ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 1 137 OCENE IN POROČILA Ruža Cuk, Srbija i Venecija u Х1П i XIV veku; Beograd: Istorijski institut, Pro- sveta, 1986, 267 strani. (Posebna izdanja knjiga 23.) O odnosih in zvezah med Srbijo in Benetkami v 13. in 14. stoletju obstajajo po­ samezne študije o ožjih vprašanjih ali pa je tematika zelo globalno prikazana v splošnih delih o srbski in črnogorski srednjeveški zgodovini. Največ podatkov naj­ demo v Jirečkovi Istoriji Srba (Beograd 1952, I. in II. del) ali v novejših kolektivnih delih v Istoriji Crne gore (2/1, 2/2, obdelala S. Cirković in J. Božić) ter v Istoriji srp­ skog naroda (I. in II. del, pisci S. Cirković, R. Mihaljčić, B. Ferjančić in drugi). Precej­ šen prispevek k osvetljevanju posameznih vprašanj o odnosih med Benetkami in Srbijo v srednjem veku je v več razpravah obdelal Bariša Krekić (zelo zanimiva je njegova študija »Mleci i unutrašnjost Balkana u četrnaestom veku«, Zbornik radova Vizantološkog instituta 21, Beograd 1982, str. 143—158). Ruža Cuk si je zastavila nalogo, da celovito prouči in prikaže politične in eko­ nomske odnose, in zveze med Srbijo in Benetkami v 13. in 14. stoletju. Njeno sistema­ tično delo v dubrovniškem, beneškem in kotorskem arhivu je dokazalo, da vzrok za dokaj skromen prikaz teh odnosov v naši in italijanski zgodovinski literaturi ni v po­ manjkanju arhivskih virov. Ugotovila je, da je gradiva veliko, da je večinoma ne­ objavljeno, toda raztreseno v številnih notarskih in kancelarskih serijah omenjenih treh arhivov. Največ neobjavljenega gradiva je odkrila v Historijskem arhivu v Du­ brovniku in beneškem Archivio di Stato. Ker je v zadnjem času postal beneški arhiv bolje urejen in gradivo dostopnejše, je prepričana, da bo slika o tematiki, ki jo ob­ ravnava, lahko še jasnejša in bogatejša. Časovna meja njene obravnave sega od začetka 13. stoletja. Začenja se z letom 1205, ko so postali Benečani vrhovni gospodarji Dubrovnika. S tem so postali nepo­ sredni sosedje srbske države. Spodnjo mejo pa je postavila na konec 14. stoletja, ki označuje čas, ko so Benečani prevzeli mesta Balšićev v Zeti. S tem so se utrdili na južnem delu zahodne obale Jadranskega morja. Njeno delo predstavlja nov pogled na balkansko politiko beneške republike v omenjenem razdobju. V prvem delu, ki je dokaj obsežen, obravnava politične odnose med Srbijo in Beneško republiko. Politične odnose deli na šest poglavij in jih kronološko razvrsti. Pregled temelji na znanih dejstvih, vendar ji je uspelo dodati mnogo lastnih pogledov in ocen. V prvem poglavju se dotakne političnih povezav med Srbijo in Benetkami v obdobju od Stefana Prvovenčanega do Uroša I. Vse do Dušana Silnega so imeli pri­ morski predeli velik pomen za politični in ekonomski razvoj Srbije. Ker je Stefan v zunanji politiki našel oporo v Bizancu. brat Vukan. ki je uoravljal Žeto, pa se je ori­ entiral proti katoliškim deželam zahoda, je prišlo med njima do spora. Ker se je v IV. križarski vojni dvignila moč Benetk, se je Stefan približal zahodu, to se pravi rimski kuriji in končno tudi Benetkam. To zvezo je potrdil s poroko z Ano, vnukinjo doza Enrika Dandola. Posebno pozornost posveča Ruža Cuk sporom med barsko in dubrovniško nadškofijo za jurisdikcijo nad notranjostjo Balkana (predvsem Srbijo) in podaja celoten historiat vse do Uroša I. Od začetka 13. stoletja so bile za ta soor za­ interesirane tudi Benetke, ker so nastopale kot vrhovni gospodar in zaščitnik Dubrov­ nika. Tudi v obdobju vladavine kraljev Dragutina in Milutina v Srbiji so morale Be­ netke kot vrhovni gospodar Dubrovnika ščititi mesto pod Srđem pred napadi s strani Srbije. Odnosi med Benetkami in Srbijo so se z nastopom kralja Milutina zaostrili zaradi monetarne politike. Benečani so namreč prepovedali na svojem področju upo­ rabo srbskega srebrnega denarja, ki ga je Milutin koval v vedno novih in novih emi­ sijah, kot plačilnega sredstva. Konec 13. in v začetku 14. stoletja se je Srbija borila z notranjimi in zunanjimi sovražniki. V začetku 14. stoletja se je proti srbskemu kra­ lju zbrala širša koalicija, ki so jo sestavljali Benetke, Dubrovnik. Hrvati in Zadar. Ni dvoma, da se tudi kralj Milutin ni odrekel davne želje srbskih vladarjev, da bi zasedel Dubrovnik. Tako so morali Benečani posredovati v vojni med Dubrovnikom in Srbijo leta 1313 in od 1316 do 1318. Pri reševanju lokalnih sporov med Srbi in Du­ brovčani, ki so se večkrat končali tudi s krvnimi delikti (uboji), je prišlo do neso­ glasja med Dubrovčani in knezom-beneškim predstavnikom. Dubrovčani so zagovar­ jali institucijo »vražde«. Po starih običajih, ki so vladali med Dubrovčani in Srbi, se je kazen za uboj poravnala z denarno kaznijo. Prav tako so Benečani sodelovali pri reševanju spora med bribirskim knezom Mladenom II. in Milutinom zaradi namere Bribircev, da osvojijo Hum. Vsi ti politični spori in vojne so škodovali predvsem Benečanom, ker je trpela njihova trgovina v Srbiji. 138 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 1 Tudi v času vladavine Štefana Dečanskega dubrovniško-srbski odnosi niso bili najboljši. Leta 1324 ni bila uspešna beneška diplomatska misija pri srbskem kralju. Benečani pa so izkoristili posredovanje v korist Dubrovčanov na ta način, da so od njih zahtevali, da sprejmejo nekatere beneške zahteve. V začetku vlade Dušana Silnega so se pojavila nekatera odprta vprašanja v be- nesko-srbskih odnosih. Akutne so bile zahteve beneških trgovcev, da izterjajo dolgove in dobijo povrnjeno škodo, ki so jo utrpeli na področju srbske države. To je pripe­ ljalo do diplomatskih sporov. Zato je beneški senat prepovedal odhod beneških' trgov­ cev v Kotor. Prekinitev poslovanja beneških in dubrovniških trgovcev v Kotoru je imela slabe posledice za gospodarstvo mesta Kotora in srbsko državo. To je prisililo srbskega kralja in Kotorane na popuščanje. Pozneje, v štiridesetih letih 14. stoletja, ko je dosegel Dušan uspehe pri osvajanju bizantinskih področij, je posebno pozornost posvetil odnosom z Benečani. V Benetkah je nabavljal velike količine orožja in s po­ sredovanjem Benečanom zbiral v zahodnih deželah najemniško vojsko. Ko je proti koncu Dušanove vlade prišlo do borbe med Benetkami in Ogrsko za dalmatinska me- ŠT-' I e ^Pi?S?n p o ? l a l v P ° m o č o d r e d s v ° j e vojske, ki jo je vodil znani vitez Palman Kljub dobrim političnim odnosom z Dušanom so imeli Benečani velike težave na go­ spodarskem področju. Težko so izterjevali dolgove od kotorskih trgovcev, pa tudi car Dušan, ki se je zadolževal pri beneških trgovcih, je zavlačeval z vračanjem dolgov. Sodelovanje med Srbijo in Benetkami v boju proti Ogrski se je nadaljevalo tudi na začetku vlade carja Uroša I. Benetke so vojno z ogrskim kraljem Ludvikom I iz­ gubile in 1358 so morale v zadarskem miru prepustiti Ogrski dalmatinsko obalo od Kvarnera do Draca. To je pomenilo spremembo mednarodnih odnosov. Prehod Du­ brovnika pod nadoblast Ogrske je predstavljal za Benetke veliko izgubo v ekonom­ skem in političnem pogledu. Velik del beneškega poslovanja z balkanskimi deželami, v glavnem s Srbijo, se je odvijal preko Dubrovnika ali s posredovanjem dubrovniških trgovcev. V začetku šestdesetih let 14. stoletja, ko je v srbski državi centralna oblast zelo oslabela in so se pokazali znaki razsula, so se začeli osamosvajati področni gospo­ darji. Benečani, ki so dobro poznali notranje srbske razmere, so se začeli približevati področnim gospodarjem. Na svojo stran so pridobili Vojislava Vojinoviča in brate Balsice v Zeti. Ti so imeli v posesti področja, ki so bila pomembna za beneško trgo­ vino. Avtorica opozarja, da zaradi pomanjkanja gradiva ni mogoče celovito prikazati odnosa Benečanov do Vuka Brankovića, bratov Dragaš (ti so se po smrti carja Uroša smatrali za naslednike dinastije Nemanjićev), Nikola Altomanoviča in Lazarja Hre- Deljanovica Ker se je Dubrovnik znašel v koaliciji nasprotnikov Benetk, je prišlo tudi do prekinitve gospodarskih odnosov. Zato se je največji del trgovskega prometa Benečanov s Srbijo odvijal preko zatskih mest. Največ se zadrži Ruža Cuk pri ana­ liz! beneških odnosov z Balšići (Balša II. in Đurađ II. Stracimirovič) in ugotavlja, da so si Benečani v drugi polovici 14. stoletja zagotovili na področju od Kotora do Drača svoja oporišča. V okviru opisanega političnega razvoja odnosov med Srbijo in Benetkami od Stefana Nemanje do konca 14. stoletja sledi Ruža Cuk gospodarskemu udejstvovanju beneških trgovcev na področju Srbije. Ugotavlja, da je večkrat prišlo do sporov in prekinitve odnosov, da so imeli težave zaradi izterjave dolgov. Zelo pa so bili Bene- cani zainteresirani za izvoz srbskega srebra. Do leta 1358, ko je bil Dubrovnik pod beneško dominacijo, se je velik del beneške trgovine s Srbijo odvijal preko Dubrov­ nika. V drugem delu avtorica posebej obravnava ekonomske odnose. Podrobno obdela izvoz iz Srbije in posebno pozornost posveti izvozu srebra, zlata, bakra, kož, voska, lesa, surove svile in grobih volnenih tkanin-raše. Ker se za 13. in 14. stoletje v arhiv­ skem gradivu (npr. zadolžnice, trgovske pogodbe, pogodbe o trgovskih družbah) zelo redko omenja konkretna trgovska roba kot predmet poslovanja, je slika seveda pre­ cej nepopolna. Zato tudi ni mogla dati vsaj nekaj zanesljive kvantifikacije vrednosti ali količine prometa. Ugotavlja pa, da je izvoz robe iz Srbije po obsegu in vrednosti večji kot uvoz. Glede uvoza v Srbijo se omeji na tkanine, ki so bile zelo iskano trgov­ sko blago v Srbiji. Zelo intenziven je bil uvoz v času Dušana Silnega, kar kaže na določeno stopnjo blagostanja v vrstah fevdalnega razreda. Kot zelo važen artikel uvoza omenja orožje, med ostalim trgovskim blagom pa sol ter razne obrtne in umet­ niške izdelke. Zanimivo je, da so Benečani preko trgovske menjave posredovali Srbiji konje. Avtorica skuša ugotoviti, kateri beneški trgovci so se ukvarjali s prodajo posa­ meznih vrst blaga. Eno od najtežjih vprašanj, vezanih na izmenjavo med Srbijo in Benetkami, so bile carine. Temu, dokaj zapletenemu vprašanju, posveča avtorica posebno poglavje. <з*к- n a r o b o ' k i s o °̂ B e n e c a n i v 1 4 - stoletju pošiljali preko Dubrovnika in Kotora v Srbijo, je znašala 1,5 do 2 % vrednosti blaga. Carinjenje blaga se je vršilo na trgih, vendar le za tisti del, ki je bil prodan. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 139 V tretjem poglavju drugega dela knjige obravnava Ruža Cuk poslovne zveze. Pri tem skuša ugotovi« delovanje beneških trgovcev in diplomatskih predstavnikov v srb­ ski državi, v srbskih primorskih mestih, predvsem v Kotoru. Zanima jo tudi bivanje in poslovanje prebivalcev srbskih dežel v tem obdobju v Benetkah. Čeprav je ostalo malo sledi v dokumentih, avtorica navaja, da so bili to predvsem ljudje iz srbskih primorskih mest, ki so prihajali v Benetke kot poslaniki, trgovci, obrtniki, pomorci in hišna služinčad. V prilogah je avtorica dodala več tabel, v katerih navaja konkretne podatke o iz­ vozu srebra in kož ter uvozu orožja. V naslednjih tabelah so nanizane zadolžitve Kotoranov pri beneških trgovcih v 13. in 14. stoletju (z osnovnimi podatki iz zadolz- nic: ime upnika, ime dolžnika, rok vračanja, vsota zadolžitve in marginalne opombe), nadalje zadolžitve prebivalcev Bara, Skadra, Ulcinja, Peći in Brskova. V zadnji X. ta­ beli je pregled beneških trgovcev, ki so delovali v srbski državi v 13. in 14. stoletju (vsega jih je ugotovila 122). Knjigi je dodan povzetek v angleškem in italijanskem jeziku, pregled uporabljenih virov in literature ter register oseb in krajev. Knjiga Ruže Cuk predstavlja prvi tovrstni poskus obravnave odnosov srbske srednjeveške države z neko tujo državo. To ji je uspelo predvsem zato, ker je bilo gradivo za relativno dolgo obdobje dokaj lahko obvladljivo. I g n a c i j V o j e J u l i j T i t i , Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri. Koper: Založba Lipa, 1988. 163 strani. Zanimiva razprava Julija Titla prinaša vzpodbuden prispevek k poznavanju in proučevanju naše obalne gospodarske zgodovine. Knjiga zajema obdobje, skoraj dve­ stoletnega vzpona in propada mlinarstva, tj. od okoli leta 1800 do konca te dejavnosti v Slovenski Istri, ki ga avtor datira v leto 1970 oziroma 1974, kar iz naslova ni naj­ bolje razvidno. . . . . . . Opisu mlinarske dejavnosti od pradavnine, ko človek se m poznal žitaric, je pa že uporabljal mlinarsko tehniko za mletje raznih hranljivih semen, se v razpravi pri­ družujejo opisi vodnih mlinov in mlinarstva v Slovenski Istri, naravne in gospodarske osnove za razvoj mlinarstva, vrste mlinov in njih razširjenost, lokacije, proizvodne zmogljivosti, opis mlinščic, zunanja in notranja ureditev ter delo v mlinu, stranske dejavnosti, o peki kruha in še kaj. Ob tem se nam ponuja zanimiva ugotovitev, da je večina obalnih potokov z značilnim mediteranskim vodnim režimom in naravno geo­ grafsko lego čudovito omogočala nastanek in razvoj te starodavne človekove dejav­ nosti. Se več, tudi ob raznih hudourniških potokih s količkaj stalne vode so postavljali mline za bližnjo lokalno uporabo, saj je veljalo, da pravih kmečkih mlinov, ki bi mieli le za potrebe lastnikov, v Slovenski Istri ni bilo. Tako je v dobi, ki si jo je avtor izbral za svojo raziskavo, oziroma, točneje, konec 19. stoletja, ko je tudi zaradi ugodnih gospodarskih razmer, predvsem bližine razvi­ tega srednjeevropskega pristaniškega mesta Trsta, deloval na obravnavanem področju 101 mlin. Na Dragonji s pritoki jih je bilo 46, na Rižani 34, Drnici 7, Osapski reki 4. Malinski 3, Badaševici s pritoki ravno tako 3, s po enim pa so se ponašali Strunjanski potok, Fazan, Rikorvo in Bračan pod Sočergo. Avtor ugotavlja, da so začetki povezani z razvojem mlinarstva v rimskem imperiju, prve zanesljive podatke pa v nasi deželi zasledimo konec petdesetih let 13. stoletja, ko se omenja vodni mlin na Strunjanskem potoku. Konec tega stoletja za piransko območje viri omenjajo že petnajst mlinov ki so obratovali na spodnji Dragonji, Drnici, potoku Fazanu ter na Strunjanskem potoku. V neki listini iz leta 1276 se omenjata na reki Glinščici pri Zavijah dva slovenska mlinarja, Mensislav in Crnigoj. Na izbiro lokacij za mline je prav gotovo odločilno vplival pretok vode skozi celo leto S svojim obilnim kraškim izvirom, t. i. vzročkom, je v tem pogledu prednjačila Rižana Pomemben dejavnik za nastanek mlinov so nedvomno tudi prometne poti; tako opazimo, da so vsi rižanski mlini razporejeni ob glavni prometni zih med mor­ jem in notranjostjo oziroma proti Trstu. Največji in najpomembnejši mlini so bili ob mostovih čez Rižano in Dragonjo. Za nastanek edinega mlina na veter v Sergasih je bila odločilna ugodna vetrovnost (ki je sicer značilna za našo pokrajino, je pa za uspešno delovanje mlinarstva zadostovala obilna voda) in voda, kajti za ta kombini­ rani mlin je mlinar pozimi izkoriščal vodno energijo, poleti pa energijo vetra. P n postavitvi je bilo pomembno, kje reka teče po dolini, kakšna je širina doline in kak­ šen je prostorski okvir mlinščice in mlina. Tako je npr. na Rižani, ki teče v glavnem ob levem robu doline, večina mlinov na prostornejši desni strani (22 :12). Vpliv Trsta je po propadu Beneške republike (1797) povsem prevladal nad prejš­ njim beneškim Koprom in ostalimi obalnimi istrskimi mesti. Pod okriljem skupne