V Cfutoliani. 3. i&2»ruearj€s 1937
Vir vsega zla
Božji zakoni veljajo za vse življenje in za vse človekovo delovanje, tudi za gospodarsko življenje in delovanje. Bili so, ki so zaceli učiti, da mora biti gospodarstvo svobodno, da za gospodarstvo ni ne Boga, ne božjih zapovedi. Vse je dopustno, vse dovoljeno, če je te za poedinca gospodarsko koristno. Gospodarska in osebna korist, to je največja zapoved; za božje zapovedi, za moralo in nje zahteve se v gospodarstvu ni treba brigati. Ta nauk je na žalost polagoma prevzel vse gospodarsko mišljenje večine ljudi in večine narodov. Obenem je ta nauk oznanjal tudi svobodo od državnih zakonov. Tudi država, je učil, se ne vtikaj v gospodarstvo. Gospodarstvo itna svoje zakone, drugih ne pozna, ne božjih nc človeških. Vsak naj gospodari, kakor zna in more. Vsak naj razvija vse svoje moči in naj skuša' druge prehiteti. V tej svobodni tekmi vseh se bodo uveljavile vse gospodarske sile, napredek bo večji in večji, a z napredkom bo rask> tudi blagostanje.
Ta nauk se imenuje gospodarski liberalizem. Ta liberalizem je mislil, da bo človeštvo osrečil, v resnici pa je vprav on največ zakrivil vse to gorje, ki je prišlo na človeštvo.
Gospodarski liberalizem je z raznih drugih zmot svoje dobe prevzel tudi nauk, da ni izvirnega greha, ampak da je človek po naravi dober. A Itako strašno se je motil! V človeku živi pohlep, pohlep po uživanju, po moči, po imetju in bogastvu. Če tega pohlepa nič ne vežejo ne božji ne človeški zakoni, je naravno, da. se bo razbrzdal in bo gnal človeka dalje in dalje. Tako
se je tudi zgodilo. Res je pod gonom tega pohlepa in v medsebojni tekmi gospodarstvo silno napredovalo, nove iznajdbe in novi načini gospodarjenja so gnali ta napredek višje in višje. Toda v medsebojni tekmi so zmagovali Je močnejši, bolj prebrisani, bolj brezobzirni, bolj brezvestni; slabotnejši, bolj obzirni in bolj vestni so pa zastajali in omagovali, dokler niso popolnoma zastali in omagali. Gospodarski napredek močnejših je stri in uničil slabejše. Tako se je v divji tekmi, ki je nastala po načelih liberalizma, res začelo nekaterim kupičiti bogastvo, a drugi so propadali in propadli. Na eni strani nekaj neizmernih bogatinov, na drugi strani neizmerna množica siromakov. Tako je moralo priti brez Boga, brez božjih in socialnih zakonov pod gospostvom samega človeškega pohlepa. Da bi opraviči! nasilje močnejših nad slabej-šimi, ši jg sebični liberalizem izmislil poseben nauk o »pravu močnejšega«., kakor da bi bilo to na korist splošnosti.
Ta tekma se pa ni ustavila pri posameznikih, temveč je zajela tudi ccle narode in države. Tudi države so začele krčevito med seboj gospodarsko tekmovati. Tudi nje je gnal pohlep v obupno borbo za premoč na gospodarskih trgih, za kolonije, za tuje zemlje, kjer bi dobivale surovin za industrijo in tržišče za svoje pridelke in izdelke. Ta borba skoraj nujno žene narode in države v medsebojne spore in tudi vojtke. Svetovna vojska je bila po velikem delu posledica gospodarske vojske med državami.
(Iz past. tista jugoslovanskih škofov.)
Kdor z mečem okoli hodi.. .
Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja. Pa se ie prerado zgodi, da nas zgodovina •e tega uči, da se ljudje iz zgodovine ničesar ne ni"Jč;... Zadnje čase se dogaja v boljševiški Rusiji prav tisto, kar se je dogajalo pred približno 140. leti za časa velike revolucije na Francoskem. Kakor v Franciji, tako so tudi v "usiji najhujši revolucionarji, ki imajo na vesti Potoke po nedolžnem prelite krvi, padli kot žrtve revolucije same.
( Kdor še misli, da ima v Rusiji ljudstvo kako aii v,>liv na v,ado> ,se bridko moti. Niti vodilne osebnosti komunistične stranke ne odločajo v nobeni stvari. Rusija ima diktato.ja, kakoršnega naša doba ne pozna — Stalina. Da Wske kmečke in delavske množice h razmerami ! rdefrm raju niso zadovoljne, da si žele nazaj "se suženjstva, ki je vladalo pod carji, je znano Povsod. Da pa je razkroj zašel tudi v vodstvo do |k°VJetskc rePl,blike> 80 pokazali zadnji
Mnogo najodličnejših boijševikov, ki so bili glavni sodelavci velikega revolucijotiatja Lenina, je 3poznalo, da samodrštvo Stalinovo podi Rusijo v propast. Kovali so načrte, kako bi Stalina odstranili. Njihove poskuse je sovjetska policija odkrila in zadela jih je močna roka dikta-torjeva. Že dvakrat je sta! trop vodilnih boijševikov pred sodiščem. Prvič so jih obsodili na smrt petnajst, med njimi znana revolucionarja Zinovjeva in Kamenjeva. Pred par dnevi pa se je končal v Moskvi drugi proces, ki je zopet poslal trinajst boljševiških voditeljev pred puške.
Obtožnica je očitala tem ljudem, da so se izneverili stranki in njeni vladi, da so vprizarjaii atentate, hujskali delavstvo in se vezali s sovražniki Rusije. Obtoženci so vse priznali in naravnost zahtevali strogo sodbo. Kdor pozna ruske ječe, ve, kaj taka priznanja pomenijo. Svet splošno sodi, da se je Stalin pod firmo veleizda-jalskega procesa hotel iznebiti le neljubih tekmecev. Zanimivo je, da glavni obtoženec v diu-
gem procesu, K. Radek, ni bil obsojen na smrt. Pravijo, da ta Jud preveč ve in da bi v slučaju njegove smrtne obsodbe Stalinovi sovražniki v inozemstvu spravili čudne reči na dan. Po veliki večini so bili vsi obsojenci —■ Judje
Pravijo, da se bo v kratkem začel še en proces, v katerem bodo pomedli še z zadnjimi plivniir.i ljudmi, ki bi utegnili biti Stalinu nevarni. Potem bo za nekaj časa mir, dokler se ne bodo pojavili zopet drugi, ki bi radi ali oblasti ali pravice.
Tako je v boljševiškem raju. Ljudstvo pa trpi, gara in strada.
Navodila kmetom — dolžnikom
Obračun in nove obveznice po čl. 36 uredbe.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v čl. 36 določa, kako imajo kmetje poravnati svoje dolgove >oslaiim upnikom*. Pod temi doigovi So mišljeni dolgovi kmetov, nastali pred 20. apr, 1932, trgovcem za vzeto blago, obrtnikom za izvršeno delo, advokatom, zdravnikom, notarjem itd., za honorarje in račune, in pa raznim privatnim osebam, od katerih so si kmetje izposodili denar. Za vse te dolgove je predpisano, da se morajo dolžniške listine za te dolgove nadomestiti z novimi obveznicami dolžnikov. Ta zamena se opravi pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika. Upnik mora položiti na predpisanem obrazcu (čl. 9, pravilnika o zameni dolžniških listin) obračun dolga. — Dogajajo se pa številni slučaji, da taki zasebni upniki zaff-fevajo od dolžnika krnita plačilo obroka, ne da bi po predpisu pravilnika o zameni dolžniških listin napravili obračun dolga, ga predložili občini in potem z dolžnikom na občini ugotovili sporazumno višino dolga in višino letnega obroka, ki ga mora kmet plačevati za dolg skozi 12 let. če dobijo kmetje take pozive, naj odgovorijo kratko, da zahtevajo od upnika poprej obračun na predpisanem obrazcu (po pravilniku o zarneni dolžniških listin). Po predložitvi obračuna se bodo z upnikom sporazumeli na občini, koliko znaša dolg z ozirom na določila čl. 36 uredbe in kolikšen letni obrok bodo in> rali plačevati.
Terjatve in dedovanja.
Terjatve, ki jih imajo bratje, sestre ali drugi napram prevzemnika posestva ali napram de* diča, tudi če so tc terjatve nastale pred 20 apr. 1932, ne spadajo pod določila uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Zakonodajalec je smatral, da takšnega dolžnika napram njegovim najožjim sorodnikom, ki imajo terjatve za dedne odpravke, ni treba ščititi. Zato pa za te terjatve tudi ne velja določba o boljšem gmotnem položaju (čl. 36 odst. 2 uredbe), če bi prevzemnik (Nadaljevanje na prihodnji stkani spodaj)
1'
Kaj pa komunizem?
Poglejmo no še enkrat v ta blaženi bolj-ševiški raji Kaj vidimo? Fabrike, dimnike, ma-iine, ropot, dim. To je res: industrijo so močno dvignili, če je bilo pa io v Rusiji v toliki meri potrebno in če je v tem res vsa sreča, to je pa drugo vprašanje. Rusija je bila poljedelska dežela in se je lahko preživljala, če se je pametno gospodarilo. Da je industrija tudi potrebna, nihče ne taji. Toda industrija, fabrika, našina, to je danes ruski bog, kateremu vse •luži in streže, se klanja in žrtvuje. Človek je hlapec stroja. — Dalje vidimo milijone kmetov aemlje oropanih in tisoče valpetov, ki jim delo odkazujejo in nadzorujejo. Vidimo pa tudi krdela vojakov, ki hodijo po vaseh, rekviri-rajo žito in druge pridelke, in če se kmetje branijo dati, kar so s trudom pridelali, pokajo, da se kadi, kmetje pa padajo pod kroglami kakor snopje. Vidimo pa tudi kmete stati pred uradi in prodajalnami, kjer čakajo v vrstah, kdaj pridejo na vrsto, da po milosti dobe, kar fšn samo po sebi grč. — Vidimo milijone otrok brez staršev, brez vzgoje in nadzorstva, zapuičenih, zanemarjenih, potepenih, zgubljenih, da se ti siromački človeku morajo smiliti. Vidimo nešteto podrtih in zaprtih c«rkv£. — Vidimo velikansko rusko armado, ki požre na leto 160 milijard dinarjev in a tem silijo druge ilržave, da se morajo tako nesmiselno obrože-vati, kar zahteva in požira spet milijarde ljudskega premoženja po drugih državah. — Kaj vidimo Se? Vidimo lakoto v deželi, deželi, ki ima polja in pridela žita kakor nobena druga v Evropi. Vidimo sestradane ljudi, vidimo pomrle od lakote, r- na milijone jih je v letih boljševiškega gospodarstva od lakote poginilo, — In kaj Se vidimo? Vidimo ječe prenapolnjene, velikanska taborišča, v katerih tisoči stradajo In prezebajo. Vidimo Solovjecke otoke, kjer dobre poštene ljudi mučijo do skrajnosti, kjer siromaki žive v mrazu do 55 stopinj, zanemarjeni, v nesnagi in smradu, od mrčeaov razjedeni umirajo. Vidimo, vidimo kdove koliko, več ko milijon, morda dva milijona ljudi pomorjenih, postreljenih, ljndi, dobrih in poštenih, pokončanih samo zato, ker niso bili po volji brezdušnim samosilnikom. — Končno vidimo v Kremlu sedeti kakor v skrivnosten oblak zavitega Stalina, ki kakor sam živ bog tam stoluje, ukazuje in daje streljati svoje — najboljše pristaše in prijatelje.
In vse to — ljudje božji, poslušajte in strmite! — vse to imenujejo boljševiki — raj, paradiž na zemlji) In stotisoči, milijoni po svetu r slepi veri to ponavljajo. In hočejo s tem rajem osrečiti ves svet. Predrznost in nesramnost njihova je neskončna. Hudič je oče laži. Ta je svoje otroke dobro naučil lagati. Lažite, Ulite, nekaj se bo že prijelo! In res se prime. Ljudje verjamejo največjo neumnost, najbolj
posetva trdil, da je upnik, ki ima dobiti svoj odpravek, v boljšem gmotnem položaju, nego on sam in o siromašnosti upnika (£1. 3 odst. 9), če upnik nima svoje imovine, niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje. — Pač pa more dolžnik ki ima plačati dedne odpravke pravico (po čl. 3 odst. 5 uredbe p likvidaciji kmetskih dolgov), da v roku enega leta, t. j. najkasneje do 25. sept. 1937 predlaga pri sodišču primerno znižanje dednih odpravkov dot in drugih plačil, k! jih ima izvršiti po prevzemni ali dedni pogodbi, ako je vrednost posestva v času od prevzema padla za več kot 25 odstotkov v vrednosti.
očividno neresnico; če jim boš pa govoril resnico, te ne bodo poslušali.
Ne trdimo, da niso boljševiki storili prav nič dobrega. Toda spri?o vsega gorji, kar »o ga napravili, kako si le upajo svetu to deželo sužnosti predstavljati kakor nekako obljubljeno deželo!
Pa veste, kdo goni kolesa te boljševiške mašine? In kdo jo je pognal v tek? Tisti nesrečni rod, ki dela zdražbe med vsemi narodi in pije njih kri. To so Judje, ta od Boga zavrženi rod. V vodstvu boljševizma je ali je bilo malo pravih Rusov. Večinoma so tujci, prite-penci od drugod, s tujimi, neruskimi, nemškimi imeni, ki so si jih dali potem porušiti. Te hudobe so zavojevale Rusijo in jo podjarmile, in zdaj držijo ves 160 milijonski ruski narod £ puškami in kanpni v strahu, da se ganiti ne more in se ne otresti tega groznega jarma. Ti ubogi dobri ruski narod, kaj so napravili s teboj ti tujci — satanovi hlapci! Kako dolgo boS Se j očal v tej sužnosti?! K<Uto dolgo bomo še klicali m zdihovali: Odrešenik sveta, reši Rusijo!?
Satanovi hlapci! Kaj pa drugega? Satani v človeški koži. Kar »vet stoji, kaj takega še ni videl, kakor ga uganjajo ti. Bila je na svetu kriva vera, bili krivi bogovi, a vera je le bila in bogovi so bili in nihče se jih ni drzni! dotakniti. Ti pa so se spravili nad Boga samega, ga taje — m ne le taje, naskakujejO" ga, po-
Vsi, ki trpite
na kurjih očesih
pridite, da Vam jib • koreninico in bres bolečin odstranimo Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne nre ob delavnikih od 7.80 do 18.80, ob nedeljah oil 7.80 do 12. ure, r kopallMu hotela Slon — Frančiškanska nliea 8.
bijajo ga, s prestola bi ga radi vrgli in z nogami poteptali! Ti človeška reva, kaj si umiš-ijuješ! Ti človeška kratka pamet, kam. si se zaletela! Saj nazadnje le verujejo v Boga, četudi ga taje. Pomislite, kaj si so izmislili v svoji norosti! Judežu Iškarijotu so spomenik postavili! To je ena njihovih največjih ostud-fiosti. Če verujejo v Judeža, verujejo tudi v Jezusa, v evangelij. Ker brez evangelija in brez Jezusa tudi Judeža ni. — Sploh, kakor moramo iz vsega sklepati, je njih sovraštvo do vere veliko večje kakor njih skrb za gmotno blagostanje. To je njih element življenja. Cerkve na celem podirati, zaradi vere ljudi zapirati in nečloveško mučiti, zaradi svete podobice svoje rojake streljati — kdo more to, če ne sam živi satan?! Častilci Judeža ISkari-jeta — Judeži sami, izdajalci, izvržek človeštva!
In ti, ki imaš še malo pameti in človeškega čuta, — se ne sramuješ te zločinske tolpe?! Pričakuješ od nje rešitve človeštva?! Ali s revež s slepoto udarjen — ali pa si sam Judež!
Pri bolnem sv* očetu
»Slovencev« urednik je obiska! belgrajske-ga nadškofa, rnsgr. dr. Josipa Ujčiča v njegovem stanovanju v Ljubljani baš ko sc je vrnil iz Rima. Hotel je za svoje bralce zvedeti o Vtisih, ki jih je Prevzvišeni dobil ob priliki svoje avdijence pri sv. očetu. Gospod nadškof je urednikovi želji ljubeznivo ustregel in povedal, da je njega samega nadvse prijetno presenetilo, da je bil sprejet pri sv. očetu, dasi je to zelo želel in je s tem namenom tudi v Rim odpotoval, hoteč dobiti kot novi škof od poglavarja Cerkve blagoslov za sebe in svojo škofijo.
Kljub težki bolezni papež še vedno dela. Avdijence so seveda skoraj popolnoma izostale. Razen kardinala državnega tajnika papež redno ne sprejme nikogar. Zato je bila vsa njegova okolica zelo presenečena, ko je belgrajski nadškof dobil avdijcnco, iz česar so sklepali, da sv. oče že na bolniški postelji posveča izredno pažnjo položaju cerkve v Jugoslaviji.
Nadškof Ujčič je bil sprejet v privatnem papeževem stanovanju, to je v III. nadstropju Vatikanske palače. V čisto preprosti predsobi zasebnega stanovanja sv. očeta je g. nadškofa sprejel osebni papežev tajnik. Razen njega je samo še poštami strežnik, ki je okrog bolnega papeža. Tu ni nič švicarskih gardistov, nič dvorjanov ali kakih drugih dostojanstvenikov.
Papeževa bolniška soba je precej velika, svetla, z enim visokim oknom, skozi katero je tedaj prijazno sijalo zimsko solnce. Visoki bolnik čez dan ne leži na postelji, ampak na diva-nu, tako da le napol leži, v zgornjem delu telesa podprt z blazinami, prav tako pa so tudi bolne noge dvignjene in podiožene, da ne vise prosto navzdol. Nadškof Ujčič, ki je zadnjič videl »v. očeta v maju lanskega leta, je moral na žalost ugotoviti, da se sledovi bolezni kažejo tudi na oapeževi zunanjosti. Bolnik Je precej upadel v
obraz in rou je videti, da mnogo trpi. Preitaša pa svoje bolečine zelo voljno in vdano in se je izrazil, da vse, kar ima prestati, vendar ni ničesar v primeri s tem, kar j« trpe! Gospod
Sprejel je g. nadškofa Ujčiča zelo dobit* hoiiio in jako prijazno. Razveselil se je, ko mil je Prevzvišeni sporočil, da v Jugoslaviji molijo za njega in njegovo zdravje. Živahno je odvrnil, da tudi on moli za Jugoslavijo, nakar sc je jako zanimal za delo Katoliške akcije v naši državi in sploh za cerkvene razmere pri nas. Videlo se je, da je sv. Oče o vseh vprašanjih, ki m tičejo Cerkve in vere v naši državi, zelo podrobno in točno poučen. Beseda mu skoraj prav tako gladko teče, ko preje v zdravih letih, tako da je g. nadškof dobil vtis, da neposredne nevarnosti za njegovo življenje zaenkrat ni.
O. nadškof dr. Ujčič je pozneje dobil vtis, da zaradi zelo redkobesednih obvestil o papeževi bolezni tudi v Rimu in celo v Vatikanu ni« dosti bolje informirani o njegovem zdravstvenem stanja kot pri nas v Ljubljani. Kajti po av-dijenci, ki so jo smatrali za izredno izjemo,» g. nadškofa vsi hiteli spraševati, kakšno je »tanje visokega bolnika in kakšni so nadškofo« osebni vtisi. BiH torej niso manj radovedni, kakor »Slovcnčev« urednik.
Katoliško časopisi« mi |» zelo pri srcu. Od tega časopisja pričah««* voiikih stvari. (Pii XI.)
Km«tie!
Veža stanovska organhtaclga i«
Kmečka x»eza»
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Šestdeset let je dopolnil vscučiliškl profesor prelat dr. Matija Slavit v Ljubljani. Na mnoga letal
d Banski svet je sklical k zasedanja ban dr. Natlačen za 15. februar.
d Starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije v družbi s starosto češkoslovaškega sokol-stva je sprejel tc dni predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Kakor poroča časopisje, so slovenski odposlanci navajali neke ovire, na katere naletavajo pri svojem sokolskem delovanju. Češkoslovaški Sokol se lepo razvija vzlic temu, da ima poleg sebe še dva tekmeca. Kar je za &ško državo dobro, tudi za Jugoslavijo ne more biti slabo. Zato naj se naš zakon o telesni vzgoji naroda čimprej približa češkemu, ki je bolj demokratičen in enakopraven, pa bo gotovo na vse strani prav.
d Notranji dolg Jugoslavije je v začetku leta 1937 znašal 7089 milijonov din. Obresti za vsa ta posojila plačuje država v redu, kakor tudi večino vračilnih obrokov.
d Tuji kapital v Jugoslaviji je udeležen pri naših delniških družbah tako-le: francoski 2963.1, angleški 827.2, Švicarski 675.6, USA 538.5, češkoslovaški 518.7, italijanski 444.1, avstrijski 297.1, belgijski 210.9, madžarski 183.9, švedski 107.8, holandski 78.9, nemški 54 9, skupaj 5181.3 milijonov dinarjev.
d Naše čebelarje opozarjamo, da se bo v bodoče znatno povečala poraba čebelnega voska, ki ga rabi tekstilna industrija, ker se ta čedalje bolj razširja.
d Mednarodnega sejma v italijanskem Milanu, ki bo od 12. do 27, aprila, se udeleži tudi Jugoslavija.
d Za izpopolnitev slovenskega vseučilišč« sc zavzema »Trgovski list«, ki piše med drugim tudi to-le: Ljubljanska univerza je neločljivo zvezana z našim zedinjenjem. Ljubljanska univerza je vidni znak, da je bilo zedinjenje vsemu slovenskemu narodu v korist. Ta znak mora biti čist in svetal, da bo za zgled še poznim rodovom. Ne more pa biti ne čist in ne •vetal, le je ljubljanska univerza nedovršena, ie manj pa, če je slabo opremljena. Ljubljanska univerza mora biti ceio dejanje, ne pa polovičarsko in zato treba, da je izvede to, kar zahtevajo akademiki in z njimi vsa slovenska javnost, če bi se kdaj pripetilo — in žalibog to ni izključeno — da bo kdo podvomil, če nam je zedinjenje res dalo to, kar smo pričakovali, potem mora biti lepo razvijajoča se in "»moteno delujoča ljubljanska univerza tisti j »Pomin, ki takoj zatre vse takšne in podobne dvome.
d Hov pravilnik o zasebnih loterijah in !
»oabolah ter drugih igrah na srečo je pred-Pisal kmetijski minister. Prirejanje zasebnih 1 J 'n tombol bo poslej še bolj omejeno. Z , nojmii drugimi soglašamo, da se zaradi teh | «Htev prodaja srečk razredne loterije ne bo dvignila.
s ■ d 0 živahnejši gradbeni delavnosti porodi«, 't, h Belgrada, ko iz Zagreba. V sre-'<■« Belgrada, t. j. od hotela »Londona« do ve£evans' bo zžraietlih v L 1937 nad 20 mest i -'5' Uprava trgovskega fondu zgradi n» o, ' ' *'er ie bila znana gostilna »Albanija«, Nadstropno palačo. Na Terazijah se zgra-
Idita dve šesteronadstropa« palači. Poleg tega so zasebniki zaprosili še za 15 gradbenih dovoljenj v sredini Belgrada. Tudi iz Zagreba poročajo, da se razvija gradbena delavnost zelo ugodno. Kaj pa v Ljubljani?
d Na obe fronti. Del jugoslovanskega časopisja se zavzema za zmago španskih belih, drugi del pa za zmago rdečih. Banaški voli pa za to razliko kar nič ne porajtajo, zakaj »romajo« na eno ali na drugo fronto...
d Številke govore. Na občnem zboru Zve-z emedicincev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je spregovoril tudi' zastopnik ljubljanske medicinske fakultete. V svojem govoru je omenil, da je dobila v zadnjih 15 letih medicinska fakulteta v Belgradu 80,000.000 din, medicinska fakulteta v Zagrebu 40,000.000 din in medicinska fakulteta v Ljubljani 370.000 din.
d Izvoz lesa ostane svoboden. Ustanoviti so nameravali za izvoz lesa nadzorstveni urad, podoben onemu za izvoz živine. Na zadnji seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov pa je bilo sklenjeno, da se vse to vprašanje odloži na nedoločen čas. Izvoz lesa bo zato še nadalje svoboden.
d Za 6 tovornih vagonov spisov. Justična palača v Ljubljani hrani velikansko število že prav starih sodnih aktov, ki vsebujejo marsikatero, mestoma napeto zgodbo ali pa pripovedujejo o hudih in velikih pravdah. Mnogi akti ,ki tehtajo po več kilogramov, so shra-
50-ieinica tiitteluvega stolpa v Parinu. Ia stolp jc vSasih veljal za osmo čudo sveta, ker Je bil najvišja zgradba na svetu. Danes pa je po svoji velikosti to na tretjem mestu. Leto« praznuje ta stolp svojo 50-letnico. Telita 7.700 ton. Nanj je priplezalo doslej že kakih 17 milijonov ljudi.
OgUt ,« t.fitlr pod S Si 1583 od 5 XII 1436
njeni v velikih kleteh. Njih se že drži debela plast prahu. Po skupnem izkazu apelacijskega sodišča v Ljubljani je bilo lani zaznamovano:
1. pri 4 okrožnih sodiščih 15.697 novih aktov in 2. pri 39 okrajnih soddiščih 241.558 novih spisov, torej skupaj 257.255 novih aktov v 1 letu. Velikanska množina papirja. Če vzamemo, da tehta vsak spis najmanj 0.25 kg, predstavljajo ti sodni spisi lepo in impozantno težo 64.213.75 kg. Za prevoz tega papirja bi bilo pač potrebno najmanj 6 tovornih vagonov.. In koliko duševnega dela je v teh spisih I
d 4 in pol milijona din za ceste okraja Maribora izkazuje proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora.
d Za izpopolnitev naših primorskih prisia» nišč nameravajo najeti posojilo 65 milijonov dinarjev, ki bi ga vračali z dohodki od pristaniških pristojbin. Te so dale lani 7,640.000 din.
d Nove stojnice na ljubljanskem trgu. Z ozirom na vest pod zgornjim naslovom v zadnji številki našega lista smo obveščeni, da je g. Alojz Kovačič bil prvi, ki je že pred eiim letom postavil tako stojnico na trgu. Od njega so dobili mere tudi drugi, med njimi g. čuček, o katerem smo zadnjič poročali, da je bil prvi. Upamo, da je s tem pojasnilom poravnana ta velevažna zadeva..
d Silen vihar (košava) je divjal oni torek po Belgradu in okolici. Izračunali so, da s hitrostjo 90—100 km na uro. Vihar je odnašal s seboj vse, kar ni bilo čvrsto pritrjeno. Po rekah je košava poganjala led. Kmalu sc je v Donavi in Savi nabralo, prav za prav nakopičilo toliko ledu, da je bila onemogočena plovba. Zaradi tega so rečne oblasti poslale najprej proti ustju Save in Donave remorker, da bi rezal pred seboj led in tako delal pot za druge vlačilce. Za njim je plul tank. Ker pa zaradi ledu krmar na tanku ni mogel tako hitro krmariti, ga je led oklenil, da ni mogel več naprej. Remorker mu je šel na pomoč, pa so bile gore ledu močnejše. Zaradi tega so poklicali pomoč. Prišel je parnik, pa tudi ta ni opravil nič, sam je obtičal v ledu, ki je čimdalje bolj stiskal ladje. Zaradi tega je moral na pomoč spet drug parnik. Temu se je šele po velikanskih naporih posrečilo, da jc razbil led okoli ostalih treh ladij in jih tako rešil.
d Vlom v župnisče pred sodiščem. Cigan Silvester Huber je bil obtožen zločinstva vloma in tatvine. V župnišče Sv. Trojice pri Moravčah je bilo 6.. novembra ponoči vlomljeno. Obilen plen je padel vlomilcem v roke. Pobrali so najrazličnejše stvari, tako čevlje, revolver z na. boji, riž, zimsko suknjo, povečevalno steklo itd., v skupni vrednosti okoli 2000 din. 2e obilica plena je kazala na to, da je pri vlomu sodelovala večja vlomilska družba. Po načinu vloma, ki je značilen za cigane, oa so takoj
Si
Pravilnik za „Domoljubove"
požarne podpore
I. Vsak Domoljubov naročnik, ki* je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1937, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v zneska 1000 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim cb požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična Skoda do 1000 Din.
IE. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma Nor je vpisan pri poverjeniku, neglede na to, kdo je dal denar za naročbo lista.
III.	Naročniki, ki prijemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbt, da bosta stzsan) naročnikov i» (larofniiia pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani.
IV.	Naročnik-pogortlec naj aazaaniln o požaru priloži potrdilo županstva in žtipnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela
stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1937.
V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji:
1.	pngorelcu-naročniko, ki je požar sam povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kclnica, kozolec itd.;
3.	stanovanjskim podnajemnikom;
4.	lastnika dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne slantije.
Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, al; hiša očeta, čigar sin sli hči prejema »Domoljuba«, pogorele« nima pravice do podpore.
Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvaževala.
sklepali, da so vlomili v župnišče cigani. Orožniki so kmalu prijeli cigana Hubra, pri katerem »o našli več iz tatvine v župnišču izvirajočih predmetov. Huber ni hotel izdati svojih po-magačev. Ciganska družba je bila tudi oborožena z noži. Pred sodniki je cigan priznal njemu očitano tatvino, zanikal pa je odločno, da bi imel kake pomagače. Pravil je, da je moral župniku droge stvari odnesti kak drug uzmo-vič. Huber je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel, bil je s sodbo popolnoma zadovoljen.
d Neverjetno, a resnično. Morda se še nikjer na svetu ni pripetil tak slučaj kakor v bosanski vasi Osovo. Kmetje vasi Osovo in okoliških naselij, ki tvorijo občino, so že leta 1931 izjavili, da nočejo občinske uprave. Pri volitvah 1. 1931 sploh niso hoteli nikogar kandidirati. Zato je takratni ban Helja Popovič škrpal kandadatno listo, ki je bila izvoljena, čeprav niti en volilec ni prišel na volišče. »Izvoljeni« odbor je na prvi seji sklenil, da se občina razpusti. Upravne oblast! so pa trdovratno vztrajale na stališču, da mora Osovo ostati občina in so leta 1934 prisilile Osovljane, da obnove občino. Vršile so se ponovne volitve, pa tudi tokrat ni bilo nobenega volivca. Tedaj je banska uprava odredila, da se občina razdeli oa dve sosednji občini. Ker so pa pri volitvah v maju 1. 1935 vsi občani glasovali za opozicijo, je tedanji notranji minister, prejšnji ban V<ilja Popovič ponovno ustanovil občino Osovo. Leta 1936 so bile razpisane nove občinske volitve. Tudi tokrat ni bilo mogoče sestaviti kandidatne liste. Sedaj so spet bile razpisane občinske volitve, pa so Osovljani spet sklenili, da ne gredo volit. Upravnim oblastem so poslali spomenico, v kateri pravijo, da ne žele niti ne morejo vzdrževati občine. Upravne ftblastl so aato občino spet razpustile.
d Za tiste, ki Imajo vžigalnike. Finančni minister dr. Dušan Letica je predpisal pravilnik o umetnih vžigalnikih, po katerem ima Uprava državnih monopolov izključne pravico izdelovati, uvažati in prodajati te vžigalnike in njih rezervne dele, kakor tudi kresilne kamenčke za vžigalnike. Zasebniki imajo to pravico samo po odobrenju in v nadzorstvu Uprave državnih monopolov. Vžigalniki in kamen-
4'
čki so podvrženi monopolski taksi, ki znaša za vžigalnike iz bodisi katerekoli kovine in v katerikoli izdelavi 100 din na leto, za kresilne kamenčke na vsak komad po 10 par do tež? 40 gramov, preko te teže pa za vsakih nadaljnjih 40 gramov zopet 10 par. Takse so oproščeni vžigalniki za posebne rudarske varnostne svetilk«, jeakor tudi rezervni deli vžigalnikov sploh. Pravico za uvoz umetnih vžigalnikov in rezervnih delov ima izključno podjetje, oziroma trgovine, ki so pooblaščene za prodajo iz dragocenih kovin. Inozemski potniki, ki pridejo začasno v našo državo, lahko prineso s seboj za osebno uporabo po en vžigalnik in en kamenček, istotako pa tudi Jugoslovani, ki se vračajo iz inozemstva, toda samo pod pogojem, da to prijavijo v roku 15 dni radi žigosanja in piačanja takse.
d Dragocena mkrinjica. Čevljarski pomočnik Konrad Hicl v Matiboru se je v svojem prostem času pečal z rezbarstvom ter je začel pred 8 meseci z izdelavo lesene skrinjice. Sedaj jo je skončal. Delo je res nenavadno in dragoceno, Skrinjica je iz orehovine, ima pa vložke iz javorja, mahagonija in raznih drugih dragih lesnih vrst. Iz vložkov je sestavljena slika našega pokojnega kralja Aleksandra I., napisi, okraski, vse pa je tako točno in lepo izvršeno, da predstavlja skrinjica po mnenju strokovnjakov veliko dragocenost. G. Hicl bo skrinjico pokloni! kraljici Mariji.
d Lepa »narodna Mščlta«. Preiskava o delu zagrebške narodne zaščite je bila te dni zaključena in je policija dognal« le to, d« je
zagrebška železniška dirckcija vsako Isto dajala tej organizaciji po 6000 brezplačnih železniških kart, od katerih pa niti tretjina ni bila porabljena v prave namene. Policija je tri krivce že izročila sodišču, dočim banska uprava pregleduje poslovanje društva sploh. Tudi pri tem pričakujejo zanimivih odkritij, zlasti zaradi širokopoteznega življenja tajnika društva, ki je imel mesečne plače 1500 din, svoje stanovanje pa je imel urejeno tako razkošno, d« za to njegova majhna plača sploh ne more zadostovati..
d Vagon petroleja iztekel. Na koroškem kolodvoru v Mariboru se je pripetila 30. januarja pri premikanju vlakov nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, je pa povzročila veliko škodo. Do nesreče je prišlo na sledeči način: Na petem tiru se je nahajal nabiralni vlak, ki je privozil iz Ruš. V istem času pa je zapeljal premikalni vlak iz petega tira čez kretnico, pred katero je stal nabiralni vlak, na četrti tir, obstal pa je deloma na petem in deloma na četrtem tiru. Premikalni vlak je vodil strojevodja Josip SimiČ, nabiralnega pa strojevodja Andrej Savič. Oba sta začela istočasno voziti, premikalni naprej proti glavnemu kolodvoru, nabiralni pa nazaj. Ta je zapeljal čez ločnico v vilice ter zadel v mimo vozeči premikalni vlak. Osem vagonov premikalnega vlaka je bilo pri tem od strani poškodovanih, polomila so se vrata, stene in slično. Pri pre-mikalnem vlaku je službeni voz popolnoma zdrobilo, drugi vagon — cisterna petroleja — pa se je prevrnil in je skoraj ves petrolej, ki ga je bilo 15.000 kg, iztekel. V drugih poškodovanih vagonih je bil natovorjen karbid in umetni gnoj iz tvornice za dušik v Rušah, Vzrok nesreče n! ugotbvljen.
d Minister dr. Krek o komunistični akciji. Dne 30. januarja je minister dr. Krek namesto notranjega ministra dr. Korošca podal poročilo o proračunu notranjega ministrstva. Ob tej priliki je g. minister povedal tudi to-le: Kar se tiče komunistične akcije, je treba na-glasiti, da tudi v preteklem letu ni izostala. Komunistična akcija je skušala delovati p" nas v širšem obsegu. Izhajala je iz inozemstva, kjer so se pripravljali delovni načrti s posebnim ozirom na pooebne razmere v državah, v katerih so se imeli izpeljati. Te akcije so organi oblasti doslej pravočasno izsledili in jun je uspelo v letu 1936 odkriti in onemogočiti nekaj večjih komunističnih organizacij. Iz do-sedanjega delovanja komunistične stranke i« treba sklepati, da izvaja komunistična stranka široko zamišljeno in zasnovano akcijo, ter da bo kljub izvršenim odkritjem nadaljevala z ustanavljanjem teh organizacij. Krinka navidezno zakonitega dela, ki si jo pri tem nadeva, n« pomeni, da bi se bili komunisti odrekli svojim revolucionarnim smerem in svrham, n«-go Ima služiti samo kot sredstvo, s katerim naj
»Domoljuba** v vsako hišo!
Naša tekma je bila 3. februarja končana. Ker zadnje dni priglasi ie zelo številno prihajajo, bomo mogli končni uspeli in nagrajene župnije objaviti šel« v naši prihodnji številki dne 10. februarja 1937.
Za danes rečemo le to, da smo lahko z uspehom tekme popolnoma zadovoljni in da so vse naše organizacije, katere so se zavedale velikega pomena našega iiska, naredile več kot svojo dolžnost.
Uspehi, ki smo jih dosegli, morajo bili pobuda za novo delo. Delo za naš tisk ne sme prenehati nikdar. Ko bomo dosegli prvo stopnjo, to je, da bomo spravili naš tednik v sleherno slovensko katoliško hišo, bomo šli z navda-štnjciu na novo delo, ki bo kronano takrat. M bomo katoliški dnevnik spravili v vsako slovensko hišo.	_—«•
iršteišTporavnali naročnino'
bi se omogočilo ojačenje njihove delavnosti. Prav zaradi teh okoliščin morajo organi oblasti komunistično deiovanje prepovedati v sleherni borbeni obliki, ker dosedanja izkustva kažejo, da oni vselej prilagodijo te oblike potrebam danega položaja in trenutka. — Podpišemo z obema rokam in pričakujemo odločnih dejanj zlasti v vzhodnem delu ljubljanske okolice.
d Seja Zveze gasilcev Jugoslavije je bila te dni v Belgradu. Na seji se je med drugimi zadevami razpravljalo tudi o pritožbah bivših članov osrednjega odbora Gasilske zajednice v Ljubljani, ki so bili meseca novembra preteklega leta razrešeni. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je vse pritožbe zavrnilo, ker so bile po zakonu neutemeljene. Isto-tako je starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije razpravljalo tudi o pritožbah nekaterih članov bivše župne uprave v Kamniku, ki so tudi vložili pritožbo. Tudi te pritožbe je starešinstvo Gasilske zveze v celoti zavrnilo. Člani starešinstva dr. Dušan Kaatel, Stanko Žagar in Franc Snoj »o bili naio sprejeti pri ministru za telesno vzgojo naroda dr Rogiču, kateremu so poročali o tekočih poslih in potrebah gasilstva.
d Kuščraji z dvema repoma. Gospodarstveniki in znanstveniki se v zadnjem času zelo zanimajo za otok Brusnik, na katerem so odkrili posebne vrste kuščarjev, ki imajo dva repa. Gospodarstvenike pa zanimajo skladi diabaza, ki pokrivajo večji del otočka. Sicer so zgornje plasti že tako pomešane z drugimi kameninami, da niso porabne, vendar pa so notranji skladi čisti. Pripravljajo se načrti, da bi začeli diabaz izrabljati, kajti v poštev prihaja za ceste, ki so zgrajene na betonski podlagi. Pridobivanje diabaza bi veliko pocenilo stroSke za nabavljanje cestnega materiala.
d Na dosmrtno fečo je bil obsojen pred sodiščem v Mariboru Kar) Adler, ki je na zverinski r.ačin oropal in umoril pismonošo Žunka. Obtoženec se je sicer skušal opravičiti ter je slovesno zatrjeval, da je Sokol ter da ie samo žrtev — politike. Vendar sodnikov ni mogel prepričati o svoji nekrivdi in bo moral delati za strašno dejanje dolgoletno pokoro.
d Nakup zdravega krompirjevega semena. Zaradi dežja in bolezni je bil pridelek krom-piija v dravski banovini slab. Zato je kmetijski mmister dovolil dravski banovini kredit v zne-»ku 20.000 din za nskup zdravega krompirjevega semena. Seme bodo dajali na posodo ali P" znižani ceni kmetovalcem. Dohodek Iz prodaje krompirja po znižani ceni bo pripadel ba-novinskemu semenskemu skladu.
d Tudi Orhev pomaga pobijati brezpo-»elnost. V letošnjem letu bodo v Mariboru za-graditi veliko in sodobno urejeno bogoslovno učilišče za lavantinsko škofijo. Knezo-škoEiiski ordinariat lavantinske škofije bo raz-P'sal za 15. marec licitacijo za težake, zidarska,
SIMm&st JtadLona
Semo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako
blag to izdaten.
Samo
Schichtov
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
betonska, železobetonska .tesarska in krovska dela za novo bogoslovno itčilišče. Vsa ta dela so preračunana na 4,612.000 din in se prirejajo v lavantinski škofiji za kritje gradbenih stroškov uspele nabiralne akcije. Za isti dan bodo razpisana tudi vsa kleparska dela, ki so preračunana na 274.000 din. Skupni stroški gradbenih del, ki bodo prišli na licitacijo 15. marca, znašajo torej 5 milijonov dinarjev.
d Tudi pri nas bi lahko napravili nekaj podobnega, Za razširjenje zagrebškega vseučilišča se bore Hrvatje. Pravijo, da je nujno potrebno razširiti tehnično fakulteto. Glavno vprašanje, vprašanje denarja, so rešili sami. Osrednji urad za zavarovanje delavcev ja ob-
Varne izjave proti komunistom
Proti komunizmu so se poleg sv. stolice "> «t njo katoliški škofje raznih držav izrazili zadnjem času tudi zastopniki raznih držav, ana jc tozadevna odločna izjava jugoslovanska notranjega ministra dr. Korošca, ki so j" Podvrgle kritiki na svojih »samokultimiih« 'ankih nekatere marksistične »Vzajemnosti«, •savno sta se sestala v Rimu g. Mussolini in dru !, mi.nistrski predsednik Goring. Poleg ra?i V1,žnih vPrašanj sta sklenila tesen spo-0h3 H g de borbe Proti boljševiški nevarnosti.
Orzavnika sta se domenila, da pod nobe-
nim pogojem nc dopustita, da bi dobila Španija boljševiško vlado. Obe velesili sta se odločili, da bosta zavrli nadaljnji razvoj španskega komunizma. Dne 19. januarja je govoril na parlamentarnem zasedanju v Londonu angleški zunanji minister Eden, ki je izjavil z vso jasnostjo in odločnostjo, da Anglija ne bo nikoli dopustila, da bi demokratske države! postale žarišče komunizma in njegove propagande. Spričo teh izjav je pač nujno, da tudi naše marksistično-komunistične hujskače in nergače sreča pamet, dokler je še čas.
ljubil posojilo 12 milijonov dinarjev, če prosvetno ministrstvo prevzame plačevanje obrokov. V tej smeri je v Belgradu na merod&jnih mestih že posredoval rektor zagrebškega vseučilišča dr. Hondl.
d V Dravi je zlato. Zlato nabirajo v Dravi okoli Virovitice in Koprivnice. Nad 150 kmetov izpira tam dragoceno kovino. Vendar pa cpravljajo (o delo tako preprosto, da ostane veliko zlata neizkoriščenega. Posebno Mura prinaša s seboj mnogo med pesek pomešanega zlata. Za izpiranje pa so se sedaj začeli zanimati Angleži, ki so lastniku izpiraliič ponudili moderne stroje za izpiranje in zraven denar, da se bo podjetje izplačalo.
d Vagon v plamenih. Med potniki, ki so se te dni vozili z osebnim vlakom iz Celja proti Mariboru, je vzbudil med postajama Poljčane in Slov. Bistrica veliko pozornost goreči vagon, ki je bil priklopljen tranzitnemu tovornemu vlaku, ki vosi iz Italije na Češko. Velik 15-tonski vagon je bil v Trstu natovorjen s surovo juto, ki je bila namenjena za neko tekstilno tovarno na Češkem. Iz neznanega razloga se je med vožnjo juta vnela. To so opazili železniški uslužbenci v Poljčanah, nakar ao vagon odklopili in odprli vrata. V tem trenutku je i* njega švignil plamen. Pričeli so takoj z gašenjem, vendar je bil v-s trud zaman. Ogenj je uničil ves tovor, 15 000 kg jute in lesene del« vagona. Skoda na sami juti znaša 150.000 din,
Dr. Sarcc - Radoviflca
od i. febr. dalie zopet redno ordinira
SlsvssBft ustoiičenje amer. predsednika ltoosevelta.
neralu Francu v Španijo. Ko sta bila vpoklicana k vojakom, so odhajali iz Nemčije večji vojaški transporti. Oblasti so izjavljale, da gredo vojaki na velike vaje, od katerih pa jih 5e sedaj ni nazaj. Nemško prebivalstvo je prepričano, da se vršijo te »vežbe« v Španiji pod vodstvom generala Franca. Njima takšno »vežba-nje« ni ugajalo, pa sta jo raje potegnila čez mejo, najprej na Češkoslovaško, od tam pa v Avstrijo in najprej v Jugoslavijo. Eno izmed prvih njunih vprašanj pri zaslišanju je bilo, če ju nameravajo naši izročiti Nemcem. Ko sta dobila zagotovilo, da ju ne bodo izročili, sta si oba viclno oddahnila. Kazni proti vojnim beguncem so namreč v Nemčiji silno stroge.
d Krvavo maščevanje. Hudo se je maščeval nad ugrabiteljem svoje sestre Albanec Bajram Radži. Bajram Rogovič je ukradel sestro Gjulo, Ko sta se obadva znašla pred šerijat-»kim sodiščem v Banjaluki, je hotel Radži potegniti nož in umoriti ugrabitelja. Ker so mu pa to prisotni preprečili, je Radži sklenil poiskati ugodno priliko kje drugje. Komaj pa je odšel iz poslopja, že jc srečal iskanega. Potegnil je dolg handžar in z njim 17 krat usekal Ro-goviča, ki je obležal na mestu mrtev. Radži je pred let: pobegnil s svojo materjo in sestro iz Albanije, ker je tamkaj iz osvete ubil nekega človeka in ga je sodišče obsodilo na petnajst let ječe. Zaradi svojega zločina, ki ga je zagrešil v Banjaluki, pa ga je sodišče obsodilo na dvajset let ječe
IZ DOMAČE POLITIKE
d Redno zasedanje narodne skupščine v Belgradu se je začelo dne 1. februarja.
d Zasluga sedanje dr. Stojadinovičeve vlade je, da je bil dosežen tako hitro z Bolga« tako dolgo zaželjeni in tako težko pričakovani prijateljski in bratski sporazum. V tem sm's''J piše vse pošteno domače pa tudi inozemsko časopisje. Te dni pa je priredila neka Jugoslov-bolgarska liga v Ljubljani manifestacijo, ki W bi ji bil namen vesolje in zahvala na dosei«' nem bratskem sporazumu. Pa glej, glavna vornika, pristaša v zadnjih zdihih se nahajajo^ Jugoslov, nac. stranke, nista našla za ume«' no, da bi se vsaj z besedico spomnila »eda"l vlade, čeprav je bil namen manifestacije «e'
vina, in sicer 3 milijone in pol, v denarju izraženo pa 42 milijonov dinarjev. Takoj za vino pride žganje, katerega je bilo popitega 1 milijon tristo tisoč litrov. Piva pa so se Ljubljančani kar odvadili. Popili so ga komaj 678.027 litrov. Številka pa postane še bolj zanimiva, če napišemo, da so Ljubljančani leta 1913., takrat ko je bila Ljubljana skoro za polovico manjša, popili kar 2 milijona in pol litrov piva. Lanske leto bi lahko imenovali bolj suho leto.
d 170 milijonov stebelc tobaka so preteklo leto posadili v Hercegovini, Pridelka je bilo za 470 vagonov.
d Najstarejša ženska v Jugoslaviji je vsekakor Jovanka Pravica, ki je stara nič manj kakor 117 let. Doma je iz Zagradinje blizu Tre-binja v Hercegovini, Jovanka ne ve leta, kdaj se je rodila, pač pa ve povedati, da sedem let pozneje, ko je Napoleon udaril na Moskvo. Omožila pa se je tistega leta, ko je cesar Franc .Jožef stopi! na avstrijski prestol. Danes ima ogromno vnukov a pravnukov. Vse življenje pa na svojo prahrano ni polagala nobene posebne pažeje, jedla je vse, kar je imela na razpolago. Izogibala se ni ne mesa, ne vina. Največ pa je pojedla zelja, žgancev in mleka. Kljub svojim visokim letom ima Izredno dober vid in zna še nit vtakniti v šivanko.
d Drago romanje. Iz Sarajeva je pred par dnevi odpotovala večja skupina muslimanskih romarjev, ki so šli v Mckko in Medino. Potovanje je organizirala tamkajšnja podružnica »Putnika«. Romarji — hadžije — bodo ostal(,v Mekki do velikega posta kurban bajrama, ki pada letos v čas od 21. do 24. februarja. Potovanje je drago in stane 20 tisoč dinarjev.
d ftočefa v Španijo. V bližini Fale je dohitela orožniška patrulja dva mlada tujca, ki sta prišla od Remšriika v smeri proti Selnici. Orožniki so ju ustavili, pa sta jim priznala, da sta skrivaj prišla čez mejo pri Kapli in da sta namenjena v Maribor. Semkaj sta tudi dospela v spremstvu varnostnih organov, pri zaslišanju pa sta na obmejni policiji pripovedovala zanimivo zgodbo. Pišeta se Messner Andre, star 23 iet in Kissner Ivan, star 23 let. Prvi je iz Beusheima, drugi pa iz okraja Recklingshau-sen, Pobegnila sta lani 13. oktobra, ko sta bila vpoklicana k vojakom na odslužitev kadrskega roka. Pravita, da sta bežala iz strahu, da ju pošljejo 7. drugimi tovariši vred na pomoč ge-
Pn japonskem cesarju so bili z» novo lelo sprejeti niki in dostojanstveniki. l>o obedu je vsakdo dobil japonski navadi za
in uogo&iienl pri slavnostuom olieilu japonski urad-od cesarja dar za domov, ki ga je odnesel po stari veaanega v bel prtlS.
znatna škoda pa je tudi na vagonu. V zadnjih leti se je že parkrat dogodilo, da so bili na enak način uničeni tovori surove jute.
d Pomlajevanje pred sodiščem. Novosad-sko sodišče še ni končalo znano zadevo pomlajevanja, ki sta v njo zapletena dva zdravnika dr. Uzelac in dr Kolesnikov. Pomladila »ta nekega starega bogatega Belgraičana in pri tem porabila 20 letnega delavca. Oba zdravnika se zagovarjata, da sta s tem svojim poskusom naredila le znanstveni poskus, ne pa kakšen dober posel. Sodišče bo zaradi tega najbrž poslalo vse spise glavnemu zdravstvenemu svetu, da se ta izreče strokovno o značaju poskusa teh dveh zdravnikov. Javnost pa ne šteje ta poskus za znanstven, pač pa pravi, da je bila operacija izvršena le zaradi dobrega zaslužka. To pomeni, da je taka operacija nedopustna tako s pravne strani, kakor tudi s socialne slrani. To je izkoriščanje gospodarsko slabejših v korist gospodarsko močnejših. Zraven pa sta zdravnika za ta namen porabila brezposelnega delavca, kateremu ui bilo takrat niti 20 let. V javnosti prevladuje prepričanje, da bo sodišče izreklo nad zdravnikoma težje kazni.
d Silen mraz je zavladal pretekli teden po vsej državi in po nekaterih krajih je padlo mnogo snega. Tako n. pr. poročajo iz Zaječar-ja, da je na progi Zaječar—Paračin pri Obra-dovi stolici občital zaradi velikih snežnih žametov na odprti progi potniški vlak. Železniška uprava je takoj poslala pomožno kompozicijo, da bi rešila zasneženi vlak iz snežnih žametov, toda tudi ta je obtičala v snegu. Ista usoda je doletela tudi več vlakov na področju subotiškega žel. ravnateljstva. Zaradi silnega mraza, ki je zavladal pred nekaj dnevi v teh krajih, je obtičalo v ledu tudi več ladij Rečne plovbe. Nekoliko ladij so z največjo težavo rešili iz ledenih spon.
d Žejni Ljubljančani. Kar 6,805.075 milijonov litrov raznih vrst alkohola je steklo preteklo leto skozi grlo žejnih Ljubljančanov. Tako je prišlo lani na vsakega Ljubljančana v Veliki T ■•' '■■>..•• RO litrov allcnbola Seveda največ
naroden in so bila vabljena tudi naša društva ta predstavniki sedanjih oblasti. Rečemo samo to: Naj si Vendar iiaSi ljudje enkrat za vselej zapomnijo, da je a slovensko liberalno družbo
tudi pri vsenarodnih manifestacijah skupen nastop nemogoč.
d »Slovenska beseda« je ime časopisu, ki je te dni na novo izšel v Ljubljani. Uvodnik mu je napisal bivši ban dr. Dinko Puc. »Slovenski besedi* je poslal pozdrav stari Aca Stanojevič iz srbskega Knjaževca, kar daje človeku misliti, da se bo »Slovenska beseda« naslanjala na stari odbor bivSc radikalne stranke, ki svojega mnenja o Slovencih ni izpremenil. Zadnje občinske volitve so pokazale, da 3tari radikali nimajo v Jugoslaviji skoraj nikogar za s"boj iu so se torej dr. Puc in tovariši znašli v ne posebno zavidljivi družbi,
d V petih občinah dunarske banovine so bile pred kratkim ponovne občinske volitve. V Štirih občinah je z ogromno večino zmagala Jug. rad. zajednica, v eni pa lista združene opozicije.
d še ene volitve. V občini Klašnice v banjaluškem okraju v Bosni so bile te dni naknadne občinske volitve. Glasovalo je 78 odstotkov vpisanih volilcev, in sicer za Jug. rad. zajcdnico 687, za listo združene opozicije pa 501 volilec.
d Pri volitvah obratnih zaupnikov predil-niSkih delavcev v Litiji je dobila Zveza združenih delavcev 5 zaupniških mest, rdečkarji pa samo tri, zadnjega z ostankom.
d Oba bi bila rada poslanca. Zaradi poslanskega mandata se tožita pred sodiščem v Vrliku pri Šibeniku inženir Golubovič iz Bel-grada in poslanec za okraj Sinj, prota Peter Staiisavijevič. Golubovič toži poslanca, da ga je ob priliki petoruajskih volitev opetuajitil za mandat, ker sta se bila dogovorila, ca bo izvoljen sicer prota, a da bo takoj po izvolitvi odstopil in mandat prepustil svojemu namestniku Goluboviču. Prota je namreč dejal, da je sinjski okraj tako reven in obubožan, da mu i<: potrebna pomoč. To bi pa mogel izposlovati človek, ki ima v Belgradu dobre zveze. Zato je prota našel Goluboviča in kmalu je bila kup-iiia gotova. Ko so pa volitve minile, pa prota ni hotel ničesar narediti, kar se je bil pismeno obvezal. Golubovič je šel iskal pomoči na so-aišče in toži prole, da mu mora povrnili 42 jur-jev denarja, katerega je bil Golubovič potrošil Pri agitaciji. Ko pa je vložil dokumente in spi-
Strašna poplava v Ameriki
V Združenih ameriških državah so imeli nedavno silno ostro zimo ter je zapadlo snega za več metrov. Potem pa je nenadoma pritisnil jug z deževjem in nastale so poplave, ki so zajele ogromne pokrajine. Najbolj prizadete so dežele okrog reke Ohio, ki je narastla za 23 m nad običajno višino ter zalila pokrajino, veliko kot sta dve Jugoslaviji. Vse to ogromno področje je sedaj pod vodo. Ljudje zapuščajo v strašnem begu svoje domove, da si rešijo golo življenje. Ogromna mesta so preplavljena, na tisoče ljudi je iz njih zbežalo, drugi pa se stiskajo v višjih nadstropjih hiš, dočim se vrši ves promet samo s čolni. Nad pol milijona ljudi je brez strehe in brez sredstev za življenje, več sto pa jih je utonilo. Najbolj strahotno nesrečo je povzročila povodenj v mestu Cincinati. Va-lovje narastle reke je odtrgalo ogromne rezervoarje bencina pri čistilnicah družbe Standard Oil Comp. V teh tankih je bilo okoli 500 milijonov litrov bencina. Reka jih je odnesla s seboj, pri Cintinatlju pa so zadeli ob električno napeljavo visoke napetosti. Nastala je eksplozija, en tank za drugim se je s strašnim pokom raz-
letel, goreči bencin pa se je razlii po površini reke ter gorel z visokimi plameni. Kakih 6 km širine ia več kilometrov dolžine je zavzela na površju reke ognjena ploskev ter se pomikala proti mestu. Zažgala je več tovarn in cele ulice, nihče pa ni mogel pomagati in gasiti, ker je bil vsak dostop k gorečim predelom mesta nemogoč. Poleg povodnji so začele v ogroženih državah razsajati tudi nalezljive bolezni in glad. Pojavile so se tudi roparske tolpe, ki v čolnih vdirajo v izpraznjena stanovanja ter odnašajo vse, kar ima kako vrednost. Zaradi tega so oblasti odredile izjemno stanje, na tisoče vojakov in stražnikov je poslanih v poplavljeno kraje in proti roparjem se izvaja kar kratka sodba. Na mestu jih postrelijo. Po vsej Ameriki se organizira pomožna akcija, ki ji aačeljuje sam predsednik Roosevelt. Pravijo, da je to največja nesreča, kar jih pomnijo v sedanji zgodovini. — Časopisje poroča, da je pričela zadnje dni voda upadati. Vendar so posledice povodnji strašne: okrog 100.000 ljudi je brest strehe in najmanj 20 milijard je škode. Števila mrtvih še ne morejo točno ugotoviti.
se sodišču, se je zgodilo, da so ti spisi nenadno izginili. Osumili so nekega sodnega kancllsta, naredili pri njem preiskavo in res našli izginule spise. Sodišče se je sedaj obrnilo na narodno skupščino, da preda poslanca Stajisavljeviča sodišču. Če ne, se proti njemu razprava ne bo mogla vršiti, ker poslanca ščiti poslanska imuniteta.
Vsa vnjaSka pojasnila v katerikoli zadev! dobite prott mn len kostnemu plačilu pri Per Francu, bupetanu v p.. Ljubljana, Maistrova ulica 14, Za
odgovor priložiti kolek ali znamko za 6 l)ln.
NESREČE
d Velika parna žaga je do ia! pogorela v
Bilečj v Hercegovini. Zaposlenih je bilo pri podjetju 100 delavcev.
d Gospodarsko poslopje je upepelil ogenj Matjr.šecu Janezu v Slovenji vasi na Dravskem polju,
d Dijakinja zgorela. Dijakinja II. razreda realne gimnazije v Osjeku Veselinka Balajič se je grela pri peči. Po nesreči pa se ji je vnelo krilo in naenkrat je bila vsa v plamenih. Pre-
Stroj je razmesariI preddelavca
Dne 28. januarja sc je pripetila v obratu Spfoine stavbne družbe na Teznu strahovita nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Nesreča se je pripetila pri stroju za valjanje P'ifevine, pri katerem so zaposleni štirje de-'»vci, vodil jih je pa prcddelavec Ivan Tikvič.
'e eden najboljših delavcev v podjetju ter je suižboval v tovarni že nad 12 let. Star je bil fMaj že 50 let, stanoval pa je na Teznu v Kre-«>vi ulici št. 18 z ženo in 181etnim sinom, liikvič se je dopoldne okrog pol 11 grel pri j™, medtem ko je njegova Skupina pripravljala IdfT«? .1>ogon- 30 biI,; priprav« končane, je I Iikvič delavcu povelje, da spravi stroj zopet I P°gon, med tem časom pa je stopil od peči
I ,1"10 .s,roja na svoje mesto. Stroj za valjanje
1 <Xame obstoja iz treh valjarjev, iz vsakega
Jmi, r)a pa mo,i podaljšana os. Ko je šel Tikvič
<hl"V,ro)'a' ga ie nenadoma zagrabil ta pn-'l4™ osi za obleko. Tikvič je namreč Imel na
suknjiču raztrgan žep, kar je bilo zanj usodno. Železo se je na tetn raztrganem mestu o vilo okrog obleke in ga v naslednjem hipu navilo okrog osi kakor vrbovo šibo. Stroj se je nahajal v polnem pogonu, pa je vrtel nesrečneža z blazno naglico ter udarjal z njim z vso sik) po železju. Uboga žrtev je samo enkrat presunljivo kriknih, potem pa se je čulo samo še zamolklo udarjanje telesa ob stroj, dokler ga preplašeni delavci niso ustavili. Nudil se jim je straho"it prizor. Okrog osi je bilo navito telo nesrečnega Tikviča, popolnoma slečeno in tudi čevlje mu je sezuk>. Bilo je strahovito zmrcvar-jeno, vse kosti polomljene, glava pa ena sama zmaličena krvava masa. Možgane je vrglo 'iz razbite lobanje daleč proč od stroja ter so se razleteli po tleh. Trde delavce je strahovit prizor razmesarjenega tovariša tako prevzel, da so se nekateri onesveščali. Za ubogo žrtvijo dela vse žaluje.
peljali so jo v bolnišnico. Trpela je silno, ker ji je skoraj vsa koža zgorela. Smrt je mlado deklico rešila hudega trpljenja.
d SnsrS r rudniku. V Siveriču v Dalmaciij v premogokopu Monte -Promina se je zgodila smrtna nesreča. Trije rudarji, med njimi Peter Lončar, sa kopali v rovu premog. Naenkrat pa se je zrušil dosedanji opuščeni rov. Dva rudarja sta se pravočasno rešita. Lončarja pa j« podsulo. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev,
d Ni pOa vode, ampak sodo. V Belovurju je nelca žena popoldne prala perilo ter je pustila v loncu raztopino sode. Ponoč: je začutila hudo žejo. V polsnu je vstala in prijela za lonec. r katsrem ja bila soda ter začela piti. Takoj je začutila hude bolečine. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili huda opekline v ustih in grlu. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje.
d Ko se je sankal. Mokri Anton, 9 letni sin posestnika iz Podplanine pri Ljubnetr pri Celju, se je sankal na Ljubnem na prostoru, kjer podirajo drevesa, in se vozil mimo nekega podžaganega drevesa. Drevo je padlo nanj in mu raztrgalo nogo. Fantek je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je pa še isti večer ussrl.
d Avto j« zadel * kolesarja. Ono nedeljo je vozil neki italijanski avtomobil, v katerem so se nahajali trije potniki, iz Sv. Petra v Sav. dolini proti Žalcu. Med Sv. Petrom in Žalcem je avtomobil bližu državne cestarske hišice zadel v kolesarja, ki je prav tako vozi! v smeri proti Žalcu. Pri tem je kolesar, 32 letni posestnik Vincenc Storman, doma iz Podloga in sedaj poročen v Sv. Jurju ob Taboru, padel e kolesa in dobil smrtnonevarae poškodbe na glavi. Štorman j« poškodbam podlegel.
d Po stopnicah je padel 43 letni trgovski sluga Anton Jošt v Celju in dobil hude poškodbe, zaradi katerih je v bolnišnici preminul.
d Strašna usoda na pasji steklini sbolole-ga kmeta. Pred mescci je umrl neki kmet v Negotinu na Vavdarju. Zdaj so ga morali izkopati n« zahtevo oblasti. Mož je umrl namreč pod čudnimi okolnostmi. Pred mesecom ga je ugriznil stekel pes. Mož je sicer vedel za nevarnost, vendar pa ni na to polagal nobene važnosti. Ko se ga je pa že začela prijemati

stehlina, j« opozoril svojo ženo U otroke, naj se zapirajo v posebno sobo. Neke noči pa ga je prijela prava besnost. Pena se mu je pojavila na ustih, začel pa je tudi razbijati. Prišli ao kmetje, da so ga prijeli, zvezali in odvedli k bližnjemu zdravniku. Ta zdravnik pa je dejal, da ni pristojen in je bolnika poslal k okrajnemu zdravniku. Tudi ta je dejal, da ni pristojen, pa so morali kmetje steklega kmeta zopet peljati domov. Ko so ga privedli domov, pa je obveljal predlog soseda, naj ga privežejo na kol pod novim mostom na Vardarju. Res so ga v mrazu pustili privezanega čez noč, toda ubogega kmeta je smrt rešila trpljenja. Zmrznil je.
NOVI GROBOVI
d A kadar mrtvim kleaka, takrat je pesem grenka. V Martinji vasi pri Mokronogu je umrla Terezija Vrabec. — Pri Sv. Križu pri Litiji so pokopali Ano Koren in Nežo Vovk. — V Radovljici je zaspal v Gospodu postajenačel-nih v p. Jože Tepina. — V Bohinjski Bistrici je zapustila solzno dolino Minka Urankar roj. Logar. — V Kamniku je odšla po večno plačilo 75 letna Stelc Marija roj. Cuderman. — V Aleksandri)! v Egiptu je umrl zadet od kapi 55 letni Franc Zaje iz smledniške fare na Gorenjskem. — V Planini pri Rakeku so pokopali podpreglednika fin. kontrole Ivana Troho.
—	V Beli peči (sedaj pod Italijo) je odšel k Gospodu po večno plačilo 65 letni župnik g. Teodor Pugenig, po rodu Nemec s Koroškega.
—	V Vrhpolju pri Vipavi je zaspal v Gospodu tamošnji župnik g. Anton Papež. — Na Jesenicah je umrl poslovodja Herman Drobny.
—	V Dobu pri Domžalah jc preminula Josipina Hiti roj. Kenič. — V vasi Trbip je umrl najstarejši šentpeterski občan 94 letni Fortuna Janez, — V Konjskem vrhu pri Lučah so pokopali 89 letnega Antona Pečovnika. — V Ljubljani so umrli: žel. v p. Franc Bučar, Filip Feigel, knjigovodja Zorčič Franjo, uradnica Bogi Pretnar, višji kontrolor drž. žel. v p. Karel Szillich, soproga viš. poštn. kontrolorja v p. Marija Lasbacher, pomožni banski tajnik Dominik Zaplotnik. soproga vlakovodje drž. žel. Terezija Tepina roj. Skubic in Slovša Ivana. Dii jim, Gospod, večni mir!
RAZGLED PO SVETU
v
Bratomorno klanje v Španiji
Veliki snežni meiež in od časa do časa ledeni dež sta 30. in 31. januarja skoraj popolnoma zavrla boje na fronti okrog Madrida.
Prejšnje dni so rdeči neprestano streljali s strojnicami in lahkimi topovi na nacionalistične čete. Ti oddelki se nahajajo med dvema rekama, ki sta poplavili kraje v zapadriem delu Madrida in okolice. V tako zvanem madridskem medicinskem okraju ao rdeči odrezali bele čete od zaledja. Sedaj veže bele samo še rov, ki pa ga rdeči topovi stalno obstreljujejo in je vsak prehod nemogoč.
Na jugu okrog Malage se je pričelo vreme boljšati. Rdeči pričakujejo nov hud napad nacionalnih sil, ki je bil zadnje dni ustavljen, deloma od rdečih braniteljev Malage, deloma pa tudi zaradi slabega vremena. Rdeči poročajo, da so dobro izkoristili odmor ter tudi na jugu zelo utrdili svoje postojanke.
Koliko se bori na obeh straneh v Španiji inozemskih prostovoljcev, je težko reči. Časopisje piše, da se bojuje v vrstah ideče vlade vsaj 29 odstotkov več inozemskih prostovoljcev, kakor na strani nacionalistov. V mednarodni
KATOLIŠKA CERKEV
s Razno. V sporazumu z avstrijsko vlado in sv. stolico osnujejo v avstrijskem Salzburgu čisto katoliško vseučilišče. Na ta način bodo framasonom, liberalcem in marksistom onemogočili, da bi ti zastrupljali akademsko mladino na vseučiliščnih tleh. — Po podatkih angleškega lista »Catholic Times« hočejo nacionalisti, takoj po zavzetju Madrida, slovesno prinesti v mesto presveti oltarni Zakrament. Na glavnem trgu bodo postavili 25 oltarjev kot darilo 25 španskih pokrajin. Pri tej prilik: se bo posvetila vsa Španija presv. Srcu Jezusovemu. — V Nemčiji se med katoličani opaža večja živahnost in
reka Ohio v Btverui AmeriKi, ni je nupra vila toliko nesreče in škode. Na nitki vrnimo o.xežja narasle reke ob mestu Cicinnnli, ki je zaradi po vodnji sedaj trpelo velikansko škodo. Slik o po vodnjl, ko je voda stala na jvišje, pa še nI v Evropo.
brigadi, ki pomaga rdečkarjem, je 4500 Rusov, 14.000 Francozov in Belgijcev, 9000 nemških protifašistov, Avstrijcev in Čehov, 6500 Poljakov in 7000 italijanskih protifašistov, Amerikan-cev, Angležev in drugih narodnosti. .
Rdeča vlada ima 72 aeroplanov, ki jih vodijo večinoma ruski piloti.
V nacionalističnih vrstah pa se bori poleg Špancev in Maročanov okrog 30.000 Nemcev, Italijanov, Poljakov in Čehov. Med piloti, ki vodijo nacionalistične aeroplane, imajo večino Nemci.
Vojno brodovje nacionalističnega generala Franka je zaplenilo ladjo »Arnabcl Mendi«, ki je pripadala rdeči španski vladi v Valenciji. Ta ladja ima okrog 3000 ton in je vozila dragocen vojni materija! za rdečkarje. Cela dva meseca je »Arnabcl Mendi« plula tamkaj okrog Španije, da bi na kakšen način ušla nacionalističnim bojnim ladjam, ki blokirajo špansko obalo. Ni se ji posrečilo. Zdaj so nacionalisti ladjo s tovorom vred odvedli v svoje pristanišče v Seuto in bodo vojni materijal, namenjen rdečim vladnim četam, pač porabili v svoje namene.
delavnost. Število sv. obhajil se je zelo dvignilo. Na božič so bile vse katoliške cerkve polne vernikov. To je najboljši odgovor na besne napade nemških novopoganov na Cerkev. — Po prizadevanju Vatikana se je menda posrečilo, da se bodo med nemško vlado in nemškimi škofi obnovila pogajanja glede izvajanja konkordata, ki ga hitlerjevci dosledno kršijo. Nameravana odredba, s katero je hotela nemška vlada prepovedati vse katoliške šole, se ne bo izdala.
STALUA
s Pametni predpisi za pust. Goriška policija je izdala za bližajoče se pustne dneve zelo stroge predpise glede pustnih maškerad, maski-ranili p'esov in sploh uprrabe krink na ulicah in v javnih prostorih. Maskirane osebe se morajo voziti po ulicah v zaprtih vozovih. Vsako nošenje orožja je strogo prepovedano. Vsako vznemirjanje ljudi od strani maskiranccv bo strogo kaznovano. Maske, ki žalijo verska in narodna čustva, so pod strogo kaznijo prepovedane. Isto velja za osebne žalitve. Nošenje uniform in duhovniških oblači! se bo strogo kaznovalo. Vse maske morajo biti predhodno od policijo odobrene. Maske se morajo na prvo zahtevo predstavniku oblasti odkriti. Policija m orožništvo imata poseben nalog, da strogo pa; žita na izvedbo teh predpisov po vsej goriški pokrajini. -- Tudi pri nas v Jugoslaviji bt bil podoben predpis zelo na mestu.
s Drobiž. Tržaško časopisje je začelo veliko propagando po vsej Julijski krajini za to, da bi se čim več obrtnikov prostovoljno prijavilo za Abesinijo. — Zmrznil je v BanjšflC' pri Kanalu Rafael Žbogar. - Zaradi veliki" snežnih žametov je ustavljen promet med Črnin vrhom in Idrijo. Ravno tako tudi ves profflei čez državno mejo v Jugoslavijo. Civilno P^ bivalstvo ni bilo pozvano, da pomaga pri » danju snega, ampak opravlja to delo večino«* vojaštvo, to pa zaradi tega, da bi se civnn«
prebivalstvo ne približalo preveč obmejnim utrdbam. — Pri št. Vidu na Vipavskem so oblasti našle truplo 25-letnega Filipa Semiča.
AMERIKA
s To in ono. V Clevelandu je umrl Jak Murn iz Prezida. — Neko soboto je bil pri clevclandski elektrarni na mestu ubit 54-letni Viktor Opaškar iz Gorjuš pri Domžalah. — Prvo polovico lanskega leta se je v Ameriki napeljalo elektriko na 71.2,43 kmetij. Do istega {asa je elektriko vporabljalo 860.000 kmetov, leta 1937 se bo pa to število zvišalo na en milijon.
NEMČIJA
s Ob četrti obletnici prevzema oblasti po narodnih socialistih je imel nemški državni voditelj Hitler dve uri trajajoč govor. Najprej se je Hitler obrnil proti nekaterim angleškim osebnostim, ki so smatrale za primerno, da so protestirale proti odstranitvi enega izmed najbolj zločinskih moskovskih mož v koncentracijsko taborišče, niso pa nastopile te osebnosti proti španskim rdečkarjem, ki so na zverinski način pomorili že do 170.000 ljudi. -Glede zunanje politike je zahteval Hitler v vsakem pogledu popolno enakopravnost Nemčije, ki je bila z mirovno pogodbo potisnjena, čeprav je velesila, na stopnjo naroda droge vrste. Zato proglaša to pogodbo za neobstoječo. Hitler je kot odgovor Angliji poudarjal, da Nemčija ni osamljena, saj ima prijateljske pogodbe s Poljsko, z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Grčijo, Portugalsko, Španijo in z Japonsko. Hitlerjev mirovni načrt obsega šest točk: 1. Okrepitev trajnega notranjega reda pri vseh narodih; 2. medsebojno spoštovanje življenjskih pogojev posameznih narodov; 3. preureditev Zveze narodov v organ evolucije; 4. popolna
enakopravnost; 5. pojmovanje oboroževalnega vprašanja kot nedeljive celote; 6. zatiranje neodgovornih mednarodnih zastrupljevalcev in potvarjalcev javnega mnenja. Končno je Hitler opozoril na pomen, ki bi ga imela pravilna ureditev narodnostnih manjšin v državah, kjer se državne meje ne skladajo z narodnostnimi.
AVSTRIJA
s Drobiž iz Korotana. V Kaninu je odšel po večno plačilo 68-letni župnik Anion Šturm.
—	Vodovod so napravili v Š. Jobu pri Bruci.
—	V Frajbachu pri Selah je umrl 85-ietni Ku-helnov oče, v Zvrhnjem Kotu pa 66-ietni Valentin Ogris. — Na svete Neže dan so položili k večnemu počitku Jbžefo Albert v Ljubelju. — Na Plaznici pri Dobrli vesi je izdihnil Urhov oče. — Materi zemlji so izročili gospodarja Partla v Orlu pri šmartinu na Dholici. — Da Dunaju je umrl bivši minister dr. Heinrich Ma-taja. Bil je odličen katoliški politik. — Za pro-vizorja v št. Rupertu pri Velikovcu je imenovan župnik v pokoju Alojz Skrinar, za provizorja v Borovljah župnik Jožef Tabacky. — 336.000 Avstrijcev živi izven svoje države. V Ameriki jih je od teh 181.000. V Jugoslaviji je okroglo 1000 Avstrijcev. — Na celovški »hajdi« je policija odkrila v globokem studencu tiskarski stroj, več strojnic in precej municije. V tej zvezi
it, Wm Anber. Parts ff®j
Odpremifa denair v fu^osiavlfo
najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vBe bančne posle onjkulantneje
Poštni »radi v Belgiji, Franciji, Hoiandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovnse račune.
MUKM K« MM Braiell«. MUKOMt S« 1117-54 Pni«. MW MMt K« MM-4* M, ffinut. MTKS*!IM)li<l! *»MM> tamilMrg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček, nakaznice
je bik) aretiranih večje število komunistov. —■ 12-letni Mariji Hribar iz št. Primoža v Podjunl se je v šoli pri peči vnela obleka in ji zgorela na živem telesu. Težko poškodovano so revico prepeljali v celovško bolnišnico, kjer je umrla. — Kmet Orasche pri Grabštanju je prodal celovški klavnici vola. Živinčc pa je gonjaču dvakrat pobegnilo v domači hlev. Naposled je moral vola gnati kmet sam in ugotoviti 50 kg izgube na teži.
DROBNE NOVICE
Zaradi uvedbe 40-uraega tednika bo zaposlila francoska vlada na žcleznicah še 60.000 oseb.
Svojim uradnikom bo povečala plače
Švedska.
Nad pol milijarde Din dote je prinesla te dtii hčerka bivšega sovjetskega poslanika Kra-sina v Parizu "vojemu ženinu.
140.000 ljudi je brez strehe zaradi poplav ameriške reke Ohio.	•
Na hudi škrlatinki je obolel brat romunskega kralja princ Nikolaj.
Letalo za 80 potnikov grade v angleških tovarnah v Rochestru.
24.000 delavcev je zbolelo za gripo v poljski Varšavi.
Dejansko se napadajo pri svojih sejah belgijski senatorji.
V ruski Moskvi je simrl Bjelodorov, mori« lec ruske carske rodbine.
78-letnico je praznoval v Doornu na Ho-landskem bivši nemški cesar Vilhelm.
10% zvišanje plač zahtevajo strokovna zveze francoskih javnih in državnih name« ščencev.
Kot protikomunisti se vračajo is Rusije vsi evropski obiskovalci boljševiške države*
Radi načrta o vojaški vzgoji mladine je prišlo v češkoslovaški vladi do nesoglasja.
RAZNO
VODA BO GNALA MOTORJE.
. Na londonskem trgu se K prikazal nov izum, ki pomeni revolucijo v tetini-J', in strojni industriji, tanjer Harold Nicolso« je zgradil po 15 letnem oelu vodili motor. t. j. motor. ki ee kuri z vodo! Ta čudež je omogočila duhovita kombinacija parnega Stroja z Dieselovim motorjem. Poljubna, celo morska voda, očiščena v notranjosti motorja, se lo-f! s pomočjo elektrike v »'Sik in vodik. Plini se do-VaW0 v cilindre kjer sc "Brsti in pod pritiskom spreminja,o v jjreg-reto
£LT°	i«
javila posebnost novega nima. Para se razširja in Poganja betni stroj. Izu-" telJ, ki je pričel svoje felo pre(] 15 ieti, seje L.- skoraj ponesrečil W strašnem izbruhu. Po-h£|e lipove delavnice je d';,,un'če!io. A nesreča je 2r dokaz izdatnosti kuriva in kapita-»K ao se pričeli zanima-li1 .'z"m. Prvi vodni jTf pričel obratovati
seje rad ustav-®ele ponovno več-
L. Ganghofer:
11
Martini M oster
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Saj si me hotel nekaj vprašati,« je rekla pastirica z jasnim in mehkim glaskom.
»Glej, glej, zdaj znaš pa na mah govoriti! Toda kar sem hotel vprašati, žo vem. Bog plačaj, otrok! Kdo si? In kako ti je ime?«
»Hincula mi je ime.«
»Uh! To je pa lepo ime! Bolj mi je všeč ko...« Svajker je hotel reči: bolj ko ti! A je besedo požrl. >In čigav si, otrok moj?«
»Grajnvalderjeva.«
»In kje je doma ta?«
»Tamle gori,« je rekla pastirica in pokazala s palico kvišku (H) gozdu.
»Kajne, otrok, matere pa nimaš več?«
»Seveda jo imam. Kaj pa sprašuješ tako...« Zdaj je požrla besedo ona.
»Kar tako sem mislil... veš ... povej mi, otrok, kako dolgo se pa že nisi umil?«
»Štiri leta,« je rekla tako gladko, kakor bi drugega odgovora sploh biti ne moglo.
Brat Svajker s© je glasno zasmejal. Pastirico je to menda spravilo v zadrego in je zajecljala: »'Veš, ne smem sel«
»Kdo ti pa brani?«
»Mati I«
Svajker se je nehal smejati in je zmajal z glavo s »Otrok, otrok, ti si majhna packa, tvoja mati je pa velika!«
»Kaj se pa kregaš zaradi tega? Saj mora biti. In zakaj mi praviš zmeraj otrok?« Pastirica je oklevaj« dvignila obraz. »Saj sem že deklel« Globoko je zadihala in se pretegnila; pod mehkim gunjem so se pri. krito pokazale brsteče oblike mladega telesa.
Brat Svajker je zardel do las. »Tako? Tako? Dekle?« je slovkal. »Vidiš, to se je dalo težko spoznati. Saj si še majhna ko pravi otrok. Moraš še malo porasti, kajne? Pa, dal In zdaj pa zbogom, zdaj.. I« Svajker je poki-mal za slovo in odšel.
Toda Hincula je skočila za njim. »In ti? Kdo si pa ti?«
»Jaz?« Brat Svajker je ubral resen obraz. »Jaz sem dnhovni človek. Da, da! In zdaj bomo postavili v Berhtes-gadenu klošter in cerkvico poleg. Le dobro pazi, boš že Cula peti zvon! Potem pa pridi in moli za svojo mlado dušo!« Pokrižal je Hinculo po licu in se obrnil proti dolini.
Ko je 'med drevjem že opazil svetlobo jase, se j« ozrl čez ramo nazaj. Zgoraj, še vedno na istem mestu, je stala pastirica ko vkopana. »Dekle, in se že štiri leta dolgo ni umilo-« Zmajal je z glavo in začel razglabljati. »Kaj neki je hotela povedati z besedami: Saj mora vendar biti?« Svajker je pogledal kvišku. Očilno je zgrešil pot. Res, tam je ležala jasa. Pospešil je korake in kmalu čul pogovor svojih ljudi. Skozi gosto grmovje se je prebil do njih. »Našel sem dobro poti«
Brat Vampo je globoko vzdihnil. »Hvala Bogu!«
Tedaj šele ga je Svajker dobro pogledal. »Bra% kakšen pa si! Kakor Hincula od nog do glave!«
PO DOMOVINI
Iz raznih krajev
Rateče pri Skogji Lotu. Prejšnji teden j« bito vlomljeno v našo župno cerkev. Tat je pobral is treh nabiralnikov denar. Koliko je odnesel, se ne ve, vendar veliko ni dobil, ker je cerkev revna, g. župnik pa tudi Tsak teden pobar« iz nabiralnikov Vsekakor mu oropani denar ni prinesej toliko gmotne koristi, kakor moralne škode. Zadnje čase se tatvine v naši župniji zelo nuvože. Pokradeno je bilo že na petih krajih. To je dokaz, da se klatijo po okolici sumljive osebe, ki hočsjo a krajo dobro živeti Orožniki eicer tatove iščejo, pa navadno brezuspešno. Današnji tatovi so v svoji strorfi napredovali in jim je težko priti do živega. Ne drži toč nobena ključavnica, so kakor duhovi, pa ti kar pred nosom poberejo obleko in denar. Je res hudo, ker tako popuščajo moralni zakoni. — Smrt zadnje čase tudi precej maha ■ koso med nami. Morda hoče zamujeno nadomestiti. Lansko leto i« "precej prizanašala, zdaj pa kar od kraja kosi. V sredo, 27. januarja ®»o pokopali Kraiocovo mater iz Godešiča. Naj se spočije v nebesih. — Sneg smo dobiU, sicer pozno, pravijo prijatelji belega Športa, mi pa trdimo obratno. Zime in sodni je je kmalu dovoH, tako pravijo tisti, ki imajo., glavo na pravem 'mestu. — »Domoljuba« prihaja k nam 103 izvode, torej devet več kot lansko leta Je ie nekaj, če povemo še to, dr« smo bili že prej cisto pod vrhom. Višje, kot na vrh gore pa noben hribolazec ne more plezali, — Ko to pišemo F« umrl Krajnikov Janez iz Gorenje vasi. Naj v miru počival
Rak« pri Krškem. Zvonovi ao odpeli pogrebno pesem mladi materi Alojziji Pečarič iz Gmajne. Koma; deset let je bila poročena v srečnim zakonu. Zapustita je globoko užaloščenemu možu, ki j« vteber vsega našega javnega dela, male otroči-če, ter odšla po plačilo za svoje globoko vemo življenje. Naj počiva v miru dobra žena! Francetu pa, ki ga je to tako težko prizadelo, naše iskreno sočutje. Tolaži naj ga zaveat na zopetuo svidenje! —I Nepovabljena je prišla tudi k nam na obisk »španska«. Kamor se naseli, da vsakemu bolj ali
manj čutiti svojo moč. — Dolžnikom, ki hočejo biti deležni zaščite, poteka rok za plačilo prvega obroka, kar dela marsikateremu ne male skrbi. Kot ji! čuti, dobimo menda občinskega čuvajo. Saper-lat, potlej pa ne bomo kar tako!
Srednje Jarše. 80-letnico življenja je obhajala Pirnat Frančiška, Franceljnova mama, Slavljenka je iz stare Majaičeve družine. Komaj 18-letna se j» poročila z marljivim kolarjem, sedaj že pokojnim Pirnatom. Sicer so se ji nudili bogati ženini, pa 6e je rajši odločila za revnega. pa pridnega abrinika, kateri ei je z njeno pomočjo pridobit precejšnje premoženje. V zakonu se je rodilo 13 otrok, od katerih še živi 6 fiinov iu 4 hčere. Vse je dobra mama vzgojila v strogo kr ščaaskem duhu. Od otrok jih pet živi v Amerifei. Slavljenka je še danes čila in opravlja skoraj vse gosixxlinjake posle. Prav ruda bere krščansko časopisje. Naj jo Bog živi še dolga leta!
St. Lenart nad Skofjo Loko. čeprav smo da- ' leč od sveta, se tudi mi trudimo za vsestranski napredek, kolikor nam naš« skromne razmero dopuščajo. Napravili smo dober kos rvove potii pod cerkvijo. Siosoma nameravamo vao prenoviti, bodo lahko prišli k nam tudi tisti, ki ne marajo strmih klancev. Notranjščino cerkve smo lepo prenovili. Nov tlak pred oltarjem, abhajilna miza, prenovljeni kipi na oltarju in Se več drugih potrebnih stvari je stalo precej denarja. Upamo, da bodo boljše letine omogočile, d« bomo dolg pokrili in še za kaj potrebnega zbrali kak dinar. — (Stoletno lipo, ki ,je bila priča veselih in žalostnih
■"Okif M m.T ""R. Za težko delo je močno vi no I W S m	Dobite ga najlažjo v
8B—mstmmmmirni— CENTRALNI VIHARNI v Ljubljani
dni »!LŠih prednikov, hočejo nekateri ]»dr»ti. Nt. kar! Naj ostane, da bo š* dalje krasila nai kraj ia pričal« poznim rodovom, da nismo nasedli miniram današnjega časa.
Vače. Znana je gorečnost, s katero posegajo Vačani v vsakokratno politično življenje. Skoraj nobeno gibanje ni šlo neopaženo mimo Vač; do vsakega pokreta, dobrega in slabega, pametnega tn nesmiselnega, so zavzeli Vačani svoje stališč« ter so si ga nekateri vsaj za nekaj časa prisvojili. Liberalna stranka — njeni pristaši jo nazivijojo še danes »napredna« — je s svojo vsiljivostjo iu pritiskom ob svojem času dobro odrezala. Oklepali so sa je najzavednejši vaški jugosloveni ter naj-duhovitejši gospodarstveniki tostran in onstran Slemška. Njihova razborltost je prejela končno celo diplomo vaornega občinskega poslovanja. Krščanski možje in fantje pa so se prejkoslej zbirali okrog SLS in njenih voditeljev, danes pa se zavedno in preudarno trudijo, da vpeljejo vsak v svojem okolišu duha in politiko »Zajednicec, lit Je stranka reda in dela. — Oni dan nam je predvajal film pretresljivo zgodbo preganjanja kristjanov » starem Rimu. S tem filmom se je vpeljal tudi na Vačah nov način ljudske prosvete, kar bo mogoSe, ker je prosvetna dvorana opremljena s elektrik nim tokom iz župoikove centrale. — Pokopali smo Hribarjevega Janeza iz Vač, moža, ki je bil ljub Bogu in ljudem. Pokoj njegovi dušil
Berlčev«. Zlato poroko stn oblinjala in obnovila obljubo večne zvestobe Zle Franc ir Helena, p. d. Jakopov«, zgledna katoliška zakonca. Sta vkljub starosti 79 let čila in zdrava. V življenj« nista poznala obilja; s svojim trudom sta zapusti!« le|)0 posestvo, od katere"« imata na stara leta tudi sama zasiguran življeujsKi obstoj. Zlr.ti ženin je ž» 48 let cerkveni ključar. Strogo krščansko sta tudi družino vzgojila. Zlato-poročni obred je izvršil nai g. župnik v jtodružnični cerkvi v Sefičevem. -Jubilantoma čestitamo in želimo, nej ju Rog živi še dolgo let!
ill<iko. V zadnjem dopisu omenjeni gospod j» svoj delokrog razširil s tem, da razoaSa po okraju okrožnice, v katerih, napada na splošno vse. ki niso volili svoječfiai.o g. Marušiča in so se pri zadnjih občinskih volitvah zavzeli za politično, smer dr. Korošca. Okrožnica je poln« lnži. Oglujmo si lo osebnost še nekoliko bliže. Svojefasno je pripadal grupi Janeza Puclja. Kot pristen kmet je bil isto? časno predsednik trgovcev. Z velikim pompom i« prikorakal v vrste JNS in je bil tudi delegat za glavno skupščino. Imel Je krasno načrte, kako ho «
»Koga misliš s Hinculo, ne vem. Toda če je videti taka ko jaz, potem te utegne res popasti groza pred ujo.c
Zdaj so se smejali vsi.
»Toda govori vendar,« je vprašal Svajker, »kaj neki se je pripetilo?«
Z žuborečimi besedami je pripovedoval Vampo svojo dogodivščino; potem je pobral s tal ujetega oddojetica in rekel: »Iskal sem pot, a našel prašička!
Svajker se je nasmehnil. >Poleni sva naletela oba etiakol A zdaj se pravi prijeti za delo!«
Poiskal je iz tovora sekiro in pričel skozi grmovje presckoVati nadel za tovorne konje. Delo se mu je dobro odsedalo, vsak aamah je zalege!; a je vendar trajalo celo uro, preden je sprevod prišel na jaso in dospel do gozda. Nekaj časa so hodili ob robu in zašli potem v majhno prijazno drago, Svajker, ki jo vodil sprevod, je obstal in se priče! ozirati okoli_sobe. »Česa iščeš?« je vprašal Ebervajn.
»Ogledujem si prostorček in menim, da bi ne mogii najti bolj prikladnega za nočovanje. Sonce' že gre za gore... in oblači se, da mi prav nič ne ugaja. Preden mine par ur, dobimo nevihto, in bojim se, grdo!«
»Pa ostanimo!«
Prostor Je bil dobro izbran, zavarovan na vse strani proti vetru in vihurju; zadaj vzpeti gozd i velikanskimi drevesi, visoko gorovje na desno in levo, in pred njimi draga z bujno cvetočim vresjem, mimo katere je šumela Aha. Onstran se je dviga! gosto zarasel grič, ki se je z valovito planoto naslanjal na gozdna pobočja Unters-berka, kjer sta čez temne vrhove smrek štrlela kvišku dva mogočna skalna zoba,
r
Pričelo so je delo. Raztovorili so živali, in v tem ko so ziičeli hlapci postavljati zase dve kolibi, je odšel Svajker s sekiro v gozd, da bi nasekal kolja za šotore. Ko se je vrnil z bremenom lesa, je potegnil Vampo novo kuto iz zavoja. »Tako, brat, zdaj grem v želi to! In potem se spravim nad kuho. Ko postaviš šotore, lx>di tako dober, ukreši ogenj in poišči še kako železo, da lx>m mogel prašička osmodlti! To !>o pečenka, da se ti bo nabirala slina na jeziku!«
Pomežiknil je z očmi in stekel po cvetočem vresju. Na bregu Ahe je obstal in se jezno namrgodil; kamorkoli je ogledal, povsod je videl v potoku le pene in vrtince. Iskaje kak miren tolmun, je krenil ob vodi in izginil za gostim grmovjem.
Sonce je tonilo za gore, polnilo vse ozračje z rumenim bleskom in obrobljalo plavajoče oblake z jurko svetlobo. Dolga senca se jo plazila s pobočij in polzela čez griče in doline, dokler ni dosegla Lepega jezera. Tu ni mogla več dalje, kajti Falkenštajo, na katerem se je dvigal Vacemanov dom, ji je zapiral pot z golo steno, ki je molela daleč v jezero, tako da je zakrivala noti'in o kotla ter odrezovala od njega okrogel ribnik, podoben skromni veži pred razkošno dvorano. Gladko in v svetlo-zelenem soju je ležala prozorna višina na<j plitvim peščenim dnom, da se je zrcalila v njej gola skala in strma strehn Vacemanove hiše, s težko gmoto njenega obzidja. Z vseh strani je segal gozd prav do vodnega brega in dajal prostor le ozkemu produ. Za slučaj daleč je raslo gosto ločje v ribnik ln temno tretje je obdajalo tudi otoček, ki jo ob znožju falkenštajnske stene zapiral vhod na jezero. Senčna tišina je sanjala nad ribnikom. Eno-
letno delo je odstranilo vse praktične nedoslaitke novega stroja. Zdaj .se že lahko kupi Nicolsonov motor na trgu. Uporaben bo predvsean za podmornice, ki poslej ne bodo potrebovale več zaloge nafte in |>elrole)a. Podmornica bo lahko ostala pod vodo naitnanj trikrat več časa kakor po navadi; Vodni motor po potrebi tudi lahko oddaja nepredelan kisik za dihanje
Veš zločincev kakor vojakov jo po trditvi vrhovnega držav, pravilnik* v Ameriki. Lani je bilo v Zedinjenih državah m« manj kakor '.'70.000 umorov, roparskih napadov m drugih zločinov. Poli«!' ceni število oboroženin zločincev na 600.000 oseb, samo v zadnjih dveh lf" tih jo zaplenil« pri "J!? 2974 (»trojnic ln 280.0UJ strelov. Niid 10 milijar? letno stane državo wt"' ranje tihotapstva.
Strah za zlalo. Zlato je čudna roba. Ljudje imajo najrajši iu J« "T trdno zapirajo. Ainer-kansko zakladnice s ovlJJ kot najsolldnejše jeklen* Btene, strupeni pni"' I" sebne eksplozivne napr« ve, fotoelektričnl a pu ra" ln še do zob oboroži ljudje strnžijo ritn.ei"
Od truda in znoja kmeta žive drugi
V Jugoslaviji je uvedeno nadzorstvo izvoza živine. Z izvozom se smejo pečati aamo gotovi izvozniki. Vpisanih izvoznikov je 212, kar pomeni, da je ves izvoz naše živine v rokah tega skromnega Steviia izvoznikov, ki seveda s svojim kapitalom obvladajo tudi ves domači trg in so zlasti gospodarji oen. Kmet mora poceni prodati, blago gre za drag denar preko meje države. Ves dobiček se steka v blagajne teh 212 oseb, ki imajo v rokah tudi
urad za nadzortvo izvoza živine. Javno in zakonito je uvedena prekupčevalska služba, kmet sam je iztisnjen od trgovine. Trdijo, da so od teh 212 oseb nekatere osebe imele Se prav posebne ugodnosti. Tako vidimo, da v poljedelski državi,^ kateri dan za dnem slišimo, da je kmet steber države, od truda in in znoja kmeta žive drugi. Propadanje kmetove kupne moči pomeni tudi propadanje gospodarske moči in drugih stanov.
njeno pomočjo siri občinski odbor in župana Rudolfa. Kako smo njegovo silo spremenili v nič, je ie vsem v spominu. Pred volitvami 5. maja je stranko zapustil in v »Slovencu« izjavil, da on ne kandidira na listi JNS. Takrat je imel mnogo več mučenikov spisanih, kateri so bili preganjani od JNS, kakor jib sedaj našteva v okrožnici! Kandidiral je na .Teftičevem programu — proti volji 65% pristašev JNS, ki »o želeli, da kandidira g. Tavčar. Njega ni volil nihče! Po milosli g MaivSiča je pri-iel v parlament — tam zapustil Jeftiča — kam ga veter sedaj žene, naj nam povo v prihodnji okrožnici. Petomajski volilci, ki so glasom njegove okrožnice »ponižani in razžaljeni«, so po volitvah debelo gledali, ker volili so Marušiča — dobili Lenarčiča, a v parlamentu jih zastopa Bajko Turk. Čudna formula; rešil jo bo menda tisti, ki ima v logaškem okraju edini »nekaj v glavi«. Naš gospod »poslanec« za svoj okraj doslej ni storil drugega kakor to, da pošilja svojim volivcem okrožnice, katerih naivnost je znana že po celi deželi in 10 prišle že kar v pregovor. Sam pa dobi za to >delo« 7R00 Din mesečno iz ljudskih žepov ...
9t. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 21. januarja Je bil redni letni občni zbor naših gasilcev. Iz poročil posameznih funkcionarjev jo razvideti precej zadovoljivo zanimanje za našo organizacijo. V načrtu letošnjega leta imamo predviden težko pogrešani vodni rezervar v središču Št. Vida tik župne cerkve, ki bo držal 2150 m" vode in iz katerega bo možno dobiti vodo tudi za cvetice na grobovih. Vedno pa se nam je bilo bati, da v slučaju kake večje požarne nesreče v središču vasi svbji nalog! radi pomanjkanja vode ne bi mogli biti kos. Sicer nam
manjka še znaten del prispevkov, toda s pogumom računamo na podporo naših oblasti, kakor tudi domačega prebivalstva. Prihodnje leto uas čaka zlati jubilej naše gasilske ustanove, ki ga želimo primerno proslaviti. Dosedanje vodstvo čete je bilo brez bistvenih sprememb na novo poverjeno za nadaljna tri leta. Želimo it' toplo priporočamo pa, da tudi občinstvo, osobito prijatelji gasilstva, posvete več pozornosti in zanimanja glasilu gasilske organizacije, kjer najdejo mnogo važnih navodil in pouka o ravnanju in pomoči pri požarih in drugih nesrečah, pravilno razlago za razumevanje ustroja, jsomena in razvoja ter napredka gasilstva; njihovih dolžnosti, nalog, potreb itd.
Šmibel pri Novem mestu. Lstos se bo splačalo pa tudi od nas kaj poročati! Ce drugi ne bo bral, bodo vsaj šmihelski naročniki, ki jih ni vej tako malo, saj je samo novih čez 160. Ta porast »Doino-ljubovih« naročnikov je važen dogodek za vso taro in gotovo tudi največji uspeh Prosvetnega društva, ki je Bkupuo s fantovskim odsekom na Malem Slatniku vodilo to enomesečno borbo od moža do moža, od hiše do hiše. Bila je to v resnici borba, saj je menda ni hiše, ki bi je naši zastopniki ne bili staknili, ln potem se Je marsikdaj razvnel pravi boj, ne sicer z ostrino sablje, pač pa z ostrino dobro besede za dobro stvar. Boriti se je bilo treba ne samo » denarno stisko, odkritim nasprotovanjem Iti predsodki, marveč tudi s hudobnimi jeziki, ki so oblatili naše apostole s profitarjl in plačanci, ki bodo »kupno s »farji« delili tistih pet Jurjev. Vb! pametni ljudje pa veda, da more »Do-moijubove« nagrade dobiti samo dhistvo in ne posamezniki. P« tudi prosvetno društvo ni računalo
na kak profit, saj je začelo svojo akcijo še predeni Je bila razpisana l.ikma. Ce nam bo uprava »Domoljuba« priznala tudi kako nagrado - in lo trdno ujiamo — bomo pa že znali obrniti denar tako, da bo vas — potuhnjeni kričači - še bolj zabolelo. Dobro časopisje In dobra knjiga sta danes najboljša pridigarja In učitelja. In če smo m! Dolenjci onstran Krke lako f>ogosto zapostavljeni, da zmanjkuje za nas vsega kreditov in podpor, učt-teljstva in duhovnikov, potein naj bo pa časopisje naš prosvetni delavec in drugi kaplan Ta rneseu beležimo prvi uspeh: okrog 160 »Domoljubov« in okrog 180 novih »Bogoljubov«; drugi mesec pridejo pa Mohorjeve knjige na vrsto. Nočemo se s tem bahati, ker dobro vemo, da so te številke za faro 9 5600 ljudmi še zmeiaj premajhne. - Ker nas je toliko, da še gospod fajmošter nimajo vseh zapisanih v svojih debelih bukvah, zato tudi ne obešamo na veliki zvon vsake smrti in poroke. Zdaj za predpust pa vseeno povemo — da še drugi korajžo dobe' — da smo imeli lansko leto kar 43 porok, oklicev pa celo 55, Na oni svet jib je odšlo 54, pa smo zato dobili 128 novih farančkov. Tako nas Jo zmeraj več; zato boste pa še kdaj kaj brali o nas.
Ambrus. Dne 24. Januarja dopoldne je bil občni zbor gasilske čete, popoldne pa občni zbor JRZ. Prišel Je tudi g. banski sv.etnik D Vebie, ki je poročal o gospodarskem lu političnem položaju. Možje so z zanimanjem poslušali njegova izvajanja. Mislimo, da so sedaj tudi tisti prišli na Jasno, ki so včasih govorili, da bo dobro iti z dr Mačkom. Da je dr. Maček dober za Hrvate, je gotovo, da bi bil pa za nas pa ni gotovo. Gotovo pa Je, da je dr. Korošec in drugi naši voditelji z vsemi pripravljen delati in tudi dela z« slovenski narod. Občinske volitve so povsod pokazale, ds smo na potu k političnim zmagam pa tudi k zboljšanju gospodarstva. Nespametni so tisti, ki vedno Iščejo, kje bi se prijeli, kam bi se naslonili politično. Prej je bila SLS tista, ki je delala za narodov blagor, sedaj je pa JRZ tista, ki bo isti program izvedla. Edinost naj vlada med nami. V tem oziru bi se pa lahko učili nri bratih Hrvatih, da bt vsi kakor eden držali skupaj.
Krmelj - št, Janš. Letos je 80 letnica obstoja rudnika Krmelj; v Istem času se Je gradila tudi tovarna, a danes nI več sluha o njej. Obratovali so do l. 1874. Takrat Je bilo zaposlenih okrog 700 delavcev. Premog so izvažali na Sevnico, rudo za dnkarnico so kopali v bližini, drugo so uvažali od drugod. Lastnik Ludvik KuželJ Je 1. 1874 dela
kovino pred grabežljivimi rokami. Na tisoče stražnikov in uradnikov sedi podnevi in ponoči v temnih razsvetljenih hodnikih ameriških zakladnic. In vendar ni vsega zlata na svetu več kakor za kocko 10 metrov, torej za velikost Brednje hiše. In m to malo količino se konča toliko življenj, uniči toliko ljudi, ubije toliko duš. Je neka resnica, ce zlato Imenujejo mnogi »hudičeva kri«.
Poiabljivi profesor. -Frolesor je bil v slin) za-«r?f?i, ko ni mogel najti listka, da bi ga dal pre-"Sipnltl sprevodniku. Nervozno je že preiskal VBe žepe. »Nikar ee ne •nidite tako!« mu vljud-no sprevodnik, »saj 85. Pozneje vrnem.« — „ rav lepo od vas,« od-Bovorl profesor, »toda, če "e najdem listka, ne bom 'e<H kje naj izstopim ..
žoparjeva iona. Kako r" se moreš zanimati S modne liste? - Rada g? %nal8, kje bodo le-™ pnšlti — žepi.
M,ul>*,i,r°* 'oprog«. Si M,lovoljen z 'zakonom?
,ei„ kako! Žena Je mleii a 1 menoj. Po-2„ K01""«8 eelo S R" posodo ln kr-'»strgano perila
lično je šumela med redkim ločjem Aha, izvirajoča iz jezera, in včasih je od Vacemanovega doma zazvenel rezek pavji krik ali hripavo pasje bevskanje. -
V kotu med jezerom in Aho se je iz gozdnih tal dvigal osamljen grič okrog in okrog ograjen k visokim plotom. Na holmu je rastlo le nekaj dreves, vse drugo je bilo cvetnat travnik; tu je vihtel hlapec koso i« dekla je grabila pokošeno travo na kos mreže, ter }o na glavi odnašala v nizek hlev. Med hlevom in hišo je bila ravnica, kjer je pod dolgo streho visel na drogib sak za Ščuke in velika dvojna mreža za postrvi.
Hiša je bila spahnjena iz mogočnih od starosti že začrneiih brun, okorna in brez okrasja; imela je ma-hovnato streho z velikim napuščem in zgoraj še manjšo strešico, izpod katere se je vil modrikast dim; vsaka stran hiše je kazala po dvoje okenc s povsem praznimi linami, ki so jih znotraj zapirale lesene oboknice. Odprta vrata so gledala na jezero, pred njimi je bil širok, s kamnitniihi pločami tlakovan hodnik, na vsako stran pa so stale ob steni dolge, surovo tesane klopi. Nad vrati so tičala v razpoki med tramovjem suha zelišča in steblikovine, za srečo in odvračanje bolezni: leskova petljica, ki varuje hišo pred bliskom in strelo, jesenova vejica, ki odganja strupene gade od praga, grižnioa zoper ltužrie bolezni, bezeg zoper ogenj, polin, ki odganja hud duhove, in lučnik, ki vabi dobre.
Pod klopmi so ležale iz vrbovja spleteno vršo, poleg vrat so slonela ob steni vesla vsake vrste in velikosti; na lesenih klinih, zabitih v brunasto steno, so ležali ostni na tri do sedem zob z dolgimi ročniki, protice in lesena vretenca za nastavno vrvco. Nad tem orodjem sta bili pritrjeni na steno dve čaplji s razpetimi krili in dolga vrsta uaušenih vidrinih glav.
Blizu vrat je bil Izkopan vodnjak; pleten plot je obdajal odprtino, pod strešico je bilo pritrjeno moto. vilo, s katerim se je na debeli vrvi spuščalo in dvigalo vedro. Poleg vodnjaka je bil čebelnjak s svojimi šumečimi koši in ne daleč odondod — kjer se je hoiro že nižal proti prodiš&s je rasla skupina sedmih hrastov: največji z oglato rezanim kamnom med grčavimi koreninami je imel gotovo do dvesto let, v tem ko je bil najmlajši Se povsem drobno drevesce, staro komaj nad petnajst let. Od hrastov je držal nad bregom do vrha ograje iz tramov in hrgastih vejnic zgrajen oder, zračno mostišče z mizico ln dvema klopcama. To je bil prijazen prostorček podoben senčni utici pod visečim hrastovim vejevjem in segajoč nad odprti jezerski prod, kjer sta ležala na suhem težek enodebelnik ln lahek ribiški čolnič, v tem ko se Je dolgi vfir, privezan z bekovo trto, zibal na vodi.
Na tem razgledišču je sedelo mlado dekle, komajda odraslo otroškim letom, vitka, nežna postavi ca s sramežljivo brstečimi oblikami. Modro barvano krilce i/, konopljevine ji je padalo do gležnjev, tako da so sa videli spretno pleteni čevlji iz ličja. Mlade prsi je stiskal modre iz rjavo jelenovine, rahlo prepet s tankimi jer> meči, izmed katerih so kukali drobni naborki čiatobo ljene srajce. Niz blestečib vidrinih zob je visel kot nakit okoli vitkega vratiča. Z rožnatih mečic sta ji bingljala dva rjavkastoavetla uhana, vsak iz dveh zakrivljenih svizečjih zob. Bila je Edelrota, Zigenotova sestra, podobna svojemu bratu, seveda kakor mlad poganjek drevesu, kakor studenec gorskemu potoku. Obrazek ko kri ln mleko, s oanjavimi otroSkimi očmi in kipeSimi ustecij svetlorjavi lasje so ji v kodrih padali na ramena in t odsevajočimi prameni se je poigraval mlačni veter, ki ga je bil zbudil bližnji večer.
popolnoma ustavit Leta 1880 j® zopet odprl rudnik Josip Paulin, od Istega leta pa do danes rudnik normalno obratuje. Leta 1917 ga je kupil Andrej Jakil in ja Se danes v njegovih rokah. Imamo p« tudi 10 letnico rudarske kri;«, pomanjkanja nrro-Hl, znižanja plač, praznovanja šihtov, redukcij delavstva itd. Danes je pri rudniku zaposlenih okrog 200 delavcev, ki Imajo mizeroo plačo. Meseca avgusta je bilo menda nekaj moke za krmeljske rudarje nakazane, a do danes če ni ta moka dospela. Da bi le zopet pričel kak mirenski popotnik tu mimo, da bi od nas še vei novic sporočal,
Bu$nj« v«, Dn® 29. januarja je umrl Martin Nemasdč. Bil ja v 88 letu in najstarejši v Suhoraki župniji. Njegovo življenj« je bilo tesno združeno s cerkvijo. Bil i« 20 let cerkveni ključar fara® cerkve. Zakramente je prejanal vsals inosee ia je bil v »poetoietvu mož t« tretjam rodu. Vea okolica ga }» v »ako apottovala, Vsakomur je rad pomagal, slasti pri iivisskih boleznih. Da i« bil priljubljen, je pričal »jegov pogreb, kakrSnega ne pomni nmia vas. Pri odprtem grobu «o «e nai g. župnik v prelepih besedah poslovili od farasga ključarja. Pri tej pdiifci ni ostalo »občno oko »aho. Pred tremi leti asu ie umrla žena, o katero je lepo žive! nad 50 let. Oba sta bila najlepši vzor katoliške družine. — Zapustil ie «ina in hčer, 13 vnukov ter pet pravnukov. —' Naj počiva v miru!
UAmnm pri Krhkem. Preteklo nedeljo ista obhajala na SenuJah pri Leakovcu zlato poroko častitljiva zakonska; 79 letni Janez in 74 letna Nažika Kerin iz Dolenjega, v krogu svoiih dobrih otrok in vnukov. Slovesnost v cerkyi j» bala zelo prisrčna ob mnogoštevilni udeležbi vernikov od blizu ia daleč. Zlate poroke ž« dolgo ni bilo v na-iera kraju, najbolj stari ljudje i« ne pomnijo. Zares, »veličastna krona je starost, ki hodi po poti pravice«! Tudi uri ieliano z!®topot«sčencesi» obi» fea božji blagoslov ia še mnogo »rečnih in zdravih let!
Kopan). V sporazumu z okrajaijn načelstvom je tukajfoja prosvetno druitvo organiziralo več predavanj o raznih strokah kmetijstva. Dne 27. septembra lanskega leta je predaval »krafnl referent za kmetijstvo inženir Muck o vzreji telet, in 10. januarja t. I. o prehrani goveje živine. Obe predavanji sta bili dobro obiskani ter so poslušalci i velikim zanimanjem sledili poljudnim in praktičnim navodilom ž- predavatelja. Prihodnje predavanje bo v nedeljo 14. februarja, predaval bo gosp.
L. Rupelj o sadjarstvu. Naslednja predavanja bodo 7. marca o pridelovanju krompirja (g. J. HUdnik), zadnje pa 4. aprila o travništvu (g. L. Rupelj). Predavanja bodo v gasilskem domu v RaSni, vselej ob po! štirih popoldne. Prosvetno društvo vas vabi, da se v polnem Številu udeležite teh poučnih predajanj. — Novih »Dooioljubovih« naročnikov imamo v nafc župniji letos 26.
Škocijan pti Mokronogu, V svojem, kakor tudi v imenu svoje matere, se prag prisrčno zahvaljujem za vse tople izraze sožalja ob priliki tako tragične smrti mojega dobrega očeta Martina Kivarja, cerkovnika i® Stare vasi; nahvajjujem se predvsem
RADIO ~~
od 4. d® 11. februarja 1937
Vsask dan; 12 PloSSe. 12.45 Vreme, poročila. 18 čas, spored. 18.15 Plošče ali orkester. 14 Vreme, borza. 19 in 32 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, 4 febr.: IS Radijski orkester. 18.40 Slovenščina »a Slovence. 19.80 Nac. ura. 19.50 Zabavno kramljanje. 20 Pisan večer. 22.16 Radijski orkester. — Petek, 5. tcbr.r 11 Šolska ura. 18 Žen-ka izobrazba. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.80 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Prenos. 22.80 Angleške plošče. — Sobota, «. tebr.: 18 Rad. orkester. 18.40 Pogovori a' poslušalci .9,30 Nac. ura. 19,150 Pregled sporeda. 20 0 zunanji politiki. 20.20 Zabaven večer. 22.15 Rad. ork. — Nedelja, 7. febr.: 8 Plošče. 8.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, spored. 9.15 Prenos cerkvene glasba. 9.46 Verski govor. 10 Koncert radijskega orkestra. 11.20 Plošče. 11:80 Otroška ura. 16 Župan in vrag, spevoigra. 17 Kmetijska tira. 17.80 Godba za ples in šale. 19.30 Nacionalna ura. 20 »Kovačev šiudenU, spevoigra. 2080 Večer operetne glasbe. 2.15 Plo-_ Ponedeljek, 8. februarja: 18 Zdravniška ura. i8.») Plošče. 18.80 Slovenska narodna pesem. 19.80 Nacionalna lira. 19.50 Zanimivosti. 20 Večer vesele domače glasbe. 22.15 Rad. jazz. — Torek, 9. febr.: '.1 Šolska ura. 18 Nad. orkester. 18.40 Arabski Imperij. 19.») Nac. ura. lil.© Zabavni zvočni tednik. 20 Pisan večer. 22.15 Rad. orkester. — Sreda, 10. febr.: 18 Mladinska ura. 18.20 Ročna dela. 18.40 Pomen rudarstva za naše narodno gospodarstvo. 19.80 Nac. ura. 19.50 Šahovski kotiček. 20 »Prešernog pogreb«, dramatska slika. 20.45 Orgelski koncert.
gg, duhovnikom iz Skocij-ana za spremstva pri pogrebu, zlasti pa g. dekanu Anžiču za take iepe besede tolažbe ob odprtem grobu; v«em onim mnogim, ki ®o pomolili ob mrtvaškem odru, zlasti tudi cenj. učiteljstvu iz Škocijaaa; vdein, ki so «e y take velikem številu udeležili pogreba iz Skoči-janske, šmarješke, belocerkovske iti bu£er,«ke žup-nijs; dalj« vsem gg. duhovnikom in drag-ju, ki m mi v toltkih pismih izrazili sožalje, da mi je težko vsakemu posebej se zahvaliti. Vsem 8e enkrat hvala in Bog plačaj! Ohraratmo umrlega * dobrem spomin-u in prosimo zanj nebeškega plačila! t*raac Klrar, župni uprav, v Novi Osc-lioi.
Trebelno pti Mokronogu. Danes povemo novico bralcem: Volitve bodo na Trebelnem za pošteno občinsko upravo in za delovni odbor. Volitve bodo dne 28. februarja. Tri kandidatne liste ostanejo. Naša lista je Leopold Grebene, trgovcu na Trebelnem. Volivcem kličemo neustrašeno naprej do popolne zmage v občini! — Pri občini m pregledovali račune. Drugič več! NaSe prosvetno društvo priredi 7. februarja igro »Mati in sin«. Ža se giblje mladina po poti resnične izobrazbe.
Cesta na Strmco z Zapadežev bo i pomočjo banovine jjopravljena kakor hitro odlez-J sneg! — Več naših občanov je prci^lo podporo za živino in obleko od banovine.
Skocjan pri Mokror.ogu. »Kdor molči, devetim odgovori,« pravi pregovor. Zato se tudi mi ne bomo pričkali s sosednimi farani, ki so v zadnji številki ogorčeno dvignili svoj glas. Ki ne bo zamere, vsem predragim sosedom, ki smo jih raz-dražili, odpuščamo njihovo ogorčenje in se jim zahvaljujemo za boj, ki bo pokazal bahaškim Gorenjcem in Notranjeem, kaj premore Dolenjska. Da ne hi Gorenjci brž obesili na veliki zvon, če bi res kaj prida dosegli, ne verjamemo, če se Notrnnjci v cerkniškpm kotu nekaj napenjajo, se pa že spodobi, saj dovolj poredkoma stopajo nf. pozorišče slavnih del. Blokam in Smihelu, ki čtiriem čuda še nekam dobro vihtijo »Domoljubovot zastavo, celo privoščimo kaj nagrade! Glede najvišje nagrade pa bo — mislimo — vendarle naš Skocjan povedal usodno besedo. Z vsem tem »balianjen c pa nikakor nočemo poniževati ugleda naših tekmecev. Nasprotno: Vsem, ki smo jih kaj uščipnili, prožimo roko prijateljstva in jih vabimo, da pridejo enkrat v Skocjan pod okno naše prosvetne dvorane poslušat. kako bo pel naš novi harmonij, ki ga bomo
,W. fiauff - J. O.:
Pravljice
Pa so se razjezili ljudje cesarskega hleva in harema zaradi Abnerjeve nesramnosti, kakor so imenovali njegove izjave, če Uganja burke s cesarsko lastnino, in niso niti trenuiek dvomili, da je on ukradel psa in konja, četudi je bilo to neverjetno. Med tem ko so drugi nadaljevali z iskanjem, sta nadkonjar In prvi evnuh zgrabila juda, ki se je napol pretkano napol boječe smehlja, in sta ga peljala pred cesarja.
Razsrjen skliče Mulej Ismael, ko je izvedel, kaj se je zgodilo, navadni svet palače, ki mu je z ozirorn na važnost predmeta sam predsedoval. Za otvoritev Obravnave je bilo obtožencu prisojeno pol stotine udarcev na podplate. Najsi je Abner Se tako kričal aH cvilil, zatrjeval svojo nedolžnost ali obljubljal, da bo vse povedal, kako se Je to zgodilo, naj je tudi navajal izreke iz pisma ali iz talmuda, naj Je vpliv: »Kraljeva nemilost Je kakor rjovenje mladega leva, a njegova milost je kakor rosa na travi!« — ali: »Ne * daj udariti svoji roki, če so ti oči In ušesa zaprte« — Mulej Ismael Je pomignil in prisegel pri prerokov! in svoji bradi, da bo Filister bolečine princa Abdalla-ha in cesaričine krče plačal z glavo, če ubežnikov ne bodo zopet pripeljali.
Se je odmevala palača marokanskega cesarja od bolestnega vpitja trpinovega, ko je došlo sporočilo, da Sta pes in kopj zopet najdena. Alino so presenetili v družbi nekaterih mopsov, zelo dostejnih ljudi, kar so pa zanjo kot dvorno damo nikakor ni spodobilo, in Emirja, trudnemu od teka, je dehteča trava na zelenih travnlltlh ob potoku Tari bolj dišala kakor cesarski oves; vprav kakor utrujeni knežji lovec, ki »a
i5*
ua lovski gonji izgubi, pri črnem kruhu in surovem maslu v knietski koči pozabi vse slaščice svoje mize.
Mulej Ismael zahteva zdaj, od Abnerja, naj po. jasni svoje vedenje; temu je bila torej zdaj. četudi nekoliko pozno, dana možnost, da se je zagovarjal. Dotakne se torej pred prestolom Njegovega Veličanstva trikrat zemlje s čelom in prične svoj zagovor tako-le:
*Premogo5ni cesar, kralj kraljev, gospod zapada, zvezda pravičnosti, zrcalo resnice, prepad modrosti, ti ki si svetal kot zlato, sijajen kot demant, trd kot železo, poslušaj me, ker je tvojemu sužnju dovoljeno, da sme svoj glas povzdigniti pred tvojim blestečim obličjem. Prisegam pri Bogu svojih očetov, pri Mo-zesu in prerokih, da tvojega svetega konja in moje milostijive cesarice ljubeznivega psa z očmi svojega telesa nisem videl. Vendar čuj, kako se je ta stvar dogodila.
Sprehajal sem se, da bi se od dneva teže in dela odpočil, ne da bi kaj mislil, v malem gozdiču, kjer sem imel Čast srečati Njegovo Jasnost, nadkonjarja, in Njegovo Cuječnost, črnega nadzornika tvojega blagoslovljenega harema. Kar opazim v drobnem pesku med palmami sledove neke živali; ker so mi sledovi živali prav dobro znani, spoznam omenjene sledove kmalu za stopinje malega psa; fine, na dolgo potegnjene braudice so se vlekle preko malih vzpetosti v pesku med temi sledovi; to je psica, sem si dejal, z visečimi seski in je imela mladiče pred toliko in toliko časom; drugi sledovi poleg prednjih nog, kjer se je zdelo, da je pesek na lahko odpilmjen, so mi povedali, dr ima žival lepa, daleč doli viseča ušesa, in ker sem opazil, da Je pesek v daljših presledkih bolj čvrsto razrit, sem si mislil: lep rep z dolgo dlako ima mala in se mora videti kot perjanica, in polju-
RAZNO
Hussolini kmetom. Mus-EOlini rad govori in kal rad se postavi pred spomenik kakega cesarja, da je njegov govor čim učinkovitejši. Nedavno je govoril italijanskim kmetom o abesinski vojni. PcJal je, da je večina vojakov italijanske armade z de- 1 žele in da goji njegova vlada za 24 milijonov kmetov največje simpatije. Zaključil je svoj govor takole: Ko pridete domov, izpraznite kupico na srečo in zdravje svoje domovine. Toda bodite pri pitju zmerni, kajli pregovor pravi: kdor ne pije, I0 ovca, kdor j>ravilno pif. ie lev, kdor preveč PU«. je svinja. Zato pijte zračno! — Baje s« Mussoli«1;
no! — uaje »" '"'""' "li jeve besede izzvale meJ j italijanskimi kmeti veli- j ko navdušenje.	j
Po koncih siluh dif; . Odjcmalka (pri mesarjsj. Gospod, vi izdelujete k <> base s »troji na !*>««"/ _ Mesar: Ne, ne! -jemalka: Zakaj pa P««" tale vaša klobasa ta*« diši po konjskih sila i • V tramvaju. Naša ">» dina na pozna olike. Kako to? Saj vam je » mladenič pravkar odst£ pil svoje mesto. -re«, toda moja	80
vedno stoji
kupil' in »Domoljubove« nagrade. — Kakšen ju bil naš boj? Naša izkušnja jo, da je boj najtežji tam, kjer prihaja nasprotno časopisje v hiše, zlasti tlelo, ki prihaja po več let zastonj. Toda ta okolnost je pa tudi skoraj splošno edina vaba nasprotnega tiska. Mi pa pravimo, da je taka krama, ki se r.a-itonj ponuja, sumljivo blago. Tiste, ki morejo po deželi siliti zastonj svoje tednike, vprašujemo: Gospodje kje ste si nabrali denarja za izdajanje svojih listov? Ali iz svojih žuljev ali iz žuljev davkoplačevalcev tedaj, ko ste sedeli pri jaslih? Zanimivo pa je, da je teh listov — vsaj pri nas — v primeri z »Domoljubom« strašno malo, čeprav sa ttko jpoceni«. šltocjanci imamo pač dober čut, da nismo razlikovali dobro in slabo berivo. Prijatelji ii drugih lara, objavite 5e vi svoje izkušnje z »Do-aioljtibovega« »bojišča«!	S. A. Ž.
Sodražica. Zelo zdravi smo pri nas. Že od %). novembra ni bilo pri nas mrliča. Tudi težko bolnih slučajev nimamo. Edini, ki je imel hudo jetiko, je bi! delavec ivari Modic iz Žimaric, ki je »mrl v deželni bolnišnici 18. januarja. Zadnje ob-Snske volitve »o ga našle doma na smrtni postelji, t kor je bii do zadnjega diha zvest načelom našo JRZ, se je dal prepeljati na volišče, da je zadnjikrat ?. nami glasoval. Naj v miru počiva! —- Novih naročnikov za »Domoljuba« imamo 126. Na naši pošli jih niso ravno veseli, pa se bodo že počasi privadili, dasi bo sprva težko!
Dobrava pri Kropi. Na Srednji Dobravi smo pokopali v nedeljo ob zelo veliki udeležbi do-matega in tujega ljudstva našega cerkovnika Jo-iela Koselja, ki je bil daleč naokoli znan in zelo priljubljen zaradi svoje poštenosti, šepavosti, pridnosti ter izredne razumnosti. Uživa! je splošen užled. Umrl je po težkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Do zadnjega hipa pri zavesti je pogumno prenaša! vse bolečine. Cerkov-niško službo je z zgledno vestnostjo, ljubeznijo in natančnostjo izvrševal 45 let vsem župljanom v korist in zadovoljnost. Kot človek j* bii zelo priljubljen sosed in miroljuben mejaš. Tudi v javnosti
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU s™ a -um
reglatrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema hranila« vloge in jifc obrestuje po dogovoru do 5% — Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog.

Njegove Hitrosti hrbet jih je moral osntukaU; pa imamo konja petnajst pesti visokega; glej tu, pod istiaaj drevesi majhne kosmiče zlato se lesketajoče grive, in glej, je konj svetlorjave dlakel Ko stopim iz grmovja, zagledam ob strani v skalovju zlato razo; to razo moraš poznali, sem dejal, in kaj je bilo? Med skalovjem je bil vmes tudi poskusni kamen (zlatarska oslica) in na njem komaj vidna tenka zlata ram, kakor je možieek s povezkom strelic na rumenjakih sedmerih združenih provinc Holandije ne more potegniti drobnejo ne čisteje. To razo ie moral konj v teku potegniti s stranicami svoje brzde, ki so se, ko jo dirjal mimo, podrgnile ob ta kamen. Saj pozna vsakdo tvoj vzvišeni ziuisel za lepoto, kralj kraljev, vsakdo ve, da bi se najslabši tvoj konj sramoval gristi drugačno brzdo kakor zlato, Tako torej se je dogodilo in če —«
>jSo, pri Meki in Medinik vzklikne Mulej Izinae), >to so ti oči; take oči ti ne bi škodovale, nadlovec, prihranile bi ti ceio tropo psov zasledovalcev; ti, policijski minister, bi g takimi očmi dalje "idel kakor vsi tvoji biriči in vohuni. No, Filister, z oziram na tvojo neverjetno bistrovidnosl, ki nam je bila prav všeč, hočemo milostno ravnati s teboj. Petdeset udarcev, ki si jih pravilno prejel, so vredni petdeset cekinov, prihranijo ti jih petdeset; zakaj zdaj plačaš samo še petdeset v gotovini. Potegni svojo mošnjo iu varu) se v prihodnje norčevati se iz naše cesarske lastnine. Sicer pa ti ostanemo milostno naklonjeni.«
Ves dvor je občudoval Abnerjevo bistroumnost, zakaj Njegovo Veličanstvo je bilo s prisego potrdilo, da je spreten dečko; a to mu ni plačalo njegovih bolečin, ga ni potolažilo za njegove drage cekine. Med tem ko je stokajoč in zdihujoč vlekel drugega za drugim iz mošnje, vsakega za slovo še na konce
je deloval več čas, posebno na gospodarskem polju. Bii je soustanovitelj, član in odbornik »Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi«, kjer a» je zalo uspešno udejstvoval. Ravno tako je bil od ustanovitve »KmeUke zadrug?- njen član. Zelo rad je bral časnike in knjige, kar se mu je poznalo po njegovi prisebnosti in zabavni šegavosti, tako, da so ljudje zelo radi hodili k njemu v vas. Z ženo Heleno, ki mu je umrla pred tremi leti, sta imela 9 otrok, od katerih je še B živih. V družini so se dobro razumeli ro vzgojili sta res vgonio družino, na katero sta bila lahko ponosna. Vsi župlja-ni, prijatelji in znanci ga bomo ohranili v trajnem in lepem 3mirnimi ter mu želimo mir in pokoj,
Novo nesio. Vinarska podružnica v Novem mestu sklicuje za 14. februarja anketo vinogradnikov na kmetijski šoli na Grmu. Ob tej priliki bo primerno predavanje in se ustanovi tadi vinarska in kletarska zadruga. Ker je pričakovati izvoza in
j« možno izvažati le tipična fsSandartoaj vina, j® ustanovitev kletarske zadruge v Novem mestu za novomeški okraj eno najpotrebnejših dejanj za ozdravitev razmer našega vinogradnika. Zato s« pozivajo vsi zavedni vinogradniki novomeškega okraja, da se te ankete udelftie v obilnem številu. Zborovanje se prične ob 10 dopoldne na kmetijski šola na Grmu.
Iz naših drs&štev
Star« Loka, Z mtvim letosn ee je v maši fari začelo ivgvo življenje. Odrasla mladine, ki |e komaj čakala, da jo kdo zaposli v skupnem delu, e« je zgrnila okoli novega g. kaplana in vsi skupaj si prizadevajo, da uresničijo svoje načrte. Prosvetno društvo, ki že nekaj let ni delovalo, je na občnem zboru izvolilo z« predsednika podžupana
?.rtvo modernega promet«. Ono leto se je [>od avtomobili ponesrečilo v dedinj, državah nič niinj ko 36.000 ljudi. V zadnjem desetletju so v Ameriki avtomobilske nesreče uničilo okoli 300.<W0 člo-W5kih življenj, to je več, w»o |e Amerika v vseh ™i!lab od leta 1775 izguba vojakov. Na prvem »Mu stoji Newyork, kjer j« bilo ono leto 1200 avtomobilskih nesreč, dočim » Ista 1899 en sum člo-'M postal žrtev moder-prometa Predlan-»toi se je na ameriških "Kanicah ponesrečilo nič ko 5000 ljudi. V nabranem času so železni-" Prepeljale 453 milijo-Mt ljudi. Plačevanje davkov t
£ » ?ui,a'ska vlada ie 1J časom dovolila
tZ ,!ra davkoplačevalci' I " bili urez dedni da 3mei° plačevati & v drvi. Zdaj so Z°'\ takšno pdačeva-Cr^v tudi na Niž-SLr^iskein. 'z teh
t, P»v si zdaj v Avetr,.
'»žagajo, da bo prišel ko» t .Plačevanja dav-SiLtf rno navado. C ««t. Kaj, 50 Saf vi,n dt>|gov imote? ki ,b® 0(1 d«te moje
CL(-osla"e Mlet -
bilo se ji je, da je včasih z repom udarila po pesku; tudi mi ni ušlo, da se je ena noga stalno manj globoko udirala v pesek: na žalost mi ni moglo ostali prikrito, da psica moje milostive gospe, če smem reči, nekoliko šepa.
Kar pa zadeva konja Tvojega Veličanstva, vedi, da ko stopam po nekem hodniku med grmovjem, opazim sledove nekega konja. Brž ko zagledam plemenito, majhno kopito s fino in vendar močno strelo, pravim sam pri sebi: tu je bil konj čerierskega plemena, ki je izmed vseh najimenitnejša. Saj še niso pretekli štirje meseci, kar je moj milostljivi cesar prodal celo krdelo tega plemena nekemu knezu V frankovski deželi, in moj brat Ruben je bil zraven, ko sta se pogodila, in je pri tem moj premilostljivi cesar zaslužil toliko in toliko. Ko sem videl, kako so sledovi daleč narazen in enakomerno vsaksebi, sem si moral misliti; Lepo dirja v skok, imenitno, in je samo moj cesar vreden, da ima tako žival, in spominjal sem se bojnega konja, o katerem je pisano v Jobovi knjigi: »Kopito koplje zemljo, drzno poskakuje, nasproti hiti oboroženim. Za strah mu ni in meču se ne umakne. Nad njim zveni tul, šviga sulica in ščit.« (Job, 39, 21—23). In sklonil sem se, ko sem videl, da se na tleh nekaj sveti — tako vedno storim — in glej, bil je kos marmorja, na njem je bila potegnila podkev dirjajoeega konja razo, in spoznal som, da mora imeti podkve iz štirinajstletnega srebra; moram vendar poznati razo vsakršne kovine, pristne ali nepristne. Pl-ehod med drevjem, kjer sem se sprehajal, je bil sedem čevljev visok, in seni ter tja sem videl, da je s palm prah posnet; konj je z repom mahal, sem dejal, iu rep je dolg tri čevlje in pol; pod drevjem, čigar vrh se je pričenjal nekako pet čevljev od ta), sem videl sveže osmukane liste.
Fr. Hafnerja. Prvi načrt odbora je bil ta, da sezida e sodelovanjem vse lare novo prosvetno dvorano, k: bo ustrezala sedanjim zabtevam. Vsa lara je obljubila pomoč, tako da delo ne bo preveč težavno. Možje iii fantje že pridno pripravljajo vse potrebno za zidavo. — Prosvetno društvo v Stari Loki ima svojo podružnico Virmaše — Sv. Duh, ki že nekaj let izvratno dela. Skoraj na štirinajst dni vprizarja igre, ki vedno privabijo polno dvorano gledalcev. V zadnjem času so ustanovili tudi samostojen pevski zbor, ki ima okoli 50 pevcev in bo v najkrajšem času začel nastopati. — Prosvetno delo napreduje. Vnstiio se fantovski m dekliški večeri. -J Na pustni torek zvečer ob 8 bo v stari dvorani na Marofu nekaj šaljivih prizorov, nato pa veseloigra: »Lesena peč«. Za smeh in pošteno veselje bo poskrbljeno, zato pridite!
Loški potok. Prosv. dirušitvo priredi v nedeljo, 7. februarja ob 3 pop. veseloigro »Hlače«. Prijatelji smeha — vabljeni.
Pctkovec. Na pustno nedeljo ob 3 popoldne bodo naši fantje nastopali na odru prosvetnega društva v Rovtah s 149 let staro slovensko veseloigro »Županova Micika«. Igra je zelo zabavna, vstopnina pa bo znižana, zato bo dvorana gotovo polna! — Krajevna kmečka zveza ima dne 7. februarja po prvi maši sejo v dvorani. Udeležite se je vsi, ki imate veselje sodelovati pri našem kmečkem pokretu.
Sv. Kril pri Litiji. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. februarja, ob 8 popoldne v dvorani lepo narodno igro »Domene. — Vsi, ki ljubite res lepo igro, in vsi prijatelji našega društva toplo vabljeni!
Brdo. Kat. prosvetno dmštvo nas bo na pustno nedeljo, dne 7. februarja, ob 8 popoldne v društveni dvorani razveselilo z igro: »Velika repa-tlca«, burko v treb dejanjih. Vai prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni I
Rad na pri Sevnici. Prosvetni fantovski krožek na Radni je ponovil to nedeljo z velikim uspehom krasno igro »Prevarani upi«, pretresljivo sliko sodobne boljševiške Rusije. — Pri agitaciji za »Domoljuba« se mi sicer ne moremo kosati z drugimi društvi, ker »o pri nas razmere drugačne; vendar pa so se mnogi agilni krožkarji z vso vnemo lotili razširjanja dobrega tiska. Kljub temu, da so naleteli pri oranju ledine na mnogobrojne težave In ovire, so vendar s svojo občudovanja vredno požrtvovalnostjo dosegli, rta se je število naročnikov »Domoljuba« v naši okolici zvišalo za šestdeset. Vneto ei prizadevajo, da bi tudi drugi dobri časo-
pisi in revije prišle v naše domove. Da razpečajo vsak mesec do 200 »Knjižic«, se razume samo j>o sebi. Srečni so, da morejo delati za naš narod, ki ga hočejo v zamegljenosti današnjih dni obraniti zvestega veri in domovini. — V lepem številu obiskujejo fantje jM)učna tedenska predavanja. Vidi se, da se zavedajo, da v današnjem kaosu le tisti, ki bo imel jasne in določne pojme v verskih, socialnih in drugih važnih vprašanjih ne bo zavil s prave poti.	V.
Moravče. Za arečolov v Grobljah smo se pri nas zelo zanimali. Muhasta sreča je naklonila članu fantovskega odseka KA kar dva dobitka. Je to Janez Nakrst iz Preserij. Eno srečko je kupil v Moravčah, eno pa v sosednji far: Brdo, pa je na obe zadel,
Kakitna. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 7. februarja ob 8 pop. Jalenovo veseloigro »Lesena peč« Ker vsebina igre spominja na komaj minulo dobo, bo zelo zanimiva. Vabljeni-
Preska. »Burko o jezičnem dohtarju« ter šaljiv kuplet »Zobozdravnik« priredi prosvetno društvo na pustno nedeljo, dne 7. februarja ob 8 pop. v svoji dvorani.
Sostro. Prosvetno društvo priredi 7. februarja ob 3 popoldne prosvetni večer: Skioptično predavanje o Španiji, Predava urednik Mirko Javornik. Vstopnina samo t Din. Vabljeni!
Dol pri Ljubljani Krajevni odbor JRZ vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, 31. jan. ob 3 pop. v društvenem domu v Dolu. Na občnem ziorti bo podal politično poročilo pod-jnedsednik okrajne organizacije JRZ dr. MiloS Stare, Vse naše zavedne može in fante vabimo, da se omenjenega zbora aolnoštcvilno udeleže.
Črnuče Katoliško prosvetno društvo, vabi k uprizoritvi vesele burke »Gosposka kmetija«, ki bo 7. februarja ob 3 pojjoldr,®. Igro je spisal Jerko Štefan, znani prosvetni delavec in igralec. Zato še prav posebno vabimo k veliki udeležbi.
Šenčur pri Kranju. Na pustno nedeljo ob 3 popoldne priredi naše Prosvetno društvo v dvorani Prosvetnega doma burko »Lumpacij— vagabund«. Vsem, ki bi se ta dan radi pošteno veselili in se od srcc nasmejal! ob burkah treb pustolovcev, prav lepe vabimo, naj pridejo no igro. Vstopnina i« običajna.
Smihei pri Novem mestu. Prosvetno društvo v Šmihelu in fantovski odsek na Malem Slatniku pripravljata vsem prijateljem za pust veliko zabave. Na pustno nedeljo ob 3 in na pustni torek ob 8 zvečer bosta dve igri: Finžgarjeva »Vse naše«, In Jalenova: »Lesena peče. Za maj-
hen denar smeha preveč! Vabljeni! — Za zimske večere pa pri|>oročaino bližnjim čitalnico v kapla-niji, daljnim pa knjižnico, ki je odprta ob nedeljah in praznikih od 0 do 10.
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, dne 7. februarja, vprizori naše prosvetno društvo ob R pofioldne v Društvenem domu veseloigro v treh dejanjih: »Sram te bodi, denunciant«! Vse prijatelje naša prosvete vljudno vabimo, da nas v obilnem številu obiščejo. Bog živil
NAZNANILA
n Duhovne vaje za deklet« od 13. februarja do 17. februarja toplo jjriporočamo. Prostora je še dosti, vendar se takoj priglasite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
n V nedeljo, dne 14. februarja, na sv. Valentina dan bo na Ovsišah pri Podnartu vsakoletni veliki cerkveni shod. Prva maša bo zjutraj ob 6. Ob pol 10 bo pridiga, nato maša pred izpostav. Ijenim Najsvetejšim z 2 blagoslovoma; po maši pa darovanje. Čaetivci in častivke sv. Valentina, ne zamudite lepe prilike.
n Novi sejmi »a Vidmu, okraj Kočevje, bodo dne 10. februarja, 3. marca in 26. oktobra vsakega leta.
n Društvo železniških upokojencev v Ljubljani ima dne 14. februarja 1937 ob 2 popoldne v hoiela Loyd, Sv. Petra cesta št. 7 v Ljubljani, svoj redni občni zbor, na katerega se člani vljudno vabijo.
- Tudi kot učenih verah
Kdo še ni čul imena slavnega Marconija? Iznašel je brezžični brzojav in je med najboljšimi raziskovalci na polju radijskih valov. Ta veleum je nedavno izjavil časnikarjem: »Znanost ne more pojasniti vsega, posebno ne največje tajnosti človeškega nastanka in bivanja. Kaj smo? Od kod smo prišli? Kakšen je naš prihod v življenje? Qdkar je človek začel misliti, se peča s temi vprašanji, E vendar so za mnoge učenjake nerešena. S ponosom torej izjavljam, da verujem. Verujem tudi v moč molitve in sicer ne samo kot katolik, temveč tudi kot učenjak.
prsta potehtal, ga je še zasmehoval Stiuri, cesarski šaljivec, in ga vprašal, če se njegovi cekini vsi obnesejo na kamnu, ob katerem je rjaveč princa Abdalla-ha preskušal svojo brzdo. »Tvoja modrost si je danes pridobila slavo,« je dejal, »vendar bi jaz še petdeset cekinov stavil, da bi ti bilo ljubše, če bi bi! molčal. Toda kako govori prerok? »Besede, ki ti uide, ne ujame noben voz, pa naj bi bili vanj vpreženi tudi Štirje bežni konji.« Tudi noben hrt je ne ujame, gospod Abner, tudi 8e ne šepa.«
Ne dolgo po tem za Abnerja bolestnem dogodku se je zopet enkrat sprehajal v zeleni dolini med hribi pred Atlasom. Vprav kakor tedaj tudi zdaj privihra za njim in ga doteče truma oborožencev in načelnik ga nahruli:
»He, dobri prijatelj, ali nisi videl mimo teči ,Gora, črnega cesarjevega strelca? Ušel je, ubrati je moral to pot v gorovje.«
»Vam ne morem služiti, gospod general,« odgovori Abner.
»Ha, ali nisi ti tisti prebrisani jud, ki rjavca in psa ni vide!? Le nič se ne izgovarjaj; tu mimo je moral iti suženj; ali morda še vohaš v zraku vonj njegovega potu? Ali še vidiš sledove njegove bežne nogo v visoki travi? Govori, sužnja moramo dobiti; Je edini, ki zna s pihalnikom vrabce streljati in to je Njegovega Veličanstva najljubše kratkičasje. Govori, ali pa te dam takoj krivo zvezatl.«
»Saj vendar ne morem reči, da sem videl, česar nisem videl.«
»Jud, zadnjikrat: kam je tekel suženj? Misli na svoje podplate, misli na svoje cekine!«
»0 gorje! No, če hočete na vsak način, da sem videl strelca vrabcev, tecite tja; če ni tam, je drugod.«
y
»Torej si ga vidol?« zarjove vojak nad ujim.
»Kajpak, gospod častnik, ker vi hočete tako.«
Vojaki so urno zasledovali pokazano jim smer. Abner pa je šel v svojem srcu zadovoljen s svojo zvijačo domov. Komaj pa se je štirindvaiset ur postaral, vdere krdelo dvorne stražo v njegovo hišo iu jo Onečisti, zakaj bila je sobota, njega pa vleče pred obličje marokanskega cesarja.
»Judovski pes,« ga nahruli cesar, »ti si drzneš cesarske služabnike, ki ubežnega sužnja zasledujejo, zavesti na napačno sled v gorovje, dočim hiti ubežnik proti morski obali in bi bil na španski ladji skoraj ušel? Zgrabite ga, vojaki! Sto na podplate! Sto cekinov iz mošnje! Za kolikor mu podplati pod udarci nabreknejo, za toliko naj se mu skrči mošnja!«
Saj veš, o gospod, v državi Fesu In Maroku ljubijo hitro pravičnost in tako so bili ubogemu Abner-ju naloženi udarci in davek, ne da bi ga bili prej vprašali za njegovo privoljenje. On pa je preklinjal s^ojo usodo, ki ga je obsodila, da morajo njegovi podplati in njegova mošnja bridko občutiti, kadar Njegovo Veličanstvo blagoizvoli kaj izgubiti. Ko pa je godrnjaje in stokaje med smehom surovih dvorjanov šepa! iz dvorane, mu jo dejal Snuri, šaljivec: »Bodi zadovoljen, Abner, nehvaležni Abner; ali ni zadosti časti zate, da mora vsaka izguba, ki zadene našega milosfljivega cesarja, ki ga Bog ohrani, prizadeti tudi tebi občutno bridkost? Ce mi pa obljubiš dobro napitnino, pridem vsakikrat eno uro prej, preden gospod zapada kaj izgubi, k tvoji prodajalni v judovski ulici in ti povem: »Ne hodi iz svoje koče, Abner, že veš, zakaj; zapri se v svojo sobico do sončnega zahoda in Jo dobro zakleni in zapahni.«
Tekma v materinstvi. Lov za rekordi je nekaj pristno ameriškega. Advokat Mliller je zapisal pred 10 leti pol milijona dolarjev ameriški materi, ki bo do leta 1"° imela največ ofrok. nagrado se |>oteguje neka Kemiy, ki ima di~ otrok. Najbolj nevarna jj je Italijank« Bagnato, ki ima isto število otrok. -Se drugih tekmovalk je mnogo in vse pričakujejo zadnje leto vsaj dvojčke, če že ne trojčke. In Amerika sklopa sedaj sta'" na mater-zmagovalko.
Konji v Juini Ameriki. Prve konje so pripeljali v Južno Amerik« Spanci. Ko so se n«™ Spanci vrnili v domovino, so pustili konje tam-kaj. Ker se za živali m«' če ni brigal, so pobegi"'« v stepo in podivjale. F* manjkanje konj je P05™' jalo občutljivo, ko so naselbine pomnožile, l« zneje »o zaznali, da nahaja med Andami >» Atlantskim oceanom M" 100.000 divjih konj. >f' čeli so jih loviti in * mačevati ler uporablja" pri lovih In bojih, __
Gubo* hi slnlkinja. Mnrifka, ali sto osna»» vso medenino? — „,. gospa, raf.en vašega • kita.
Impiiandns nagradno fekmotanje
Korporal Jim Bimbo ima nalogo, da na avijone namesti i te vila in mu ukažejoi v 7 praznih poli naj namesti Števila 11, 12, 13, 16, 17, 18, !9 ne da bi se števila ponovila in da dado počez in podolgcm sešteta 45. Toda prihod avijona ga je zmotil in ni mogel najti rešitve. — Pemagajt« mu Vt, in če prav rešite, morete dobiti naslednje dobitke;
1.	motorno kolo
2.	spalnica
3.	velika kuhinjska oprava
3. Moška aH ženska garnitura perila -6. Moško aH žensko kolo
7, radijski aparat 8- 9. gramofon 0-13. loi
10—13. fotografski aparat H—25. moška žepna ara 26—40. toaleiaa kaseta 41—50. slike
500 raznih predmetov in veliko tolažilnihl Vsak, ki bo poslal pravilno rešitev, fes« atobtl po en predmet, tolažilne bomo delili sami.
56 glavnih dobitkov bomo razdelili pod nadzorstvom javnega notarja. Odpremne stroške mora poravnati preiemnik. Ce pošljete reSitev, <■* nič ne obvežete, le da rešitev pošljete takoj. Priložit* event. znamko xa odgovor za vsak primer.
Rešitev pošljite na naslov: „NOV!TMS", Zagreb, Strosamaperjev trg 719.
Cest na beseda! ŽuSj je izginil
s korenino vred.
| Ne vidi dobro
A.:	»Danes ne vidim dobro, ker sem pozabil očala doma. Kater« je ona ženska, ki sedi tako ua-šminkana pri klavirju?«
B.:	»To je moja žena.«
A.:	»Oh, oprostite, toda, ali poznate ono grdo gospodično, ki stoji poleg nje?«
B.:	»Da, to je moja hči «
A.:	»0|>rostite, oprostite, prosim. Toda kdo je neki oni priskuten možakar z dolgim! ušesi?«
B.:	»To je vaša slika v zrcalu.«
Šivalni stroii
skoraj novi, pogresljivi, ki itikaio in Stopajo, in kolesa več kot polovico cenejša edino pri »Promet«. Nasproti Križansk* cerkve.
Boletin* iN l«<a«a pr«nehai»« nekaj Bilnutalt. Iznaldba, ki tlela Čudeže*
2ulj je grd žebeli v VaSem prstu. C« odi e-lete njegovo površje, ostane korenina !n kmalu se žulj povrne še hujši, kakor 1« 611, Sigurni, sodobni, znanstveni način pa je ta. da •e žulji odstranijo s korenino vre« br« vsake nevarnosti in sicer tako. da svoje bolne noge namočite v vroči vodi, superokslgenlre-»1 t malo količino Saltrat Bodella. Ta posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi n«J-rtarejSe ter oaitrS« iulle tn trdo kožo. Bolestne takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nič več ne bole, ne srbtjo in tudt niso vnete ali otetene. In novi čevlji ao Vam takoj prikladni In Vas prav nič ne tiščijo. Zahtevajte še dane« » svoji lekarni Saltrat Rodell In Jutrt boste reSent vseh bolečin na nogah Hoja Vam bo 'lžlte,,.
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega ■ogovora a izdalovatalfi lahko sedaj vsak J"Melj tejiB list« dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Kerielia. Pilita ie danes, ^pošiljajte denarja. Naslov: M.Nsumsnn, ?*"'<=« 21.P Zagreb, Bolkovlfcva nI. 44. |	..................... - ■ m
»prog: Kakšna je dajies aeki kava? "iiada 9©proga: Jaz je nisem danes skuhal«. («»: J,z tudi ae ^fcbrj? i<l: °Pro,ti1e' i" wm skuhala; »II
^og; Tako dobre kav« ie dolgo nisem pil.
Umni kmetovalci Iti trgovci I
naoavito t.1 aovovmnt irus mline. bb patentni nemdki lsaelfii. i »...at bouete inleu vso sirote sitne pridelke doma. t; mm si prihranit« trpljenje, sita. eae ln denar. SmSlJo V»m i« SiStanJs Sita sa trotsaie Jlvaltm, u iiiletle »sega iltnega »rna v polinbno fino moko, kakor Plemeni ln poleatni grl«. Za pogon milna sadoatojo vsafcfc moč ali motor. ki Vam Olaii k pogon dragi* gospodarskih atrolev. - Vsameto »« tndt hranilno Unltttc« v ratrm. Samoprodaik
Tumiek Štefan
Postni predal 86 Uubijana .. Aie»ovčeva 24.
*dunajski sejem
7 —18. marca 1937 Tehnični in poljedelski sejorn do 14. marca.
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljale! 19 držav Nakupovaici h 72 dežel Brez potnega vizuma 1 S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s Bejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana vozuina ua jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnica B, nn Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejuiske htkaanice (po Din 50'—) se dobe pri
Wieu«r Messe A. G. Dunaj VII
ia pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza, za tujski promet v Sloveniji (Potnik)
TyrSeva cesta I Zveza za tujski promet v Sloveniji (Potnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
Kahšno vreme bo letos?
Londonski vremenoslovec Smith je napovedal za drugo polovico januarja val mraza. Februarja bo milo vreine, razen nekaj dni v začetku meseca. Konec meseca bo zopet hladno. Marec bo precej hladen ln sredi mcseca bodo snežni zameti. Konec marca, za veliko noč, bo zopet lepše. April bo po stari navadi spremenljiv. Na vzhodu bodo hudi viharji. Maj, ki je za Anglijo posebno važen zaradi kronanja kralja, bo prinesel nestalno vreme Druga polovica maja bo lepa. V juniju bodo prvi dnevi vetrovni, nato na bo tri tedne lepo vreme. Konec meseca se bo vreme poslabšalo Lepi in gorkl bodo prvi trije dnevi julija, sledilo pa bo nestalno vreme. Avgust in september bosta ne-
navadno topla in lepa. Oktober bo suh, pa hladen. Sličen bo november, medtem ko bo december najmilejši december zadnjih let. Smith trdi, da bo o božiču vladalo poletno vreme.
Zs tganjekuiio brinje, fige in slivo
dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. /.., Tvrševa (Duuaiska) cesta št. 33 v Ljubljani.
IvSana in ■■tablic Podpisani Kupljenk Andrej, lejfliu in pr&nllb. posestnik v Bodcščnh št. 5, obžalujem in preklicu iem, ker sem dne 25. 11. 1936 na javni obč. poti rekel g. Pretnarju Andreju, pO« sestniku iz Bodešč, ter njegovemu očetu, ki sem ju žalil z nekvalific>tanimi izrazi, ter se jim« za« nvaliuicm. da sta odstopna od zasebne tožbe. Bodetče. 3. d»cen bra 1416. Knpljenik Andrej,
2"
Srečoiov v Grobljafe
V nedeljo, dne 17. jan. se je vršil v Grobljab srečolov s 300 dobitki (300 velikih knjig II. Evli. kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935). Izžrebane so bile številke kakor jih navajamo. Lastniki izžrebanih srečk naj se ali osebno oglase z izžrebanimi srečkami v Grobljah, kjer dobijo knjige — ali pa pošljejo izžrebane srečke po pošti (najbolje, če rekomandiruno). Kdor želi, da mu pošljemo dobitek (knjigo) po pošti, naj pošlje na naslov Misijonske tiskarne v Grobljah (p. Domžale) 13 Din za poštnino (lahko tudi znamke). Knjiga je namreč težja kot 2 kg in jo je treba razpošiljati kot paket. -- Izžrebano so bile sledeče številke:
i 11	.3185	6214	10945	13936	18151	20993
28	3313	6278	10966	14118	18160	21052
45	338t	6319	10977	H441	18178	210S5
112	3402	6379	11115	14536	18193	21106
123	3753	6380	11116	14580	18352	21174
364	3811	6421	11208	14610	18392	21185
365	3885	6727	11212	14808	18410	21196
372	3908	6874	11286	14829	18482	21245
446	3922	6923	11440	14843	18492	21361
452	4054	6951	11601	14G81	18493	21672
826	4101	7079	11614	15027	18494	21766
935	4138	7101	11682	15081	18511	21797
941	4147	7150	11897	15083	18529	21928
1076	4267	716*5	11898	15203	18700	21972
1104	4277	7254	11899	15274	18757	22069
1107	4278	7314	11973	15306	18777	22412
1117	4350	7365	11981	15325	18838	22519
1118	4372	7392	12026	15515	18903	22627
1119	4389	7415	12135	15572	18953	22681
1120	4422	7430	12143	15591	18992	22684
1250	4516	7491	12275	15881	19506	22701
1447	4560	7744	12289	16028	19725	22717
1516	4569	7989	12294	16235	19740	22721
1573	4583	8282	12361	16292	19741	22824
1643	4618	8441	12464	16397	19902	22906
1703	4700	8525	12468	16489	20055	22i«3
1825	4768	8721	12504	16526	20077	23248
1890	4871	8757	12687	16657	20146	23272
1973	4886	8910	12728	16745	20147	23278
2006	5047	9078	12804	17047	20403	23352
2046	5136	9084	12835	17084	20406	23443
2073	5295	9112	12871	17345	20409	23632
2114	5296	9168	12899	17410	20448	23929
2204	5489	9181	13077	17428	20508	24240
2215	5747	9274	13230	17562	20595	24332
2340	5748	9396	13231	17602	20659	24396
2374	5749	9433	13250	17656	20693	24557
2406	5818	9465	13252	17714	20728	24636
2SS5	5983	9625	13350	17886	20839	24744
2779	6001	9985	13363	17899	20966	24776
2823	6013	10166	13412	18050	20970	24929
2921	6123	10747	13618	io358	20977	24942
3060	6131	10931	13783	18102	20978	
Ljubljama Komenskega ul.4 Telofon St. 3628
f»r. Frane Dergane itf-fiiimirij kimg.i&T Ordintra: 11. -1.
Zobni atelje
JOŽE KAVČIČ, dentist tehnik, se je preselil iz Ljubljane v Dolsko štev. 24
(postaja Laze). Ordinira: 8—12 in 2—6, tudi ob nedeljah.
AL Planinšek
lastnik trg. agenture za bančne in kreditne posle v Ljubljan , Beethovnova ulica 14/1, telefon 15-10, V«IM ispusluj« vnovčeni« terjatev ia pri denarnih zavodih najkutantneje takoj v gotovini.
Paternoster Andrej ml. iz Podfjorice 36 I« prekliče in obžaluie žalitev napram Ja-uežifu Va enlinu trgovci' na Pšati glede naznanie-vanja sušmarjev in se mu zahval|uie. da ie odstopil od kazenske tožbe.
Mestna gospodična v vasi. »Jajca so premajhna, gospodar; gotovo ste jih prezgodaj vzeii iz gnezda?«
Ugodna prilika!
Damsko volneno blago, pliš. baržun, čipke in druge vrste manufakture si lahko nabavite takoj ■ hranilno knjižico članic Zadružne zveze v Ljubljani pri
Oblaalnki m Slovenijo
UuMjarsa. Ijrrieva 29 (Hiia Gospodarske zveze)
Državnim uradnikom nudimo raznovrstno manu-fakturo v veliki izberj tudi na mesečne obrok«.
PošHite naročnino!
LJUDSKA POSOJ V UVMJANI	ILNICA
registr. zadruga z neom, navezo	
LJUBLJANA, niklošiteva cesla	
v lastni palači	
obrestuje hranilne vloge R|@	fngodnete
Nove vloge vsak čas razpoložljive	
obrestuje po 4-5°/o	
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
Moli oglasnik
Vsaka urotinu vrstica ali nje prostoi vetja za onkral Din 5, Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico. «ko kupujeio kmetijske po-irebščtue ali prodajajo svoje pridelke ali iščelo ooslov oziroma obrtniki pomočnikom mM vaienrev in narobe
Pristojbina za mate oglate te platoje naprej.
Veseli, staro železo
in drugo kovine kupujem. — Fr, Stupca, že eznina, Ljubljana, Gosposvetska cesla 1. Prodala vseh čebelarskih potrebščin
dobite v trsnici Erman Ivan Gaj. p. St. Janž na Dolenjskem.
liranra sprejmem za UConCB kovaško obrt sekir. - Nastop takoj. Fant mora btii močne postave slnr 16 let. Vsa oskrba pri d<- odaihlcu Matevž Krmelj, sekirni j;ovač, Log St. 28, pošta Škofja Loka.
Eeaiiarslii stroj
skoraj nov, poceni pro dam Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 1548.
Opshoea debla deb„t
50—60 cm, kdor želi prodati naravnost v prvo roke po najvišji do sedaj še nep ačani (eni. nai nudi z doniš-nico na upravo »Domoljuba« pod šifro iOre-liovinat št. 1653.
Pssnsmslnilti S«
in »Lacta« so res naj-boljš fiosnemtlniki.Na stotine zahvaloic. Dobivajo se pri inž. L. Temtrin, strokovna tehniška poslovnica za mlekarstvo. Zagreb. Vlaška ulica 88 ali pri zastopniku. Iščem rajonske zastopnike.
Tračna žaga
(BandsSge) na ročni pogon, pripravna za mizarja ali kolar.ia. ter 1 skobelnik poceni prodam. Tudi 2000 kg sena prodam po 40 nar kg. Pogačar Al., Pristava, Mengeš.
zaradi prevelike zaloge razno želez-nino po znižanih cenah. Fr Stupica. železnina, Ljubljana. Gosposvet-tika cesta 1.
Ženini ia neveste:
črne suknje iu obleke si po najnižji ceni nabavite pri Preskerju na Sv. Petra cesti 14.
Za mal dnarla d»st
muzke. Plošče, gramo-fone. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenab tudi na obroke. Elektroton. Panaža nebotičnika.
Hmethe peči £°kd„7.
žice: Ljudsko posojilnic® Mestne hraniln C9 in Kmetske posojimce v Ljubljani, — Anton Kovačič. tovarna peči, Ljubljana. Rožna dolina
za kmečko delo rsSHH „<1 jft Jo 20 let starega sprejme takoj Ivan Marn, Sneberje št. 24 p D. M. v PoliU'
Brpaist oM^^Ej.
nik se spre ime. Prošnje na župni urad. Goriče, Golnik.
¥ vsaka hišo »Domoljuba«!
1000 Din plačani
■ . .	.... ,r<la
ako Vam .,Radio Balsam" n« odstrani Kunlh oče«, <J ko«e. ozeblin. Bradavic itd.. . Ravnati mora vBRiao n Ufcino po Vasem aavodil« in uclitelt h^»ir^eo, Torei »nmanje v»eeuiu,.BaaioBalzamu" Tako pi»* 6. g. Jakol) Kalsn, 4m.nl* v p„ KajlienDiir*. /.»ntev«,WP Htm v vaAuui interesu samo: .Radio B«i«:» . *»»■'".((j nosilne »a «••* 10®Y;:
no sredBivo Kjer bi »a no dQhu.
trti*
10 n"ln~ Na BoviotjV 1 "lon«sk 18 Din. d v® S8 01», »jg 38 Din franko. v««k lonCeK lrna lametvo DoDl »e a"
R. €®ti«„ Ljubljana VSI
Kamnii
»Domoljube slane 38 Din za celo leto, za ino« stvo 00 »in. - Dopise in spise sprejema o ništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in ■ macije pa uprava »Domoljuba«. - Ofi ^' 8 e(j. računava jo po posebnem ceniku. — leieion ,,9.90. iiištva in uprave: 29-92, 20-93, 29-94, 29-95, J - Izdajatelj: Dr. Gregnrij Pečjak. - Cej, Jože Košiček. - 7.a Jugoslov. tiskamo.