JanuŠ Golec: 23 Propast in dvig. Ljudska povest. 7 V omenjenih trsnicah, v deželni in državni, so se učili Pišečani vzgajanja nove trte na amerikanski podlagi. Iz teh dveh vinorejskih šol so si nasadili vse svojc številne sedanje vinograde. Vsi starokopitneži in neverni Tomaži so gledali začudeno, ko so novi nasadi obrodili prvič«. Grozdi so bili veliki kakor iiterske. steklenice« ^jj^P1 ¦-m,\ Nova trta v začetku ni bila toliko zasledovana od raznih škodljivcev kakor: 'danes, Zadostovalo je dvakratno škropljenje. Težavno je bilo skraja škropljenje, ker si Ijudje niso mogli nabaviti radi poman}kanja denarja škropilnic^ ,-|.i#!*;#;l!^i^ Pomagali so si na ta liacin', 3a so si napravili galično brozgo v velikem svinjskem piskru. Iz loncev sc škropili z borovimi vejicami. Pretežna večina vinogradov je bila. cbnovljcna na ta način, da so si vzgojili osobilo revnejši divjake satni in cepili v zeleno. Na kako sortiranje niso mogli in tudi nisoutegnili misliti. Vsak je cepil orio vrsto, katero je najlažje dobil in ra'di tega je nastal miš-mas vrst, nad katerim se huduje mlajši svet radi ne-< poznanja zgodovine prvih novih nasadov, ¦$ Glede prvega amerikanskega vina so trdili ljud^ je, da ni tako močno, kakor je bilo od stare trte. To: je bila mogoče istina, ker je amerikanka preveč roi dila. ¦: •-*•!/*i»y -v ' *:- .*r. •¦¦••• I- . ¦ ^ Starejši očanci so prerokovali, da ne bo nobedetf, dolgo živcl, ki bo pil amerikanca, in to radi strupcn* galice ne, ki se je držala jagod ter pecljev! in ndi žvepljanja sodov. ';*rM* !.;¦»* !«#r*:* '-:'^ <»**&$ Nepopisno je bil vcscl noveiga vina tnlajši In ni« prednejši svei« ¦¦*$¦¦ *&i^_ *^*>' v^; *.^j- -¦>¦¦Ą "*&/&* Prvi rodeči nasadi so bili bolf neznatni. bilo jiK, j'c malo in novo vino je bilo 'drago ter iskano. Po*< scstniki prvih nasadov so si ojpomogli naglo \i oh< upne gospodarske krize. ¦*"*' >.t « te'-j'v--5'1Sl!*SF Šcle pri poskusu nove kaplje je zavrelo po spodnjih krajih navdušenje za amcrikanske nasade. Ni« koli poprej in nc pozneje niso bili ljudje tako pridni, kakor pri rigolanju lcr zasajanju prvih novih vino-: gradov, ki so rasli liki gobe po dežju. Praprot, trnje in razno po trtni kugi bujno razraslo robidovje sc je moralo umakniti trebežnici ter krampu. Rigolači se niso lotili premetavanja zemlje samo tamkaj, kjer so bili stari vinogradi. Ne! Z vsakega količkaj prikladnega grička ter holma, kjer so bile hoste, so te morale zginiti, da so napravile prostor novim nasadom. V taistih prvih in prevcč hlastajočih časih je bilo ustvarjenih premnogo neugodnih in naravnost neprikladnih vinogradnih leg, katere so morali pozneje opustiti. Pri rigolanju so pomagali tudi hrvaški Zagorci, ki nc prej in niti pozneje niso potočili toliko potnih srag, nego pri obnovi-štajerskih vinogradov ob Sotli. Hrvate je tudi žc napadala trtna uš in radi tega so bili radovcdni, kako se bo obnesla amerikanska obnova. Od Štajercev so sc učili in so pozneje tudi oni obnovili po tcm receptu svoje uničene vinogradne nasade. Kakor rečen., vsi postopači in lenuhi so sc lotili z vsemi močmi za nekaj let po spodnjih krajih tcžkega dela popolne in res povscm nove in temeljite obnove vinogradov. Pri prenavljanju jc bilo dovolj zaposlitve v vseh lctnih časih. Rigolači, kopači, cepljači, škropilci itd., vsi so lepo zaslužili, lc mnogo premalo jih j'e bilo. Velika napaka pri prenaglcnem obnavljanju je bila tudi ta, da so v toliko in toliko vinogradih rigolili preplitvo. V zimskem času jc nekatere dneve pokalo po Obsotlski dolini z gričev ter bregov, kakor bobncči ogenj med svetovno vojno. Pod zemljo sc skrivajoče skalovje je bilo treba navrtati ter ga razstreliti, kar siccr ni bll lahek, pač pa vesel opravek. Lepo so zaslužili v taistih časih sodarji, tesarji in zidarji. Vinogradniki niso obnavljali h vinogradov, ampak tudi vinsko posodo in si naročali tudi novo, saj je atnerikanec rodil, kakor bi nametal grozdje na trs. Sodarji so veliko zaslužili, so bili zelo zelo iskani, delali so pri najboljši hrani in so postali celo ošabni gospodje, katere jc bilo treba vabiti ter prositi kakor male bogove, da so prišli v štero. Tesarji so delali brajde, obnavljali prešc tcr tekom let propadle hrame. Novi vinogradniki si niso vcč stavili toliko Icsenih hramov, pač pa zidanicc. Zidarji so bili s polno paro na delu pri zlaganju škarp in zidanju novih kleti, da kar celih mičnih vil. Pri rigolanju so naruvali izpod zemlje toliko stavbenega materijala, da niso znali kam z njim. Kamenje je moralo v škarpe in zidanice. : Iz dobe obnove so lepe kleti, zidanice, hiše ter vile na zelo strmih hribih, da se čudimo danes, kako jih je bilo mogoče pozidati na take strmine. Vse našteto pri obnavljanju je stalo mnogo denarja in ravno iega ni bilo. Saj smo slišali, kakc uboge parc so bili Obsotlčani po uničenju starih nasadov. Odkod je takle ubogi »gfretar« nacnkrat zamogel plačevati številne vinogradne delavce in vse mogoče obrtnike? Ravno najglavnejše — denarno vprašanje v tedaj gospodarsko izmozganih krajih sta tako sijajno rešila komisar Ivan Balon in baron Moscon. Na svojih odločilnih položajih pri graški deželni vladi sta znala ljudem preskrbeti brezobrestna posojila. Dežela je odprla obnavljalcem dovolj kredita, ki ni bil prav nič ncsiguren. Vsak jc z lahkoto in rad vrnil posojilo, ko je tako dobro prodal amerikanca. Koj po prvih pričetkih obnove je prišel v spod- njc kraje denar, četudi je bil na kredo. Vinogradnik je prejel lepe vsote, jih je moral tudi naglo razdeliti med delavstvo ter obrtništvo. V primeroma kratkem času so bili vsi zaposleni. Delo so plačevali, izdani denar je ostajal v domačem kraju in obče blagostanje je vidno raslo. Obnove vinogradov sta se koj v začetku lotilt tudi dežela ter država. V najem sta jemali obsežne vinogradne zapuščine. Te so spremenili v vzornc trsnice in v vinograde, ki so bili širši okolici za zgled. V deželnih ia državnih vinogradnih šolah so se izobraževali kmetje glede obnove in postopanja z novo trto. Dežela in država sta pri novih nasadih lepo zaslužili in povrh je postal posestnik v najem oddanc zemlje po prcteku toliko in toliko let naenkrat in na lahek način imovit vinogradnik. Nova trta je prinesla v že obupane kraje delo zaslužek, zadovoljnost in imetek povsem obubožanih se je večal od jeseni do jeseni. Pri obnovi ne smemo pozabiti na tujski promct. Obnovitvena dcla so si hodili ljudje ogledovat od vseh strani. Bizeljsko in sploh kraji od Št. Petra pod Sv. gorami do Brežic so bili vendar zibelka celotnega novodobnega vinogradništva na Slovenskem Štaferskem. Vinogradniki, ki so še imeli staro trto in so trepetali pred trtno ušjo, so se vozili v kraje ob Sotli, da vidijo ter čujejo, kje in na kak način si je mogoče pomagati napram trtni kugi. Številni — številni ogledovalci obnovitvcnega dela tudi niso prišli v spodnje kraje zamašenih ust in praznih žepov, Trošili so, dajali za novo vino in ta denar je znatno podprl krčmarje in vinogradnike. V doVih petih letih" je bila obnova malodane končana in gospodarska kriza pregnana za desetIetja. Rcven in še povrh od oblasti stiskan človek postanc malodušen in se mu čisto omehča ter zveriži hrbtenica. Tako je bilo tudi z našim spodnjim SloVcncem v dobi trtne kuge in preganjanja trtnc uši od taznih razkuževalnih komisij. Vsled nesreče in nepotrebnega zbadanja od strani oblasti so bili kmetje obupani. ) Ko so pa enkrat videli sad obnove, ga uživali in 6p si zakrpali z izkupičkom za novo vino žepe, jim je takoj pognala nasilno potlačena samozavest. Spodnji vinogradniki so postali kmalu ponosni na svoje delo in naravnost bahavi z dobrim zaslužkom. Iz obnovitvenih časov je ostala do danes Bizeljčanom baharija in merjenje od zgoraj navzdol vsakega, ki ni rodom iz Bizeljskega. Ravno Bizeljčani so si z obnovo najprej in znatno opomogli, da — obogateli! Spremenili in prevrgli so poleg nekdanjih vinogradov v trtne nasade celo njive ter travnike. Bizeljčan je kmalu pogruntal, da mu vrže vino tisočkrat več nego krompir, koruza, razna žita itd. Poljski pridelki so bili poceni in si jih jc bilo lahko nabaviti. Radi tega so se oprijeli na Bizeljskem vinogradništva, pustili poljska dela in so si rajši kupovali moko in žito za majhen denar. Na ponosu hitro preveč dvignjeni Bizeljčan je pogruntal brž po obnovi, da mesto ni samo za mestjane ter gospodo, ampak da si lahko poišče tamkaj obilo zabavc tudi kmet, Iz Bizeljskega ni daleč v Zagreb in doli med nobl Hrvati je tudi z denarjem založen Štajerc dobrodošel, (Dalje sledi.)