268. številka
Ljubljana, v sredo 21. novembra.
XXI. leto, 1888.
(shaja vBak dan »ve*er. izimfii nedelje leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za
Za oznanila plačuj Dopisi
gld., za Mnma se
T Ljubi j:nii 21. novembra.
Devet let je že, ko je železni kancelar v strahu pred viharjem, pretečim z zapada iti z vslioda, prišel bil na Dunaj ter bil toli srečen, da se mu je izpolnila vroča želja in se je dne 7. oktobra 1879 sklenila ona znamenita pogodba mej Avstrijo in Nemčijo, ki je še danes veljavna in nas je v tej razmerno kratki dobi stala dve milijardi goldinarjev, kateri smo izdali za oboroževanja, katerih bi pa sicer ne bi bili, ker sami ne ćutimo potrebe za tako nečuveno oboroževanje, marveč moramo to storiti le zaradi tega, da pomirimo in potolažimo svojega zavezuika — slabo vest.
Avstrija držala se je te pogodbe jako zvesto, vender pa naš „zaveznik" z nami ni popolnoma zadovoljen, vsaj mislili smo si tako, dobivši v roke „Vossische Zeitung" z dne 14. t. m., ki grofu Taa-ffeu očita, da v svojem vladnem sistemu dopušča preveč upliva ,junker"-jem in klerikalcem, ki so od nekdaj „rojeni" nasprotniki Prusije, sovražniki nemške jedinosti in že vedno žele osvete za Sadovo
Potem pa piše „Kreuzzeitung" doslovno: „Grof Kalnokv umeje znamenja nove dobe in njegova svarilna besedajbode, ako Bog da, imela zaželjeni uspeh. Danes bi namreč ne bilo nič bolj usodnega, nego li ko bi Avstro-Ogerska hotela tirati dvojezično politiko. Nemčija drži razna železa v ognji in Avstro-Ogerska bode ali zvest zaveznik ali pa je sploh — uebode."
Te besede so toli drzne in žaljiv«, da jim ne treba boljšega odgovora, nego ga jim je posvetil »Pester Lloyd".   Dr. Falk piše namreč:
„To je jednako ošabna, kakor neumua fraza: o zvezni zvestobi naše države ne more dvojiti noben pameten in pošten človek. Toda so pa li oni v Nemčiji, ki igrajo z raznimi železi v ognji, pozabili, da je preobrat mogoč in da bi potem nemška država prišla v položaj jednega železa mej raznimi ognji? Ali ne pomislijo, da bi avstrijska država isto tako lahko postala središče protinemški koaliciji, kakor Nemčija središče proti Avstro-Ogerski? Od Francoske nas ne loči nobeno naravno nasprot-stvo in bi li naša država s koucesijami glede ruske orijentske politike ne mogla prekositi   in izpodbiti
brezpomembnih pruskoruskih tradicij, to drage volje prepuščamo v presojevanje nemškim politikom, ki vedo, zakaj se je Bisraarck, ko mu je bilo voliti mej našo državo in Rusijo, odločil se za nas."
„Pri vsem tem pa treba še pomisliti, da je v zgodovinskem evropskem položaji večstoletue habsburške monarhije vsaj toliko brambenih elementov, kakor v mladi, mnogo črteni nemški sili nadobudnih „agresivnih elementov. Tako stara, utrjena, v zgodovinski zavesti evropskih narodov ukoreni njen a država še ne preneha, ako se jej zakrije milostno solnce take države, kate rej dosihdob še neso odpustili niti njene eksistence .... Toda mi teh razprav nečemo nadaljevati. Prostovoljno bi jih sploh ne pričeli, zlasti v očigled današnjemu položaju ne. A nasproti oni abotni grožnji, bilo je potrebno opora niti, da v svojem razmerji k nemški državi ne dobivamo več, nego dajemo in da je baš radi tega zveza zdrava in trajna ter se bode kakor danes v mirovnej dobi, tako tudi, ko bije ura nevarnosti, blagostno skazala."
Navzlic temu koncilijantnemu koncu, je Fal kov članek zelo osoren in teško je razločiti, kdo je odurneji „Kreuzzeitung" ali pa „ Pester Lloydu ? Mi bi bili mislili, da se prijateljstvo in ljubezen lahko izraža z uljudnejšimi izrazi, da bi mej zavezniki imel biti milejši ton, mogoče pa je tudi, da se varamo, da je baš prepir znamenje vroče ljubezni.
Židovstvo na Ogerskem.
Sedanji nemški cesar Viljem II. Židom ni naklonjen. Kjer je le prilika povsod poudarja krščanskega duha in ko se je v Berolinu polagal temeljni kamen za novo „Kreuzkircke", izrekel jo ž<djo, da bi se število cerkva v Berolinu pomnožilo. Ker je časopisje madjarsko skoro izključno v rokah potomcev Abrahamovih, pač n i čuda, da jim nemškega cesarja mišljenje ni po godu in da bo porogljivo pisali o njem.
Židovskih listov pisava razdražila pa je časopisje Berolinsko, v prvi vrsti „Kreuzzeitunga in vsi listi udarili so soglasno na „zaveznikeu madjarske. „Akogospodje Madjari, piše „Kreuzzeitung", hočejo uživotvoriti francoski pregovor: „Le juifc' est le roi
de T epocpae", ako hočejo postati sluge Židov, jim mi tega ne bodemo branili. Narod, ki vse to molče prenaša, tudi ne zaslužuje boljše usode. Kar se pa nas Nemcev tiče, nečemo hoditi v zlatih židovskih verigah.   Videli bomo, kdo pride dalje:  Madiari s svojimi priljubljenimi zidovi, ali pa mi brez Židov." Rečtni list navaja na podlagi podatkov iz Jorikove knjige „Episteln gegen die allgeraeine Verjudunga (Aarau 1885), kako se Židovi v Ogerskej množe. Po zadnjem številjenji je na Ogerskem 624.G80 Židov, v sami Budimpešti jih je  več, nego jih je bilo pred sto leti na vsem Ogerskem. Oni izkoristujejo Oger-ske naravno bogastvo na svojo korist, tako da je ljudstvo obubožalo in se mora izseljevati.  Pred leti izseljevalo se je GOO—700 ljudij na leto, sedaj se pa samo čez Hamburg vsako leto izseli 7000 oger-skih podanikov.   Peštansk profesor je javno predaval, da bode po njegovem prepričanji, ako se ne ukrenejo stroga protivna sredstva, v kacih petdesetih letih vsa Ogerska v židovskih rokah, domačini pa židovski sluge.   Učilišča madjarska prenapolnjena bo dece židovske; v Budimpeštanskih gimnazijah je G7°/0 židovske mladine, na medicinski fakulteti pa celo 72°/0.  Obrt  je  tudi vsa v židovskih rokah. Vlada madjarska brati  se z židovskimi kapitalisti in izročila jim jene samo Ogersko, ampek tudi Hrvatsko in Slavonijo, ki je sedaj pod pritiskom židovskim v doslovnem pomenu besede." Tuko „Kreuzzeitung".
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 21. novembra.
V ponedeljek je  zbornica poftlaiicev
vsprejela v podrobnej debati prve štiri paragrafe zakona v dednem pravu kmetskih posestev. Levičar Kopp je pri tretjem paragrafu grajal neko nejasnost. Rekel je, da še učeni juristi ne bodo vedeli v gotovih slučajih, ali zanje velja zakon ali ne. Koncem seje so poslanci Fuss in drugovi stavili neko interpelacijo. Po časopisih se je bila raznesla vest, da je Slavjansko podporno društvo v Peter-burgu obljubilo podporo češkej gimnaziji v Opavi, kar je prouzročilo veliko razbu jenost mej nemškimi prebivalci Opavskimi. To vest je objavila tudi „Freie Schlesische Presse", a jej je državno
LISTEK.
Ukrajinske dume.
(Češki napisal E. Jeli nek;  poslovenil P od v i d o v s k i.)
VIII.
Dedič atanianske sable.
(Konec.)
Pred solnčnim vzhodom poskačejo Ukrajinci na sedla. Na sedlo"*skoči tudi stari Kasjan. V tem času bila je atamanova sabla že pri drugej straž niči. Zasadil jo je tam v zemljo takoj po polunoči mladi Kiril. Na oddaljenosti dve tisoč konjskih skokov, delečih družino od sable atamaua Fome, ležala je neproderljiva megla. Videti je bilo jedva na dvajset korakov. Solnce je dremalo Še za mo-gilami, ptiči so spali. Le tihi jutranji vetrič šumel je lahno v tretji.
V tem zatrobi Gavril, a Grgor udari trikrat s palico po kotlu.
S tretjim udarcem ude rejo se jezdeci ven na step, v megle, v smeri k drugej stražnici.
Zadonela je zemlja v divjem diru. V trenutku so izginili brez sledu, le krik dozneval je še nazaj
k rodnej vasi, kjer so stali samo jedino starci, molodice in devojke.
Oj, kak je ta beg za stavo . . .
Da!
Prav je imel včeraj Taras trdeč, da stari Kasjan ne vzdrži z miajšimi gospodi brati jedna-kega dira niti do sto konjskih skokov. Resnično! Izgubili so ga preje, predno so šli mimo poslednje koče, in ga pretekli za četrt pota.
Videl in vedel je to stari Kasjan. Ni proklinjat starosti in sveje onemoglosti, jahal je k namenu, kakor je vedel in znal, da bi vsaj, ko poslednji dojde, sklonil glavo pred zmagovalcem. Sicer, šepetala mu je tožna dumka, bil je inače p r v i s Fomo, ali tešil je samega sebe, ker to je bilo že davno, zelo davno ... In pa, hvala Gospodu, ker je Želel doživeti tako stare dni; teh mlajših naj ne leže nihče preje pod mogilo, nego doseže starost.. .
Zato ni omedleval KaBJan in je zbadal konja k begu s tresočo se roko . . .
Na pol pota ustavi se bežeča družina, še veduo skupaj zbrana, nanagloma na pokin Tarasov.
„Stojte!a zakriči tovariš.
Družina se ustavi.
Tu spregovori Gavril,   mahnivši z mečem:
„Gospodje bratje! Povejte, bi li bilo hvalim ponižati starca?!"
„Ne bilo bi hvaluo ponižati starca!" odgovorila je skupno družina.
„Ne skušam se s starim Kasjanom! reče Grigor ponosno.
Vse glave so pokimale v sporazumljenji. Razgo-varjaje pa se o tem še trenotek, zjedinili so se naglo. Naudihnila ja je jedna misel, jeden plemenit naklep.
Oj, znamenito bratstvo!
Zopet pokima Taras in družina se razdeli v dve tolpi, katerih se umakne jedna na desno a druga na levo stran široke ceste. Zakrivala je je megla — pot vodeča k drugej stražnici bila je prosta jezdecev.
Tu čakajo junaki, da jih dojde stari Kasjan. Nihče ne izpregovori besede, le čakajo, da migne mimo njih starec, kakor duh zagrnen v meglo . . .
Srečno je prišel KaBJan ničesar sluteč na ta kraj pota. In ko ga bratstvo ugleda pred seboj težko se vlačečega in naposled z namahom vernegs konja spodbadajočega, čudo, da ni veselo zakričalo.
Čakali pa so še trenotek . . .
In izginil jim je Kasjan v nanagloma se izgubljajoče] megli.
pravdništvo poslalo popravek. Ta list je seveda popravek objavil, a drug dan izrazil svoje začudenje, da državni pravnik pošilja popravke v zadevi pri vatnetfa zavoda. Zaradi tega je pa bil list zaplenjen. Interpelaatje vprašajo pravosodujega ministra, kako da more opravičiti, da c. kr. državni pravnik nastopa kot ohcnalni zagovora k češkega šolskega društva „Ustfedua matice školska", in če misli minister narediti konec samovoljnosti pri kontiskovanji listov.
V hrvatokcm deželnem zboru začela se je debata o vladni predlogi glede zadrug. Ta predloga ima namen nekoliko opovirati rušitev zadrug, katerih je na Hrvatskem in v Slavoniji še 47.854. Po tej predlogi sicer ni prepovedano rušenje zadrug, a v to more privoliti večina zadrugarjev. Združenje individualnih posestev v zadruge se ne bode dovoljevalo. Sekcijski načelnik Stankovič pravi, da je to jedna najvažnejših predlog, s katerimi se je pečati deželnemu zboru Ohranitev zadrug je nartduo-gospodarBka potreba. Poslanca Pebačič in Spevec pa nesta za vladno predlogo.
V budgetnem odseku ogeritke zbornice je poslanec Degsewffy vprašal uaučnega ministra, kako je s Trnovsko afero. Minister mu je odgovoril, da se jr stvar za vlado ugoduo poravnala, Spričevala tamošnjega učiteljišča bode podpisoval državni nadzornik. Ravnatelj je dobil ukor. Nekateri govorniki žele, da bi se na gimnazijah bolj gojila nemščina in vlada je izjavila, da že sama premišljuje to zadevo. — V brambenem odseku je poslanec Pulszky predlagal, da bi častniki izpit smeli napraviti v nemščini ali pa v madjarščini. V poslednjem slučaji naj bi zadostovalo toliko znanje nemščine, kakor jo zahteva služba. Brambeni minister temu ni ugovarjal in večina odseka je Pulszkemu pritrdila.
Timuje države.
JEvropsko politično nebo je zopet za temnelo. Na vzhodu in zapadu zbirajo se Črni oblaki. Tako pišejo oficijozi. To se vselej zgodi, kadar hočejo vlade kaj zahtevati za vojne priprave. Tako tudi sedaj. Nemška vlada misli zahtevati 400 milijonov za zboljšanje topništva, italijanska veliko kredita za druge vojaške potrebe, v Avstriji in Belgiji se pa hoče še bolj razširiti vojna dolžnost. To vse je dovolj povoda, da nam evropski položaj kolikor ne da črno slikajo.
Pri volitvah voliluih mož srbska vlada na vso moč pritiska na volilce. Naprednjaška stranka agituje, kakor hoče, radikalcera po zabranjujejo poli-cijsti vsake agitacije, češ, da vlada ne more privoliti, da bi kdo pritiskal na volilce, ker hoče, da se pokaže pravo narodovo mnenje. Došlo je v Beli-grad več pritožb. Vlada je res odredila preiskavo, a kakšen uspeh bode preiskava imela, si lahko mislimo. Pri tacih razmerah bi tudi ne bilo čudno, če vladni pristaši v skupščini dobe večino.
V nedeljo so imeli belgijski socijalisti v jednem predmestji stolice meetfng pod milim nebom. Ker se je razvilo več rudečih zastav, je policija razgnala udeležence, ki so so umaknili v neko gostilno iu v zaprtih prostorih dalje zborovali. Vsi govorniki so govorili za premembo ustave. V nedeljo bode zopet več socialističnih taborov pod milim nebom.
Včeraj se je imela začeti blokada zanzibar-skega obrežja z angleškimi in nemškimi ladijami. Blokada se pa bode razstezala tudi na sosedno obrežje Mazanbique, ki je portugalsko, v kar je portugalska vlada privolila in poslala nekaj ladij v vzhodno Afriko. Ravno tako sta odposlali ladij Italija in Francija. Namen blokadi je zabraniti uvažanje orožja in streliva ter izvažanje robov. Ta blokada bode pa težko imela zaželjni uspeh, ker se je odposlalo premalo ladij v Afriko, da bi mogle blokovati 390 milj dolgo obrežje.
Tu zadoni nanagloma iz daljave po tihem vzduhu Kirilov strel v znamenje, da je dospel na odmen prvi zmagovalec!
Bil je to stari Kasjan.
Vzletele so kazaške čapke proti nebu in nastal je krik radosti v množici.
„No, sedaj dirjajmo mi!" zakliče nekoliko ust.
Potegnejo za uzde. konji se vspno prosti in store ostanek tisoč skokov kakor v igri,
Za tem proniklo je solnce megle in razmetalo lesk tisočerih žarkov po vsej Ukrajini. Božji pevci, krožeči nad mogilami slave, peli so himen hvale in časti.
V tem trenotku obklopavala je že vrla mladina starca, kateri je mahaje z atamanBko sablo hvalil Gospoda
Potok vročih solz žalil je njegovo obličje, ko so ga gospodje bratje, noseči ga na ramah, zvali dediča atamanake sable.
Za zvokom trobent in ropotanjem bobnov vračali so se h kočam, s katerih pragov so sipale krasne devojke zarošene cvet na pot.
In imetje starikastega dediča ni odvzelo slave sabli atamana Fome. Rja je ni pokrivala, marveč jasno je svetila v zmagovitih bojih nad glavami nevercev.
Dopisi.
Iz 1*111 ju 16. novembra. Torej zadnji naš dopis so Vara konriskovali- Dasi se nam je zdelo, da pišemo golo resnico — o Čemer smo, le tako mimogrede bodi rečeno, tudi danes do cela uverjeni,
— vender nečemo tožiti in jadikovati, o slavnej našej tiskovnej svobodi. Slavna naša oblastva že bolje vedo, kaj da se bolj prilega dušnim in telesnim interesom našim, nego mi Bami s svojim skromnim podložniškim razumom. Torej pišimo o čem drugem.
Sinoči je bil vojaški koncert v tukajšnji pi-varni „pri Lloyduu. Ko je godba zasvirala „Fiaker-lied" — na čegavo zahtevanje, nesmo mogli doznati
— vzdignil se je pri neki mizi silen vrišč „hoch Schbnerer, hoch, hoch" ! Vzklici ti dolgo neso hoteli potihniti! Obstoji li mej Schbnererjera, antise-mitiznom in — fijakersko pesnijo kavzalni neksus, ne vemo, povedali smo Vam pa epizodo to le radi tega, da boste vedeli, da tudi pri nas ni svet s „plankami" zabit, ko vihravi Dunajski volilcev shodi celo do nas mečejo svoj refleks — dasi ta refleks ne prouzroča tako zlih posledic in človeka ne vara, kakor tisti historiški imenitni refleks, ko je gospod Vesteneck po Litiji okna pobijal. Človek bi kar ne verjel, kam zvodi včasih tak nesrečni refleks celo kacega okrajnega glavarja?!
Da govorimo zopet o konfiskacijah! Človek bi mislil, da je tem, kjer ne posluje državni pravdnik, pravi Eldorado vseh onih listov, ki so „en faehe" z vladnimi krogi, pa motil bi se.   Poglejte pri nas v Pulji ga ni tacega  gospoda in vendar so konfis kovali „11 Diritto Croato" zaporedoma.   Zadnji pot se je po stvar celo okrožnemu — sodišču v Rovi-nji  preneosnovana zdela,  razveljavilo je konfiskacijo in lepo vrnilo uredništvo zasežene izvode. In veste, zakaj so kon lisko val i ? !   Zaradi interpe lacije o MandiČevi afčri.   Nota bene je priobčil   „Diritto"   rečeno  interpelacijo doslovno, brez komentara, kakor so jo priobčili vsi slo venski listi.
Ko smo doznali o zapleniti, smo zmajevali z glavami in ugibali, kako je to prišlo Mi smo vedno mislili, da so izjave poslanca v parlamentu — ako jih priobčimo od besede do besede in brez komentara — isto tako nedotakljive, kakor je nedotakljiv poslanec sam. Videlo se nam je, kakor da se to razume samo ob sebi. To načelo je vender atribut parlamentarnih institucij in ustavne države, kdor bi hotel podreti to načelo, dovel bi ves parlamentarizem ad absurdum, ker volilec — davkoplačevalec ima takorekoč tudi nekoliko besede v državi in ga tudi nekoliko briga, kaj da počenja v parlamentu poslanec, katerega je on tjakaj poslal. Tako smo mi mislili.
Naša italijanska stranka je bolna, prav zares bolna. Malo je upanja, da bi ozdravila! Simptomi bolezni so najneugodnejši, ker kažejo delirij, javljajoč se v grozilnih pismih in dejanskih napadih po ulicah. Neprestano zasledujejo zasobno življenje naših ljudij, da bi tirali pred javnost stvari, ki so vsaki družini svete. Smelim korakom prestopajo pragove zasebnih hiš in tako ostrupljajo socijalno naše življenje. Britko, trikrat britko, ako ti je posla s takimi ljudmi. Rojaki naši tedaj lahko pojmijo, v kakem neprijetnem položaji nam je živeti. O, mi vemo dobro, kaj hočejo irredentovci, a želji njihovi ne bodemo ustregli, kajti mi se izvati ne damo. Nikaka provokacija nas ne more zvabiti z mirnega pota. Mi čemo potrpeti, ker vemo, da se mora obrniti na bolje. C—t—č.
Učitelji slovenski.
„Gorje uiu, ki v nesreči biva sam; A srečen ni, kdor srečo vživa snm!"
S. Gregorčič.
Reklo bi se, vodo v Savo nositi, ko bi Vara hoteli razkladati korist složnosti in vzajemnosti.
Nikomur pa sloge in vkupnega delovanja vsestranski bolj treba ni, nego nam učiteljem slovenskim !
Vkupnost in mejsebojna zastopnost naj vladata vsikdar mej nami. V slogi bodemo napredovali, v vkupnosti se ojačili, v zastopnosti in bratovskej ljubavi uspešno se ustavljali vsem nepovoljnim napadom, naj nam ti že prete od desne ali leve!
S složnim in bratskim postopanjem pa bodemo kazali tako našincem ko tujcem, da umemo svoj poklic, d.'a vemo ce-
niti svojo moč, a da smo pripravljeni tudi žrtvovati kaj za svojo korist ter za ugled svoj I
Spoštovati se moramo sprva sami in spoštovali nas bodo tudi — nasprotniki naši!
,Kdor ne spoštuje se sam, podloga je tuj-čevej p6ti".
Uvažujte vselej le-te zlate besede našega Koseškega, si.ti ud ni k i dragi!
Ravno sedaj se Vam nudi kaj lepa prilika, kazati svetu, da hočete biti svoji mej svojimi, da ste pripravljeni javno spričati zrelost in stanovsko zavest svojo!
Pravila „zaveže slov. učiteljskih društev" bo po slavnej vladi odobrena od te stran i torej našej združitvi ui nikake ovire več! . . .
Na Vas je sedaj, dragi sodrugi, da dejanski pokažete, v koliko Vam je mari ozkega združenja s kolegami Svojimi v krajinah mile Vam domovine slovenske!
Na noge torej zavedni tovariši naši vsi — za naše zjedinjenje! Vzdramite se: dolžnost do Svojega stanu in do časti Svoje Vas kliče na dan! Osnujte si društva kolege Vi v čudotvornej Kranjskej, v kršnej Istri, Vi ob bistrej Dravi, ob solnčuej Soči in — tužnej Krki, bratje Vi ob sinjej Adriji ter ostali vsi, ki Vam gorko bije srce za rod Svoj   in boljšo prihodnjost Svojo!
Brez odloga se združite v Svojih okrajih — če tudi maloštevilno, nič ne de — ter stopite potem krepko v kolo naše „zaveže" ! Le-1a družba naj se — ko bode stalno urejena — čila prikaže na dan, nam vsem v opravičeno veselje, a tudi v — ponos! . . .
Dolgo smo upali, dolgo zdihovali po „zaveži". Pričakali smo jo, porojena je!
Vi učitelji slovenski pa neguj te sedaj šibko dete, ne odrekajte muživljen-skega soka, ne odtegujte mu — društev in drugih pomočkov!
Če očvrstimo „zavezo", očvrstimo se sami.
Torej še jedenkrat, mili sodrugi po vsem Slovenskem :
Zastavite najboljše sile Svoje v ugoden raz-
cvit srečno započetega združenja Vašega!
„Kar tirja svet od nas, to dobro znamo, Kar tirja dom, Blovenski rod od nas To govori glasno nam srce samo:
V h t \ * r j a j m u mu lepši, boljši čaa!
V oblasti src mi sto in sto imamo: Vtisnimo kreposti jim izraz,
A jedna, prva drugo vse ustvarja: Ljubiti rod, ljubiti dom in carja!"
Osuovalni odbor
,zveze slov. uč. društev".
Domače stvari.
— (Zoper ponemčevanje slov. šol) sklenila je tudi občina Št. Peter pod Sv. gorami potrebne korake, ter je že odposlala dotične uloge na miuisterstvo oziroma na deželni šolski sovet. Ker je ta občina v Kozjanskem okraji, torej v Brežiškem okrajnem glavarstvu, bo to zopet kaj za dr. Wag-nerja, da bo poskusil svojo srečo pri nagovarjanji, da svoj sklep prekličejo No, bodemo videli, kakor poznamo Št. Peterske korenjake, bo dr. Wagner zastonj hodil.
— (fl Pisateljskega podpornega društva") zabavni večer bode jutri dne 22. novembra ob 8. uri v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Predsedoval bode gospod Iguacij Val en t inči č. Za berilo je skrbljeno. Upati je polnoštevilne udeležbe.
— (Slovenski bicikliški klub) priredi jutri 22. t. m. zvečer v restavraciji „Pri Slonu" svoj redni „jour-fixe". Na dnevnem redu je čitanje o napredku bicikliškega sporta v obče in posebej slovanskih klubov, petje in prosta zabava. — Reditelja večeru sta g. E. Leuste^k in g. R. Vesel. Gospodje podpirajoči udje in prijatelji dobro došli!
— (Gosp. Božidar Vidic,) c. kr. poštni oticijal, napravil je včeraj na Dunaji višji poštni izpit.
— (Kanonično umeščen) bil je gospod J. Podboj na župnijo v Planini. Na njegovo mesto v Št. Peter na Krasu pride gosp. Ant. Verbajs, kaplan v Cerkljah.
— (V blaznici na Studenci) umrl je v ponedeljek g. Avgust Vrtnik, bivši nadzornik „Gre-shama" iu drugih zavarovalnic
— (Iz Prage) se brzojavlja: Povodom Rie-grove sedemdesetletnice, ki bode prihodnji mesec,
nameravalo mu je pevsko društvo „Hlahol" prirediti serenado pred njegovo hišo v Paiackega ulici. Policija je prošnjo z ozirom na javni mir in red odbila in le toliko dovolila, da sme „Hlahol" peti na dvorišči Riegrove hiše.
— (Novo deželno gledališče) še vedno dela preglavico nekaterim ljudem, ki pa k sreči ne-majo v tem vprašanji prve besede, a bi vnekako radi imeli gledališče sredi naše krasne „Zvezde". Kje bode novo gledališče stalo, Se ni sklenjeno, a skoro gotovo je, da na cesarja Josipa trgu. Prostora je ondu dovolj iu ves trg bode po novi stavbi okrašen, česar Be vsakdo lahko prepriča, če ae potrudi k Giontinijevi prodajalnici, kjer je razstavljen novega gledališča načrt, ki ga je izdelal g. inženSr Walter. Na tej podobi predstavlja se nam gledališče kot jako okusno elegantno poslopje, cesarja JoHipa trg bode pa tudi potem še dovolj prostoren, kajti obsezal bode še vedno do 4000 kv. metrov,
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšla sta 59. in 60. Bnopič. Vsebina: Dunajska pisma. — Srce. Zadnji snopič, zaključujoč prelepo to zbirko, ima na prvem mestu lično izdelano podobo Stritarjevo. O Stritarjevih zbranih spisih priobčili bodemo pri priliki obširnejo oceno.
— (V nunski cerkvi v Ljubljani) položile se bodo za zimsko d6bo, kakor javlja „Slovence", deske po tleh. Z ozirom na zdravje dijakov, ob nedeljah pohajajočih to cerkev, je rečeni ukrep vse hvale vreden.
— (Iz bicikliških krogov se nam piše: Produkcija znanega umetnika na motiociklu in biciklu g. W. E. Kaufmana in tovariša mu, „cham-piona" na „Btar-biciklu"* g., Mr. Annaya,jj katera sta priredila preteklo nedeljo v kazinsketn steklenem salonu, bila je nad vse pričakovanje sijajna. Oba umetnika ravnata s kolesom tako čudovito spretno in elegantno, kakor doslej nihče v tej stroki in po pravici slujeta kot kolesarja mojstra na vsem svetu. Velik efekt in začudenje vzbujal je g. Kaufman na jednem kolesu (monociklu) in skoro neverjetno je, da so take bravure na jednem kolesu možne. Raz-ven kluba nemških biciklistov in malobrojnega takozvanoga nemškega občinstva bil je navzoč tudi „klub biciklistov slovenskih" v polnem številu ter z velikim zanimanjem občudoval ameriških umetnikov ter vsako točko odobraval z burnimi živioklici.
— (Petdesetletnica Karlovške „Narodne čitaonice") vršila se je preteklo soboto in nedeljo navzlic neugodnemu vremenu, jako sijajno. Baklada bila je lepa, ravno tako tudi serenada, pri kateri se je odlikovalo društvo „Zora". Čitalnica imenovala je tem povodom Ivana pl. Zajca iu društvenega predsednika L. Eisenhuta častnima članoma. Banket, kakor tudi koncert v nedeljo zvečer sta dostojno zaključila izredno slavnost v najbolj rodoljubnem mestu trojedne kraljevine.
— (Nenavadno lepo sliko presvetlega cesarja) poslala nam je danes firma G. Frevtag et Berndt na Dunaj i Schottenfeldgasse 64. Slika je v velikih dimenzijah po najnovejši Luck-hardtovi fotografiji posneta in posebno čisto, krasno delo. Cena 2 gld. Dobiva se po vseh knjigotržnicah.
— (Deželno pogorišče v Ljubljani) bode dne 5. decembra t. 1. na prostovoljni javni dražbi na prodaj. Izpod 20.000 gld. se ne bode prodalo
— (Tatvina.) Pretekli ponedeljek ukral je doslej še neznan tat hlapcu „Pri Virantu" iz kov-čeka listnico s 160 gld. Hlapec je še le zvečer zapazil tatvino. Tatvine sumen je človek, ki je imel posla v hlevu.
— (Mrtvega otroka) našli so danes zjutraj v neki hiši v Šelenburgovih ulicah, ko so bili začeli prazniti stranišče. Otrok bil je popolnoma oblečen in najbrže od drugod menda že mrtev tjakaj prenesen.  Sodnijski ogled vršil se bode danes.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 20. novembra. („Polit. Cor-respondenz") Navzlic jako hudi agitaciji opozicijskih strank dosegla je naprednjaska stranka znatne uspehe; mej drugim odvzela je radi-kalcem ves okraj dragačevski. V nekaterih volilnih okrajih izvoljeni so odlični posestniki, ki ne pripadajo nobeni stranki, a so izjavili, da so pristaši zakonitega reda. Dosedaj je mej izvoljenci jedva polovica radikalcev. Se neugod-neji pa je volitveni izid za liberalce. Konečni
resultat volitev volilnih mož bode še le dne 26. t m. gotov.
Peterburg 20. novembra. („Pol. Cor-respondenz.") Meseca decembra pričakuje se kraljica Natalija semkaj. Njen namen je nekda, prositi rusko carico, da bi osobno posredovala v zadevi ločitve njenega zakona. Vrhu tega hoče poizvedeti mnenje odličnih odvetnikov ruskih in cerkvenih avtoritet. — V poučenih krogih ni znano, da bi bila kraljica kupila kako posestvo na Ruskem Poljskem.
Berolin 20. novembra. Proračun za vojno mornarico zahteva 117 milijonov več, ki bi se razdelili na deset let. Izredna potrebščina za vojsko iznaša 62 milijonov, brez tega, kar se posebej zahteva za topništvo.
Dunaj 21. novembra. Danes se je slovesno blagoslovila povodom štiridesetletnice cesarjeve v zavodu za častnike hčere v Hernalsu sezidana kapela ob prisotnosti cesarja, cesarjevima Rudolfa in Štefanije, nadvojvod Viljema in Rainerja, vojnega ministra, Taaffea, Gauča in mnogih generalov. Nadškof Ganglbauer služil je mašo. Odgovarjajoč na načelnice nagovor rekel je cesar, da on ljubi zavod, ker ve, kako pomirljivo v poslednji uri upliva na hrabrega moža, zastavljajočega na bojišči kri svojo, zavest, da je njegov otrok v taki oskrbi in vzgoji.
Razne vesti.
* (Ulomil) je minulo nedeljo mej 4. in 51 uro popoludne v mestno davkarijo v G rade i predrzen tat ter jo poskušal okrasti. Lotil se pa ni velike Wertheimerice, marveč hotel je zadovoljiti se s 300 gld. shranjenimi v mali železni blagajnici. Kako se je trudil bore mož in vrtal shrambo, kaže to, da je drugi dan ključavničar in mehanik potreboval jedno uro, prodno je zopet odprl vso ljuk-ničasto in pohabljeno blagajnico. Po brezuspešnem delu razmeče tat vse akte in razna pisma po mizah ter ukrade samo dve smodki. Kar ob petih hišnik v 2. nadstropji plinove luči prižigaje zapazi, da so vrata k davkariji spodaj nekoliko odveznjena. Naglo pokliče jetniškega paznika, sam pa hiti po policijo. Paznik, zapazivši, da smukne nek mož iz davkarije, skoči za njim ter ga zgrabi za vrat baš v trenutku, ko hoče ta že skočiti skozi okno na dvorišče. Policija dene potem tatu pod ključ. Dol-goprstnik zove se Fran Vvvocil, rodom iz Pre-stavlka v okraji Olomuškem, je 24 let star in oženjen s hčerjo nekega Graškega branjevca. Malo prej bil je še godec pri 37. pešpolku, a sedaj živi brez dela. Bržkone ulomil je ta mož tudi lani osorej, ko je bival v Gradci na dopustu, v uapomiuano davkarijo. V tretje menda ne bo več poskušal svoje sreče pri tej davkariji, saj ve, da ima smolo.
* (Požar v Chatelleraultu) na Francoskem, o katerem smo v predzadnji brzojavki v petek že poročali, uničil je le deloma tovarno za izdelovanje orožja. Vsekako pa cenijo škodo na 2 milijona frankov. Zgorel ni nobeden človek. Izdelovanj novih pušk je prenehalo, ker je dotična orožna dvorana popolnem pogorela. 400 delavcev je brez dela iu zaslužka. Sumi se, da je zlobna roka zanetila ogenj.
* (Predilnica pogorela.) Iz Benetk javlja se 19. t. m. Že 300 let obstoječa predilnica bratov Piacenza pri Beli, kjer je imelo dela in zaslužka 600 delavcev, pogorela je do tal. Zgoreli so tudi trije otroci. Škodo cenijo na jeden milijon lir. Tovarna bila je zavarovana pri zavarovalnicah „Riunione Adriatica" in „Assicurazioni generali" v Benetkah.
* (Orkan.) V petek po noči razsajal je po Škotskem in po večjem delu Irske strašansk orkan, kateri ni le po suhem, temuč tudi na morji prouzroči 1 grozepolno škodo. Mnogo bark pokopal je vihar v globino morja, ladije so ae pogrezovale in ribiški čolni zginjevali so kakor orehove lupinje. Na tisoč ljudi j našlo je hladno gomilo v morskih valovih. V Glasgovvu in Edinburgu podiral je orkan razna poslopja in s hiš leteči dimniki usmrtili so več žensk.
* (Časnikar, ki ima milijone na razpolaganje) je pač čudovita redkost. In vender biva tak mož v blaženi Italiji. Glavni urednik listu „Civilta Cattolica" v Rimu, o. Ballerini — podaril je papežu nič manj, kakor pet milijonov lir, katere je s pomočjo svojega iu drugih listov pri vernikih nabral.
* (Čuden običaj.) Pri Mongolcih poslužuje se v dvogovoru osoba govoreč o sebi jako poniževalnih, o nasprotni osobi pa prav hvalisalnih in velečastnih besed. Kako čudna in včasih jako smešna je ta šega, uverimo se lahko iz nastopnega prijateljskega pogovora. A „Kako se kaj imate slavni, uzvišeni in presvetli gospod prijatelj ?" B. „Mfjega v istini nepotrebnega rojstva malovredne kosti počutijo se okoliščinam primerno". — A. „Kje ste blagovolili sedaj zgraditi svojo velikansko in veličastno palačo? — B. „Moja neznatna in zelo slaba ilovčasta kočica stoji v Luhavi". — A. „Vaša
angeljsko lepa obitelj dobila je gotovo že zopet kaj naraščaja". — B. „Kaj še, imam še vedno petero ostudnih, neizrecno grdih iu prav hudobnih paglavcev". — A. „Ali so Vaša presvetla in rajskornila gospa soproga zdravi?" —   B. „Hvala lepa! Stari
in brezzobi copernici godi se prav dobro".....
..Za počt'!"
ZnneMljivo /.«!«•«» iluo MredMtvo. Osobe s slabim prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobć zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S ei d I i t z-p ra i e k", »kutijica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. ki*, dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (31—15)
■
„LJUBLJANSKI IW \
Mtoji (331—268) I 3
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tujci
20. novembra:
Pri Slonu: Wilchem iz Gradca: — Ellinger iz Jima. Lusenberger iz Mcrana — Scharc z Dunaja. — Petcshe iz Starega t.iga. — llanscbi i Dunaja. — Anderl 'z Monako-vega. — Mordbelm iz Celja. — Biller iz Gradca. — Dules iz Trsta. — Scbuster z Dunaja. — Dekleva iz Gorice. — Ilerdliška l Dunaja.
Pri Itfalit-i : Nlgrvni iz Budimpešte. — Olina iz Pu-lja. — Helier iz Linca. — VValter iz Celja. — Follot \i Trsta. — Parth, Laudecker, Schidloi', Mullner z Dunaja. — Irb iz Celja.
Umrli so v Ljubljani :
19. novembra: Marija Kremžar, strojevodjeva žena, 28 let, Reseljeva cesta št. Iti, za jetiko. — ,Jože. Dobnikar, umirovljeni paznik, titi let, Poljanski nasip št. 48, za plućnim edemom.
20. novembra : Jožeta-Altman, kondukterjeva vdova, 73 let, Poljanska cesta št. 26. za plučnico. — Marija Jam-nik, posestnikova vdova, 44 let, Studentovske ulice št. 9, za oslabljenjem.
V deželne j bolnici:
17. novembra: Marija Šuštar, delavka, 72 let, za plućnim einflzenjoin. — Franca Labajnar, delavka, 37 let, za kron. katarom v črevib. — Meta Bek, delavka, til let, za plućnim edemom.
18- novembra : Neža Vertar,   delavka, 37 let st. za
jetiko.
19. novembra:   Jožef Sojar,   gostač, ti7 let star, za
jetiko.
V vojaški bolnici: 19. novembra : Robert Ribud, c. kr. stotnik, 44 let, za vnetico možganske mrene.
"Tržne cene v IJiil>ljaiii
dne 21. novembra t. 1.
	d.	kr.	»peh povojen, kgr. .	fl. kr.
Pšenica, hktl.	ti	34		- 70
Rež,       „      .   . . Jermen, „	4	'12	Surovo maslo, „	— 90
	4	33	Jajce, jedno :       , .	— 3
Oves,       „ ...	3	09	Mleko, liter .       .   . I	-1 8
Ajda,      „ ...	4	89	Goveje       meso, kgr.	5«
Proso,      „ ...	4	89	Telečje          „ „	— 50
Koruza,    „ ... Krompir,  „ ...	4	r>;>	Svinjsko        „ „	— 52
	2	60	Koštrunovo    „ „	— 32
Leća,       „ ...	12	—	Pišanec......	— 35
Grah,       „ ...	13		Golob......	-18
Fižol,       „      .   . .	11	_	Seno,   100 kilo .   . .	2 50
Maslo, kgr.	: i	-	Slama,   „     ,   .   , .	2 32
Mast, „ Špeh frišen „	—	80	Drva    trda, 4 Qmetr.	Bi80
	1_	mi	„    mehka, 4 „	4 40
Meteorologično poročilo.
1 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram.
>  7. zjutraj o   2. popol. o : 9. zvečer		7390 mm. 73ti 2 min. 734 3 m;n.	2 ti" 0 7-0" C — 7 0" C	brezv. z. jz. si. jz.	megla d. j as. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura 4-8°, za 1'8° nad normalom.
dne" 21. novembra t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.)
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5U;U marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°/0 državne srčiko ir. 1. 186i Državne srečke iz 1. 18ti4 Ogcrska zlata renta 4°/,, . . Qgerska papirna renta 5°/0 . . . . 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunavn reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. založnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 .,
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Tramraway-drust. velj. 170 gld. a v.
	včeraj	—		danes
gld.	8195	—	gld.	81-75
	82-65	—	n	8245
	no-—	—	n	10990
	97-35	—	n	97-35
fl	877-—	—	»	87ti-—
	30U 75	—	n	306-—
n	121*80	—	i)	121-75
f»	9-ti4	_	n n	9ti4
	5-77	—	n	5-77
n	59-77«/,	—	n 59-77«/,	
250 gld. 100 .
133 gld. 90
174 „
101 „
92 „
104 „
122 „
123 „
kr.
10
25 75 25 50
100 182 19 112
50 75 75
Zahvala.
Presrčin« se zahvaljujem vsem prijateljem svoiega ranjena soproga, gospodom pevcem Krškim in VO*p -dotu uradnik>'m ter meščauoin, ki so mu ska/ali v ruk> mnogobrojnom številu zadnjo čast.
Na Krhkem, dm> 20. novi uilira I.ns.n.
Marija Jazbec.
Poslano.
(10—4 0
najCistijo luina
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas likusan liek proti trajnom kašlju pločevine I ieludoa bolesti grkljana I proti mthurnhn kataru,
IIINKK MATTONIJA »      Karlovi vari i VVidn.
anovaiije
odda se v najem
za polovico n'iii' 1.1 gl«l. m* ineMC« <lo Sv. Jurija :
4 velike sohe na ulico, kuhinja, klet i. t. d.
na Rimski cesti št. 9, II. nadstropje.
Vpraša naj se ravno tam. (78"—2)
Vinska dražba
pri Veliki Nedelii.
V sredo dne 5. decembra in ako bode potrebno tudi v četrtek dne 6. decembra t. I.
se bode po dražbi prodajalo
okoli 470 hektolitrov pozno branega grajskega in cerkvenega letošnjega in 150 hektolitrov lanskega vina
v grajskih kletih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem, deloma s posodo, deloma urez posode.
Dražba se začne po prihodu osobnega vlaka, to je po ti. uri dopoludne.
Oskrbništvo graščine Velikonedeljske,
dne 9. novembra 1888.
(799—1)
iLntcn JesiH,
oskrbnik.
Brnsko sukno
razpošiljam proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkej ceni in sicer
le čLolore "baze:
3'10 metra, zadosti za zimsko obleko . 3"10 metra, za boljšo zimsko obleko . li-10 metra, za boljšo zimsko obleko . 3*10 metra, za fino zimsko obleko . . 3'10 metra, za fino zimsko obleko . 3T0 metra, za jako (ino zimsko obleko 310 metra, za jako lino zimsko obleko 3-10 metra, za najfinejšo zimsko obleko
3.75 520 H — 8 — 10 — 12 — 14 — 16 —
i
izvrstno Brnsko sukno za suknje :
2*10 metra, za celo zimsko suknjo ■   .   . gld. 5,—
2*10 metra, za boljšo zimsko suknjo  .   . „ 550
3*10 metra, za fino zimsko suknjo ... -    0"—
2*10 metra, za najfinejšo zimsko suknjo . „  10'—
Štirski loden (747—s)
za lovske suknje In menčikovo :
2-10 metra...........gld. 5.20
Jedina kristijanska razposiljalnica
KAROL PECHACZEK
•v Bm.vL, Zelny trla. 13-Uzorci zastonj in franko. ""3B»C
NajfinejSo    ajdovo moko po gld. 15.—
srednje tino      „ „      „    „    11.—
meterski cent z vrećo vred prodaja        >'792-3)
mlin (Aumiihlel pri Ptuj i.
V„Ncirodni Tiskarni" v Ljubljani
je izšla knjiga:
Otci in sinovi.
domari.-
Kuski spisal J. H. Tar^eiiev.   Preložil Ivan Oornlk.
Mala 8°, 357 stranij.   Cena 50 kr., po posti CMS kr.
St. 18.904.
Razglas.
(795—2)
Da se zagotovi hrana in priprega odgon-cev pri odgonski postaji v Ljubljani za leto 1888 se bode v sredo dne 28. novembra t. I.
od 10. do 12. ure dopoludne pri tukajšnjem uradu vršila minuendo licitacija.
K tej licitaciji vabijo se podvzetniki s pristavkom, da je vsakemu, ki se je hoče udeležiti, 50 goldinarjev kavcije položiti.
Mestni magistrat Ljubljanski,
kot odgonska postaja, dne 15. novembra 1888. leta.
Št. 7886. —f—S - (800-rl)
azpis
službe telEuBa sveto1
S sklepom slavnega deželnega zbora kranjskega ustanovljena služba deželnega svetovalca z letno plačo 1600 gld., z aktivitetno doklado 240 gld., s pravico do 4 petletnic po 100 gld. in do pokojnine po dotičnih za deželne uradnike obstoječih določbah, oddala se bode z dnem I. januvarja 1889.
Proišnjiki za to službo naj svoje prošnje z vsemi dokazili, ki jih zahteva službena pragmatika za deželne uradnike in v katerih je zlasti dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili praktični izpit za politično službovanje ali pa za sodnijo, kakor tudi da so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, — predpisanim potom ulože najkasneje
<lo 21. decembra I sss
pri podpisanem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dnć 20. novembra 1888.
VELIKA
(5000001
kol   največji dobitek v  iiajsrc »e-jein slučaji poiiujtt veliku 4><1 Hum« liur.skf» <lržuve y.»»jt»it»«-«'iiu ilentirua loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark A 00000
1 dobit, a mark 200000
1 dobit, k mark 100000
75000 70000 65000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148
1 dobit, a mark
\_ dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark 1 dobit, a mark
1 1 1
8
dobit, a murk
dobit, a, mark
dobit, a mark
dobit, rt mark
26
dobit, a. murk 50 dobit, a mark M.\J*J dobit, a mark
200 dobit, rt mark 612 dobit, a mark 888 dobit, a mark 30199 dobit, a mark 16991 dobit, a mark ;)00, 200, 150, 127, 100, 94, l>7, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljenji in ■ vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.000 srečk, od katerih se izžreba 49.100 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,345.605 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseli 4O.1O0 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 60.000 mark, poraste v drugem razredu nu 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 05.000, v petem na 70.000, v šestem na 75.000, v sedmem pa eventiivelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo r-aročitvi pridejati dotične zneBko v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo ae naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za Irebanje prvega razreda velja
1 eela originalna srerha av. v. gld. 3.50.
1 po lov ion originalne sreelte av. v. gld. 1.7."5. 1 četrtina  originalne »recite av. v. gld.—.»O.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, ■ utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu i/.plačaj ii pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
30. novembrom 1888.
nam doposlati.
(700—10)
VALENTIN & C0„
BankgeschaiTt,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
K+2