SV« 87 MMlIlMRt V v Trsta« v itlftik 19« mru 1t25« ) l IV tihaja, uvzeanli pondeljck. v»ak -i zjutraj. Uredniltvot Asifkega It. 20. I. a»dstrop;e. D« ' uaj a« poliljajo w s« ne »prejemalo, rok« te ne vračajo« Proi. F. Peric. — Lastnik tisk- iinost. Tisk tiskam^ -«*»»»• naročnina mala za mesec L 7,—. 3 mes ^ 50, pol leta L 32.— in celo leto L 60.^ Za inozemstvo mesečno 5 lir "elefon uredništva in uprave »t. 11-57. ■J . v cc- w irsm« ▼ cimvi mvru ivm« s cDINOST Posamezna Številka 20 cent. Lntnlk L Poaamezne Itevilke r Trstu ta okolici po 20 ceat — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceat osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov aun po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Otoorltsii S!rossmayerlEoe hnližnlce v Prosi (Dopis iz Prage.) V okviru svečanasti povodom 75-letnice Masarykovega rol5tva >e kila otvorjena v Pragi, v intimnem kroga, Strossmaverje-va brb Bo tek a. ki jo je ustanovila jugosio-vensko-čehoslo vaška liga. Knjižnica je nameščena v treh prizemnih prostorih »v središtu mosta, v Pariški ulici, torej na kaj pristopnem mestu. Svečanost otvoritve je imela intimen in skromen značaj, dočim se knjižnica otvmi za javnost še le poče tkem aprila na s-lor vesnepi način. Predrsednik kuratorija knjižnice, midkasar Domin., je pozdravil prisotne, med katerimi so bdi: mim»ter d;. Hoc±ža, predsednik akademije umetnosti dr. 2u-baty, jugo slovenski odpravnik Nasta-sijevič, generalni kcinzul Rašič, predsednik čehailovaškega novinarskega sindikata uredba in na!oge, ki naj jih vrši, dajejo nazoren primer, kako se snujejo kulturni stiki med drema plemenoma, če je v resnici resna vcilja za to na obeh straneh. Prečitajte govore povodom otvoritve Štrossmayerjeve knjižnice, v katerih raa govorniki označali cilje te ustanove, ki gredo v prvi vrsti za tem, da se^ bodo ustvarjali čim tesnejši kulturni stiki med obema plemenoma, pa vam mora pasti v oči kričeča razlika med načinom lam gciri in onim pri nas, kjer se tudi toliko govori in piše o potrebi kulturnih -stikov med italijanskim in jugosJ o venskim plemenom. Čehi sc» .priznani prvaki med zapadnim Slovanslvom. Kolikor so si oni ustvarili na vseh poljih človeškega snovanja — na kulturnem, znanstvenem, slovstvenem, pesniškem, umetniškem, poljedelskem, tr-ge.v"skem, inLkistršjainam — je cako egrem-na svota vsestranskega ustvarjanja, ki jih postavlja v prve vrste kulturnih narodov, da se noben drugi slovanski nar cd ne mere niti od daleč ponašati s takim napredkom. Pichl, jugicslovenski kulturni ataše Pro-jiu vendar ne pc&nemajo — drugih nelepih haska, zastopnik češkega ministrstva pro- j zgledov! Ko gre za ustvarjanje kulturnih svete dr. Jsredeirka in zaslužni propagator ji i stikov z Jugoslovani, se ne postavljajo na dikatov v Milanu. Fašisti se morajo pota slovansko istvar: gospa Hc vorkova. dr. j stališče superiornosti napram Jugoslove- vrniti na delo, ker velja sporazum med j Klima, dr Paul, dr. Koutsky, dr. Žižka, di- j nora, ne bije jo bahato na svoj — opreoli e Industrijalci in zastopniki fašistovskih sin- rektor banke «S'avije* Čihak in mnogjnelepo primero — debelejši žep, kakor je --- drufii. ! to storil te dni n. pr. «Li Resto del Carl:no», StauKa Kovinarjev se ffri Romunijo. Toda Romunija je z cžirom na Proglasitev stavke v Trstu - Solidarnost posredovalni predlog odgovorila v ta-koviaarlev ▼ Rimu - Spor med F. L O. MJkem tonu, da je italijanska vlada takoj in iašistovskimi sindikati I poklicala svo? predlog. Kljub temu dej- . XT „„ c. , ,___•__• „ ^ stvu se je romunski minister za besa rab- MILAN, 18J5tavka konrm^ev s* zadeve Infaculetu pred kratkim pc- Ljuge pod vodstvom F L O M fa moraKj y R vzpostavil pogajala STAve^v^ V Trstu, besarabskega vp«. Itaf^ki naj se tudi v Trstu pmogialsd stavka. V Tu-rinu se stavka ravno tako nadaljuje. Iz Rima poročajo, da so bo vršilo jutri ob 16. uri zborovanje kovinarjev, na katerem se bedo izrekli rimski kovinarji solidarne; s stavkujočimi. Ob tej uri bodo delavci zapustili delo. Spor med socrjajlHtšćmai F. I. O. M. in fašistovskimi sindikati postaja vedno ostrejši. V Turinu so do danes zjutraj stavkali tudi fašisti. Sinoči pa se je vršilo posvetovanje voditelje- turinskega fašistov-sikega sindikata, na katerem je bilo sklenjeno, da mcraijo fašisti zcapet na delo. in to na podlagi dogovora med zastopniki tuiinskih fašistov on. Bagnasco in cn. RjOiSr sonijem, voditeljem Zveze fašist ovski h isin- 1 -1 . »A »1________rvrw i; .. Li i» iv. i i^u »..i-* ——- ------ dikatov, podpisan v Milanu, tudi za delavstvo v Turinu. Fašisii se ne smejo družiti I arnik je naglašal namen knjižnice, kij^o je gc/vorii o vprašanju kulturnih siikc.v ilj da potom knjig in časopisov te-jinetj Italijo in Jugoslavijo. Ne postavljajo maljito informira če ho slovaško javnosl o;se lia stališče: mi moremo dajati vam ve-fugoslovenskem življenju in razmerah ter ( ]*.ko, ne pa vi nam! Kdor se postavlja na še bobj zbližuje oba naroda. V ta namen bo | tako bahaško stališče ne vabi, marveč od- pnir&jala knjižnica tudi tečaje za srbsko- j hija, ker pi hrvatski jezik in bo potom turi3tičnega j fr0tel — kakor govori — stopiti v stike, sto veki društva «Adria» tudi delala propagando za 'jug slovenske prirodne lepote. V programu nove institucije je, da tudi po drugih čeških mestih c.t.ori manjše jugoslo\enske knjižnice, ali vsaj čitalnice. Iz gornjega poročila o otvoritvi Strcis*-iraverjeve knjižnice v Pragi je tudi razvidno, kako so uradni kregi in češka javnost moialno in materijalno podprli to akcijo. Ne govorijo sa.n-:: lepe besede, ara- r3r:-keiga sindikata. Izrekel svojo . in matciVako podprli to akcijo, za ka- ]lva1ežno^tf da bo novinarjem dana mož r je če">ko ministrstvo poklonilo 10.0G0 nosi r^o, Skod'ni zavoi lugoslovenske lige 2C00 A drrja 2000, jev 1.500 Kč. Darove v knjigah je naKior.i:o - • ^ knjižnica pred vsem ustvarjanju kul- . beograjsko ministrstvo prosvete, P0}*13, tui n h stScŠ. ! A kako dela italijanski tisk? ^StST^St so razpravljali Matice v Eeogradu; Zagrebu, Novem Sadut Ljubljani in mnogi zasebniki. «11 Re«>to del Cariino» nas uči. Novinarjem te vr?te ni treba iskati nikakili inior- Na to je izpregov.cril predsednik čeho- macij, ker že vedo, kar edino hočejo- ve -Jovenske-iugcsklveraske Lige, minister dr.' ^^ za tretiranje vprašanja kulturnih sti-Hoiza, ki je naglalal, da knjižnica s svej m \rOV: ttak0 superijoni so ned JugoslcveLil delom samo nadaljuje tradicije, ki so Ponavljamo, kar smo že nanašali te dni: jih oataviM veliki slovanski delavci, kakor tako se ne snujejo kulturni »stiki! Stra3>mayert Saiarik, Slovak Sulek, škof Štefan iM.cijses, ki so vsi že v proslem stoletju spoznali potrebo slovanskega sodelovanja in so temu pitimerao uravnavali svoje delo. Govornik je pokazal izdanje srbskih narodnih pe-smi v češkem jeziku iz leta 1852, ki jih je prevedJa in izdala tedanja Seja poslanska zbornice Naučni zrinister z?^ovarja Gentileievo reiormo - Incident MaHi-Finzi RIM, 18. Šefi poslanske zbornice, ki je ju^ 'ilovenska vseučiliska omladina na! pričela *cb 15. uri, je predsedoval on. Ca-k. x ist zgradbe češkega narodnega gledali- j sertano. K zapisniku se je oglasil on. Mafli. ica Vse to dcikazoije, da današnja s.oho- Izjavil je, da je šele po povratku v Rim (iz da slovanskih narodov ni sanio poed no Rfma se je moral oddaljiti radi belezni v ćelo te ali one veje, niarveč da je vznik a družini) zvedel, da se je konstituirala juri-iz vkupnega čustvovanja vssh SlovanovJ ja, ki naj u^ciovi, kc'Vko je re:-nie© na NT _ i _ _ _____________ ' 1." l 1 j..Ji .1 _ _________„L I — K__IT; — . v. J_l- uradni tisk zastopa dosledno stališče, da bi bilo posredovanje med sovjetiska Rusijo in Romunijo v besarabskem vprašanju umestno in bi mnogo pripomoglo k raz-čdščenju vzhodncevroipskega vprašan-ja. V tem oziru nismo do sedaj prejeli še nika-kega uradnega obvestila. G 35om uradnih vesti, vztraja italijanska vlada na stališču, da ne ratificira besarabske aneksije. Ta problem, ki je za nas izredne važnosti, t.vori ozelni kamen našim odnošajem z Italijo. HosfoosKa čeku obrnila atentat proti članom sovjetske vlade LVOV, 18. Tukajšnji listi pero čaj o, da je tila v Rostovu odvrnjena izvršitev aten-te»ia nad člani sovjetoke vlade, ki so se vračali s tifliškega kongresa. Šlo je za to. da bi se razstrelil mest v trenotku, ko bi vozi! po njem vlak z Ijud-... ...... - . [fkimi k:/misajrji Čeka pa je prLla še pra- s s*icijabsti v stavki, Ki ima, — po inoegtt vočasno na s!cd icmu načrtu in je cd vrinila voditeljev lašistovskega sm«kalnega &^"|ateiltat ter aretirala one, ki so ga imeli nja — poldne c^jc. Sklep f^^ j izvršiti. Eden izmed njih se je takoj po šistovskih WJcatov ne bo v vehki men I . ^^ 0sJali n Je]o { vplival na pcJek stavke, ker je v Tminti ^^ t^ko da se ne zna še nili za njihova imena Japcnci izpraznjujejo Sahalin MOSKVA, 18. Japonci izpraznjujejo v redu otok Sahalin. Več okrajev v vzhodni coni je bila že predanih sovjetskim oblastem. _ Razveljavi jen j e komunističnih mandatov v Bolgariji SOFIJA, 18. Radi spopoinitve zakona o zaščiti države bo zbornica razpravljala jutri glede predloga demokratsk'h poslancev, ki zahteva razveljavljenje komunističnih mandatov. Burna sela francoske zbornice Razprava o načrtu za reorganizacijo uprave v Alzaciji-Lotaring.ji PARIZ, 18. Zbomioa je na včerajšnji poipoldamsiki seji razpravljala o načrtu za stovdkih organizacijah. Vodstvo F. I. O. M. .je prejelo poročilo, da je stavka v Trstu in Tržiču popolna. Iz Turina poročajo, da je F. I. O. M. sklicala sinoči sestanek zaupnikov v predmestju S. Paoio. Policija je zbosrovalce izvohala ter jih aretirala okoli 40. Davi pa so bi:!i vsa izpuščeni. TaKtlKn lugoslcvensKs opozicije Narodna skupščina se sestane v soboto Poslanec Bačinić v Trstu? EEOGRAD, 18. (Izv.) Danes je vladala v opozicijskih in vladnih krogih izredna živahnost. Plenarna seja narodne skupšči- katere so se Strahovita nesreča v Volčji Dragi Trije delavci mrtvi, eden težko ranjen, seJen* lahko ranjenih GORICA, 18. marca* ponoči. Včeraj okoli 4. popoldne se je pripetila v Volčji Dragi strahovita nesreča, ki je že do sedaj zahtevala troie človeških žrlev — a se jim merda pridruži še četrta v o^ebi težko ranjenega Jcsipa Martelanc — in nič man) nego sedeta lahko ranjenih. V opekarni g. Ivana Koglot v Volčji Dragi so bili včeraj številni delavci zaposleni pri kopanju ilovice za izdelavo epekc. Zraven jamef v kateri £o bili že izkopali ilovico do kakih treh metrov globine, se je nahajala druga že izkopana in opuščena jama, ki je bila vsled nedavnega deževja skoraj do vrha napolnjena z vodo. Obe jami, opuščeno in drugo, v kateri so delavci kopali, je ločila ozka stena ilovice. Ped pritiskom vede je včeraj okrog 4 popoldne stena popustila in iz polne jame je vdrla voda z vso silo ter poplavila jamo, v kateri so kopali delavci ihmeo. Učinek veds in porušene stene ilovice je bil grozen. V jami so obležali mrtvi trije delavci, ia sicer 39-letni Bunc Franc, 26-ietni Ćernic h an in 47-letni Eunc Josip, vsi iz Volčje Drage. 32-Ietnega Josipa Martelanc so izvlekli iz jame težko ranjenega na spodnjem delu života, medtem ko je bilo ostalih sedem delavcev več ali manj težko ranjenih. Ti so: 31-Ietni Saksida Franc iz Bukovice št. 17, 27-letni Franc Remsker iz Vclčje Drage št. SO, 26-letni Gregorič Josip sz Volčje Drage 101, 24-letni Mar\in Anten iz Volčje Drage 303, 22-letni Erankovič Anton iz Volčje Drage 331, 35-letni Anton Krpan iz Volčje Drpge 131 in 45-letns Abiaiuič Anton iz Volčje Drage št. 91, Med tremi mrtvimi se nahajata dva brata Bunc, od katerih zapušča starejši šest, mlajši pa štiri ctroke. Na lice mer.ta je kmalu prišel goriški Zeleni križ, ki je reorganizacijo upravnega režima v Alzaciji-LotanngijL Tekom razprave je član da- f najprej odvedel težko rrmjeneg? Marte- da bo opozicija izvajala tehnično ob str Liker; o. Danes je odpotoval v Zagreb dr. Lorico-vić, da se z Radićem in da prejme — — —-----------------1 ' ----M. — '•ihvami v Italijo, je puslal iz Trsta poslansko poveri.najo v beograd. Vlada se pripravlja na zasedanje na- o političnem položaja, posebno z ozinoan na taktiko, ki n?« jo zavzame opoziciia pri . » avi o verifikaciji mandatov. Sklepi rookratske republikanske zveze poslanec lanca v goncko bclnisnico. Maio so dosiii ooozic je nia:< se znam. Vendar je gotovo, ^ penovno napadel ministrskega - ^^ u^s —— ' ..... ? . . predsednika Herriota in člane levičarske- ga kartela ter jih obdiolieval. da ne izpolnjujejo obljub napram Alzaciji-Lotaringi i ^ . .......... ..... in da i>e spoštujejo njihovih irrdicii in roi- iTniega navodLia ^ ^daljnje 'postapijV^I Vsi čLan* ^ačarokega kartela sa Grozna nesreča je globoko pretresla vso Poslane .anić, ki je ?lbeža! pred vo- protestirali proti PcšntcujevLn i^javaui. goriško ckolico. Ra^ nemira, ki je nastal v zbornici, j2 predsednik Pa':nle\-e prekinil sejo za des?t miru t. Ko se je seja nadaljevala, je zaikli- rodne sknačine. Danes sđ se vršile v mi-1 socija!i>tičru poslanec fe nekemu notarjem predsedstvu posvetovanja mini-! alzaskemu poslancu: «Vi Alzačam nt .to stmm. Pa^ič je sprejel več politikov. Kon- Francozih! V zibom^ci je prišlo m-d r^ni- 'eriral je tudi z dr. Žerjavom. Pozneje je ™ skupinami radi te žalivke do sp:padov ni- i i -v i sprejel bivšega predsednika narodne sku^- Zbom^t predsednik Painleve je uk.^1 ^Peha Delavci so skleni.i, da prxu(J ' t • i_ t -i' • i i i . i seio 21 15 stavkati. Zve/a kovinarskih deiavccA' le ^ L'ubo . «« JJredsedn4ca | 21.1S, --„lavto odobrila. 45 do 50 tisoč delavcev v drugič Zeleni križ, namestnik državnega pravdnika Ruggeri in goriški cgnjegasci, ki so mer ali izpumpati vodo iz jame, da se je moglo priti do onih treh mrtvih. Dslav.hi stavka na Danskom 50 tisoč delavccv pričelo stavkati KOPENHAGEN, 18. Pogajanja, ki .50 vrlila delj časa med zastopniki indus rir jalcev in delavfcev, niso obrodila niki.ke a Na to se ne i-.me pcizabl^ati tudi danes, mar-; Maifijevih obtožbah proti Finziju. Nadal'e votilikacifskega odbora drja. Srskiča. Francoski tisk o načrtu za utfanovitev i izostane danes od de'a laf K izjavil da je obja.il v lisb'li, kar kaže, da ^ trvol^n za pred-: z^eze evropskih držav j --— več je treba skupno delovati tudi nabave, je Maff. ----, — —.........., --------. puščajoč na stran vsak partikularizem. je rekel v zbornici Že sedaj pa moraj -ka narodne skupščine. Popoldne se Na:; v kupci cilj mom biti, da pojm Slovan- poudariti, da je on. Finzi rp.jši sojen poirra"'*i k-ila la^aa pouticna vprašanja. e vršila seja ministrskega sveta. Na razpravi iso bila razna politična vprašanja. stva kot celota preide v kc.npieks medna,- i politikih kak:tr da bi sprejel javno* raz rodnih poj-nov. Veliki svet itak že g'eda pravo pred svojimi obtožitelji (hrup, mei-na nas kcit celoto. V toliko moramo tudi klici). Predsednik pripomni, da ni mogoče mi ostati pri tem, da ohranimo ta pojru in j očitati poslancu, ki je zahteval, da se se-nadaljujemo tradicij našihistarih kot edino stane jurija, katera naj ga sodi, da skusa pnajvo jamstvo za uspješno bodočnost. Nale'uiti sodbi; kajti ta p^t je edina, pc kateri osvobojenje — tako ja naglašal minister iahko pride poslanec, ki uživa imuniteto^ Hoidža — ni bil cilj, aoipak še le začetek do zadoščenja. On. Maffi ugovarja, da po-'?*5 ^ y/nozemsm slovanske bodočnosti. K temu cilju i.-na v.litična tuiija ne zasluži zaupanja, ker j3 m kampanja proti brbiji češ da 1-1.;---• ---:---li ------1— _ ------- A----' t—-.* • t - >e !Cina povzročila svetovno vojno. Z oziram na to umazano kampanjo je vlada izdala c M odro kntfrgo*, v kateri na podlagi neizpodbitnih ctokumentOvi dokazuje, kdo je povzročil svetovno vojno. Vlada je daila poslaniku v Londonu navodila za protikampanjo ter mu naroH'a, naj posreduje pri angleški vladi, da ustavi gonjo proti Jugoslaviji. PARIZ, 18. «Matin» piše: Z ctzfrom na včetnajsnjcf vest o ustanovitvi zveze evropskih -držav, ki naj bi -obsegala vse narode od Skandinavije do Grčije, pravijo listi, da se bo ta načrt uresničil v doglednem času. Prvi korak k temu uresničenju, pra*/i Be-neš, bi bil storjen s tem, da bi se mala Mednarodna kamplja proti Jososlavijl Kdo je povzročil svetovno vojno? EEOGRAD, 18. (Izv.) V zadnjem času! antanta v osrednji Evro«pi razširila. K njej širi v inozemstvu, poseibno v Nem čiji nai bi pristopila najprej Poljska, a kasneje veliki meri doprinesti ravnokar osno»vana pristranska; kajti jurija parlamentarne ve-Strtt?*maye!rjeva knjižnica, ki bo Jugos;o-: čine laliko obsodi poslanca cpczici.je, ker vene in Čehoslovake še b^Ij seznanjala je to v njenem interesu. Radi tega ne bo medsebojno in jih zbl rž evala. Predsednik novinarskega sindkata Pichl je reagiral na izvajanja prejlnj h govornikov, ki v tem procesu zbliževanja vodi o vieliko nalogo« žurnalistike, ki je pozvana zanj merodajna razsodba te jurije. On. Finzi izjavi, da ni zahteval jurrje, da bi si pridobil zopet zaupanje Mafiija in njegovih tovarišev. Zapisnik je bil nato odobren. Razprave o Genti'ejevi refcrim so se na sodelovanje. Poz.dravija raožnojt, da; iKleležiU on. Maiiotti, Volne Giocchino In borio mogli češki novinarji črpati iz kni^i-! OUrlantini, ki so zagovarjali reiormo niče točne infonnac^e o jugosloven k hi Na;učni mmiuter cn. Fedele je predvsem razmerah, kar ,e ^^L ^L^ ^' poudaril, da mu ni treba več zagovarjati vinarskem delu, jaKo težko. Češki novi-. GenUlejeve reforme, ker je o njlj že na nani m istaka - kakor se ,c videlo na široko gc>vcvriI v ^ ki ^ rcfo ^ Ij^anskem nov^arskem kongr^u -;jel. h^ }e> da je izdal že nekatere ufcre. tudi vsi jugoslovenski novmarp v®do,d?- pe, ki olajšujejo sistem izpitov; vendar pa bro, kaka odgovornost ph obremen^a jgeds. mCTa pOVdatiti) ^ ^ te olajšave le pre-naše bcdcčnosti. Žel^o vestno vrsrfa to. hodnega znača ja. Kaijti reforma mora oslaU S'"o j o djlžno^t. j v b-.stvu nedotaknjena. Jugoslovenski odpravnok poslov Nasta- __ kijević je izrekel zahvalo na tem, da se jo OVSUSO PFOlI POfOPlICaill .UOllinh tO UlllCr v Pra^i izvršilo to ru>\^o delo utrjevanj . " 1 jugot^ovensko- čeha^lovaške zajednice, si. poroča iz Barija, da katerim se nadaljuje vavišena in potrebna 1C blla Avrtrija in Ogrska. ideja naCih očetov. Končno se je profesor Dctmin zahvalil prisotn'm za dosedanje delo ter jih zaprosil. naj tudi nadalje postavljajo svoje sile v službo ustvarjanja slovanske zajednice. « * * Otvcriitev Strossmayerjeve biblioteke v Pragi je znamenit dogodek v razvoju odno-šaijev med Čehi in Jugosloveni, v strem-Ijen-jih po= medsebojnem spo/navanju, posebno pa v seznanjanju s kulturnim snovanjem na -clbeh straneh. Je pa to znamenit dogodek tudi za nas Jugioslovene v Italiji iz mtketfa drugega tehtnega razloga. Otvoritev rečene knjižnice v Pragi, nje znano, p od 2. na 3 Taranto, pri čemer je prišlo ob življenje 26 ča.~4n:kov m 260 mornarjev. Ovadite!) je neki Vincenzo Enea, ki je bij svoječasno obdolžen kot glatvmi krivec potopitve, a je bil pred sodiščem oproščen; ovadbo »ta podpisala tudi dva znana odvetnika. V ovadbi 90 označeni kat krivci zeio ugledni možje, ki so sedaj v zelo visokih službah. Francoski proračun državnih izdatkov PAJRIZ, 18. Poslanska zbornica je odobrila dva finančna zakona; prvi se t'če državnih izdatkov, drugi pa državnih dohodkov. Finančna karnsija senata je sklenila, da združi ta dva zakona rv enoten zakon. Proračun za državne stroške, ki ga je odobrila zbornica, znsia 34 milijard 140 milijonov. Senatna komisija je zn:.žala ta proračun na 32 milijard 4S2 m'li?:aov in bo popolnoma zadostoval za kritje novih stroškov, izvirajočih iz poviškov, ki iih je vlada dovolila državnim uslužbencem in upokojencem. Tudi Belgija na ansiešKem jtjjišfu Hymans za nemške predloge glede varnosti PARIZ, 18. «Temps» ob javl ja pogovor svojega ženevskega dopisnika z belgijskim zunanjim ministrom Hymansom, ki je priznal, da se brez sodel'Ci/anja Anglije ne more prrti do pomirjenja zapadne Evrope. Razen tega u videva belgijska vlada, da obstojajo posebne potrebe za Anglijo tn tudi navadni slučaji, ki silijo jemati v po-štev posebna sredstva in sporazume med posameznimi državami. «Ako se bo Nemčija — je zakSjučil Hy-masis svoja izvajanja — znašla pred Anglijo v trdni avezi s Francijo, Belgija in Italijo, se bo gotovo prej dobro premislila, kot bo ukrenila ka*j proti nam. Smatram, da je mir na zapadu najboljši porok za splošno pomirienje v Evropi Vzhod bi potem Že prišel na »voj račun. Nemški predlogi so vredni najrevnejšega uposteva-, , . - ^ . - . , — «- - »j« in BeljtHa žeK, da bi Nemčija čimprej lagala, da hoča gUde bosandbskega vpra- vstopila v Društvo narodov.. ^^^ . BssarslssHa vprašanje In Italija Italijanska vlada vi ratificirala besarabske aneksije MOSKVA, 18. Agencija Rosta objavlja naslednjo noto: Na zoran ja številnih italijanskih listov glede Čičerinovega govora \ Tiflisu se o slanja j 01 na napačno toJma-čenje brzojavnega poročila o tiflh kem zborovanju. Nekatere Čičerinove izjeu^e glede zadržanja Italije napram ratifikacij besarabske ga protokola so smatrali italijanski listi kot uradno* obvestilo sovjetske vlade. Sovjetska vlada se ni s tem pro- - ---včeraj predložena tamošnjemu , . , . - . , , državn-emiu pravdniitvu cJ/adba proti ose-1 Plemom šc urajdno bavfla; dotaknil se ga bam, ki so zakrivile pogubo velike b^jne1H ^ tCičcril» ** zborovanju osrednjega adje «Lecinardo da Vinci», ki se je, kakor j ^^dnega odbora 'v Tiflisu, na katerem (topila radi silne eksplozije v noči 96 'e -vanom skupnih elementov, ki zbližujejo različne slovanske narode. Primerjanje slovanskih jezikov z latinskimi in germanskimi dokazuje, da so Slovani po svojem jeziku bolj sorodni eden drugemu kakor pa Latini in Germani. Slovan se lahko sporazume z drugim Slovanom, kar je v veliko korist v slovstvenih kakor tudi v praktičnih cd noša jih. Z zemljepisnega vidika ne tvorijo Slovani kompaktne enote, ker ločijo Nemci, Opr\ in Romuni severne S'ovane cd južnih. Toda Slovani se ne nahajajo radi tega v slabšem položaju od Latinov in Germanov. Edinost slovanskih narodov pa je določena v veliki meri po isti kulturni stopnji in gospodarski ter intelektualni izobrazbi v splošnem. Le Čehi (mnogo manje Slovaki) se nahajajo na kulturni stopnji, ki se približuje oni zapadnih narodov jcejšnji men potom vojne in da vabi povojni položaj slovanske države k sporazumu in medsebojnemu pomaganju. Nemški «Drang nach Osten* in pangermanizem sta naravnim potom pripomogla k zbližan j u slovanskih držav. Stališče, ki ga bo zavzel nemški narod napram sosednim in posebno napram slovanskim narodom, velike važnostL Nemški pangermamsti težko pozabijo: — navada vodi posameznike in narode in preobrazba v izobrazbi je težko vprašanje. — Treba je poudariti, da se nemški tkk in nemška politična javnost zelo zanimata za slovanski svet. Znano je, da je bilo v 2. se- 1925. Vsi -tisti, ki izvršujejo kako trgovino »ti obrt v dragih občinah področja tržaške trgovske zbornice, \. v občinah Milje, Doline in ▼ oJa». fer- društvo -Balkan.. Danca Ob uii sestanek v navadnih prostorih. Upamo in pričakujmo od vseh v Trstu se na-hajajoob tovar.šev, da se sestank* gotovo udeleže, ker bomo razpravljali o perečih vpra«. ' k- i ** j Odbor. — kciasj, d^aes va;a odpada. Ob 20. se sni- demo pri gosp. Furlanu. Prosi s« za navzočnost vseh. — Občni zbor « Glasbene Matice* se bo vršil jutri, 20. t. m., v prostor h « Tržaškega podpornega društva« v uvici Tcrre bianca 39, I. Začetek ter-Tio ob 20. uri. Dnevni red: I. nagovor predsedn ica; 2. poročilo tajnica; 3. poro-č.Lo blatnika; 4. poroč lo ravnatelja g •as-bene šole; 5. poročilo pregledevalcev računov; 6. volitve novega odbora; 7. s •učajno«ta. Člani in prijatelji vGIasbcne Matices se vladno vabijo, da se udeležijo tega občnega zbora. nasprotju zapadne države (Francija, Angleška, Ita- imajo Slovani v srednjih državah razme-lija) pričele zanjo zanimati, toda ne takšni roma male manjšine: največja slovanska meri kakor Nemčija. ! manjšina — ruska fmaloruska) ■— je na Nemški narod je za ruskim največji v Poljskem, torej v slovanski državi. Evropi. Nemčija ima sedaj 61 milijonov! M. V. — V soboto dne 21. t m. se bode vrSrla že naznanjena prireditev Tr£cv.-rzcfcra>ževaln-e£a druitva, in sicer v dvorani Modulno ul. Chioz-6. Družtvo prizcdet' h v trgovini 2a dobrodelne svrhe, se prip-moćamo za ob.Ini obisk Odbor. DNEVNE VESTI Dr. Gusta« Gregjrin In ni list t j?38 ilSnSS.IS K B5 SSS5 V svojem kratkem orisu trudrr/ in uspe- vati, lci hoče dejali in biti resničen či_n hov drja. Gustava Gregorira za razvoj m [jru^be, ne pa zadtnknjen samotar ji ztpeč-napredek tržfiškega Slovenstva smo potza- a5f „ , , , - - - bili navesti neko dejstvo, ki je nam pri J^- *** J***?™ ® «ove^e macisti); T .. ' _ * ' r OT7!V! O c na no ^ ^ nK w."> ^-..L.^: 1, -» 1 j _ mercio e nell'industria oli); 7. Di^uštvo prizadetih v trgovini in obrti s premogom (Associazione degli interessaiti nel commercio e nell* ndusiria dei carbcrai); 8. TržaSkio1 diuStvo špediterjev (Associazio-ne triestina- degli spedlzionieri); 9. Društvo trgovcev z jtržn m sadj«in. sadjem in |>ovrtnino (Associazione fra negozianti agrurni, fruita e orttggi); 10. Splošno trgovsko in cbrtnisko S P OR? Tekme za kupo g. Povtia, Nc-gometne tek_-ne zi. kupo z!starja in urarjsi Al. Povha so jK&fale jako zanimive. Zan. ua se zanie ne samo naša medina, ampak je tudi naša širša javnost radovedna, kdo je zmegova-društvo | k:c in kdo pod »ežt^ ker vsak simpatizira na (A&sociaz one generale commercianti e eser- ; ticukšno straji, pa naj p»czna če te cii ne. Videti cent;); j Sjj-o to v ncd^.jo na i.gr.šču *AdrieT», kjer so se 11. Konsorci? hev, g^s-tihilčarjev in vršje tekme med I. četo M. D. Zarja in II. četo krčmarjev (ConasoTzio albergatori, trattori ed «Adri?o>; kasneje pa med četo Ai. D. P. Op-osti); čint in I. četo Adrie. V nedeljo 22. t. m. se bo- ' T ekarnarska zbornica fOrdine dei far- naiki;.to n ' ■ praiuce pa nič ne d"a,o ob.astva,. za'kaj ket se , . . . najbbzje. Dr. Uregorm fe bil vse zdi< ^htevajo ohlaslnJ« cd ućitk^ da skozi vrsto let voditelj naseda h>ta m na,e bedi samotar ali zapečkar in da nosi ob dol>- tisltame. Un je prav za prav ustvarite j čenih prUikaii udaitosine rzraze v raznih ooi- vsega podjetja v njegovem dosedanjem kah svojim predstojnicom. Do tu in ne dalje, obsegu. V spoznanju, da razvoj in cfcsta- Žalostna je, da so naši obiesia ki tako- ozko- nek lista ne more biti zagotovljen, če nima; srčni in malenkostni- Ponižati bi hote.i ucite- zarLes!>-jve zaiicirmbe v lastni tiskarni, ni na. večnega hlapca, ki ne sme govoriti ne ^ t . t . , f . i mii oval, dekler se mu m posrečilo doseči f.nc'ae' In p^na o^tr^TSo^^ ^^^a T '^f «čkrat se ^^ no i Sj- ^ c^ osioo, a Kasneje zadruga te preiskave vrše na surov način. Ncbenemu . . - . I «c.ainosti». b to- pc«nocjo je neprespano niso mogir ničesac dc&azati, vendar pa so tehnično- izpopolnjeval taskamo in jo u3-po- tega ah onega vzeli na piko, da je moral po sobil za čim uspešnejše vršenje nt;e na!.u^e svetu. ICo se je dan za dnem občutnejše kazala ^ hišno praskavo zatfostuj« majhen sum, potreba primernejifh in večjih prcisTjcarov °^adba kaikega zlobneža a£i zavislneža. Iz za Bst in tiskamo, je zopet diia, Gregor nalj?anjše tudi najncdolžne^e stvari se po na- rina noč hi dan mučila s^ko na primer imajo oblas«tmki na piki pomo^el tej potrebi. In r ~'<^o ^ mu ,e ^^ ,kl ^ kakorko.i udeleženi pri delu v tUdI to Nase ^ yc . j rio W"Žvezr -učiteiisžkih društev ffl pri posameznih i lastni dreni Ud tedai tisiirna ve»Jno Učit. društvih. Naša učiteljska Zveza je se- ~ ■ Uf.-pešn^jtig' rjaz,v£,jaJa v oporo lista «EdI- veda sindikat brzz vsake politične barve. Ce Nikomur ni treba menda še le pra- se učitelji za politiko zanimajo, a teh je prav viti, kaj in koliko je pomenilo nase glasilo F3*1,0« delajo to zunaj Zveze, v Zvezi sami ne, za razve? in razmah vsega slovenskega ^ v6laa?cni raj3Ilh pohtlč- življenja na tržasW ozemlju, kolika je ni sodelovati za dosego Zvezi- tiia torej zasJu^a drja Gregorina, da sc nih ^otrov, ki niso polrtifnd. je naša stvar tako utrdila m razmahnila.. Posebno važnost polaga Zveza na izobraže- Tudi ta zasluga Gre^ciiina bodi vple- vanje svo-rii članov. Učiteljevo, posebno tera v vu ćo toiilcih drug-ih. TucH tada te mlajše, potrebuje še nadaljn® iz-obrazbe. Ne pridobitve je tržaško Slovenstvo cJolžn»3 glede na to. da je učrleij.šče mo^-lo dati samo drju. Gregorimi globoko hvaležnost. podlago za poznejše učenie v življenju, je treba pcanisliti, da «o bile v vojnih in prvih povcjn.-h letih tudr uč teljišča in srednje šole slabše kakor po navadi Pouk fe bil1 površen, Iz življemu naft?!! UuJstM Lz Vrha pri Buzetu poročajo -Istarski' i^prti. za abiturijente vo.ćfk^ zelo pri- Riječi, o naslednjem ne^ierjetnem niso ^ki ^ (skratka, marsikateri učrtelf čuti, da- je zamudil _ , , , . . _ _ .. nekaj in da mora dcipolnrti vrzel. ________ ____,____ _________ _ , Pred nekoliko dnevs ^e vlč. g. iupmk. Zveziaifc izobraževanih krožkov j« manjšino na Čeborlovaškem. Poljaki se na-|Pcršič izpovedoval v ceikvi šolsko deco torcj jEvabl-ti posebno mlajše sil« iz letaTgične hajajo pred težkim vprašanjem ureditve in držal veronattk. Vsied tega so se on in duševne lenobe in vzbudSt« v njih zanimanje svojih odnošajev z Rusi in Malorusi. Ta-i otroci malo zakataafli v šc^ To je ta- za sam-&izcbr£xbo. Ta ideaJni namen imajo kisto imajo Rusi in Jugcsloveni svoje na-' mc^rujega itabjanske^a učitelja tako našt kr.tlki in niso a« nevarni ms državi ne ». ..i ----a a— _ —»i—i Ljutilo, da je baje vložil tožbo proti župni- oWas po vsej državi, nam ni. _ » j, »ti jr nmsnrtrnT tr4 Ce se naie iBČrteiijstvo zbira v teh krožkih, že zvečer dosl-o k z^mku5(^^kovrfa so obastvJTnj:h politične spletke, fc- mu napovedali — aretacijol Odvedli so ga ^ajot, iredentizem iti v buzetske zapore, kjer so ga držaJi do | Kako strogo se učiteljem ponekod zabra-drugega dne! Poročilo pravi, da je ta do- voditi ItaU pevski zbor. kako društvo in gicdek izzval veiikoi egorčenje po vsej podebno, smo na tem mestu že večkrat po- okol'jci. Človek ne bi mogel enostavno verjeti. vedali. s Toda vsa prepovedi, fi kane in druge nad- da je kai takega sploh možno v državi, ki loge, -ki so jih deležni ^rtvovalni učit e4jr, 50 booe biti modema in pravna. Op Vani nezakonita dejanj^ Po ^onuso krožki ka- gciiek pa kaže, da se državljanu našega T»h naia u&teljs« dr^tva, ustanavljajo. ^ , ^ , , , 5 dopustna, -tn m zakona, kr bi nam jih mogel plem^a krah ce o osebna »vohoda aa ral)ranHi Kar M godi proti tem, je nasilje, cržajvlvar.tska prav-jca, ki ne dopušča, da se M^cn <^>ia«tev je prosoreu: popolnoma bi ka/znuje človek, ki m zagrešil ničes-ar. vvij hoteli odriniti učitelja od kateregakoli kul- Imke^a ne, kar bi opravičevalo tako hudo turnega* ude>tvovanja. m ga ponižati na nivo in za duhovnika poniževalno« pcsto^paaije. hlapcev. Kaičur«tvo in zapečkarstvo bi »e v In vemlar se dodajajo take — kakor bt «e naših vrstah ailno zarodek), če bi zaradi raz- zdeJo — neverjetne stvari. Taka, pretužna mer c-bupali. Treba ^ da gremo *™jo pc>t je zgodovina današnjega življenja na ega d^j^j^tn ^^^/^itT^ ljudsb" a v izmučen* Istri! KecLa) bo konec takih krivic?! Zasledovanje uaieilstra Učitelj je javna osefca, njegov pokl'c fe vxvišen v svoph rokah ima najdražji zaklad % prevelik(> vaetno pri preganjan;« in za^ledo- uciteljeva van.u ^tel^tva, >e tako ravnanje na š&odo Res fe videti v tem zasledi/vanju učrteljs>tva en izraz pol čilskega sistema, v kalerem živimo. Ta policiiS/ci sistem pa im« tudi trke izrodike, ki morajo končno I« Škodovati državi sami. Ce na primer kateri šolska nik. t. i didaktični ra-rtt»telj. nadzornik alt vllii n'drcrn^ <š\u&ai #Yf>\Q ni^vnost prSrr t; 13. iVonstrrdi trgorvcev z jestvinami (Con-■sorzio coromestibills*:}; 14. Zavcd za posj>e^evanje malih cbrti (Isti-t)uto per il promovimento delle piccole indu-strie). Tvrdke, ki ne opravijo naznanitve ali je ne opravijo vpradpisanem roku, zadenejo kazni, ki so določene v čl. 70. kr. od oka zakona. Tvrdke, ki se ustanovijo po 1. rrarca 1925., morafo naznaniti v 15 dnev!h od ustanovitve, jih sicer zedenejo iste kazni. s.a odigrali na istem igrišču dve tekmi, in siceT med četo M. D. Zarja iz Rojana in četo M. D. < b-or s M. M. Začetek cb 13.30 uri. Po tej tekmi se bosta meiilj četi S. K. «VaI» iz BaT-kcvelij La S. D. Adria. Ti dve četi se bosta — ne vezno vzroka — prvikrat srečali na igrišču V-c'^d tfjfa v'^da zlasti med športniki velika radovednoist, kdo bo zmagovcl^c. K?t so si ,n;oči najbrže enake, boste imcii obe obilo posla. Zato naf nikdo, !xdc>r Ijub-i našo m'adino in sr^rt, ne zarrudi prilike, dc- prisostviue ne-dei;sk£m tekmam na igrišču S. D. Adria v ut'ici Ca'v'a v b \i mi Llo^'dn vef > arsenala. Kakor slišimo, naši Adriješi ne mirujejo, j atrpak je že tudi v polnem teku organizacija tekem za kupo -Adrie-®, za katero bedo tekmovale dru-iine ilazcnrS'c iz Trsta in o-ko/ice. — Unrk o nedeli^kih tek-nah za hi\FO g. Povha- Skupima A: Zarj^-Obzor igrišče Acrij*?, Iz urada Pd. dr. „Efilnssr v Trsta VpraSaa a in odgovori: F. B. Kobarid: Vaša pogodba s podjetjem, ki ste jo. slieni-li, nr.a vsa svojstva, ki govorico _ ^ _____ ^__________ v Vaš prilog. Pcdjetje bi ne bilo smeh) v nika- Začetek cb* 13.30. Sodnik g. Golianno Valenti- kem sfucajtr prekoračiti pri svojtjn delu zne- nuzzi, član C. S. Pcn.Tiane. &'rt.a konkordata v Vaše 'breme in zato brez skrbi nastopile pravno pot pod pogejem, da ste zadostili pri sklepanju pogedbe drugim zakonitim predpisom glede taks, registriranja in drugega. Tozadevno Vam ne morem dati javnega odgovora, lk'3T mi ni znano, kako in kje ste pogodbo spisali. Ta-jnlk. Oipc'zar'amo vome oškodovance, da pride fetri poverjenik pot. dr. «Edinost» v Zgonik in pozneje v RepenLabor, kfer bo na razpolago .nteresirancem pri eestav^an^u prošenj oziroma terjatev mapram Avs-tro-c^rski. Istotako pride v Šentpeter na Kras in oko-Mco poverienik, "ki ima naUn*čna navodila.. hrteresiranci na^ se obrnejo na naše krajevne organizac- je pri katerih izvejo za kraj, kjer posliu^ep naši poverjeniki. Tajnik, _ Mussolinijeva bclezix Mussolrni ni pri- sc*tvovaJ zadnjim sejam poslanske zbornice. Vzrok temu je d"e-jstvo, da ministrski predsednik ni se popolnoma ozdravei. Opaža se nestalnost temperature, radi česaT so zdravn k; prepisal', da mora csUit še nekaj časa doma na počitku. — Nova kovinarska stavka v Trst«. Kakor snu:* pcrročali pred par dnevi, je bila stavka ko\*inarjev v Trstu na podlagi sporazuma med industrijalci rn fašistovskimi sinefikati končana. Ni pa pošlo do sporazuma v tržiiiki la<^ed^iici, kjer se stavka nadaljuje. Včeraj pa je izbruhn'la nova kavka (IucTl f v tržaških .ladjedelnicah, m sicer po naredbi F. 1. O. M.-a, t j. zveze itaV*Jansfeih kovinarskih delavcev, ki je včlanjena v Splosm delavski zvezi. Tako je sedaj UkK v naši deželi položaj ts4i Jadran-Adria II. igrišče Jadrana. 21ačetek ob 14."0. Sodn k V ktcr Kra'i. S!:u.pi'na B: Adria I.-Va.l igrišče Adrije. Začetek ob 15. uri Scdnik g. Galianr^ V^lenii-nuzi, član C. S. Ponzianc. M. D. P. Opč.ne-M. D. P. Tt:* ij^išče Opčin« Začetek o-b 15, uri Sodhik Jo^Lp Kuitrsia. Počiva Sparta. T. IC. Ez tržaškega žlviienia — Nezgoda neprevidnega starčk«. Žrtev lastne neprevidnosti je bil včeraj popoldne 66Letni profesor Domin k Tamaro, stanujoč v ulici Passeggio S. Andrea št. 36. Oko^; J 5. ure le hotel v oližim tovarne strejev pri Sv, An-dre'u skočiti na tramvaj, da bi se popeljal v Žke cmpl ciran način pod laktjo; rana na glsvi k sreči na bila nevarna. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bo-nišnico, kjer se 'bo moral zdraviti kaka iivi meseca in ie del$f ako nastopijo kiike komplir kac je. — Tatvina zlatih {Medmetov. G. Viljem £p-pin^er, stanujoč v ulici Centi st. 28, je pred-včerajšnjiLa presenečen zapazil, da sta mu zmanjkali iz predala njegove pisalne mize dve z'&ti verižici in zlati naočniki, vse skupaj tal, kako in kam so izginili dragoceni predmeti, naposled pa je prijavil zadevo na policijskem kom sarijatu v ulici G. Brunner. — Po drami na trgu GcldonL Ta potnik Blenda izmiščen iz zapora. Včeraj zj-uilraj je imela drama na trgu Gckloni svoj zadnji odK tapetn k Blanda, prijateilj trzgično koo- jčetov in mater: nareščaj. Dvojna je naloga v šoli: dndaktrčna in vzgojna. Za prak- ^^vnemu ir^edu/ iMo velja za upravne in tično z.v.)en}« ^ važen pouk; še bcf važna pa ^^ OTejme, ki ^ rad5 udarijo preko vzgoja, ker rz-efebkuje otrokovo dušo in ^ ^^ „jih prevelike vpbv* na razve, značajev. Pouk ^obrzz^e ^ ^ nezakonitosti) vid£jo bodočega delavca, ročnega ah um st v ene ga, vzgoja pa izocbliikuje človeka. ^strogosti« fmi sa višjem mestu. Do tega zaklpifika moramo priti* če smo Kajviš,i smoter vzgoje je značaj. Značaj pa Tsak dan novo naslje. zamore vzgajati le, kdcr je sam značaj. Ž.v vzgled je ccndrtio ene qua nm za vzgo'o resničnih značajev. Zatorej, je ttčrte^ dolžan naipram mkdiniv da tudi s »vojim življenjem Slrceins naznanitev vseh Firm In druib __________,__/__Tukajšnja trgovinska, is oiwtna zbornica zunaj šole vpi.va ugodno na razvoj znača/sie. obj«vljft v -uradnem Jzsto, «Oa»erv»U>re Trie- Ker je učitelj javna oseba, je umevno, da siino» stedači poziv: jLvncst nadzira, to se pravi, slariši citrok, ki | Radi primernega ravnanja trgovcev in obrt- vih večjih ali manjš.h učnih uspehih v Soli. morajo vse tvrdke in družbe, izvršujejo v Posebno . se ljudstvo ozrr* pa vzgojiteljih kraljevni kako trgovino ali obrt, predložiti v svoje dece v -kritičn b časih, kot so današnji, reku od 1. marca do 30. aprila 1925. pristojim o mora-jo nekateri v ospred'e, kjer je hurfo nim trgovinskim in obrtnim zbornica« naznaniti, če pomislimo na razmere, ki v njih ii- ni-tev svojih obratov na način ki je določen vimo. 1 v pravilniku in v kr. odloku ©a 8. maja 1924.« V burnih čas'h, ki smo jih preživeli in ki jih it. 750. deloma še preživljamo, ne more "biti učite!) V stMčapu, da- ima kdo več trgovinskih ali o-brt- zgolj brezbrižni opazovalec dogodkov, ne da nih obratov, jih mora naznaniti vsem trgov in- bi posegel vmes. Zatorej je naravno, da je ski m zbornicam, v katerih področja se obrati ttčvtelf med onimi, ki posegajo v javno življe- nahajajo. nje. Učitelj mora poučevati tudi jjyJitw» m »amo nfladino. Ne oziraje se na moralno dolžnost učitelja« trtfOnno aR Vsi tuti, lu (krvit^cjs Itako obrt v iriti0 potrebuje skoro vsaka družina na dežel:. Prodaja se sadno drevje, murve itd. (Bodi omenjeno, da se radi nove odredbe trte bilfe aK cepijtnke ne streho prcda'ati po trgih). Prodaja se tudi dbber in okusen JtraSki in brški kruh. Potrežba po gositilnah izborna; točijo se prvovrstni kra/vm«t ^tiMf /l^-Tr^vf lt*a •« Tf sKi-a «f 9.hfoneIr že določen m vse pr.pravljeno, in g. šefu se za vsem tem ŠuŠmarskim popravljanjem in tudi ni zdela preveč velika ovira, da ne bi vzdrževanjem ceste še kakšna druga &peku-mogel g. učite ? vršili svoje naloge. In res je lacija. Da bi le ne bilo laško! Vsi domači ob- Prosil smo Vas pismeno in ust meno in pri- j roma sisvensbci državljan Italije za italijansko moral g. učitelj v KobaridJCer mu bolezen le činarji, kakor sploh vsi davkoplačevalci, kar pravljeni smo bili Vam plačata vse, kar bi zeh- ultranacrjonalistično stranko, ki si je postavLa ni polegla, je šel k občinskemu zdravn ku v teri rabimo to cesto, pa od.očno protestiramo tevaK. Ne, dali ste jo v najem za Skladišče! za cilj iztrebljenje slovanskega Življa, prebi- Kobaridu, da izve, kakšno boleztn da ima. proti tako nemarnemu vzdrževanju ceste, ka- Gospodie odborniki in vladarji «Hran brice in vajooega v me-jah Italije. Predlog slovenskih Toda Kobariški zdravnik ni mogel na n,era tera je getovo ena- najprometnejŠih, in ker posojilnice« odgovorite nam, zakaj nam niste apostolov «n>ove dobe* pa e bil tako zapeljiv, ' nič hudega i nevarnega najti. Mm lo da bo kar povzroča ravno ta promet, da se blagama že- J _ V J _ 1 • " 1 ____-_—-_ —___ — J—. n JmvIa ***** rotal * «-» n.l/ne objavi pravočasno. K obil- prefekta, odv. PisenrU-ja- Obmejni »politik nemu obisku vabijo priredi tel jice. lili 2 Zveza prosvetnih društev damacijo. Pred- pokrajini je prišla »Nova doba» pcp-Jtooma ral znani slučaj škratice, za svet. Toda glej satel.evi ruski in češki prl-jate-lji in občudova3- ni knjigi ugled Ista m stranke, se ni obotavljal tituli- sel naprej. • i cdločno proti sežiganju mrličev. Poleg tega je rati voditelje sLovensice fašistevrke strrnke in Čez nekaj dni pa le pojavi na njegovem Društvo sklenilo, da se Avcrčenkovo truplo — Iz Eilj. Tamburaiko in pevsko dru?tvo urednika «Nove dobe» Bandelli-ja in Peterne- stanovanju neki drngi tolminski zdravnik in v Fi'jali se tem potem naiprisrčriej;e za- li-ja z «amico», preskrbel jiira ;e sprejem pri pravi: «V občinskem uradu smo ugotovili, da hva!';uje vsem enim ki so S svojim požrtvo- 111 n istrskem predsedniku Mussolini-ju, imeno- imate Vi š&rlatico, ter smo odredili, da se * m/><*H da' L n^d'elkica val 5» j* ^ člana posvetovalne komisije v ob- r /aV.:*!m delom pripomogli, da je nedeljska ■ ... *ii ~ t d j - — me no poJ tirnih vprašanjih, katero je on urta- rati m kcniu^iacirati. Vam in vsem drugim je pi-re^tev tako krasno u spe, a Predvsem pVTvid.ms.kTprefekturi, in končno ju ja izbrd iz h še prepovedan, Le.fa spaka, si je ;e tem potom najskrene^e zahvaljuje za obdal z ^^^ sijmislil g. učitelj, lepa reč je to. Po enomesečni je ped spi>etnim vodstvom g. G. Oblaka med odmeri zaibaval poslušalce. Srčna hvala tudi vsem dobrotnikom, ki so društvu šli na roko. Prireditev je počastil s svojim obiskom slovenskega časopsja, se je «oNova doba» pre- spod e šefi svoje us užbencc, kljub nevarni in tudi naš pr\^i>o;itelj in državni pct^'anec krstila v «Ero novo» in je do same smrti pri- nrlezljivi bo ezni v sJuibo. Gosrodje ne izpre- g. dr. Wiifan ki je bil ob prihodu burno našala sliovenske uvodne članke z italij«aaskim vidno nevarnosti bolezni :n cikuženja, ampak pozdravljen, tkoda le da mu ni čas do- prevodom oziroma, in to bo bolj pravilno, ita- mis^o: teraj, vozr, dokler gre. puščaa, da bi se ve* žasa pomoiii med ^tC^^tV'a1^™ S v ^„Z^TS^t MSJS! nami. ___3_■__t_ __j.. __? —. ___v_____1.-___. . tarja. , ... , . in prdplrala vidamsko gonja proti slovenskim Ker je vsod velikega narvala. več kot p>- i20braževalnim društvom. Povrh vsega tega lovica udeležencev morala cdrti, ker ni sramotnega delovanja je igrala «Era nova* našla prostora v dvorani, javljamo tem vlogo ageata-provcika-iorja, ki se je skupno s ' škamdaloznrt stanie naše gla — «Krivcp«iseinni» v Eilj ah. V nedeljo dne 15. t. m. smo imeli priliko- cbčudovati požrtvovalno in neustrašno mladino iz Eilj. S svejimi vikromnimi močmi in pod vodstvom nadarjenega in marljivega umetnika g»CGp:da Cirila' Bratuž, režišerja- dramat. društva v Gorici; so podali «Knvoprišež-mka», tako da bi z nj'm bil lahko ponosen marsikateri večji oder. Kolik c r sccfier'ja, katera je prekaša Ta skr^ro rvise dosedanje scenerije na deželi, talco tudi efekti luči so mnogo pripomogli k tako sijajnemu uspehu. Posamezni igralci so drkaz dobro re^i!' svoje vlcge. I%ajlepše podana je bila najtežja vIo£at luivoprisežnlk Matija, Z gotovostjo izurjenega igralca nam je igralec pričaj al na oder tip skopuha in brezsrčne-ža, ki S3 ne straši niti umira svojega lastnega -sina, samo da cbvelja njegova. Tako diovršen kri/cpiisežrJk se pač telko nijde na naših ocrili. Vidi se, da se je dotični gosp-cd, ki mu je bi!a poverjena težka naloga tclmača tega značaja, jako pc-tiudJ, da jo častno reHi. In to je tudi dosegel. Nič ni zaosta-jal tudi. Kmetovec; je podal svojo »vlc^o jako dovršeno pa tam bi moral malo bo'j paziti na m izgovorjavo. Tudi ostale mefke vlo<*e s bile dokaj dobro zasedene kakor tudi mačene. Fran je tu pa lam govoril malo« prehitro, a vendar se je pozneje popravil in se stopnjema vzpenjal do vrhunca, kar terega je dosegel v zadnji sliki. Isto je bilo z Jurčkom, ki fa poznefe fnastopU! 'koit Jakob. Kot Jurček je i^ral tako, da boljle ni bilo mogoče, a kot Jakob je bil tak, da se je človeku zd-sl-ct, da ima v resnici pT©d seboj jetičnega človeka, ki ise bori s smrtjo. Tucii Abram je bil dober, le maLo pretiraval je izgovoijavo, posebno nos!janje. N:č mso zaostajala za fan4.i naša vrla dekleta. Posebno Marjana je bi!a dekaj do bra, le malo pre tiha in tu pa tsm tudi malo negotova, kar pa je last v?eh, ki ne na-sbopajo po^ostoma. Mrocgo hva^e zaduži Veron ka, ki se je vidnica potrudila reliti dano ji nalogo. Rešila jo je tako, kcit za»-fcteva igra. Samo malo več odločnosti bi morala imeti in maV* bolj menjati barvo glasu, posebno v orrh razburljivih scenah v šesti in sedmi sliki, pa tudi pozneje bi morala dati še več življenja v igro. To pa se bo gotovo zgodi! pri ponovitvi. Druge manjše vloge so bile jak:> dobro podane. Ženski zbor nam je odpel krasna pesmico, ki je segala glciboko v dušo vsakomur. Piljen.ska mladr'na je pokazala, česa je zmožna. Naprej po začrtani poti. Ne bo.jte ee truda in boja in pokadite nam spet kaj lepega. Velika zasluga za tako sijajni uspeh gre pač gospodu Braiužu. Pokazal je, kaj ■ prihednejega Silvestra, *e je uresničilo, že dalje pogkbijafi. Pač pa primerjajmo^ samo zmiotre dobra volja umetnika. Tu med mta- Prcc*nt> smo s« tcga" nadejali, zakaj «Nove ljubim razmeram na Ijtibo, drug sličen slučaj, dobe^> ni več. Sicer smo že davno vedela, da ki se je istočasno dogodil in kateri nam jasno se »Nova deba^ bori s smrtjo, poslednje čase kaže, kako daleč so nas razmere donesle, (kek-smo tudi slut X da je smrt že nastopila, ven- sne sigurnosti in zanesljivosti se nam nudi:o, dar }e iz previdaesti bilo potrebno poča>atf z po zaslugi nekaterih vplivnih -veljakov*, ki nekrologom, ker je bolnica prejemala iz Vidma so s svojim županovanjem in komisarjevanjem še vedno kake inekerje, Sci so ji podaljševale donesli bkgorov občnam, da človeka «šikar-^^ Sedaj pa, 'ko ne daja že latična» mrzlica prejema. . . ljen&kih znakov več od Neki potovalni učitelj, ime ne igra važne sebe, mcsiimo, da je docela opravičena naia vV>ge, pri poJicdelskem uradu za tolminski domneva, da te smrt že nastopila. j okraj, ie že več časa tožil svojemu šefu, da Po lašistovskem pohodu na Rim, v novem- iira čudno vročico, in še bolj čudne znrke po mora hršz, kjer Vi stanujete, nemudorna izoli- p ^koplje v Uki krsti, da jo bo mogoče pozneje odkopati in prepeHati v Rusijo. V Pragi je žaltovacje za pokojnim Averčen-kc-.m splošno. V kraLicem času je postal v Pragi zelo prilj-tb^ena oseba ra si je pridobil mn->go prijateljev. Soba v prajki obči bolnif- . , ,. • w w « . VVklUt av V 1-VVUU.IU. Oi|W|VH.f U. »JI .. g« ) — — w --------—---- O 1C L. kjer je ležal« bolni Averčenko, je postala r?egov trud, gosp. Cmlu Bratužu, reži erm pri vrem tem pa -]e po^tajt^ stališče sloven- bolezni, «ki ni nič posebnega,» in ko sem že nekaka kavrnia, v katero so zahajali vsi pi-dramaiične^a društva v Gorici, ki se ni ^ega £ašczma in -Nove dobe* od dne do-dne pcpolnoira zdarv me p£ p d kcnlumac de- satel'evi prijatelji, ki niso-mogli prestajati brez ustrašil slabega vremena, temveč je p n- bollj nevzdržno, kajti istočasno z mi.osćmi in nejn, in se je seveda protivi! taki čudni metodi ne zčrpnega humorja vedno dobro razpolože-hajaj tccno ob napovedanih dnevih redro cd-uliovan^i, 4ti so se sipaia na cJcvenski faš.- zdravljcn:a obč. zdravn i" škrlatice, pr demo zaključka, da so čudna roča pri upravn štvu Zensikega sveta, trst, cen-?ko deco itd. Ko je bil izdan in takoj nato raz- pota gospod-va. V enem slučaju kar \-es zavod lro- "j P°St 384 Savljen Pisenti-jev odick o dvojezičnosti zaprt, v drugem shičaju pa še pošiljajo go- Ječajih Z. d. u. in v upravništvu lista -Ed^nosU, - - - Za nenaročmee stane knjižnica L 4.50 in se dobi v knjigarni Stoka. 8 razvoja letalstva o povojni teti Želja dvigniti se v zrak In leteti skozi sinje višine je stara ka'leor človek sam. Poskusi to — Iz Ajdovščine. Pred meseci je že bilo v' željo udejstviti sa nam znan: že iz najstarejših tem cenj. lislu v nekem dopisu omenjeno čaocv. Praktične uspehe pa izkazuje šele se-še glavne ceste. Ceslna danje stoletje. Ni še preteklo 25 let, rdkar pcičnetočnr, ob 16. uri. V glavni vlogi T~o]e bilovkr£tk=h"potezah dWvane'tega Soli^5 tJg parTo'teilk h vozil na go vi drznosti. L. 1908. sta veljala še za rekord rostcpi g. Zavic, ki je pn premr^n igral Insta. Zategadelj ni nikako čudo, da se je s!o- obc slrani( ^fa vsi vozovi d^šli iz Trnov- razdalja 120 km in viš na 115 m (čitaj metrov!), svojo vlogo• z venkrm uspehom. Tudi vse vensko ljudstvo z gnjusom in zaničevanjem skega gozda morajo voz:ti do tehtnice 'ki ?u je dosegel WilbuT Wright. Toda že na-ostale vloge so dobro zasedene; uspeh je odvračalo od n*c«ga. Navzlic vsemu prit r. u ni ^^ trg m nsuzaj na kolodvor Razen sledn^ leta so prinesla nepričakovane uspehe, torej getov. naklada «No v« dobe» presega Stevia 1C-00 iz- teh pa moramo .upoštevati še vsa druga v o- L- 1909. je Blcriot zletel prvič črez Kanal niče Danes vsi v Trgovski dom. Med cdmoci kate':h m odiemalci so bih ced temi ^^^ leikih avtomobilov, Franci o in Anglijo v 45 m nu-tah, naskdajr igra mandolinistični orkester. . več^oma nasa županstva, gostiWani m 1 6 . I trgovci, kater m je bd list vsi >en, pa se ga n.so — «ScampoIo» v Gonci. V nedel';o, V-ali zavrniti, "ker bi kaj ta-kega znalo imeti 22. t m. gostuje pcid ckiiljem Dramatičnega pred časom usodne posledice za njihove kon-eruštva v Gorici «Čitalmca» iz Trsta, ki cesije. Večina iz njih je list s'cer sprejemala, vojaeke kolone, ker se nehaja v Vipavi sta'na lete je Chavez premagal penosne A'-pe u. vojaka airtilerijska garnizija, itd. Posledica 1- 1913. je preletel Gatros 8C0 km dol«'o pol vsega tega prometa je, da je postalo iz naše čtcz Sredozemsko morje in plavaj nepretr- glavne ceste pravo pravcato korito, po ka- g^ma celih osem ur po zračnih višinah. Pot terem se je par tednev va-Iilo na debelo kot nad'aljnega razvoja je bila ja^no začrtana in uprizori znamenita D. Nkcodemijevo tro- toda plačala ga ni nikoli. V očigled temu se je žosio i,kto. Domačni in tuci, vozniki nove zmage zagotovljene. Tec^aj pa }e »z- t • t P 1 * t * V/ jiom «^ «Ait/»5.I Mo/'nik ifmnln V« t a-i r t r> n r»_ , , - 1( « « «, . ' ■ . t t • f . * r\ v • . , * m pešci, vsi so zabavljali, klel: in se jezili nad brunn la svetovna vo na. Počivati so morare cestno upravo, toda zaman. Popravljanje ce- muze. Z neobičajno silo pa se je začera raz- ste je obstojalo Ie v tem, da so polirji postrgali virjati tehnika, v sponrh vojne :n vojn h svrh valove blata cd sred ne ceste na robu ped sicer, toda pod takšnimi pcijVvii. ds « jih ni dejanko «ScampoIo». — ^Scampolo*, ki Vdem naveličal večnih gmotn h žrtev za cb- trmmfina zadnje čase v nccnanu, v drami, staj V llst*' ui ie pevrh tega še mno^o ,, .. t'im ■ i yf>n Godova? ner---1itj— r---*—r naravnost disi na gostovanju v Postojni. — Dejanja v m.en{?a v Trbiža, na trgovino z vmom -a katrenLti temeljna -Scamprin* re« ni bo^ve kaj, a se ou- «Anmco* P^ent^j ^ ^ tako sramotno pustil - d udni , grava v tako živahnem razvoju, da človek M ^ l\P? tuhta nad izumom novega cc- < , . , K — • * ^ » . ' . ^enta, s Jcatertm bo betonrrai vzhodne cc-me^e F_ v takšnih okolščinah lepše mo^lo nego leta'stvo? Kar pa si ie le-rebra. — Končno se tastvo pridobilo v krvavih vojnih let h, j« gospodam iz goriške ped- skušalo s pridom uporabiti v mirni d'bi po prefekture vzndar zdelo nekoliko preveč in v^jni v korist ?n snačo človeštva. Temu pre-ne pride do sape. Pole* tega pa so v^i ^Ik^o^ ^t^T^S 60 .cdredili ^^ z gramozom, kar obratu in tej svrhi prhrerno se je glasil tudi tpi tako izklesani, kot jih more ustvariti Slovence. Z zatmom .Nove dobe. pa ie zašla %% ,C pa na, v™? ** d.° na?1! tna ^/nem vhodu pri zadrvi medna- i-----1 j----"i » « i _ 25 cm na debelo. Vse to v ve-taci nag-Iici, m rodm letalski razstavi v Parnu: Zmagovite ves v poštev priha;ajoči pokvarjeni del ceste kre';uti vojne in časa pripeljejo mir in srečo. (700 m) je bil naenkrat ta>ko nasut, da se je ! Kdo se ne spomhra še nevarnosti, s katero mogel vršiti ogromni cestni proir.«2t z na-jvečro je sledila javnost letalskim poisCtusom v prvem težavo. Cele dneve se je slišal neprestan vik letu po vojn'. Sledilo je dnevnim poročilcna in krak ter kletev voznikev in opažali smo o t.-*h poletih celo naše Vuds-tvo, ki je imek) mučne prizore z živino. Kol ko nepotrebnega teda-j druge težje In naj nexje pam' cestni valjar, in nesrečnem in romantičnem pdetu Avstralca g2 je poslala nekoliko, na sprehod skezi Aj- Hawkerja in o posrečenem in nič manj tež- dovščino. In sedaj, ali misK morda ta uprava, kem poletu Alcocka črez Atlantski ocem u da je cesta s tem v redu? Ni treba še le ome- Nove Fund and je do Ckfdena na Irskem, njatr, v* dobrih rokah. cvVnjeoo oa braniku svojih- svetih neodstop- Za predstavo vlada v Gorici veliko za- Ijivib pravic. nimanje. Začetek tečno ob 8. uri zvečer. — Zatem »Nove dbbe». Naše novoletno pro- — Iz Tolmina. Kakor je že javnosti znano, je bil na slov. učiteljišču v ravnoUar minulem _ ^ _ času pouk prekinjen za tri tedne in to radi rokovanje, da «Nova doba. ne dočaka več enega samega pojava škrlatice. Ne bomo na- dino, ki cel božji dan orje mater zemljo, jc na^el Ijrudi, ki jih je tako izvežbal v' kratki dobi, da je lahko ponosen na uspeh. K-dor je bil v Biljah pri predstavi, ta zna cen'ti delo mojstra. Delo bi.Ijenske mladine kakor tudi go-1 njeno kilavo živlgenj-e. spoda Pratuža je zml? ceniti tudi Inidstvo, | dni nLkaikih življenskih znakov več cd Neki potovalni ^učitelj, ime ne ki je dio zadnjega kotička napolnilo dvo^ cn ° J- — rano. • Brljenci, le tako naprej! a.- 1 —------ --------———i■ že davno prej. a ne tako, ampak temeljito, so bile prevehrte. Splošno je bilo tedaj mnenje, kajti po prvi burji in .prvem dežju bomo ob da leta!o ni še zrelo za tako dolge in nevarne taxem cestnem prometu tam kjer prej. — Ob poti, pač pa da mu je zagotovljen delokrog oosipanm ceste sm-o opazili, zakai se ^ cledo prijazno gledala s svojimi drobnimi črnimi očmi in oa bolezni. Žalostno je gledal mlado ženo in ji po- lizala roko ložil roko na glavo. r^ u.x . . - Ne jubiS ™ za to ker t, človde prinese nesreča Ko pa je fe tako, tedaj je da,eni I***' a iCat,f.r<^u s^ra me treba upati, da se vse na bolje obrne. Tvoje poko- Z^č ™ soyTazl'P! bl & Pozablh ah solen je, zaradi katerega te prezira, ni morda tako vraziti m mače vati sebe! ^ T . , . .. . . , , temno, kakor on misli. Sploh pa se bo sčasoma mar- V?0 }e °7?t , Ponoci' ko se ie Pavcl Borisovič i a čudni človek, izčrpamh živcev, ki so ga prega- sikaj razjasnilo Jaz ne molčim morda iz spoštovanja v™1 tdcmov- Oblekel je spalno suknjo in šel v cb-d- njaJe prucazm in strahovi ki se je izogibal cerkva in do njegovega strica in do njegove dedščine ampak mco« k'er ie okusna večerja. Z užitkom je praznih sob, ki se je bal žensk in ljubezni, iščoč iz povsem drugač.Jh vzrokov, o katerih ti ne morem P°iedel kos paštete in izpil kozarec bordojskega vina, nekaj njemu samemu neznanega, in strašeč se neznane zdaj govoriti Samo eno ti rečem _ ne žaluj moj odPustlJ lakaja in šel v spalnico. Ni se pa vlegel v nemeze, je pozval moč svojih čarov, dasiravno je bil bedni otrok. Ti si mlada vse življenje je še'pred P^teljo, ampak se je raztegnil po mehkem divanu, skop z njimi, loda ta-a-at so bui njegovi časi brez teboj in še učakaš srečo. V nekaj dneh odpotujeva, Pnž6al električno svetilko in razvezal sveženj knjig, moči, zakaj ženska, fa jo >e tako hudo užalil, se je a v novem bivališču in na svežem zraku se potolažiš. ki ^ >c P«nesel s seboj. čutila zadeta v srce. VkJjub svoji brezumni ljubezni Dina se je vrgla očetu okoli vratu in si očitno Bil je zopet miren in povrnilo se mu je čuvstvo se je Uma obrnila od moza, stekla iz sobe in se prizadevala, da bi se umirila zadovoljstva, ki ga je navadno občutil v svojem pri- zaf> xt is . !UCenJ, v ST0*? spalnico. — Hvala za dobro besedo* papa. Prav imaš: jaznem in mirnem stanovanju. Njegovo stanovanje je Neka, trenotkov ,e baron postal, očitno prese- življenje je še dolgo, in če bi le uspela izruti iz srca bilo resnično vzor finega okusa in umerjenega raz- nečen, potem pa se je nasmejal in odšel. to poniževalno ljubezen, bt bila zopet srečna. košja; vsaka reč, celo malenkosti, vse je bilo drago- MismJ je služkinji novec ▼ roko in naglo stopal Starec jo je poljubil. ceno in elegantno. 'STrc^01, da 1aVtmoblIV . , , , . — Hoteti sc Pravi imeti- »Ponml si to. Sedaj pa Najprej je začel listati knjigo •Bitja preteklosti,. Dina te skrita za zaveso gledala barona, ki je iel lezi, moraš se odpočiti, pa tudi jaz moram spati! Že sam uvod ga je zelo zanimalT Toda ti nazori «o »e kaj kmalu iskazali za aetrtcmeljene. Proti njim »o govorili nadaljni «pchi. Navesti hočem iz velikega števila le največji: Od 8. do 11. oktobra 1919. je zletei Mey-aard iz New-Yorka v skoro ravni črti črez v«o Sev. Ameriko do San Francisca. Skoro istočasno je Poulet za p ust ii Pariz in srečno f'ristai v domov.ni riža. v Rangoonu v Zadnji ndiji. V naslednjem tetu so veljali poleti črnemu kontinentu, Afriki. Vuillemin je zletei v Parizu, uspešno preletel Saharsko puščavo in se spustil na tla v Dakaru ob zapadni afri-5ki obali. V-an Ryneveld pa jc zmagal na dolgi poti iz Londona črez ICairo na Daj'juznej&i konec Afrike. Ferrari je v tem času dosegel na svojem potelu iz Rima, Peking in Tokio, Street pa iz New-Yonka skrajno to^ko na Aljaski. L. 1923. je Hinton zletei v New-Yorku in končno pristal v Ro de Janeiro, ter tako Pritegnil v omrežje let2l tudi Južno Ameriko. Istočasno se je posrečil polet po sredini Azrje iz Moskve črez Baku v Taškeirt in nazaj v Mosk%o. V času od 18. marca do 28. septembra 1924. pa sta Sm:th in Neisan prvič preletela zemeljsko oblo od Los Angelos na za- Eadni obali Severne Amerike črez New-York, ond-n. Rer.'in. Dunaj, Budimpešto, Carigrad,' Ka ku o, Rangcon. Sangaj, Peking, Tokio^Ku-r;lske otoke, Aljasko in San Francisco nazaj v Los Angel os. Omenit- hočem le še Locatellija in iregov polet iz P se do> Groenlmdije, že radi palitič-nega ozad'a, kr ga je iirel, in radi odmeva v italijanskem javnem življenju. Seveda tudi zrakoplovi .niso v tem času .počivali. Opozoriti hočem čitatelje sairo na posrečeno vožnjo zapel novčar cZ. R. 3» iz Friedr>hsha!n? črez Azovske otoke v Lack-hursi pri New-YorJ:u. Že iz nav.denih podatkov je razvidno, da je letalo na lepše dokazalo s vej o uporabnost in naravno- je, da tudi praktična uporaba ni izostala. Tem bnij naravo v čant, v katerem živ mo, kjer velja več kakor nekdaj prej izrek, da je črs zlato. Kakor vse kaže., je vsaj za sedaj letalo no uporabi bo!; sorodno ladji nego a vrt crno bi hi. Avt oirobi) jo prometna sredstvo p-ed nea in služi izborno tudi turiziru. Letalo oa je kakor narrcMiieno predvsem celoti :n ns po-cd-ncu. Za turizem morda ni Še prišel pravi čas. a ii ni letak) za to še dovolj prikladno. Tem večja pa je niegova uporaba kot redno prometno sreJs-tvo med največjimi središči na zemeV/.ci obli. Odveč bi bilo navala-ti vse je moral ostati daleč od domovine. Nekoč je prišel dc* mesta Makao na Kitajskem. Tam so ga potem zaprli na ladjo, ker đa se je ba;e polastil nekega denarja, ki je bU namenjen sirotam. Peljati so ga imeli v mesto Goa (portugalsko Indija). Toda ladja, na kateri se je vozil Camoens s svojimi tožniki, se je ponesrečila ob izlivu reke Mekong (Zadnja Indija). To je tisti znameniti brodolom, v katerem je Camicens rešil samo golo življenje. Z zobmi pa je držal rokopis svojega najznamenitejšega dela «Luziadi». Njegove tožnike kakor tudi vse dokazilne listine o njeger/em dozdevnem zločinu je požrlo morje. Ker pa je po tisti poti vozila samo ena ladja vsako leto, je moral Camoens počakati leto dni, da je prišel zopet v Goo, tam pa je mora! čakati, da so šli po druge listine v Makao, Tako so pretekla nadaljnja tri leta. Končno se je izkazala njegova ne dužnost. V teh ietih je živel pesnik v velikem pomanjkanju. Bogati prijatelji so mu pomagali kaker večkrat v njegovem burnem in nerednem žii .'J jen;u. Končno je prišel čas, ko se je Camoens nameraval v domovino. Njegov epos Tuzlaci!» je bil skoraj dovršen in piipravljen za tisk. Tedaj pa ni imel denarja, da bi toVko mleka, kotifaor poleti ob pokiadanju tekne krme. Pripravljan* Mrfje. Za xrmsJu> peeo je treba zemljo globoko preorati, (najbo^e jeseni), da *e korenje lahko razvaja in sprejema redtlne snovi iz spodnjih plasti zemlje. Z globokim oranjem se tudi nabere v spodnj.h pla®teh dovoli vlage, katero rabi rastlina posebno poleti. Gnojen;«. Krmska pesa potrebuje hranil, za to ji mo»-ramo dobro gnojiti, v prvi vnti a hlevnim gnojem. Razen s hlevnim gnojem je potrebno tudi gnojenje z umetnimi gnojTi. Ker ima pesa mnogo sladkorja, potrebuj« zato mnogo kalija, katerega ji moramo dalsi potom kalijeve soli. Razen kalifa pa potrebuje tudi dušika in fes-forove kisline. Dušvk ji dodamo s čilskim so'i-trerm, fosforovo kislino pa s superfostaiom. Na 1 kat. orali (1ĆC0 kvadir. klftr.) je treba dodati 150 do 200 kg kalijeve soli, ICO—150 kg - čilskega soiitra v dveh aJi treh obrokih .in 200 kg superfosfata. Ako guojimo tudi z umetnimi gnojili, se drži pesa dal) časa in ni tako -podvržena gnitju. Setev- Na/bolj poznana vrsta krnvske pese ie rdeča dolga pesa Manut, ki nam da;e ve"I>k pridelek in deseže včasih samo 1 koren tudi do 15 kg teže. Po tem imamo Tismeno Eckendorf. ki raste nad zemljo in nam daje tudi cbi-kn TRGOVSKI pomočnik za prodajalno raznovrstnega blaga, ii se razume po možnosti v rezanju usnja, neoženjen, se sprejme. Hrana, prenočišče, pranje perila pri družini. Plača pa dogovoru. Naslov pri upravništvu. 370 GLASOVIR ali pianino kupim. Ponudbe, z na« vedbo znamke in cene na mlekarno v via Carlo Ghega 4, Trst. 380 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soprega, mati, teta Ana Huha roj. Bizjak po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti, preminula. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 1. uri popoldne, iz hiše žalosti v II. Bistrici, na žuono pokopališče v Trnorvem. IL. BISTRICA, 19. marca 1925. Karol Muha, soprog. Karo!, Ludvik, Franc, sinovi Antonija, Anica, hčerki, žalujoči brat in družina. POZOR! Kupujem cunje od 0.90 do L 1.30 kg vrv, trhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavnik. 361 ZAHVALA. Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v tako lepem številu spremili na zadnji poti našega nepozabnega 247 TRST, 18. marca 1925. Družina Ss&Sfga« plačal prevoznino. Vendar se ga je usmi- j P^e-lek. Sejemo peso n&vadno koncem marca lil kapitan redne letne ladje ki ga je vzel' a?1 za_črelkam aprila, Gco se začne zemlja segre-kot gosta na krov. Med potjo pa je pesnik -^^-J topiern vremenu semehitro vz.klfe in težko zbolel in se moral izkrcati. Šele na S€ bo1jSc "zviva, N^.bolje x> ;e sept, o'ednje' leto, jo m=£el nadijevati poto-J^^3- će se ni>o našli zopet darežljivi prijaterji, ki so ga oblekli in mu pla,-čali prevoznino, bi ne bil mogel še domav. Po tolikih letih silnega hrepenenja po v vrst« 40—50 cm razdaiie in največ 2—3 cm gkboko. Na 1 :"cat. oral posefemo 16—20 'kg semena. Okopavanje. Peso je treba večkrat okopati, eta se s tem ^ t ____^ zviša množilna sladkorja v njej. Prvi krat se domovini /je priiel domov. L. 1572. je iidal; okoplje, ko se pokaže vsa iz zemlje. Kmalu «Luziade» in je prejemal malo državno | nato 'treba okopati drugič in tretjič, podporo. Umrl je v bolnišnici v Li aboni i Ko z?fne \isi rumeneti, t j. koncem meseca !. 15S0. za časa neke nalezljive b dežni yptcmbr,a tv ^ačetku oktobra zaične pesa ki je tedaj tam razsajala. Ta -ko je končal Takrat « >•«« i 'i U i i s d Globoko gtnjeui po Izrednih dokazih prijateljstva in sočustvovanja ob priliki nenadne izgube naše nadvse ljubljene Izrekamo vsem onim plemenitim oseb?m. ki so jo sramili k večnerrtr počitku, rfl nsrj; !;-katerikoli n^čin izkazali sočutje v urah žalosti, osob to čast. duhovščini, posebno č;-.<>\ dr. Ulcmarju in ča t j?, župniku Sokiiču, gosp d d. t. ravnatelju vit. Atiliju Morsani, :;ćit zboiu in š>-i^r]e;n 5kcdenj-:ke Šole. .Učit dr. za Trst in ok iico*. g ravnatelju Ur. s tin jo in g. ravnatelju zemije*njižnega urada, pevskemu zboru .Velesila" 7.A ganljivo petje, dru-ž ni g dr. Dioniza Godina za blago lotno prepust te^ druž'nskc grobnice. d>lje \seni darovateljem vencev in šopkov kakor tudi darovateljem prispevkov v d btodelue namene, svojo najsrčnejšo zaliva o. V»em in vsakemu Bog piačaj! (2-iS) Družini Godirsa-SafiCin svoje nemirno življenje, ki pa je bilo bogato na izkušnjah, največji portugalski pesnik. m o. N kakor se pa ne sttc liste odrezati. Spravi se jo v k5etf al; pa z;veže zunaj na kupe v ob iki piramide, pokrtfe s suho zemljo in nato s slamo. Pridelek pese znaša olooft 200—400 meter- Med njegovimi deli je treba omeniti dramo «Seienkos», ki jo je spisal v sv^fjih skih stotov na 1 katastralai oral. m!ad'ih letih o priliki neke di.crne prroke. Vsebina je ta-le: Edini sin kralja Selen D£3QVa Rečno, po večini dnevne zveze, so: Pariz, Bruxe 'es— Amsterdam; Pariz - Londcn; Pariz - Stras.sbuTg, Praga -Varšava (us'lan tvr-ena sztt.o v zimskih mesecih); Pra-ča - Dunaj -Budimpešta - Be&grad - Carigrad i~i črez Bojipor v novo prcstol:co turške vlade Angoro; Ro-tterdam - Amsterdam - Hamburg -Kopenliagm; Gdansko - Varšava; Lvov - Vrar-ša va; \raršava - Krakov; Kcenigsbcr^ - Me-mel - RVa - Reval - He^ingfors - Lenin^red; Beri in - Koenigsberg - Kovno - Strolensk -Moskva - Nižnji NovtTorcd. S središči izven Evrope: Moskva - Haikov - Rctstov - Batum -Tiflis; in razne zve?« rred Francijo :n šoaniio ter m-esti v Afriki. Redna zveza, je tudi preko Se Fr re»5e svoji žcoii an jo ctdstopi sinu. Da>sir ravno je snov drame vzeta iz .starega velca, vendar je že v tej drami mnogo takega, kar spominja na nesrečna pesnikovo ljubezen do omenjene Katarine. Nje£jo»v»ot največje delo pa je epos: «Os Lu;siadas» (Luziadi). zloženo v des&Iih Za vdovo škerjatvec iz Bazovice N. N. L 5, Marc 5.—. Denar hrani upravništvo. Gosp. Olenik Josip iz Mačkoij« je zbral o priJi** dneva za «Našo deco» L 60. Darovali so: Olenik Josip, Peter Parovel, Smotlak LovTe, Stefančlč Peter, Veljak Avgust, Rcpič Andrej, Jamšek Rok, Tul Ivan, Tui Ana po L 5; J^mšeik Olga, StelančI-č J. po L 3; Olenik Aio(zi;a, irlego Marija, SmoLlak Josip, Smotlak Jos. Oreh 1 Ziafo, srebro, kron s, I 2 pSatisi, zobovje 66 ^ kupujp _ ----------- " -g S! uren po L 2; Prašeij Marija L 1; skupaj i r - . . . .. L 60. — Vsem ceni. darovalcem kakor nabi- sp^evih. V njam opisuje junaške čine'ralcu ;skrena hvala s prošnjo naj se tudi v svojih rojakov. Glavna. osebnost je bodoče o vsaka priliki spomnijo naših malčkov. slavni Vasco da Gama, o katerem pravijo, da je umrl tisti dan, ko se ]z Ca-«Luziadi» pomeni Portu- moens rodil. — O priliki dneva za »Našo deoo» je nabra: g. Simon č Henrik iz Barkovelj L 135. Darovali sZIateSflLeERT POUSf r? Trsi, Via tfa sini 45 e? ALOJZIJ PO V H Piazza Oarihaldi 2, Telefon 3-23 !. uaustr. Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke II bi rozrrah v teh letih, razvidimo najlepfie iz podatkov za veliko letalsko postrjo: Le Bour^et v Parizu L. K20. je bil p-omet še mors^e s[\e prićarale iz morja in sam se doo>'a neznaten. Najedo e hrto je bil neko- či boj?:njo Tetis. Tako je Camcens kko boli živahen. Za mesece junij, jiA,. avgust, J pov4dignil svo^e rc^ke v go- ko ;e promet natveč l Inkazu-;« sle tist ka za ; -"S1" ^ . s. i j • r> * ^ i : l.-to 5300 potnikov rn 167 000 k? p-t- ! spodovalce morja, kar so tedaj Portugalci bre -Ivorm koristno in potrebno prom»5tno d 'vo. Kako pa je Taiiko to postalct, o tem drugič. L. Č. Imz do Ca^oeTis (Ob štiristoletnici njegovega rojstva). Naš nesmrtni pesnik France Prešeren nam v «Glosi» med epevci, ki jim sreča omenja tudi pesnika (pisarja) Luzi-jade. Ta «pisar» je portugalski pesnik 6velovnega slovesa in pomena Luiz de Camoens fizgovarjaj: Kamojn?i). Lelcts obhajajo Portugalci štiristoletnico rcjs.va svojega največjega pesnika. V sledečih vrstah se bomo mogli prepričati, da je tudi Camoens med on rni pevci, ki jini sreča laiže, kaker pravi Prešeren. Camoens se je rodil 1. 1525. Iz njegove mladosti imamo malo zanesljivih podatkov, gotovo je. da je posečal vseučilišče v Coimbri, ki je bile; bržkone tudi njegrva ožja domovina. Rektor vseučilišča je bil tedaj n^ki njegov stric. Camoens je bil plemiškega rodu, toda ubog. Bil je v da'j-njem -sorodstvu z družino znamenile^a Vascc-t da Gama, ki je prvi objadral Afriko ter priHel po morju v Indijo. Camoens, ki je bil ubog, si je moral v tist h časih služiti kruh s poučevanjem v od' čriii plemiških rodbinah. Že v mladih letih je začel pesniti in ljubezen d^ izvo-ljenke je podžigala njegovot poetično dušo. Eila je to neka dvorna dama Catarina de Atyde, ki mu je vračala ljubezen. Toda njen oče se je protivil tej zvezi, ker je izbrai hčerki odličnejšega ženina Ca-mesens pa ni bil človek, ki bi se dal ta:ko kmalu odgnati, zato je prišks na dvoru do spor 'v, katerih žrtev je postal Camo^n>. Moral je zapustiti Lisabono in oditi k vojakem. leti je bil Camoens v Afrki, kjer v ne-kera beju izgubil en-? ck■>. Stra?n » je trpel, ker je bil daleč od sveje izvoljenke. Iz tega časa izvirajo- n?katere krasne pesmi, v katerih opeva Catariio ^alci. Comoen-s pa je v tej knjigi napisal so: Kristjan Simonič JL 10, Ivan Martelanc, Marija Sumonič, Martelanc, mcenc, Vitlane Veko- . _____ r_______^____ Ljudmila 4; ke. Glavni junak Vaoco da Gama se med Karel" PeHot, šfetan Pertot,° Bernard Vovk potj^ izkrca na nekem otoku, ki scu ga j p;> l 3; ČoJc Alojz, Vodopivec Ar. on, Guštin Franc, Špangher Ivan, Pertot Karel, Ccrgolj Albert, Ivan PeTtot, Janko Pogorele, Le pel Ivan, Pertot Karel, Jakob Briščik, Vodo-pivec Viiktor, Mirko Cd k, Angel Škerl, Svetko Martelanc, Adolf Mi'anlč po L 2; Slmcnič Kcnri^, p Rakar, Franc Pertot. Per-Martelanc, Ana Pertot, An- j _________________i Brus po L 1; skupaj L 135; vsem C8n'enim darovalcem, kakor nabiratelju srčna hva:al _ Potom g. Sirk Bogomila tz Sv. Križa pri Trstu je «Šo!sko društvo* prejelo 78 lir nabranih o pri'iki dneva za «Našo deco». Darovali so: Vesela družba pri Županovih L 27; oni, ki jih je držal L 23; Igralci priigrali L 3; Sirk -Marica, Sedmak Dominik, Sedmak h^r:-stjan. Angel Tence, Ladko Sir«, Sedmak Marij po L 2; Sedmak Ivrn L 5; S rk Franica, Košu' a Domin k. Kralj Josip, Cotič Ferdo, pravico nico, kar daje «Luziadi» tudi etiono vred-ndst. •^r je Camoens spesnil dbilo krasnih liričnih, pesmi. Po pravici ga prištevajo k največjim lirikom vseh časorv. Posebna vrednost imajo njegove elegij' in -de. v katerih odsevajo tedanji zgodovinski dogodku S tem, da Piešeren tudi njega omon:a med slavne nesrečne pesnike, je pač si* j Bogateč Josip po L 1; Igrale: L 1.60, 2k>rko jajno podprl moto Gbse. Vsi stihi mota;j^ov3Č j 4q. skupaj L 78. — Nabiralcu kakor darovalcem srčna hvalat __ To in ono _ Otrrk • tKsmi rokami. Pri Miljevcih v Hercegovini je neka kmetica rodila dete s tremi rokami. Tretja roka je na plečih. Pcr~d je b'2 težak in je žena na porodu umrla. Dete je slabo razvito in najbrže ne bo ostalo pn življenju. ___ »veljajo v polni meri tudi za Camoenca. S'ep jef kder se s pet'em ukvarjaj Kranjec mej mu osle kaže, Pevcu vedno sreča laze. On živi vmrje brez dnarja. Gospodarstvo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Rafiineria št 7« ima v zalogi: Semena: zelle zgodnje in pezno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena hlckcn-dorf, cvetoči karlijol, snežna kepa, splnačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgi-sto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme saiatine, solate, rad.ča, čebulček, so.a.no peso, krmsio peso, korenje ter druga vrtna ,n cvetlična semena. Trave: laško Ijuiko, irsneosko pahovko, mačji rep in travniško banioo. Detelje: inkarnatno domtčo in lucemo. Vsa semena so preizkušma in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tud glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: superEosiat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soiiter. Eisulin, zdravilo za na spolovilih oboleio govejo živino. Univerzajtu plugi it. 7 in 8 «Sack». Krompir za seme, zgodnji amerikanski in «Ida». Sadna drevesca, breskve, hruške, jabolka itd. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno — imajo v razprodaji: v RODIKU naš zastopnik g. Ivan Ceh, v SEŽANI Karol«* Cof jeziček. — UNIVERZALNI PLUGI znamke «Sack» in roti svoje prijatelje, naj ga oo/obode i ?• ^ 8 *> ^O^iJL Naročnike vabimo, da jih pregnanstva. Kc sc je \xnil v domovino, ni dosegel, kar je u al. Na dvcT ni smel, tudi se je po nerodnosti zapletel v neki prepir na ulici, tek'-m katerega je bal ranjen neki dvoi nik. Camoensa sa vrgli v ječo in šele po več mesecih so ga, i^pustl!i, toda moral sc je .-r^vezati, da bo služil pet let kot vojak .v Indiji. Names'O net let pa jih je Camoens preživel v Indiji petnajst. V dvignejo. Tržaška kmetifcka družba t Trsta ulica Raffineria št. 7. Krmska pesa. PrMeJiovanje krmske pese je pri nas precej razširjeno in za naše kraje veHke važnosti. Krmska pesa ima v sebi nmogo slzdkorja in drugih prebavljivih snovi, zato d&ie na5i živini izvrslno hrano. Razen tega t>a ie n'en orideVk Borzn3 porožsia, PEV'ZE Amsterdam od 975.— do 9S0— Bol tfj* od 1»! do 12.. ; Pariz 127 SO do 12^.-5 I ondon od 117 Ko do 117.50 ; New York od 24 do J4.«««; Španija oi 34^.— do 3 »0. J Svira o l 173. — do 476.— ; Atene od 36— do 3^—; Berln do — do 590—; BukareSt od 11.7S do 12.'o; Pr»cra od 7 >.75 do 73. >5 s od 0.'«3 ; <** 6 VALUTAAvstrijske krone od 0034A do 003">0 dinaru od 5». do : 9 5 : dolarji od 24.40 do 24..»o novci po 2o frankov od »6.- do »8.— Jter lingod 11T.J0 do 117.40. beueč jske obvestdes 80.—. _ Mali oglasi VAJENEC za trgovino jest v in, se sprejme. Corso Oaribaldi 2. ^^ SLUŽKINJA 18—20 let staaa, z dežele, pridna n poštena, z znanjem sJoverokega in nemškega jezika ter 'aitko ravno likvidacijo vojne odškodnine obrnite se na naslov STOLFA« Via XXX ottobra 19. buHet. 385 Redne in neredne preiskave. Terjatev za katerikoli naslov pri avstro- grških oblastvih. Specijalizirana pisarna: Ras« Fran?esco Simor*Q Trst, Via Cesare Battis i Št. 11, telefon 34-70 Got ica: Piazza Cavour št 7. Pravni zastopnik : Avv. Franco I errero, Trst. Via Mazzini št 12, tel. 36-29. (234^ rrM ■ r TriK-tii ■ ■ m- iT nn -ff Tin i a t tttti b a r-n ^ ^»rv«. _ _____H I JAKOB SOLIGOJ | urar in z?aSar Gorica, Via Cnrduccc! 13 « priporoča svojo veliko n za ogo najbrl ših Švicar- y skih ur vseh vrst in zlat h U in srebrnih izdelkov. ^ Vso po zmernih «nah issrnsib^mstksa bs&sssi Vprašajte povsod • 91 • _ SflillUIf! Tefeistrcvai'a Zidrujji z omejeni n po oit a uraduje v svoji lastni iiišt ulica Torrebianca I. nadst. Spretema n«'»vadne hranilne vlo^e na knjižice, vlo«e na tekoči račun in vlo^e za Čekovni promet, ter jih obrestuje pa 4% večje in stalne v!oge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekočI tečm In j:h cbrestuje po dogcio'u. Davek oi v:os plača zsvod s:rn. Daje posojila na vknjižbe, menice, zv siave in Oiebne kiedite. — Obrestna mera po dogovoru. «3 razpolagp vernjstne celice (ssfe) Crcfine ure za sir&nke oi 81/, i: 13 In od 16 do 13 Ot> nedeljah je urad zaprt Štev. telcf. 25 - 67. t* Itolstarcjši slov. dsncrnl 2ui'oj Predno kaj nakupita, obiščite Veliko skSadii ts tvrdka Via Reftftorl št. 1 — Via Halcantan SK. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. GBOlfAHMl SFE^IA Trst, Via S. Francesco d' 6 Zaloga in izdelovalnica majoličnih in železnih peči in Štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in plošč in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. 5S RIJEČKA PUCU Piazza Dante FIUME (RIJEKA) Piazza Dante Glavnica: Lit. 10,500-000 potpuno uplaćenih. Prima Štedne uloSke uz najpovoljnije uvjete. Podjeljuje zajmove na vrednosne papire te sa uopće bavi svim bankovnim I štedionižnim poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -Inierurb. 797 1 rn^m dm* ■ « jari ir 'tflj^r«« —--- [ i