Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III.- Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na .naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu', za uredništvo odgovoren Silvester PertoL — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 24.
Tekoči poštni račun..— Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 23
V Trsta, dne 10. augusta 1923.
Leto IV.
GOSPODU PREFEKTU *
* #' '• •
Pred kratkim smo čitali v listih poročilo šolskega nadzornika Rubbije o razmerah osnovne šole v goriškem okraju. Daši vidimo tudi sami; kako je s šolstvom v tem okraju, vendar nas poročilo prijetna iznenadja, ker kaže, da se je šolska oblast trudila dvigniti šolstvo na ono stopnjo, na kateri je bilo že pred vojno, kar ni malo, če se pomisli na razdejanje, ki ga je svetovna vojna prinesla posebno vasem goriškega okraja. V pouku samem so se izvršile najvažnejše spremembe z uvedbo italijanščine in zemljepis j a in zgodovine Italije. Pri prvem pouku je slovensko učiteljstvo — tako priznava nadz. Rubbia — po svojih močeh podpiralo posebne učitelje za ital. jezik, «Risorgimento» pa je poučevalo^samo z zelo dobrimi uspehi. Z eno besedo: učiteljstvo je vršilo svojo dolžnost in se je tudi moralno-po-litičnc tako zadržalo, da ni bilo treba proti njemu uporabljati nikakih strogih mer ter da se je v preteklem šolskem letu le proti enemu izmed 208 učiteljev in učiteljic vršila disciplinama preiskava. Pri tem je treba pomisliti, da je bilo minulo šolsko leto politično dovolj' viharno, ker je prevzel vlado fašizem, ki je izvedel vrsto raznih sprememb tudi v osnovnem šolstvu.
Spričo teh urejenih razmer — vidi se vpliv mesta in širjih, modernejših kriterijev — smo imeli v okraju, ki na goriškega meji, v sežanskem okraju naravnost infernalne odnošaje na šolskem polju v preteklem letu. Nismo vajeni ne jadikovati ne pritoževati se, če se godijo stvari, ki se zde neverjetne, a so žalibog resnične, ker smo prevečkrat doživeli, da je osrednja oblast vse odobrila, kar so proti učiteljstvu ukrenili podrejeni organi, če je bilo v šolsko-političnem oziru še tako zgrešeno in nesmiselno. Vemo dobro, da je tu birokratizem, ki sedi na mehkem, pozna akte (včasih tudi ne) in rešuje stvari mašinelno, ne da bi se dalje menil, ali so živi ljudje ali mrtva materija za njegovimi skladnicami papirja. Zato bi tudi danes, ko čujemo, vajeni naravnost nemogočnih stvari, nenavadno poroči1 o nadzornika Rubbije, stoično molčali, prepričani, da vsaka naša, pa še tako mirna in nestrastna beseda razmer ne izboljša, ampak jih morda še poslabša, če ne bi prav te dni padel v postojnskem okraju nepričakovan udarec, ki ni nič drugega kot nov člen v verigi usodnih dejanj proti nekaterim srečnim učiteljem, in ki še dalje trže razbolelo rano na našem telesu.
Ta udarec je premeščenje učitelja Janka Furlana iz Nadanjega sela pri Št. Petru v Studeno pri Postojni. Premeščenje se je izvršilo za nadzornikovim hrbtom in je delo viteza Guglielma, ki je nenadno odslovljen iz Postojne ter se je hotel še poslednjič, v imenu države, ki mu je poverila zastopati državne interese, maščevati nad učiteljem, ki ga je lani kot podprefekt v Sežani, izgnal iz sežanskega okraja.
Kako je prišlo do tega in kake usodne posledice je imelo, je historiat zase in ga moramo končno podati vsaj v glavnih obrisih javnosti. Postal je namreč košček politične zgodovine, značilen košček, ki bo ostal kot zrcalo razmer, v katerih smo živeli in o katerih tudi danes menda še ni mogoče pisati vseh podrobnosti.
Preganjanje tov. Furlana in temu sledeča «ir-rendentistična* afera učiteljev na Krasu ni v svojih zadnjih vzrokih politična, ampak zasebno-afaristična zadeva. Je nekak julij skokrajinski pendant «Gospodina Franje* ter ima svoj začetek v pozidavariju porušenih vasi' v nabre-žinski okolici. Podjetniki so skušali izkoristiti položaj ter so začeli z delom. Naravno, da se je razvila pri tem konkurenca in da so bili ljudje o solidnosti različnih podjetij različnega mnenja.
Vas Šempolaj je oddala večino svojega dela stavbeni zadrugi C. E. R. G. in to je bil menda vzrok, da je prišel nekega dne zastopnik druge stavbene zadruge k tov. Furlanu, učitelju in občinskemu tajniku v imenovani vasi ter ga izrazito posvaril, naj ne nastopa proti podjetju, ki se je čutilo v Šempclaju zelo prikrajšano. Stvar se je nekako poravnala, toda v noči od 12.-13. julija 1922 je bil izvršen ekrazitni atentat na stanovanje rodbine našega tovariša. Čudežnim potom so ostali prizadeti nepoškodovani. Ni jim pa kazalo ostati v Šempolaju, zato je tovariš prosil, naj bi ga okr. šolski svet preložil v ŠtanjeL To prošnjo je podprefekt vitez Guglielmo zavrnil in namignil prosilcu, naj gre iz okraja. Zanimal se je tudi za mnenje tov. Furlana, kdo bi bil neki povzročil atentat, in tovariš mu je namignil, koga sumi. Vzlic sumnji se krivci niso našli.
O dogodkih so časniki poročali in pisali, da vitez Guglielmo preganja učitelja Furlana. ne kot zastopnik vlade, ampak kot zasebno prizadeti mož. Vsa nabrežinska okolica je bila namreč prepričana, da je uradnik kolikortoliko v zvezi z nekim stavbenim podjetjem, govorili so za to različni znaki.
Tu je stopilo na pozorišče sežansko učiteljsko društvo: junaški Hreščak je kot predsednik društva in zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu povedal nadzorniku Vaselliju, da je.Jo^. povščina, kar počenjajo s Furlanom in da k temu učiteljstvo ne bo molčalo. V očeh vit. Guglielma je takoj postal odgovoren za vse, kar so pisali, o njem časniki in kar ga je tako razburilo, da je poslal v liste popravek. Hotel je premestiti Hreščaka v Štanjel, kar se mu pa v okr. šol. svetu ni posrečilo, vendar pa je odstranil z m§-sta voditelja sežanske ljudske šole tov. Pahorja, ker ga je smatral kot odbornika učit. društva za eno s Hreščakom. Učitelj Furlan je medtem dobil obljubo za mesto v postojnskem okraju. Obljuba pa se je kmalu preklicala, gotovo radi spletk, in le izredni svoji odločnosti se je imel imenovani zahvaliti, da so ga naposled vendar nastavili v Nadanjem selu.
Daši so nam gotove stvari skrite, vendar ni neverjetno, da je vit. Guglielmo, predno je odšel iz Sežane v Postojno, poskrbel, da ostane za njegovega naslednika učiteljsko društvo irj učiteljstvo sežanskega okraja zaznamovano kot silno nevarno državi, (ker ni molčalo spričo njegovih, državi škodljivih dejanj) in da se je o priliki «po-bcda na Rim» napravil lov in zlostavljanje na učitelja Pahorja in Hreščaka.
Iz osebne maščevalnosti je bil učitelj Furlan v postojnskem okraju stalno pod nadzorstvom, in v zvezi z vsem naštetim je tudi aretacija in zapor štirih kraških učiteljev, izvršena v ja7 nuarju oz. februarju t. 1. v imenu državne varnosti, v resnici radi zasebnih gmotnih koristi, ki so se zdele v nevarnosti. O priliki aretacije se je učitelju Hreščaku reklo, da bi se moral postaviti pred šest mušket, ker je tov. Furlan proti njemu le majhen krivec. To bi se moglo razložiti lc na” en način, da je učitelj Hreščak vplival na tov. burlana v vsem, tudi v tem, in menda v prvi vrsti, da se je vas Šempolaj pozidala po enem, namesto po drugem podjetju.
Za tiste, ki vedo vse podrobnosti, je gotova stvar, da imajo vsi dogodki, ki jih je učiteljstvo na Krasu prestalo in jih še prestaja — slučaj tov. Furlana nam to dokazuje in pa vesti, da se imajo izvršiti v sežanskem okraju še nadaljna odpuščenja, — svoj vir ne morda v škodi, ki bi io bila trpela državna ideja vsled nevarne proti-državne agitacije učiteljstva, ampak v škodi, o kateri so bili nekateri prepričani, da jo trpijo sami radi nasprotovanja učiteljev proti nekaterim podjetjem. Višek politične umetnosti in morale je, da se iz zasebnih interesov zgradi nevarnost državni ideji in da se priredi velika iredentistična afera, ki zahteva vedno novih žrtev in v katere igri so danes ljudje, ki se jim še sanja ne, iz kakšnega nesnažnega vrela tečejo vsi dogodki, ki so postali politični in tako usodni za vrsto ljudi.
Danes, ko vidimo, kako padajo ena za drugo osebe, ki so še včeraj oblačile in vremenile, ki
so uživale neomejeno, dasi nezasluženo zaupanje od zgoraj in ki so gospodarile absolutno v imetju državne ideje, v resnico zlorabljajoč jo, v svoje interese, moremo vsaj v glavnem pokazati stvari, kakršne so v resnici, z namenom, opozoriti avtoriteto, kakšnih dejanj so zmožni ljudje brez moralne kvalifikacije, ki je nujno potrebna na tako važnih mestih, kakor so uradniška, in kakšne dalekosežne, nesrečne posledice .rodi dobra vera v počenjanje oseb, ki se znajo izogniti vsaki odgovornosti s tem, da se zakrinkajo s svojo lažnjivo udanostjo državi, koristim Italije.
Učiteljstvo Krasa in Notranjske bistveno ni in ne more biti drugačno kot učiteljstvo v gori-škem okraju in sicer iz enostavnega razloga, da dela pod istimi zakoni in v enakih razmerah.
Poklic učitelja je tak, da sestoji stan na splošno iz ljudi, ki gleda nanje vsa javnost ih ki imajo tudi radi tega močno razvit čut nravnosti. Pa če bi tudi ne bilo zavesti odgovornosti, je učitelj službeno tako odvisen, da kmalu ne more izpregovoriti besede, o kateri bi bil gotov, da se ne bo raznesla v vse štiri vetrove. Krajevne oblasti so na učiteljstvo vedno zrle z Argusovim očesom, kakor bi naš stan res ne imel druge skrbi in drugega dela kot noč in dan ruti proti državi, ki mu vendarle daje možnost življenja.
Naravno, učiteljstvo Julijske Krajine ni tako omejeno, da bi videlo v škandaloznem počenjanju oseb, pa naj si tudi znajo začasno pridobiti
zaupanje višjih oblasti, državi koristna dejanja, in predvsem ni tako nepošteno, da bi take stvari odobravalo in služilo ljudem, o katerih ve, da nimajo čistih namenov, čeprav jim je dana polna moč. Učiteljstvo je dovolj inteligentno, da razume ločiti čisto prepričanje in umazano sebičnost, izpostavi j a je se makar tudi nemilosti, proskribciji in zasledovanjem. To pa z delom v šoli ni v nikaki zvezi, zakaj tudi učitelj je po zakonu državljan in je naposled človek, ki ima kot tak še kako pravico. Te pravice se morejo sicer omejevati in utesnjevati, kakor je pač duh časa, toda še nobenemu režimu se ni kjerkoli posrečilo napraviti iz učiteljev politične evnuhe. Ped zloglasno avstrijsko vladavino je bilo učiteljstvu mogoče udejstvovanje v občinskih, deželnih in državnih ustanovah, in učiteljstvo se je posluževalo svojih pravic. Teh državljanskih pravic tudi Italija ni nikdar kratila učitelju, kratijo jih pa včasi birokrati, ki ribarijo v kalnem. «Roke proč iz mojih krogov! Sicer...» Sicer smo, ironija, sovražniki države, veleizdajalci!
Poročilo nadzornika Rubbije nas v teh izvajanjih najlepše potrjajo. Po petih letih reform (preuredbe vedno zadevajo človeka v živo že radi njegove konservativnosti) se nam uradno potrja, da je politično-moralno nastopanje učiteljstva v največjem slovenskem okraju Italije neoporečno. To je predvsem dokaz, da so prišle
tu vendar enkrat znamenite liberalne tradicije Italije do veljave, ne da bi jih tlačile osebe, ki bi po krivem uživale zaupanje oblasti.
Spričo navedenega se kaže v toliko žarnejši luči vse zlo, ki ga je izvršil osebni režim v minulem letu na Krasu in v Notranjski. Ali je bilo potreba delati tu šolsko politiko z zapori? Sodišče ni obsodilo zaprtih, ampak obsodilo je iredentistično afero, za katero ni bilo nikjer najmanjšega dokaza. Umetna zgradba, postavljena na zasebne interese, se je zrušila do tal, in pro-tidržavne propagande učiteljstva je bilo naposled toliko, kolikor je najdemo v poročilu nadzornika v goriškem okraju, osebe, ki gotovo ni osumljena sovraštva nasporti Italiji.
Da se je pa to dognalo, je bilo treba dovolj trpljenja, in še danes ne kaže, da bi bil tega trpljenja konec. Na podlagi mnenj oseb, ki so zlorabljala uživano zaupanje, gre danes zlo
V. DELEGACIJSKO ZBOROVANJE ZVEZE (Nadaljevanje)
Predsednik: Preidemo k zadnji točki dnevnega reda, k eventualijam. Imamo dve stvari: šolsko reformo in sestanek z ital. tovariši v Vidmu. Prosim poročevalca, da poroča o
šolski reformi.
Poročevalec Kleinmayr: Pozvan sem bil, da govorim pri deleg. zborovanju o šolski reformi, ki jo hoče izvesti naučno ministrstvo, dal pa se mi je prekratek rok, da bi se mogel popolnoma pripraviti. Sicer še ne poznamo vseh podrobnosti, v glavnem pa imamo sliko, kako se bo reforma izvršila. Reči moramo, da pomeni preuredba za Italijo napredek, ker se zviša šolska obveznost s 3 na 5 let. Reforma stremi tudi za tem, da bi se preustrojila učiteljišča in sicer v smislu nekake pripravljalne šole za višje šole. To dokazuje posebno uvedba latinščine v novi 'učni načrt. Da se učiteljišče preuredi in tako omogoči učiteljstvu vstop na univerzo, je bila vedno tudi naša zahteva. Jeli pouk latinščine res neob-hcdno potreben, je seveda zopet drugo vprašanje.
Gotovo, da nas zadeva predvsem preuredba osnovne šole. Razširjenje šolske obveznosti na 5 let je pri nas nazadovanje. Tukajšni italijanski tovariši so se že izjavili za 8 letno šolsko obveznost, kakršna je bila doslej, in dobro je, da tudi mi povemo svoje mnenje. Naj se nam v Julijski Krajini ohrani to, kar smo že imeli. Sestavi naj se resolucija, s katero pozdravimo napredek šolstva v starih pokrajinah, obenem pa apeliramo, naj ostane za nove pokrajine stara šolska- obveznost. Naučni minister Gentile ne bo odklonil dobrega, ki izhaja iz dosedanje naše šolske obveznosti.
Kar se tiče preosnove učiteljišč, smo manj informirani, zato je težje zavzeti stališče. Znano
dalje, zasledujejo se v dveh okrajih nedolžni ljudje, ki imajo to nesrečo, da so učitelji. Prvi, ki je na vrsti, je tov. Furlan, čigar rodbina sicer ni zdrava, a ki mora, hvala maščevalnosti padlega uradnika, v samoten kraj, kjer bo siljena bivati v nezdravem:, vlažnem stanovanju. Kdo pride za njim, še ne vemo, a kolikor prodre tajnosti iz uradnih prostorov na dan, bi morali slediti še drugi. Tisti pa, ki o tem odločajo, niti najmanj ne slutijo, v kakšni usodni zvezi je ves ta nesrečni razvoj stvari, kakšno je ozadje te velike afere, ki ji ne vidimo konca.
O vsem bi mogli povedati še več, a morda ni to pravo mesto. Kar smo navedli, nai zadošča, da apeliramo v imenu morale in civilizacije na ’ gospoda prefekta v Trstu, naj revidira to mučno zadevo ter napravi konec preganjanju radi pravice in radi državnih interesov!
je, da problem te reforme ni nov. Morda se preuredba izvede že s prihodnjim šolskim letom. Če bo srečna, se bo še videlo. Ker se mene tiče, naj povem, da sem bil svoj čas proti gim-nazialncsti učiteljišča.
Predsednik otvarja debato.
T. Tavčar: Poleg osnovne in obrtne šole je nujno potrebna ustanovitev kmetijsko-nadalje-valnih šol. Vodstvo Zveze naj se za to zanima in naj dela za učiteljske kmetijske tečaje.
Predsednik: Se že vršijo!
—T. Križman: Letos se vrši II. del tečaja m želeti bi bilo, da se ga udeležijo vsi, ki so se ga udeležili lansko leto.
Predsednik: Imamo še 8 letno šolsko obveznost in izjavimo danes, naj ostane šolstvo vsaj na tej stopnji, ki jo je doseglo!
T. Možina: Prav bi bilo, da se obrnejo poslanci do naučnega ministra in mu pojasnijo, kako je s šolsko obveznostjo pri nas.
T. Daneu: Upati je, da ne bo pri nas sprememb. Bil sem pri gener. nadzorniku šol Lom-bardo-Radice in ta je izjavil, da se nam ni bati ničesar v tem oziru.
T. Dolgan: Prava reforma bi se mogla izvesti v smislu delovne šole, ki pomenja na tem polju največjo pridobitev. Želeti je, da se vse učiteljstvo seznani z idejo enotne delovne šole.
T .ca Mikluš: Tudi dekletom je treba pouka, vendar nihče ne misli na nadaljevalne šole, kjer bi se poučevalo gospodinjstvo. Zahtevamo gospodinjskih šol, ki so nujno potrebne. Če drugače ne gre, naj se napravijo pa potovalne.
Predsednik: Pravzaprav tudi šole za gospodinjstvo že obstoje, opozarjam vas le na nad. obrt. šolo v Mirnu. Naša zahteva je, da pri tem ostane.
T. Širok K.: V resoluciji; ki se sprejme, naj se navede tudi premestitevučiteljišča iz Tolmina v kak kulturni centrum, na pr. v Gorico. Če nikdar tega ne zahtevamo, tudi nikdar dosegli ne bomo.
T. Šepič: Menim, da bi se hrvatsko in slovensko učiteljišče združilo.
Predsednik:	Prva točka resolucije se torej
glasi, naj ostane osnovno šolstvo kakor doslej, v durgi točki zahtevamo, naj bi se učiteljišče premestilo v tak kraj, kjer se duševno obzorje učiteljskih kandidatov razširi.
T. Rajčič: Zadarsko učiteljišče naj se prenese v Istro! «
T. Pahor: Zakon o preuredbi učiteljišč je že v maju objavljen in sedeži so določeni. S tgm pa ni rečeno, da se stvari ne dajo spremeniti. Zakon je vedno odsev razmer in te se spreminjajo.
Predsednik: Ali imaš kako resolucijo? Kako bi se glasila?
T. Pahor: Zveza, zahteva, da se učiteljišče prenese v mesto in da se učiteljiščniki usposobijo v jeziku šolske mladine.
Predsednik: Moje prepričanje je, da profesorji učiteljišč vršijo svoje dolžnosti. Kadar jih ne bodo, se pa oglasimo. Menim, naj ostane prvotna resolucija. (Sprejeto.)	>
Sodelovanje s tovariši italijanske narodnosti.
Predsednik: Znano vam je, da smo imeli sestanek s furlanskimi tovariši v Vidmu v svrho sodelovanja v šolskih in stanovskih zadevah. Upravni odbor Zveze je to vprašanje pretresal in stavi predlog, naj se sestanki nadaljujejo. Učiteljstvo furlanske province naj bi zbralo, brez ozira na politično naziranje, 8 zastopnikov, ki naj imajo polno moč, da se ustvari enotna fronta. Naravno, da se pri tem ne sme oškodovati naša Zveza.
T. Križman: Ne smemo določiti dneva sestanka, predno se nismo dogovorili z našimi italij. tovariši.
Predsednik:	Kct delegata od naše strani se
predlagata tovariša Križman in Urbančič. (Spre-jeto.)
T. Križman: Skladatelj O. Dev je pripravil zbirko narodnih pesmi, ki so namenjene podeželskim zborom. Cena 5 L. Kdor želi naročiti, naj se javi direktno govorniku.
MOJI UTISCI SA ZBOROVANJA U GORICI
Da ima medju nama ti kovih, koji malo ce; e naše udruženje, proizlazi to ponajveč odatle, šlo si n'su svesni njezine moči, barem moralne. Ne možemo pak govoriti o faktičnoj sili naše «Zveze», pošto je danas isključeno, d:, bi ona mogla zaista pokazati svu svoju moč, moč sedam stotina udruženog jugoslov. učiteljstva naših krajeva; ne mcžemo, jer živimo u doba izvanrednih mira, u doba apsolu-tizmr, bezakonja, partizanstva i bespravlja. Naša organizacija dakle ne može se pohvaliti uplivom i šilom, koju bi zaista pokazala u drugim normal-nijim prilikama, ali usuprot r.;ša snaga organizacije moralne je naravi. Za sada i ovakova sila od velike je važnosti, pošto kao trkova jedino če moči danas - sutra poprimiti svoje zasluženo mesto i
Predsednik: Določiti imamo kraj prihodnjega zborovanja. Na izbero imanjo Opatijo, Idrijo in Goričo. —
Vname se debata, v kateri se križajo različna mnenja; obvelja pa naposled Opatija, ker nam gre za moralni uspeh in ne smemo pri tem gledati na potne troške. —
T .ca Čok prečita pismo urednice «Ženskega sveta*, iz katerega posnemamo: Da se je list razširil skoro v vsako našo vas, se imamo za-,, hvaliti le učiteljicam, ki so desna roka uprave in ki so s tako vnemo nabirale naročnice. Pa tudi kot sotrudnice so se mnoge oglasile. — Rečeno je bilo, da bodi Ž. s. glasilo učiteljic, toda ne stanovsko, temveč kot splošni ženski vestnik. Saj so pri nas učiteljice edini inteligentni ženski sloj in le te nam morejo dati moralno podporo in razumevanje. Zato urednica ponovno prosi, da se pridružimo temu delovanju še z večjo vnemo. Pomoč pri upravi, sotrudniško delovanje, nasveti, kritika: vse je dobrodošlo. —• Končno se vsem tovarišicam, ki delajo v tej smeri, uprava in uredništvo prisrčno zahvaljuje.
Predsednik: Kakor mi sporoča tov. Venturini, se pojavlja med učiteljstvom neka nedobrohot-nost nasproti «Šolskemu društvu*; Mislim, da je to društvo prepotrebno in da učitelj nikakor ne more biti proti šoli. Upam, da bo nasprotovanje popolnoma prenehalo in da'bo učiteljstvo podpiralo to društvo.
Dr. Jug: Pripravljen sem imeti o počitnicah tečaj o psihologiji, ki je za učitelje tako potrebna. Javljeno bo pravočasno, kje in kako se bo tečaj vršil. Čim več udeležencev, tem bolje!
Predsednik: Dnevni red je izčrpan, zato zaključujem naš parlament, izražajoč svoje veselje, ker je zborovanje tako lepo uspelo. Pozdravljam potom delegatov vse tovarišice in tovariše, ki jim poročajte o delegacijskem delu.
Končno se še posebe zahvaljujem vsemu učiteljstvu, ki sodeluje pri plemeniti akciji, da so šli naši otroci na deželo, kjer si okrepijo zdravje.
Do videnja v Opatiji! —
upliv. Jer moramo znati, svakoj moči i uspehu podloga je ona baš moralna snaga. Naše udruženje danas ne može zapovedati, pomoči, imponovati; ne može nešto izvojštiti u prilog jednog ili drugog ne-sretnog kolege; ne može preprečiti progonstva, nasilja, protuzakonitosti i žrtve, jer se nas slc.v. učitelje i naše udruženje smatra faktorom, koji to-bože jedino križa neke račune i nakane proti našemu narodu u ovoj državi. Nas se naime smatra u službenim i' neslužbenim očima političkim telom, nas učitelje slov. agitatorima, pak zato na nas i na naše udruženje nemilosno padaju politički udarci, bati i kladiva naših susedioca i režima. Dapače takovima nas sraatraju i kolege talij, narodnosti. Oni nam rekoše svojedobno: Vi ste strančari, kad ne biste to bili, vi ne biste bili osnovali svoju pc-sebnu učiteljsku organizaciju. Pošto- mi danas njima ne možemo protivno dokazati, pa da i dokažemo,
ne bi mogli ni htelii verovati, odatle ona poznata progonstva proti nama, odatle «nemoč» naše organizacije. Ubija nju i nas sve — 'protivnička politika, koja je besprimerno jača nego naša staleška moč. Naše udruženje jeste dakle — žrtva više i silnije politike, kojoj se mi učitelji pojedince a ni udruženi ne možemo odupreti. Ne može to čitnv naš narod ove krajine, pa ne možemo ni mi. Dapače, večina udaraca što bi išli našem narodu, padaju na njegovo verno učiteljstvo. Ovo je razlog, da ne-koji učitelji izbegavaju svoje udruženje, zatajav-aju ju, samo da sebe prikriju pred našim progoniteljima. Ali gori rečeno, da naime naša organizacija usled protivničke politike ne očituje vede sile, nek izvole naši kolegi i kolegice uvažiti, te da se ne opetuje ona: Čemu da trošim za Zvezu, kad mi ne koristi. — Ovakova opaska samo sramoti onoga, koji ju iz-rekao, ali ujedno ponižuje i naš učiteljski stališ. Ovakove kolege i kolegice valja da idu na Zvezina zborovanja. Ju jedva bi im se otvorile oči, pošto bi se osvedočili, da naše udruženje krije u sebi velike moralne sile, koje se ispoljuju, makar za sada i nevidno, a u budučnosti če poprimiti kon-kretnije oblike. Vidjeli bi, da živemo zdravim organizmom, da se razvijamo normalno i da čemo postati jakim čimbenikom. Za sada glavno je, da opstojimo, da živemo, da ddšemo i da ekcentuiramo svoj opstoj. Tu smo! Rodismo se i živeti moramo, i živemo.
Živemo i to bujnim životom. Živemo u pevačkom
zboru, koji zadivljuje nas i drugoroce; živemo u tečajevima, koji oduševijavaju i naobrazivaju svoje posetnike-učitelje; naš život su nc.ša zborovanja i sastanci; rodismo svoj »Učiteljski list», «Novi rod« »Našu nadu». Živemo "rodjajuči i rodjajuči živemo. Naši udrugari, kolege i kolegice, prodičuju sebe i našu organizrciju perom, delom i govorom. Mi iz-davamo i pišemo knjige i novine za sebe i narod naš. Naša Zveza je najbrojnija i najsilnija slov. organizacija: u ovoj državi. Ni jedan drugi stališ nema svoje slav/ udruženje. . Naši svečenici još se nisu .jnogli ni jedamput sastati u ovo zadnjih pet godina. Mi1 smo pokazali i pojedince i u društvu, da smo svesni, da smo borci za svoje pravice, i da se ne plašimo progonstva i trpljenja1. I u ovome stoji naša snaga, koja imponuje i deluje. Svojim živim, snažnim unutarnjim životom kani naša Zveza razbiti ledena srca onih, koji danes nas mrze i proganjaju, te im skinuti mrenu s očiju. Naš društveni pevački zbor kani posetiti nekoje veče talij, gradove. Nek nas vide, nek nas čuju, pa da se osvedoče, da smo — ljudi, koji stojimo i kao stalež i kao narod kulturno visoko. Kad je več tako, da se dandenas samo močne kulturne narode poštuje i uzima u obzir, mi čemo u torne sebi i svome narodu izvršno poslužiti. Nek naši malovernici i slabiči posečuju zborovanja naše Zveze i koncerte našeg pevačkog zbora; nek polaze naše tečajeve, putovanja i skup-štine, pa da se osvedoče, da r.ije bačena u vodu članarina, što ju plačaju svojem društvu.
U SV. LUCIJI
Stanku i cilju najsavršenijeg biča, čoveka, itd., tu prestaje svaka pasivnost, tu se u daljini gubi su-Jureči ubavnom ‘sočkom dolinom stigosmo u Sv. rovi egoizam, gruba materijalnost i nevredna, nedo-Luciju, lepi/ i prijaino mesto, -okrušeno visckiiS «*čiojna pospanost. - A- razvitak_ i tek . predavanja r -
bregovima ponosnog kraja, gde se Idrijca izleva u naglu Soču. Predel je to pun lepote i primamljivosti. Tu ruje voda, tamo se uzdižu strmine, onde se opet oko gubi u čaru naravnih krasota.
Ali popostani i pezi! — Vidiš ruševine, — ostaci bomba i granata. Sad te srsi prodju i mrzlina pro-juri tvojim bičem. Sad se eto plahta ovog prirodnog čara, ovog zadivljenja, gubi u duboko temi i pada u tešku noč pri pomisli na krute dane prolivanja dragocene ljudske krvi, na dane ljudske klaonice.
Nas beše šestorica Hrvata u živom, ali ugodnom i milom bratskom društvu ostalih drugova. Obzirom na to, da lani ne beše nikoga od nas, i obzirom na naše abnormalne prilike, gde je decimiranje naših vrsta svakim danom veče, lep je to i dosta zadovoljiv broj.
Osam dana u Sv. Luciji! Ko san! Prekratko doba! Prodjoše prebrzo! Ako se danas uopče živi, to smo mi u celoj godini živeli samo osam dana. Takva familijarnost, tako duboko razvijena staleška svest, tako čisto i izrazito sočustvovanje, takav skrajno osječajuči čovečki susretaj.	.
A predavanja, konference, diskusije! Kakvu imamo od toga korist, kakav profit i vrednost, to možemo samo mi potvrditi, mi koji smo se dušom i toplinom čitavog našeg biča približili uzljubili i udubli u.tančine i podrobnosti predavanja, izvadja-nja.
Gde je govora samo o najvišim, najplemenitijim slvarim:, etici, gde se raspreda i razglablja.najviša i najčistija moralna načela, gde se duh svoj poji slušnjem o razvitku i delovanju umetnosti, o po-
Pažnja, stvarnost, mirnoča i objektivnost bile su podloga svake diskusije. Bez hrupa i napadanja, bez izazivanja i žaljenja, bez očitanja i blačenja. Sve nam je dokaz visoko stoječe moči, duboko i plemenito misleče uzgajateljeve duše:
Pevanje, koncert! To je prenos naših misli iz suhe Istre, prelev naših čuvstava iz tvrde, okrnjene i dremajuče sudbine u milozvučnu i pokretnu moč, u milinu razblaženja i ushičenja, gde se duša natapa samo u akordima višeg idealnijeg duševnog uživanja.
Od neprocenjive su dekle vrednosti i od osobitog značenja socijalni tečaji. Više i dublje spoznavanje, gramzenja za novim izvorima savršenije kulture, žudnja za trazenjem nečega višeg, boljega i huma-nitarnoga, to su ciljevi i svrhe našeg napretka i izobražavanja. I to sve radi toga, da pomoču našeg spoznavanja, pomoču nalaska neoborivih istina, pomoču sticanja viših etičnih načela blagotvorno i plemenito delujemo i uplivamo na decu, uzgojnike, . na rod ljudski, da ovaj svoje bivstvovanje i žudnje upravi r.a pravi put kreposti i morale, pravednosti J‘ istine.
Nego najprije študirajmo sc mi usavršujmo se sami, a istom tada možemo dalje. Promatrajmo kompleks i upoznavajmo strukturu ljudskog društva, ljudske zajednice. Tražimo joj uzroke, da uz-mognemo izvadjati posledice,
Vratismo se sretni, veseli i zadovoljni. Osveženi smo novim duhom, pomladjeni novim zanosom, ..esvedočeni i puni vere u visinu i dizar.jc moralnog stanja našeg stdeža. Odmoreni i ushičeni različno-šču bujnog osamdnevnog života, opojeni hr.rmonič-
nošču i promenljivošču prijatnog društva prispesmo kad nam bude ponovno omogučeno prisustvovati u naše tužne, doista još bitisajuče, ali mrtve do- tako visokim i idealnim sastancima, — preporuču-move,	jnči več sada, da broj učesnika bude časniji i' Jo-
U nadi i željnom očekivanju budučih praznika, stojnici, — svršavam.	M. D.
KMETIJSKI TEČAJ ZA UČITELJE
Bivša: deželna uprava z dr. Pettarinom na čelu je na iniciativo ravnatelja; kmet. šole inž. Velikogne in tovarišev agrarnih strokovnjakov, ljubiteljev našega kmeta, že L 1. organizirala in otvorila kmetijski tečaj za učitelje iz bivše Goriške.
Namen je bil spopolniti učiteljstvo' v kmetijstvu v svrho poučevanja na nameravanih kmetijskih nadaljevalnih tečajih za mladino od 14.—19. leta. Nekaj teh tečajev je bilo že otvorjenih in so po-voljnoi uspeli.
Lepa in nad vse hvalevredna ideja, ki jo je učiteljstvo razumelo in si jo takoj prisvojilo, saj je že 1. 1. prisostvovalo tečaju nad 70 učiteljev obeh narodnosti (Slovencev nad 50, letos 48)! Lep dokaz, kako učiteljstvo hrepeni po spopolnitvi prav v tej, zanj taki važni stroki, s katero se je na učiteljišču malo ali nič seznanilo. Bivša deželna iiprava je dovolila udeležencem podpcro. a 600 L in prosto prenočišče in sicer za ob:, tečaja.
Lani sta predavala: inž. Podgornik splošno in enolog Ušaj posebno poljedelstvo, letos poučuje poleg imenovanih tudi inž. Rustja. Poleg izpita čez
I. tečaj, ki ga je moral položiti' vsak slušatelj, se vrši končni izpit, ki se bo na željo večine vršil enkrat' pozneje, da se snov temeljiteje predela.
V predavanjih ni uglajenega profesionizma, temveč (čutimo) iz njih veje oni ogenj, ki ga izžareva ljubezen do napredka najvažnejšega, kmetskega stanu.
Zato menda ne nosijo predavatelji krivde, ako je pouk vse preveč teoretičen, kar bolj utruja in Zmanjšuje potrebno' zanimanje. Premalo je praktičnega pouka in demonstracij, ki bi nazorno pokazale pravce naprednega kmetijstva v njega posameznih panogah, in nas seznanjale s smotrenostjo v kmetijskem gospodarstvu. Iz praktičnih naukov v teorijo, ne pa narobe! In dalje? Muči nas tudi davno, če in v koliko sa bo namera bivše deželne uprave uersničila. Preosnova dežele v strogem formalizmu z golim nadzorstvom nad deželo nam vsiljuje dvome, da bi kompetentni gospodje razumeli smisel teh šol.
Če pa bi tostvarni pouk prešel v obligatornost — vsaj tako se čuje — pa zopet vprašanje, koliko bo to nam v prilog.
Preveč ja britkih izkušenj in — mrtvorojenih detet!
NEKAJ MISLI O SKUPŠČINI UJU.JV PTUJU	^
(Dopis iz Slovenije).
V juliju se je sestalo slovensko, v UJU - poverjeništvo Ljubljana, organizirano učiteljstvo v Ptuju na pokraijnski skupščini.
Poročila v listih niso podala verne slike zborovanje, temveč so le izrabila zborovanje v svoje umazane strankarske namene, le v enem listu (v «Novi Pravdi» od 12. t. m.) je izšlo poročilo, ki osvetljuje r.ekoliko položaj v organizaciji.
Slovensko učiteljstvo tiči globoko v strankarstvu in se ni otreslo predvojne mentalitete. Zato je UJU strankarsko orientirana organizacija, ki plove s polnimi jadri po razburkanem morju strankarskega udejstvovanja. Program, sprejet 1. 1920. v Belgradu, je pa le dekoracija, lepa izveska nad vratmi, vabeča mimoidoče k vstopu. Vsakdo, ki vstopi, se čuti razočaran radi vodsta UJU, ki ne more živeti brez političnih bojev — visoko dvigajoč prapor strankarske zagrizenosti. UJU postaja tako od dne do dne bolj eksponent že davno preživelega lažiliberalizma in napredka.
raste v organizaciji odpor in nezadovoljstvo. Žal, da je bila opozicija neorganizirana in ni dosegla -mspremembe ter po dokaj čudno izvedenih volitvah in ožjih volitvah za nekatere odbornike ostala dosedanjr, duhu časa nedozorela uprava. Kako bc plula ladja organizacije mimo Scile in Karibde strankarske enostranosti, pokaže bodočnost. Da bi le enkrat pripluli v mirne vode sožitja na izključno stanovski podlagi brez neplodne dnevne politike.
Referata tovariša nadzornika Flereta o programu UJU in dr. Zgeča o sodobni vzgoji' sta bila prav dobra in splošno odobravana.
Kmalu zatem pa je pokazala debata o predlogih tov. Škulja Franca glede socialne pomoči za učiteljstvo, da je večina skrajno nedosledna in da v praksi noče priznavati teoretično odobravanih idej. Kako. daleč je še pot do spoznanja!
Lanska skupščina na Bledu je bila fiasko, letošnja je pokazala, da se ni vodstvo ničesar naučilo.
Kdaj se zavedo vsi nezadovoljneži, kdaj posežejo aktivno vmes in erganizirr no podro današnji sistem izrabljanja organizacije v strankarske namene in v diskreditiranje pred vso javnostjo?
Upam, da re pride prej do razpada danes šte-vilično tako močne falange!
Že udeležba — maksimalno število 300 oseb kaže, da ni nekaj v redu. Vzroka sta gotovo draginja, a še bolj mrtvilo — apatija mase. Na delega-cijskem zborovanju je prišlo radi tajniškega po'-ročila, ki je obsegalo vse mogoče in nemogoče slavospeve organizacijam, ki nimajo za stan absolutno nobenega pomena, do debate, ki ni rodila r: di neumevanja idej kritikov, nikakega pozitivnega uspeha. Poročilo je bilo le reklama za delo, ki odtujuje učiteljstvo masam in ga postavlja na mejdan političnih bojev. Volitve uprave so pokazale, da
Argus.
UPRAVA «NOVEGA RODA».
Razposlali smo nekaterim poverjenikom račun o zastankih, da jih poravnajo pred pričetkom novega letnika. Mislimo, da je to v korist lista, kakor je v prilog poverjenikov, če poravnajo manjše zneske sprpti, ker je pri velikih vedno nered že radi sprememb po šolah in razredih.
Gosp. Marku Zlaticu, učitelju u Trvižu
Vi mi svojim pismom od 6. tek. prigovarate, da nišam opozvao urečenu skupštinu u Lupoglavu od 2. ov. mes., pošto da Vi imate školu, r. silno Vas boli da nijeste mogli prisustvovati rečanoj. skup-štini. Boli Vas, velite, da ja onemogučujem skup-štine. Prigovarate nadalje izboru delegata za ovo-godišnje i prošlogodišnje Zvezino zborovanje u Gorici, o kojima uskličite: Kakvii su to delegata, koji nisu znali braniti interese ist. učiteljstva na skup-štini Zveze! Baš radi ovih činjenica, Vi velite, da če se naše društvo samo po sebii rrspasti i članovi odpadati. T,ko je tomu kriv — jasno je! uskličite. Prigovarate, što se 13toricu učitelja(ica) u Lupo-glavu upotrebilo i za «osobne zadovoljštine». Ju-nački, je li? — Vi opet uskličete! Vi opet velite, da ne čete šuteti nego da čete kritikovati akoprem — velite — ne plačate člararine. Predlažete novu skupštinu s istim dnevnim redom izuzem 4. točke, jer su svil ostali zaključci beskreposni, pošto nije bila skupština valjana.
Na ovo Vrše pismo javljam Vam, da če o njemu raspravljati iduča društvena odborska sjednica.
V. Šepič, predsednik.
Pevci in pevke!
Po naših zadnjih naporih, ozrimo se nazaj, preglejmo naše delo.
Ali nismo šli skozi trnje razmer, ali si nismo klesali skozi skale pot naprej in navzgor!
Stali so ob strani in se nam smejali: reveži, kam hočete! Stali so ob strari in so obupavali: saj je nemogoče!
Mi smo šli dalje svojo pot. Rili smo v skalo, dolbli skoz «nemogoče» predor za naš pohod.
Še je mogočen hrbet skal pred nami, ki nem zastavlja pot. Potrebni so še poslednji napori.
‘Pevci! Pevke!
Zdaj — kot nikoli prej— nam je treba volje, zdaj — kot nikoli prej — strnjenih vrst. Ne brezbrižnosti zdaj, ko je cilj tu pred nami, ne omahovanji
Naš zbor se je očistil, nrš zbor se je zboljšal, a tudi skrčil se je in ošibel. Potrebujemo še deset, petnajst dobrih pevcev in pevk. In deset, petnajst dobrih pevcev in pevk moramo dobiti. Naša prošnja gre do predsednikov društev, naša prošnja gre do posameznih članov: te pevce moramo dobiti!
Dobra pevka, dober pevec, ki stojiš s topo brezbrižnostjo ob strani in se ne zmeniš za naš zbor, preziramo te, zakaj kriv boš vseh naših neuspehov!
Pevci! Pevke!
Na predvečer naših dni ne sme omahniti naša volja, ne sme upasti nr š pogum. Dvigniti se mora plima naših hotenj, naših meči. Stopimo na pot odločnih! Žarišče vse naše velje bodi: uspeh!
Za turnejo se je odločil odbor pevskega zbora za enotno obleko pri nastopih za pevce in pevke, in sicer nastopijo pevke v črni obleki in moški ravno tako v črni obleki in z belo ovratnico.
„ZVEZA SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV JULIJSKE BENEČIJE" naznanja, da počitniški tečaji za učitelje pričnejo dne 15. avgusta t. L Toliko v obvestilo vsem priglašencem, da uredijo pravočasno vse potrebno za odhod. Kraj in vse druge podrobnosti se naznanijo pravočasno v listih.
Za predsednika Zveze: IVAN DANEU.
SAMOIZOBRAZBA
Herbert Spencerjev ,,Uvod v študij sociologije**	(Ferdo Kleinmayr)
II.
Velik del svoje razprave posveča. H. Spencer tež-kočam, ki ovirajo proučevanje socialne vede ter raznim predsodkom, ki nam zasenčijo pravično sociološko sklepanje. Ta poglavja (IV. do XII.) so po mojem najzanimivejša ter silo poučna. Vendrr jih hočem podati le v širokih obrisih, posebno ker se pisatelj v njih že poglablja v posamezne sociološke resnice. Knjiga podaja namreč neprimerno mnogo več negoli obljublja njen naslov.
Težkoče socialne vede se pojavljajo: c) že v bistvu njenih dejstev;
b)	v naši lastni nravi;
c)	v posebnem razmerju, v katerem se nahajamo napram dejstvu, ki ga hočemo opazovati.
Prve težkoče lahko imenujemo objektivne težkoče, druge subjektivne, tretje pa lahko shvatimo pod naslovom «predsodki».
Objektivna težkoča je že, da se raziskovanje socialnih pojavov odteguje vsakemu mehaničnemu pripomočku kakor drobnogledu, daljnogledu, uri itd. Posamezen pojav moramo določiti s tem, da
zbiramo mnogolične po času in kraju raztresene, vedno komplicirane podatke.
Subjektivne težkoče podaj; jo naš temperamert, naša čustvenost, priučena znanstvena metoda, ki motijo naše sociološko opazovanje.
Predsodke pa poraja v nas dejstvo, da smo mi sami del onega (družbe), kar hočemo raziskovali. Težko je ločiti se pri takem raziskovanju povsem od svojih razmer do naroda, domovine, socialnega razreda, vere, stranke, ki jim pripadamo. Popolnoma se to ne posreči niti najhladnejšemu sociologu. Zato govori Spencer v posebnih odstavkih o predsodkih izvirajočih iz naše vzgoje, iz rašega domoljubja in rodoljubja, o razrednem predsodku, o političnem predsodku, o teološkem ali verskem predsodku.
1.) Objektivne težkoče. Velika ovira k sociološkemu posplošerju je nezanesljivost zgodovinskih prič, ki so stale v vsakem času in še danes stoje pod raznimi vplivi. Na te priče (kroniste in zgodovinarje) so delovali in še danes delujejo vsi oni predsodki, ki sem jih poprej omenil po Spencerju. Zato je njihovo pričevanje kaj dvomljive vrednosti. Poleg tega je stara navada takih prič, da poročajo le o onem, kar se jim zdi izredno, nenavadno. Tudi njihove osebne interese moramo upoštevati. Dalje take priče kaj rade zamennjajo opazovano dejstvo
s sklepom, t. j. priča navaja cesto nekaj kakor opazovano dejstvo, kar ni dejstvo, temveč le od priče izvajan sklep iz dejstva. Priče so često silo površne. Take zglede nam podajajo n. pr. poročila raznih, potovalcev o znrčaju in življenju enega in istega naroda v skoro isti dobi. Da so si ta poročila često povsem nasprotujoča, izvira iz površnega opazovanja. Priče moti tudi takozvrna «moralična perspektiva® t. j. po času in prostoru bližnji dogodki vplivajo na pričo močneje negoli oddaljeni, četudi so slednji! mnogo važnejši, ter ovirajo tako pregled preko celokupnosti. Slednjič pripada objektivnim težkočam tudi dolgotrajnost postopnega razvoja družbe, ki povzroča, da imajo zgodnji vzroki često zelo kasne posledice. Potek socialne preobrazbe v narodu ni nikoli neposreden in preprost, temveč le
POLEMIKA
O srednjem veku
Prijatelj VI. M. je radi mojega člankr. o nravni vzgoji zajahal čilo Rozinanto svoje teorije historičnega materializma in mi hotel dokazat^, d", etike in Boga po tej teoriji ni.
Recimo, da ima po svoji teoriji čisto prav, toda o nravni vzgoji je še vedno mogoče govoriti, in to je bil tudi moj namen, ko sem članek sest'.vil. Na koncu članka sem vprašal, kje naj iščemo sankcije etičnim zakonom, ker celo ateistični monizem priznava neko prašilo, ki naj je vir vsega življenja. Radi tega vprašanja se je VI. M. tako razburil, da me je iskreno oklical za srednjeveškega mračnjaka.
Svoj članek sem nalašč še enkrat pregledal io. imam vtis, da je kritik komaj čakal, kje me. bo zgrabil redi srednjega veka. To veselje mu rad privoščim, prosim ga samo nečesa, da bi nam povedal kot kritik, kaj misli sploh o r ravni vzgoji. .0 tem sem namreč pisal' in o tem bi bila dolžnost, da piše kritik. Rešiti nrmreč vprašanje nravne vzgoje z liberalnim šlagerjem, da po tej in tej teoriji Boga in etike ni, je lahko duhovito, toda preveč — enostavno. Etika je danes že znanost, zato bi bil prijatelju Vi. M. hvaležen, ko bi hotel kr j napisati vsaj o zgodovini nravstvenosti.	J. Pahor.
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
Odbor za prireditev šolskih knjig obvešča, da izideta še pred novim šol. letom Kutinovi Prva in Druga računica. Tiska jih Le; Editorial Libraria v Trstu, ki je že dosednajim našim knjigam oskrbela prav lično in trdno obliko. — Prva računica je ilustrirana: in se gotovo priljubi deci. — Ostali trije deli računice izidejo najbrž šele za šol. leto 1924— 25, ker 3. in 4. še nista odobreni, a 5. del se spisuje.
Prosimo učiteljstvo, da opozori starše oz. učence, da si jih pravočasno nabavijo.
«Najnovejše risanje v ljudski šoli«. Sestavil Ivo Jančič. Praktično uporabna snov in smernice za vse razrede. (Samozaložba). Strani 100. — S to knjigo smo dobili učitelji prvo slovensko delo v tej stroki, radi tega jo pozdravljamo z veseljem. Knjiga ima tudi primeren uvod s sledečimi poglavji: 1, Razvrstitev snovi in razlaga. — 2. Perspektivična pravil,'.. — .3. Fiksiranje ris. pouka za posamezne stopnje. ■— 4.Risarske potrebščine. — 5. Kako je risati? — Pisatelj pravi v uvodu: «... moj namen
posledica premnogih vzrokov in je zato navidezno nepravilen, zamotan in vedno ritmičen. Zato ga mo-rem?o presojati v njegovi splošni smeri, ako pregledamo dolgo dobo njegovega razvoja, ker vsaka akcija rodi vedno kakšno reakcijo, ki ji sledi zopet novr reakcija, dokler ne dozore, druga ob drugo razvrščene, gotove posledice. To dozoritev moramo počakati, d^ določimo z gotovostjo, v koliko se bo spremenila glavna smer. Zgodovinske priče dosedaj niso sledile tem načelom.
Kljubu vsem tem težkočam, vendar ne smemo zavreči zgodovinskega pričevanja. Ali kritično ga moramo pretresti ter se manj ozirati na to, kar nam nehote, posredno izdaja. S pomočjo primerjalne metode izluščimo iz zgodovinskega pričevanja mr r-sikatero zlato resnico.	(Nc daljevanje.)
je, nuditi vzgojiteljem .nekaj priročnega, kar vsebuje obenem sistematično, razvojno navodilo zr. ris. pouk, kakršen je dandanes neobhodno potreben in važen z ozirom na razvoj in napredek vseh stanov ter povzdigo srčne omike.«
Knjiga vsebuje bogato zbirko ilustrrcij, ki so posnetki samostojnih proizvodov učencev, od prvega začetka (spominsko in ilustrativno ris.!) do najvišje stopnje (perspektivično ris.!) — Knjiga je prepotrebna za vsakega ljudskošolskegr učitelja in zato jo toplo priporočamo. Naroča se pri tov. J. Jančiču, učitelju v Ptuju, Panonska ul. 10 (Jugosl.). Stane 25 Din.
«Slov.-ital. slovar« (sestavil dr. Valjavec) je v tisku in izide v kratkem; zaleži ga «Naša založba« v Trstu.
-Menzonija «Prcmossi sposU je preložil v slovenščino prof. dr. Budal. Izidejo v krakem v zr.ložbi »Narcdne knjigarne« v Gorici.
«Zveza slov. učit. društev v Italiji» priredi v družbi z «Akad. fef. društvom Adrija» dne 21., 22. in 23. septembra 1923 pri Nemcih (pri Trnovem nad Gorico) v Trnovskem gozdu psiho-loško-pedagoški tečaj za mlajše učiteljstvo in drugo mlajše izobraženstvo, ki ima stike z ljudstvom. Namen tečaja je, poglobiti kulturm vpliv na naše ljudstvo. Predaval bo gosp. dr. Klement Jug, in sicer:
I. O vzgoji sploh in njenem cilju.
JI. Analiza doživljajev in konsekvence za vzgojo.
III.	Analiza dispozicij in konsekvence za vzgojo.
IV.	O doživljajski pravilnosti. Problem vzgoje nasproti umski in moralni kritičnosti.
V.	Vzgoja vesti.
VI.	Kak bodi vzgojitelj.
Tečaj se bo vršil na prostem. Udeleženci naj pridejo že 20. sept. v Nemce.
Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi z dopisnico do 15. septembra na naslov:	Jos.
Dolgan, Studeno pri Postojni.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisnike prosimo potrpljenja radi nedoslaja-nja prostora.