ali pa vsaj za gotov del članov posameznih organizacij. Na znižanje tiskovnih stroškov v danih razmerah ni niti misliti, preje je pričakovati zopetnega povišanja. Blagajnik Hruška je podat na to blagajniško poročilo, glasom kojega se je prejelo. na naročnini 156.399 K i'5 v. za insc-I ate 12559 k, za prodane liste 211 K 70 v. temeljna vloga v čekovnem uradu 100 K, skupaj 169.269 K 85 v. Izdalo se je pa: Za tisk lista se je plačalo 108662 K 65 v. uprava, uredništvo in honorarji 27875 K 20 v, ekspedicija lista in upravni stroški 18747 K 24 v, Savezu J. N. v Zagrebu se je izplačalo 1318 K, še ne plačani listi, honorarji, davki itd. 16.400 K. skupaj 17600' krone 09 v v primeri s prejemki po 169.269 kron 85 v. Torej primanjkljaj 6733K 24 v. V daljši debati je član Verbič konstatirah da je Naš Glas<- glasilo in last O. Z., ki bi morala tudi skrbeti za to, da list nc pride v tako obupen položaj, kakor je ravnokar naslikan. Predlagal je dalje, da se izvoli nov časnikarski odsek, ker posluje sedanji že 3 leta. LISTEK. DR. FR. Z..' Kako sem jaz služil. | (Dalje.) 1 a Russ je bil ena najogabnejših kreatur, ki me je spravila z njimi v stiko usoda. Že tisti njegov neodkritosrčni, pisani pogled ga je delal kaj nesimpatične- i ga. Poleg njega sva bila pri glavarstvu ! še dva konceptna uradnika. Namesto gori omenjenega „izprašanega praktikanta“ je bil prišel njegov svak vitez K., ki se je že i takrat, še bolj pa pozneje kot višji uradnik odlikoval kot nemški zagrizencc pa pač ' tudi kot nadarjen človek. Ta in Russ sta ( bila kmalu zelo intimna prijatelja, Prvo, , kar je Russ ukrenil, je bila nova razdelitev referatov. D očim sta ona dva lahko vsako popoldne izlete delala, je bilo poskrbljeno za to, da sem moral jaz vleči dan na dan preko predpisanih uradnih ur Inšpekcijo ob nedeljah je uredil vsak mesec iznova in sicer tako, da sem imel ui v o nedeljo v mesecu inšpekcijo vedno jaz. Na ta način se ie često zgodilo, da sem prišel kar dve nedelji zapored na vrsto. Potem ko sem se mu bil zameril, je še celo jahal na meni. Prišel je vsakokrat pogledat točno ob dveh., če sem že notri, pa zopet ob šestih, če nisem prehitro odšel. Primerilo se je. da sva se srečala na stopnjicah, ko sem odhajal. Pogledal me je pri takih prilikah strupeno, pa šel mimo mene, ne da bi mi odzdravil. V začetku, ko je bil nastopil v Kamniku službo, sem moral sestaviti zanj dopis na vse župne urade, v katerem jim je naznanil svoj nastop ter se jim priporočil za podporo. Odgovori, ki so prihajali od župnih uradov, so bili polni servilizina. En župni urad je prekašal drugega v bobneči! epitetih. Tu je kar mrgolelo čisto brez potrebe »velespoštovanih< in »pre-vzvišenih« napram človeku, od katerega se je vedelo, da je tujec in da našemu narodu gotovo ne bo naklonjen. Tudi znak naše hlapčevske narave!... Kake vrste človek je bil ta Russ, o tem priča sledeči njegov »dovtip«. Komaj da je bil nastopil, je dal objaviti po vseh občinah, da se bo pri okrajnem glavarstvu prodajalo razno orožje, ki se ga iv bilo tekom let vsled konfiskacij nabrali' v obilici. Napovedanega dne je prišlo vse polno ljudi k dražbi. Med manj vrednimi predmeti so bile tudi prav dragocene s*vari. Bilo je kmalu vse prodano in kupci I so sc vračali oboi oženi s puškami in samokresi proti domu. A kako so bili presenečeni, ko jih je zunaj mesta ustavil orožnik in zahteval (Id njih orožni list! Ker ga niso imeli, jim je bilo orožje odvzeto in prinešeno zopet k okrajnemu glavarstvu nazaj. To je bilo Russovo delo. ki iv dal po orožnikih zasesti vsa pota. Stvar hi bila smešna, če bi ne bila za prizadete h ko občutno draga. Karakteristično za naše ljudi pa je, da se ni dobil niti eden izmed mnogih, ki so bili prizadeti, ki bi sc bil pritožil zoper tako postopanje. (Dalic prih.) Stran 2. Clan Golob se je strinjal z izvajanji Verbiča in predlagal, naj se O. Z. temeljito pojasni položaj lista in jo pozove, da sklene, da mora vsaka včlanjena organi- ; zacrja naročiti »Nas Glas«, če že i.e ob!. ; gatorično za vse, vsaj za polovico svojih elanov; glede ostankov na naročnini pa , predlaga, da sc O. Z. zavzame za to, da se ti ostanki iztirjajo potom organizacij, | ozir. njih predsednikov, katerim naj upra- I va naznani imena dolžnikov in zneske. Clan Milavec je izvajal, da gre v prvi vrsti za to, ali hočemo imeti svoje glasilo j ali ne. Biez glasila ne moremo doseči ni- j česar in ga tedaj ni opustiti pod nobenim j pogojem, marveč poiskati vsa sredstva, da se list vzdrži. List naj financira O. Z., i če ni drugače, pa naj zviša članarino, na } vsak način pa mora ukreniti nemudoma | vse, da se list vzdrži. Ugotovil je končno, j da so žal med javnimi nameščenci ljudje, ; rekel bi parasiti-zajedavci, ki gledajo kri- I žemrok, kako se drugi trudijo za izboljša- i nje gmotnega položaja vseh, sami pa ne . ganejo niti z mazincem, zabavljajo na dru- j ge, sadove njih dela pa le uživajo. Urednik Govekar je povdarjal, da i predsednik O. Z. g. prof. Reisner deluje vztrajno in nad vse živahno, prireja se-Stanke in dopošilja članke tudi iz Beogra-da, a vsega sam ne zmore. Urednik želi le obvestil od O. Z„ ker sam ne more pri- | sostvovati vsaki njeni seji in pisati poročil, zadovoljil bi se tudi z ustnimi obvestili, samo dajo naj se mu, poročila napi- ; še rad sam. Takisto naj bi poročala tudi ; tajništva vseh. organizacij redno o svojem delovanju, da bo list raznoličnejši in zanimivejši. Po končani debati je časnikarski odsek enoglasno sklenil: 1. Apel na O. Z„ da ukrene: a) uvesti je obligatorično naročite v Našega Glasa« za vse člane, oziroma, če ! to ni izvedljivo, za gotov del članov posa- j meznih organizacij; b) tajništva imajo nemudoma poročati »Našemu Glasu« o sejah, občnih zborih in vseh drugih ukrepih, ki jih podvzemTe O. Z. in posamezne organizacije: c) včlanjene organizacije naj po svojih predsednikih podvzamejo potrebno, da se iztirja zaostala naročnina, ki jo dolgujejo njih organizacijam pripadajoči naročniki: • d) če pod a) navedeni način naročit-ve ne bi bil izvedljiv, da imajo včlanjene organizacije poskrbeti po svojih odborih za to, da še število naročnikov dvigne: 2. voliti nov časnikarski odsek; 3. časnikarski odsek vztraja soglasno na tem, da urejuje list tudi nadalje g. Govekar. Kakor smo poročali v zadnji številki »N. G.«, je imela O. Z. dne 13. t. m. sejo, v kateri so se v poimenskem glasovanju izjavile vse organizacije za nadaljno izdajanje našega strokovnega glasila, dočim sc je vprašanje financiranja pridržalo sklepanju prihodnje seje, ki se ima vršiti v kratkem. Zdelo se nam je umestno razjasniti položaj našega glasila vsem tovarišem, zato smo poročali obširneje o poteku seje časnikarskega odseka, da damo tako priliko vsakomur, razmišljati o načinu, kako bi se najhitreje in najlažje našla pot, po kateri bi izvedli naše glasilo iz sedanjega kritičnega položaja. P. Visoke draginjske doklade. Izkušnja mi je pokazala, da celo javni nameščenci, uradniki in drugi uslužbenci, tabel za draginjske doklade ne čitajo s pravim presojevanjem razlik. Usobito nekateri nižji uslužbenci z veliko nezadovoljnostjo obsojajo veliko razliko med „NAŠ O L A S** svojo doklado in uradniško doklado na i najvtšji stpnji. Oni ne vedo, da je le malo uradnikov na višjih stopnjali. da je ogromna večina uradnikov v najnižjih dveh stopnjali. Kdor hoče primerjati službene dohodke neuradniških in uradniških sku- i pin s pravilnim rezultatom, naj jemlje v i poštev le draginjske doklade uradnikov v | najnižjih dveh stopnjah. Da je ta trditev j utemeljena, pokažejo števila uradnikov j na vsem teritoriju izven Srbije in Crne j gore. ljetna plača dinarjev Število uradnikov V % skupnega števila 'a I-'* Od 1600—2999 19.862 57-7 90-7 „ 3000—4999 11.373 33- „ 5000-7499 2.931 8*5 , 7499—7999 132 04 93 „ 8000 dalje 133 0-4 Skupaj uradnikov: 34.431 100 100 Kazvidimo, da je uradništva z lemo piačo do 5000 dinarjev skoro 01 odstotKov i vsega uradništva in le 9 odstotkov vsega ; uradništva je takih z letno piačo 50o) dinarjev ali več. Uradnikov i letno plače ! do 3000 dinarjev in torej tudi z najnižjo uradniško draginjsko doklado je skoro 58 odstotkov vsega uradništva'. Cc pogledamo še števila za teritorij Srbije in Crne gore, vidimo, da je razmerje le malo premaknjeno na korist najvišjih uradnikov. Tukaj je število višjih uradni - , kov nekoliko večje in to seveda zaradi , ministrstev v Beogradu. Letna plača dinarjev Število uradnikov V °/o skupnega števila •« el r: m i Od 1200—2999 14.154 48-9 84-2 j „ 3000-4999 10.201 35-3 5000—7499 4.301 14-8 i „ 7500—7999 52 0 2 15-8 „ 8000 dalje 230 0-8 Skupaj uradnikov. 28-938 100 100 ; Prof. 1. R. Zganimo se! Pod tem naslovom je priobčil gosp. i Prirnož-ič poziv društvenim tajnikom, naj poročajo o društvenem delovanju, pošiljajo dopise itd. „Našemu Glasu««. Ta poziv S sc mi zdi skoraj odv&č, ker smatram za i samoposebi umevno, da one organizacije, ! ki nimajo lastnih glasil, se morejo in tudi moraiu posluževati edinole glasila Osrednje Zveze. (A se ga, žal, ne! Op. ured.) Dokler ni imela organizacija, kateri pripadam, svojega lastnega glasila, je bilo v N. G. večkrat poročilo društva fin. kontrole, katero sem priobčil kot tačasni tajnik Društva, ki svojim članom ne poročajo o tekočem delovanju, smatram več ali manj za zaspana. V woiikor se tiče strokovnih glasil posameznih organizacij (gospod člankar omenja 3, a jih je še več), nisem poklican, da bi branil naše strokovno glasilo „Fi nančno kontrolo««, ker je lastnik tega strokovnega lista „Savez fin. kontrole««. Po besedilu članka posnemam, da smatra gosp. člankar imenovani strokovni list za nekako lokalno glasilo. Pojasniti si usojam pa, da velja »Finančna kontrola« za centralno strokovno glasilo uradnikov in pod- Stmr. 4. uradmkov finančne kontrole v vsej kralje vini in kot društveno glasilo vseh v Savezu včlanjenih društev finančne kontrole t. j. hrvatskega, bosanskega, dalmatinskega in slovenskega društva. Ravno iz razloga, ker je list razširjen na vso kraljevino, se tiska v vseh treh narečjih ter v latinici in cirilici. Kjer ne obstojajo društva, se razpošilja list posameznikom. List je za popaden v članarini in tedaj tudi ni kori kurenčno glasilo Našega Glasa. Z domnevo gosp. člankarja, da bi Naš Glas, ako bi izhajal na 8 straneh, mogel priobčati tudi strokovne razprave, se absolutno ni možno strinjati, ker k strokovnim razpravam spada kot urednik le stm kovnjak.* Gospod urednik bi moral biti v tem slučaju velepraktičen univerzalen duh, da bi mogel ocenjati in popravljati strokovne članke najrazličnejših vrst. Franc Gaberščik, t. č. tajnik društva fin. kontrole. Opomba. Dopisnik ima popolnoma ptav, kolikor se tiče univerzalnega duha Ako bi se držale organizacije sklepa, da se priobčujejo v N. Glasu le stvari, ki jih odbor dotične organizacije poprej odobri, bi pa uredniku take univerzalnosti ne bilo treba. Potem bi Naš Glas lehko ustrezal tudi finančni kontroli. »Braniti« ni prav nič treba strokovnega glasila finanč. kontrole, ker ga ni nihče napadel. Mislil sem le, kako bi se »Naš Glas« zopet razširil na 8 str. ter sem bil mnenja, da bi bil N. G. lehko osrednje glasilo vseh slovenskih Tv. nameščencev. Gotovo pa je tako strokovno glasilo, ki se bavi le z eno stroko, lehko temeljitejše v detajlih, ki v osrečuje glasilo ne spadajo, ker bi večine bralcev ne zanimali. Uredništvo N. Gl. mora s tega vidika včasih tudi kaj skrajšati ali celo zavreči. Urednik ni nabiralna skrinjica, ki sprejema vase vse, kar se vrže vanjo; urednik ureja in izbira ter event. prireja. To pravico mora imeti vsak urednik. Če se pa kakšna notica odloži, ni tega kriv urednik, nego prepičli prostor. Včasih se zgodi, da izostane že stavljena notica, ker se smatra druga notica še za nujnejšo ali ker ie bil h'st že poln ali pa pom--srečnem naključju. Sovražnega odija se uredniku zato ne sme imputirati. Saj je baš naš urednik že neštetokrat dokazal, da mu je fin. kontrola prav posebno pri srcu. — Prim. ______ Draginj, doklade sodnikov. Sodniki so imeli po uredbi št. 130.000 od 1. oktobra 1920. poleg draginjskih doklad, kakor so veljale za vse uradnike, še specielno doklado, in sicer na teritoriju izven Srbije in Crne gore 450 dinarjev mesečno. Zaradi te specijelne doklade pa sodniki niso bili z uredbo št. 60.000 od 1-maja 1921 prevedeni na dinarske plače, niti jim niso bile draginjske doklade povečane z uredbo št. 60.001 kakor drugim uradnikom. Z novim zakonom o diagmjskih dokladah dobijo sodniki sicer iste draginjske doklade kakor drugi uradniki z enako letno plačo, toda specijelni dodatek se vsakemu sodniku za toliko zmanjša, za kolikor se mu draginjska doklada zviša. Poleg plače dobiva torej sp.dnik skupno na draginjskih dokladah in specijelni dokladi tudi od 1. januarja 1922. naprej prav toliko, kakor je dobival od 1. oktobra 1920. dalje. Razlika v njih prejemkih na-pram prejemkom drugih uradnikov na enako Visokem službenem mestu se je znatno zmanjšala. Prejemki aktivnih sodnikih se s L januarjem 1922. nekoliko povečajo le vsled tega, ker so tudi oni s tem dnem prevedeni na dinarske plaće po isti tabeli, ka- kor velja za vs^ druge državne uradnike. Da so se draginjske doklade sodnikov izenačile z dokladami drugih uradnikov in se je zaraditega znižala specijelna doklada, je velika pridobitev za v zadnjem času vpokojene sodnike. Specijelna doklada sc v penzijo ne všteje, pač pa dobivajo sodniki, ki so vpokojeni po polni službeni dobi, iste draginjske doklade kakor njih aktivni tovariši istega službenega položaja. To pridobitev pokaže nastopni primer v službenih prejemkih: Aktivni sodnik VI. čin. razreda v najvišji plačilni stopnji je do 31. dec. 1921. prejemal v Ljubljani mesečno: na plači 733.33 K na aktivitetni dokladi 107.33 K na draginjskih dokladah po 88 kron dnevno 2640.— K na specijelni dokladi 1800.— K skupaj . . 5280.66 K isti aktivni sodnik prejema od L ja- nuarja 1922 mesečno: na plači (letnih 6300 din.) 2100.- K na aktivitetni dokladi (uki- njena) ().— K na draginjskih dokladah po 28 din. dnevno 3360, - K na specijelni dokladi 1080,- K skupaj . . 6540.— K Po t. maju 1921 vpokojeni sodnik istega službenega položaja in s polno službeno dobo prejema od i. januarja 1922 mesečno: v na penziji 2100.-- K na draginjskih dokladah 3360.- K skupaj . . 5460. K Ker je v aktivnosti prejemal me sečno 5280.66 K prejema v penziji za 179.34 K več nego v aktivnosti do 31. decembra 1921. Prof. J. R. Vestnik, Tako se dela! G. Ivan Sušel, davč. asistent v Prevaljah, je napravil sledečo okrožnico: Naše glasilo »Naš Glas« je v stiski. Vedno in vedno tarna nad brezbriž nostjo in stanovsko nezavednostjo, ki tako bujno cvete v naših vrstah. Pokažimo, da se nam tega ne mdre očitati ter da-vujmo, — vsak po svoji možnosti, prispevke za tiskovni sklad! Vsak še tako mal znesek je dobrodošel in bo s hvaležnostjo sprejet, kajti koristil bo vsem in — uspeh ne izostane!« — S to okrožnico je nabral med tamošnjimi javnimi nameščenci 550 K za tiskovni sklad in pridobil 2 nova naročnika Piše nam: »Žal mi je, da vsled današnje draginje nisem imel boljšega uspeha a vsaj dobro voljo so pokazali naši Prevaljčani«. Mi pa pravimo, uspeh je zelo lep in se g. nabiralcu kakor tudi vsem gg. darovalcem najtopleje zahvaljujemo. Prevalje, kjer imamo razmeroma veliko število naročnikov, naj bodo v vzgled drugim mnogo večjim krajem, ki glede števila naročnikov zaostajajo da-■eč za njimi. Če hi se tudi drugod delalo tako, kakor v Prevaljah, bili bi tudi uspehi lahko taki kakor tam. Zato tovariši, delajmo vsi in povsod in nehalo bo naše tarnanje. Uprava. »Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo« ima v ponedeljek 30. januarja 1922 ob 20. uri (ob 8. zvečer) svoj redni občni zbor z dnevnim redom po 14. društvenih pravil v salonu gostilne pri »Lozarju« Rožna ulica. — Tovariši, udeležite se polnoštevil'o! Odbor. Dništvo jugoslovanskih državnih j uslužbencev v Mariboru je sprejelo na iz-! rednem občnem zboru 16. t. m. resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu. Glede j resolucij, ki se jim trenotno ne da udovoljiti, pa najsi se predlagajo osrednji ali pokrajinski vladi, O. Z. ali njenemu predsedniku kot nar. poslancu, zavzemamo posebno stališče ter izjavljamo sine ira et stu-clio, priznavajoč jim popolno opravičenost, da je za zdaj, ko pričakujemo vsaj delno dosego skupnih ciljev z zakonom o novih draginjskih dokladah, predlaganje takšnih resolucij popolnoma nepotrebno, če ne morda enotnemu nastopu vseh v O. Z. včlanjenih strokovnih organizacij celo v kvar. Mnenja smo, da vsaka deljena akcija v današnjih razmerah bolj cepi kakor združuje. Zveza upok. častnikov itd. je prosu: O Z., da posredujejo. Z. v tem pravcu da se pokojnine oziroma v prvi vrsti temelju;: plače izenačijo s temeljnimi plačami tistih častnikov in vojaških uradnikov, ki stopajo zdaj v pokoj. Vlogo ie O. Z. odstopila preds. prof. Reisnerju v eventualno nadaljno postopanje. Vprašanje je v bistveni zvezi z že veljavnim zakonom o novih draginjskih dokladah, ki se- ne bo dal tako hitro novelirati. Ko sv bo obravnavala službena pragmatika, bi se dalo morda v zaželjenem zmislu kai doseči. Pravilnik za finančno kontrolo. Številka 4.. v kateri je izšel pravilnik za finančno kontrolo, se dobiva, dokler je V o zaloge, pri upravništvu Uradnega lista Ljubljani, Kralja Petra trg. Cena pet di narjev. Zahteve mariborskih drž. uslužbencev. Na izrednem občnem zboru društva jugoslovanskih državnih uslužbencev in upokojencev v Mariboru dne 16. januarja 1922. se je soglasno sprejela sledeča resolucija- L Državnim uslužbencem in upokojencem naj sc priznajo nabavni prispevki v isti višini, kakor se bodo dovolili državnim železničarjem vseh kategorij. 2. izenačene draginjske in družinske doklade naj se vsled naraščajoče draginje in be-j de, v katero se pogrezajo državni usluž-! benci in upokojenci bolj in bolj, izplačajo ! takoj, ali pa sc naj dovolijo vsaj takoj izplačljivi predujmi v iznosu enomesečnega i poviška na osebnih in družinskih dokla-i dah. 3. Poduradnikom in slugam naj sc v j zakonu o draginjskih dokladah določene 1 dnevnice zvišajo na 18 Din. 4. V okoliških j občinah Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje, : Studenci in Tezno službujoči državni uslužbenci in tamkaj stanujoči upokojenci naj se uvrstijo v isti draginjski razred kakor Maribor, ker so ti uslužbenci in upokojenci navezani na mariborski trg, zato občutijo draginjo v isti meri. 5. Uzakonitev službene pragmatike naj se pospeši in se naj v ta namen izpremeni delovni program Narodne skupščine tako, da pride »Zakon o uradnikih« na vrsto takoj po sprejetju budžetnega zakona. 6. Vlada naj ukrene takoj vse potrebno, da sc pobija draginja ter naj v ta namen izvoz najpotrebnejših živil ukine odnosno ga kontin-gentira ter takoj razveljavi tudi uredbo o ukinjenju delovanja občinskih sodišč za pobijanje draginje kot protiustavno. 7. Vlada naj posreduje, da dobe državni uslužbenci in njih rodbinski člani glede, voženj na južni železnici iste ugodnosti, kakor jih imajo na državnih železnicah. Društvo finančne kontrole je zaprosilo O. Z. za pravno varstvo z ozirom na določbo čl. 60 (odd. IV) uredbe o organizaciji finančne kontrole kraljevine Srbov, Hrva,tov in Slovencev, objavljene v Služ bonih Novinah št. 1 iz 1. 1922. Ta člen veli: »Ce organ finančne kontrole spričo iz- \ vrševanja svoje dolžnosti oboli ali če bi i bil pri izvrševanju službe ranjen, pa se zdravi v državni ali občinski bolnišnici, . zadevajo stroški za zdravljenje proračun ; finančne kontrole. Ako pa se je tak bolnik I zdravil kako drugače, mu država povrne stroške za zdravljenje Vyonem znesku, k' : bi se bil moral plačati, da se je zdravil v bolnišnici. V vseh drugih primerih, in sl-i cer samo za poduradnike, če se zdravijo i v bolnišnici, povrača država bolnišnici samo tri četrtine stroškov.« Ker je člen 53: IL, točka 6. pravilnika s citirano določbo uredbe o očitnem nasprotju, ki tangira tudi čl. 38. novega zakona o draginjskih dokladah, je izprememba protipostavnih določb pravilnika nujno potrebna. Vlogo, ki jo je društvo finančne kontrole izročilo tudi preds. prof. Reisnerju kot nar. poslancu, je O. Z. odstopila v izjavo in redakcijo predloga pravovarstvenemu odseku. — Društvo javnih nameščencev v Celju je poslalo O. Z. prošnji dveh kanclistov za rangiranje in vštetje službenih let ter vlogo pisarniškega osobja celjskega okrajnega glavarstva, da O. Z. pospeši uzakonje -nje načrta zakona o prevedbi na dinarske plače vseh doslej še neprevedenih držav-I nih uslužbencev. Prvi dve prošnji, ki vse-; bujeta urgenco, je O. Z. predložila pred-, sedstvu oddelka za notranje zadeve; druga navedena vloga je z ozirom "na že veljavni dotični zakon (glej zadnjo številko »N. Gl«) brezpredmetna. Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo je imelo dne 8. t. m. svoj ! redni občni zbor v Ljubliani, katerega st-; je udeležilo 27 — ljubljanskih 13, zuna-niih 14 — članov. Predsednik Ivan Vrtačnik konstatira sklepčnost, pozdravi vse navzoče in se zahvali za obilo udeležbo ! posebno zunanjim člaiu m, ki se niso : ustrašili ne truda niti stroškov za potova-; nie. Blagajnik Ivan Skrobar poroča po-! drobno o računskem potovanju in pove. ! da je bilo od ustanovitve uruštva do 1. 12. j !921 dohodkov v skupnem znesku 6397 K 1 80 v, izdatkov za pisarniške potrebe. poštnino. članske knjižice, članarino i Osrednji zvezi i. t. d. v skupnem znesku ; 3533 K 20 v, od ostanka 2864 K 60 v je ; pa delni znesek 2000 K naložen plodonosno pri. Mestni hranilnici ljubljanski, delni i zrjesek 864 K 60 v se nahaja pri čekov-« j nem uradu v Ljubljani. Preglednika ra-; čimov Anton Salmič in Franc Nesman j izjavljata soglasno, da sta pregledala ra-i čune in vse našla v redu. Tajnik Martin I Kopušar poroča: število došiih vlog v i poslovnem letu 1921 je bilo 32 — vse re-: šene. Članov od ustanov" t ve društva do j konca leta 1921 je pristopilo 136, cdsto-I pilo oziroma izključenih jih je bilo li. j ostalo pa na koncu leta 1921 125. Smrtnih slučajev med člani v ictu 1921 m bilo. Glavni uspeh društva je bil ta, da so se z naredbo ministrstva pravde z dne 31. 1. 1921 štev. 44.563/20 na novo ustanovila mesta izvršilnih uradnikov in pomnožila mesta poduradnikov. Za ja uspeh se mora odgovoril le s pridnim in vestnim delom v korist države in naroda, ker le z delom se izkaže hvaležnost tistim, ki so k temu pripomogli, da ie vsaj nekaj starejših Lv-varišev napredovalo. Tojei se vsem čla-j nom 'priporoča pridnost in vestnost v I izvrševanju službe. V mesecu decembru ; p. 1. predložila se ie prošnja predsedni-I šrvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani glede zvišanja pristojbin izvrš.•'organov. glede zistemiziranja več podutadni-ških mest, glede podelitve daljšega oočit-; niškega dopusta nad 50 let starim pod-uradnikorn in slugam ter glede hitrejše j dobave službene obleke in iz boljšega blaga. Nato sc ie prečital oredlog predlo-žen Osrednji zvezi glede načrta službene pragmatike. Soglasno izvoljeni noG od- Stran 4. -A~ .N A S O L A S* Štev. 4, hor: nredsednik Ivan Vrtačnik, sodni . sluga, pod nredsednik Viktor Prohinar. ! sodni slftga, tajnik Martin Kopušar, sodni sluga, tajnikov namestnik Josip Frank, sodni poduradnik, blagajnik Ivan Skrabar, i sodni sluga, blagajnikov namestnik Ivan ; Stavec, sodni sluga, odborniki: Ivan Šuštar, Josip Sever, Josip Marinko. Ivan Zrimšek, Franc Jerele, Gregor Cvelbar, Josip Gnezda, preglednika Anton Salmič in Franc Nesman, vsi iz Ljubljane. Zaupniki za Maribor: Franc Simončič in Blaž Skar^bot v Mariboru, za Celje: Ivan Saksida in Rudolf Videčnik v Celju, za Novomesto: Jakob Torkar in Ivan Stepic: v Novemmestu in za Ptuj: Franc Weissbacher v Ptuju. Predlogi tovariš Trane Hebevc predlaga zvišanje članarine na 1 D 50 p: tovariš Ivan Saksida predlaga ustanovitev podpornega sklada za slučaj smrti, temu predlogu se pridruži predsednik Ivan Vrtačnik ter oba povdarjata potrebo ustanovitve tega sklada. Z ozirom na dvojno računovodstvo, ki bi se moralo voditi za slučaj ustanovitve tega sklada se je po daljši debati sklenilo sledeče: članarina se zviša od 1. 1. 1922 naprej na 2 D, pristopnina na 2 D in podpora z.a slučaj smrti člana ali njegove žene se izplača po 250 1). /.> nepreskrbljene otroke pa no 125 D iz društvenega sklada uroti predložitvi potrdila o smrti. Tovariš Ivan Mlinar predlaga, da bi se važne vloge v prepisu pustile krožiti pri vseh ■ članih, kar se sklene, da se bo od sedaj naprej to zgodilo. Bilo je še stavljenih več malenkostnih predlogov, h! j)a za glasovanje niso prišli v poštev. Blagajniku in tajniku sc je soglasno priznala, nagrada v znesku po 50 Din. za vsakega. Predsednic Ivan Vrtačnik zaključi ob 17!a. uri zborovanje s pozivom na skupno složno delovanje vseh članov v korist društva in na podpiranje »Našega Glasa«. — Odbor za društvo sodnih podmadnikov ir. slug za Slovenijo v Ljubljani. Sodni poduradniki in sluge ter naredba z dne 27. 12. 1920. glede trošnin in ho-darin v zunanji službi. Minulo je eno leto. odkar se je skovala za jxxiuradnike in sluge uničevalna naredba glede kilometrine in trošnine pri rubežih. Ker mora uboga para ravno tako hoditi kakor uradnik, včasih do 10 km, so mu gospodje prisodili nagrado po 5 K in od vsakega nadaljnega km no 1 K. Če hi bil kak prosjak tako nesrečen, da bi moral napraviti 10 km hoje en dan in bi si izprosil samo 5 K milo-darov. hi klical vse svetnike in hudiče na pomoč ter bi preklinjal vse. kar je na svetu. Prav tako pa mislim, da preklinja vsak, ki ima zunanjo službo one gg- ki so pri zeleni mizi sklenili, da mora sluga in poduradnik hoditi zastonj ter jahati tega avstrijskega šinila, ki je že davno spadal v nemško Avstrijo h konjaču, Ali se res ne da prav nič izposlovati, da bi to uredbo spremenili in nam prisodili vsaj, polovico onih pristojbin, ki jih imajo uradniki t. i. od vsakega km 5 K in dnevnico po 40 K? S tem bi vsaj zaslužil toliko. da bi si mogel kupiti žeblje, ki jih izgublja iz čevljev. Gospodje uradniki imajo dnevnico 80 K in od vsakega km 10 K. Prav je, Toda mar mi ne hodimo 1 prav tako kot uradniki in moramo jesti prav tako kot uradniki? Zakaj se štedi tukaj, ko ne stane nič državo, saj mora plačati to vendar stranka, ne pa erar' Tofe; na noge, da se tudi za nas izposluje kar nam gre, saj zato ne bo država prav nič na škodi. Z. P Jos. Lah. Dnu 5. t. m. smo r>oko-oali na petanjskem pokopališču pripravnika fin. kontr. Josipa Lah. Imenovani je : izginil na čuden način v noči od L na 2. decembra m. 1. ter bil najden 2. januarja t. 1. na desnem bregu Mure v gozdu Pe-tanjske občine. Ker ni bil obduciran, sc vzrok njegove smrti ni natančno dognal. Preminuli, čegar izgubo obžalujem ) vsi, ki smo ga poznali, je bil blagega značaja. zvest državljan in točen v službi. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se ie udeležilo okoli 50 njegovih tovarišev na čelu z okrajnim upravnikom fin. kontr. v Gor. Radgoni, gosp. komisarjem I. raz. Menhartom in njegovim oddelkovodjo v Radencih, gosp. Friderikom Stieglitzem. Da pa je našega dragega tovariša čislalo tudi ljudstvo, so pokazali darovani mu venci, za koje gre v prvi vrsti hvala gdč. Pavli. Štefki in Albini Pavličevi iz Melov, kojih dar še danes krasi njegov grob. Dragi Joško. Tebi pa želimo, da Tj je naša jugoslovanska zemljica v Prekmurju lahka! —Tvoj: tovariši! storite to takoj, položnice smo Vam poslali že koncem decembra. Ponovno prosimo vse, ki naročnine za I. 1921. še niso povsem poravnali, da nam dotične zneske nemudoma nakažejo. - Uprava. Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so nabrali, ozir. darovali: (i. Mihael Luznar v Škofjiloki nabral 175 K; darovali so gg.: Adamič Fran, Brüfach Karol, Levstek Joško, Mlejnik Gustav, dr. Eržen V„ Šoštar Tomaž, Luznar Mihael po 20 K. Šinkovec Rudolf 15 K, Ankele Franc in Suša Franc po 10 K. Davčni urad na Brdu 112 K; darovali so gg.: Jerman Anton 40 kron, 'Tavčar Tomo, Koritnik* Viko. Marin Josip po 20 K, Princ Joško 10 K. G. Rakuš Tugomir v Gornjeingradu 80 K. darovali so gg.: Fluks Franc, Perne Pepca, Novak Alojzij po 20 K, Juršič Vekoslav in Korošec Josip po 10 K. G. Marin Josip na Brdu nabral o priliki nekega sestanka 60 K: darovali so gg.: Marin Joško, Avbelj Fran, Štefančič Jernej, Toni Jože, Mribarnik Jože. Razboršek Tomo, ioni Luka po S K in Pečnik Slavko 4 K. Gg. ljubljanski davčni izvrševalci 50 K. (i. Primožič Leopold v Ljubljani nabral 41 K: darovali so gg.: Košir Franc, Kumar Ciril, Medvešček Josip, Podboj Frau po 7 K, Gostič Janko in Rotier Rudolf po 6 K, Cvelbar Gregor I K. Oddelek finančne kontrole v Žalcu 37 K; darovali so gg.: Verderber Ernest 15 K, Vovk Franjo 12 K in Pumer Matija 10 K. Oddelek finančne kontrole v Ljutomeru 31 K. G. Cuš v Celju nabral 30 K: darovali so gg.: Valcntinič in Čuš po 10 K, Trepal in Še!: i;o 5 K. G. dr. Doljan Jakob. Prevalje 20 K. Davčni urad v Kostanjevici 20 K, g. Merčun Makso v Murski Soboti 20 K, g. Novotny Josip v Ptuju 15 K, g. Kosi Adolf v Slov. Bistrici 10 K, g. Ogris Kri-špin, Brabin p. Gorje 7 K, gg. Miklavčič Jože in Hrovat Viljem v Zagrebu ter Troha Ecrdo v Kostanjevici j)o 5 K. Srčna hvala vsem gg. nabiralcem in darovalcem! Tovariši, posnemajte! Vsi, ki naročnine za tekoče leto še niste obnovili, Dalje so darovali: G. Mahnič Raf. I. okr. komisar v Konjicah je pridobil 3 nove naročnike in nam nakazal 340 K. in sicer 315 K vsled pooblastila neke stranke, da lahko razpola ga po svojem prevdarkti s preostankom odveč plačane kolkovine in takse, 15 K pa je daroval g. ivan Veble. G. Mahnič pripominja: „To je vse. kar sem zamoget storiti. Vsled preobloženosti z uradnim delom nisem v stanu kaj več storiti. Najtežje mi je, da ne morem g. uredniku pomagati ter Vas prosim, da me v tem smislu pri gospodu opravičite.“ Storili smo to ter se gospodu tovarišu najiskreneje zahvaljujemo z željo, da bi našel mnogo posnemalcev. G. Jaki Fran. vlad. kanclist j;ri okr. glavarstvu v Mariboru je pridobil 12 novih naročnikov in nabral med tovariši za tiskovni sklad 23! K. in sicer je darovalo f> po 20 K, 8 po 10 K, 2 po 8 K, 2 po 4 K in sam 5 K. G. Černe Janko, davč. poduradnik v Mariboru je pridobi! 4 naročnike in nabral za tisk .