Štev. 42.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1924.
Leto XXXV9I.
Izhaja vsako »rado ob 6 zjutraj. — Cena 38 Oia za cclo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V interataem delu vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din.
Spisi in dopisi s* pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naroinioa, reklamacije in inseraU pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Demokratično mišljenje.
Muk Donnld in njegov padoe.
Ni še leto dni, kar je na Angleškem prevzel ministrsko predsedstvo vodja angleške delavske stranke Mak Donald, pa je že bil pretekli teden razpuščen angleški parlament. V kratkem se i/.vrše volitve /.a nov državni zbor. Kilo ga je vrgel? Mak Donald je hotel doseči s svojo politiko sporazum med narodi. Delal jo na to, da se državo počasi razorože in zmanjšajo svoje vojske. Hotel je napraviti spravo tudi z Rusi. Vse to pa ne gre v račun angleškim denarnim mogotcem. In zaradi tega so se združile proti njemu angleške stranke, ki zastopajo velike bogataše in so vrgle miroljubnega angleškega voditelja.
Ta dogodek nam dokazuje, da jo v svetu silen boj med mišljenjem tistih ljudi, ki plešejo okoli zlatega teleta in mišljenjem onih, ki liočejo, da bi v javnem življenju odločevala ljudska volja. Dobro še vemo, koliko se je ob koncu svetovne vojske govorilo o vladi ljudstva, govorilo ne samo pri nas, ampak po vseh državah! Ko so metali kraijo in cesarje z njih prestolov in ustanavljali nove države, se je neprestano ponavljalo, da pride sedaj do izraza ljudstvo, da nastopi vlada ljudstva, ali s tujo besedo demokratizem. Pravega demo-kratizma pa kljub prevratu in kljub raznim novim republikam, ki so se ustanavljale, v svetu vendar le noče biti.
Najbolj daleč so še prišli Angleži. Tam se res do gotove meje spoštuje mnenje ljudstva vsaj s tem, da nihče drugi kakor parlament ne odločuje o usodi države. Vendar, kakor vidimo iz padca Mak Donaldo-vega, tudi tam nad ljudsko voljo šo zmaguje mišljenje liberalizma, ki mu je dobiček posameznika vse, ljudstvo pa nič. Tudi na Angleškem torej še ni popolnega demokratizma. Upravičeno je sicer upanje, da bo prišla angleška delavska stranka v novi državni zbor še močnejša in da bo tako demokratična misel tudi na Angleškem prišla do vedno večjega razvoja, vendar nam je to jasen dokaz, kako težak ^ ta boj za zmago ljudske volje.
Kako pa pri nas?
Rekli smo, da je na Angleškem ta boj težak, četudi tam parlament sam odločuje o usodi države, ne da bi se v to delo vtikal tudi kdo drugi. Napredna Anglija se še ni dvignila do popolnega demokratičnega mišljenja, kaj tedaj šele pri nasi V naši državi sta si zlasti dve stranki postavili nalogo, da ščitita velike podjetnike in varujeta denarne mogočnjake na škodo ljudstva. Na Srbskem vrše to delo radikali, pri nas pa znani Žerjavovi demokrati. Prevzeli so po nemarnem ime demokratov, da bi ljudstvo lužje preslepili in da bi na zunaj izgledali, kakor da so zastopniki demokratičnega mišljenja. Toda volk menja svojo barvo, nikdar pa svoje narave. Tudi v novih ovčjih oblekah so ostali stari liberalci. Kako malo je v njih ljudskega mišljenja, je dovolj pokazala njihova organizacija Orjuna. S silo so hoteli ljudstvu vtisniti svojo voljo. Vse pa je imelo namen ščititi tiste, ki imajo: bankirje, ki zbirajo množino denarja, veleposestvo, ki ne prepusti koščka zemlje potrebnemu, korup-cijoniste, ki na škodo ljudstva in države polnijo svoje žepe. Bili so vmes res nekateri, ki se niso zavedali, kaj delajo, nekateri so tudi delali z navdušenjem za neko megleno jugoslovanstvo, vsem pa so 3e smejali radi njih neumnosti tisti, ki so upali novega dobička. V takih razmerah je razumljivo, da ni mogla priti do veljave ljudska volja in da je ostalo vse pričakovanje ob prevratu osramočeno.
Padec prejšnje vlade je prinesol naši državi tudi v tem ozira olajšanje. Vse se jo oddahnilo od to demokratske more. Vsakdo čuti, tla smo se vsaj za mogočen korak približali času, ko bo res odločevala ljudska volja. V tem povdarku pravega de-mokratizma skrbi za ljudski blagor, za sporazum med narodi, za omejiiev oboroževanja, je velik pomen sedanje vlade.
Nismo pa šo temu času tako blizu. Prav zadnji dnevi so podali nov dokaz, kako še manjka v naši državi demokratičnega mišljenja. Govorimo, da imamo od ljudskega parlamenta izbrano vlado in vendar v tej vladi sedi tudi general, ki ga ljudstvo' ni volilo in ga tudi no mara. In ta človek ni samo sedel tam in pritiskal za vedno nove vojaške dajatve, ampak je vrini
vsega tega še delal spletke proti sedanji vladi.
Dva predpogoja za pravo demokracijo.
Prevrat in šest let po prevratu nam nI prineslo prave demokracije. Pravimo, da jo tudi sedaj še strma pot do tega cilja. Kdaj bo prišlo do pravega demokratičnega mišljenja pri nas? Takrat, kadar bo to mišljenje zrastlo iz ljudstva samega. Treba pa je za to zlasti dveh stvari: Prva je: smisel za pomen skupnega življenja. Ljudje živimo v družbi: v družini, občini, pokrajini, državi, stanovih. Nemogoča pa je vsaka družba, če nimajo njeni člani zavesti, da morajo za njo tudi delati, žrtvovati, trpeti. Kdor hoče biti dober ud družine, mora sam sebi nekaj odreči na korist drugim. Sin, ki živi brez ozira na očeta ia mater, ki se ne meni za brate in sestre, je slab. Kar velja za dmžino, vel ja za vsako človeško družbo. Kdor je v družbi, se mora dalje živo zavedati, da ni odgovoren samo sam zase, ampak tudi za druge. Vsako dejanje človekovo vpliva tudi na druge ljudi. Komur niso nič mar težave in bolečine dragih, je kakor Kajn, ki se je izgovarjal pred Bogom: »Kaj meni mar';; — pa se ni izgovoril. Ce pri človeškem telesu trpi tudi najmanjši ud, vpliva to slabo na celo telo. Ce je med ljudmi slab človek, jo to v škodo vsem drugim. To je osnovna
Da sem l?ot rožica, lilija, da večino se smejem vesela, lo je zasluga najboljšega, slovečega mila —
„Gazela" i*
misel, s katero mora bfti ljudstvo prekva-šcnc, čo hočemo govoriti o pravem demo-kratizmu, o vladi ljudstva.
Drugi predpogoj pa jo vedno večja izobrazba. Najboljše neizobražene ljudi lahko kak kričač zapelje k dejanjem, ki imajo pogubne posledice. Nekaj kričavih ljudi Pucljeve vrsto jo odvrnilo slovensko ljudstvo pri volitvah v konstituanto od naše stranke in še danes trpi ves narodi Kdor torej hoče ljudstvu dobro, mora delati tudi ?a njegovo politično izrbrazbo. Samo ljudstvo, ki bo vedno sledilo političnim dogodkom, se bo moglo varovati pred napačnimi voditelji. Politično izšolan in pošten narod si izbere tudi dobre voditelje.
Organizr.riio — šola demokratskega mišljenja.
Liberalizem je ljudi razbil z geslom >Vsak sam zase , zamoril je v njih v veliki meri čut za skupnost. Kdor hoče tedaj ta čut za skupnost i znova vzbuditi, mora ljudstvo spet navaditi na življenje, kjer pomagajo drug drugemu. Taka šola so razne organizacije. Ne bomo tu naštevali raznih društev in zadrug, povdarili bi pa radi potrebo naših kmetskih in naših političnih organizacij. V teh organizacijah se naši ljudje navadijo delati skupaj, skrbeti za r kupne stvari in nauče se za dobro stvar tudi pravega bojevanja. Kdor hoče, da res pride ljudska volja do polne veljave, mora biti dober delavec in učenec v naših organizacijah.
Naskok korupclfonisiov na vlado.
Čim bolj se je bližal čas zasedanja narodno skupščine, tembolj so postajali radikali in liberalci nestrpni. Zakaj zakona za pobijanje korupcije se boje kot vrag križa in kar je najhujše — tri obtožnice proti koruptnim ministrom so 2e sestavljene in bodo prišle na vrsto, kakor hitro bo zakon o korupciji sprejet in potrjen.
Zato so napeli vse svoje moči, da vržejo vlado. Poslali so v boj svoje general 3. Leti so danzadnem podajali kralju napačna poročila o položaju v državi ter mu slikali Radičevo stranko kot veliko zarotniško bando proti kralju in monarliiji.
In res se jim je posrečilo na dvoru toliko vplivati, da je kralj izrazil željo, naj Hrvati ne vstopijo v vlado, pač pa da naj se vlada razgovarja z radikali. Slejkoprej pa je kralj izrazil vladi svoje zaupanje, ki ga tudi lažnivi generali niso mogli omajati.
Zalo so šli radikali še dalje. Nahuj-skali so vojnega ministra generala Had-žica, da je odstopil kot minister, češ da vojni minister ne more sodelovati z vlado, katero podpirajo protikraljevi Hrvati. Kralj je ta odstop vzel na znanje.
Vlada pa se je postavila na edino pravo stališče: mi smo zastopniki ljudstva, katero nam v ogromni večini zaupa, kakor kažejo številke v narodni skupščini. Zato toliko časa ni nobenega vzroka odstopati, dokler nam zaupa tisto ljudstvo, ki nam je vlado poverilo. Generali in vojaštvo pa pri politiki nimajo nič govoriti in naj se drže svojih dolžnosti. Zato smo najodločneje 21
proti temu, da bi generali odločevali v Jugoslaviji, kdo naj vlada in kako naj se vlada.
Tako približno je vlada povedala svojo mnenje in dodala še to, da ne gre, da obveščajo kralja o položaju v državi generali, dočim ima v prvi vrsti to dolžnost vlada, ki je za to postavljena in za položaj odgovorna. To skrivno vlado za hrbtom prave, od ljudstva in od kralja postavljene vlade je treba na vsak način odstraniti.
In tako je vlada ostala. Radikali pa so se z generali temeljito osmešili. Poleg tega pa so vendar enkrat načeli ta boj, ki se mora tudi v naši državi pripeljati do zmage: generali naj organizirajo armado in skrbijo za dobro obrambo — v politiko pa naj ne segajo.
Kaj pa sedaj? Pašič še ni izgubil upanja. da reši svoje ministre, ki so kradli milijone iz državne blagajne, pustili drugim krasti in oškodovali državno blagajno za milijarde. Zato je izjavil, da je tudi za sporazum s Hrvati. Toda njegovim izjavam nihče ne verjame, niti če so zapisane, ša manj če so samo govorjene. Prevečkrat je že požrl svojo besedo.
Zato je Radič pravilno povdaril: sporazum se ne bo pisal, temveč ustvarjal. Vlada pa odločno zahleva, da se morajo radikali jasno in nedvomno postaviti na stališče viade in popolnoma priznati izjavo, ki jo je podala vlada ob svojem nastopu. To pa se pravi toliko kot da morajo radikali svojo politiko popolnoma premeniti in to blagoslavljati, kar so še včeraj preklinjali.
Ena največjih zaslug sedanje vlade je, da je korupcija tako zelo potisnjena ob steno, da se mora z vsemi štirimi braniti, dočim je pred par meseci še kraljevala in streljala, kradla in goljufala, pravičnost in poštenost pa se jc morala skrivati po kotih in skrivnih zavetjih.
flaši ministri proti davčnemu navijanju.
Naši liberalci, ki imajo v rokah vse davčno predpisovanje, so v svojem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, leto za letom hudo privijali davčni vijak, posebno, ker so jim korupcionisti iz Belgrada neprestano dajali korajžo. Letos pa so se tega navijanja še prav s posebno vnemo lotili. Vrhu tega je prejšnja vlada s finančnim zakonom povišala dohodnino za 30 odstotkov in liberalci so imeli dobro premišljen načrt: Letos bomo pa lahko pritisnili, da bo škripalo. Krivi bodo itak klerikalci.
In davčni vijak se je začel sukati. Seveda najbolj pri naših ljudeh. Zraven pa so vpili liberalci, kakor so se domenili: »Glejte klerikalce, kako hočejo zadnjo srago iztisniti iz našega kmeta in delavca. Povišali so davke in jih kruto iztirjavajo.
Stvar pa je prišla na dan. Naši poslanci so krepko potrkali pri finančnem delegatu in mu dali razumeti, da bodo obračunali z vsemi liberalnimi valpeti. In nato je g. finančni delegat dal izjavo, da sedanja vlada niti ustno niti pismeno ni dala nobenega naloga glede ostrejšega postopanja pri predpisovanju davkov, pač pa jo kljub njegovemu svarilu prejšnja vlada nabila
na dohodnino še 30 odstotkov, kar ge se-veda pri predpisih kruto pozna. Na zalite*, vo naših poslancev je delegat takoj odredil, da se morajo pri prizivih čim obširneje postopati, nadaljne zahteve naših poslancev glede davka pa bi predložil fi-nančnemu ministru.
9. oktobra pa sta se sestala s finančnim ministrom dr. Korošec in dr. Kuloveo in sta imela z njim razgovor radi neznosnih davčnih razmer v Sloveniji.
Ugotovili so, da sedanji finančni mini-ster ni izdal niti ene take nadredhe, ki bi mogla služiti davčnim uradom za povod njihovi izredni gorečnosti. Vsi davčni zakoni so bili sklenjeni pod prejšnjo vlado. Dr. Korošec in dr. Kulovec sta se pritožila v zadevi osebne dohodnine in davkov na promet in proti nekaterim davčnim uradnikom, ki postopajo strankarsko in pristransko. Dr. Spaho jo izjavil, da bo v fi-nančnem zakonu zvišal najmanjšo obdavčljivo svoto in spremenil davčne lestvice. Dalje je izjavil, da bo ustavil davčne ekse-kucije in izvršil pregled naložene osebne dohodnine. Tudi glede davkov na promet bo ukrenil, da se popravi. Dalje so se ze-dinili tudi glede davčnih olajšav zadrugam. V podrobnostih se bo dogovoril z delegatom v Ljubljani, ki pride čez par dni v Belgrad.
Slovenske ceste.
Ena izmed najbolj žalostnih žrtev nenasitnega centralizma so postale tudi slovenske ceste. Svoj čas so bile -C3 prvovrstne, deželni ccstarji so bili ^limerno plačani, bilo jih je dovolj in to se je na ceslah prav dobro poznalo. Dežela sama, ki je pobirala cestne doklade, je plačevala dve tretjini stroškov, občine pa eno tretjino.
Centralizem pa je pač na eni strani pridno pobiral in še pobira cestne doklade, ki so se preje porabile samo za slovenske ceste, sedaj pa ostanejo po večini v Bel-gradu, naše ceste pa strašno propadajo. Vrhu tega je država odpustila celo vrsto cestarjev, ostalim pa je določila beraško plačo in zato ni čuda, da se naše ceste spreminjajo v razdrapane vodne struge. Prokletstvo centralizma.
6. t. m. se je zbralo v Ljubljani 34 načelnikov cestnih odborov s Kranjske in Štajerske. Soglasno so ugotovili, da je iskati vzroka v propadanju cest samo v dejstvu( da država ne izvršuje več tistih obveznosti, ki jih je preje izvrševala dežela, dasi pobere dve tretjini prispevkov, ki jih plačajo slovenski davkoplačevalci samo za svoje ceste.
Sestanka so se udeležili tudi poslanci Gostinčar, Kremžar in Stanovnik. Po dol-gem zborovanju so napravili sklepe, d® naj 1. država izplača za slovenske ceste, kar je dolžna ostala, 2. da naj vstavi v proračun za 1925 za slovenske ceste tisto vsoto, ki jo je dolžna prispevati, 3. da na] se ljubljanski gradbeni direkciji da nalog, da prekliče razne škodljive odredbe in 4. da naj se nastavi več cestnih mojstrov in da se odpuščeni cestarji zopet sprejmo v službo.
Angleška delavska vlada padla. V če-
trtelc 9. t. m. ob 2. uri zjutraj je dobila angleška delavska vlada nezaupnico z 198 glasovi proti 164. Povod nezaupnici je bil predlog liberalne in konservativno stranko, da se sestavi komisija, ki bo preiska-vala, čo se je res delavska- vlada vmešavala v px-avosodstvo in ustavila preiskavo proti komunistu Campbolla, ki je hujskal vojaštvo. Tej komisiji se je seveda vlada uprla, radi cesar je prišlo do glasovanja, pri katerem je dobiia vlada nezaupnico. Ministrski predsednik Mak Donald jo nato predlagal kralju, da se parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Kralj jo na to pristal in novo volitve se bodo vršile v Angliji žo 29. oktobra t. 1. Novi pariament se bo sestal že novembra. Vse stranke so že otvorile volilno borbo in izdalo volilne manifeste. Največje izglede na uspoh pri volitvah ima po splošnem mnenju delavska stranka.
Nemiri v Besarabiji. V Besarnbiji, bivši ruski deželi, ki jo je dobila po vojni Romunija, jo prišlo do velikih nemirov med kmeti in romunskim vojaštvom. Na obeh straneh jih jo mnogo padlo. Romuni nastopajo proti upornikom brezobzirno. Za vsak najmanjši znak upom tirajo ljudi pred vojno sodišče, ki jih je že mnogo obsodilo na smrt.
Pogajanja med našo državo in Italijo.
V Benetkah so so pričela pogajanja med našo državo in Italijo, katera naj končno-velinvno rešijo šo zadnja politična in gospodarska vprašanja. Naši delegaciji predseduje dr. I!ybar.
Picbiscit za katoliške versko šole. Slomški škofje so izvedli plebiscit za katoliške verske šole, za katero je glasovalo 715.000 oseb, kar pomeni 90 odstotkov slovaškega prebivalstva.
Razorožitev na Danskem. Danci nameravajo brez dolgotrajnih brezplodnih razorožitvenih konferenc razorožiti svojo iržavo. V parlamentu so stavili predlog, (ia se odpravi vojaška obveznost. Vojaško naprave bodo spremenili, da bodo služilo civilnemu prebivalstvu. Mesto vojaštva bodo ostale straže, ki bodo ostale za javno | varnost. Do tega predloga je prišlo vsled toga, ker je naravna lega Danske takšna in jo zelo mala državica, da bi bila v slučaju sovražnega napada vsaka obramba brezuspešna.
Upor v Maroku. V španski koloniji v severni Afriki v Maroku 6e že delj časa bi jejo hudi boji med domačim prebivalstvom, ki je s Španci silno nezadovoljno in španskim vojaštvom. Upor se je razširil po celi deželi in so Španci utrpeli že velike izgube.
Egipčani, ki so pod angleškem protek-toratom, hočejo tudi več svobode in neodvisnosti. Imajo sicer svojo vlado in svojega ministrskega predsednika, ki pa je popolnoma odvisen od angleške vlade in brez njenega dovoljenja ne sme napraviti nobenega važnejšega koraka. Te dni so se vršifla (Daljo glej v naslednjem stolpcu spodaj.)
d SLOVENSKI KMETJE! V nedeljo, dno li). oktobra boste odločili usodo Kmetijske družbe. Ta dan so občni zbori vseli podružnic Kmetijsko družbe v Sloveniji. Lo v klikom izrednem slučaju se bo občni zbor vršil 2. novembra. Rodite vsi na svojem mestu. Dogovorite so med seboj in izvolite povsod za delegate odločne našo može.
d Somišljeniki! Koledar Jugoslovansko Kmetske zveze so dobiva v tajništvu Kmet-sko zveze Jugoslovanska tiskarna. Prodaja v Ljubljani tudi Jugoslovanska knjigarna. Skrbito, da ta žepni koledar v rokah vsakega našega kmetovalca. Zaupniki, ki ga dobo doposlanega v večjem številu, naj ga takoj raz,pečajo. Cena jo kakor lansko leto Din 10.—. Opozarjamo še na to, da našega koledarja ne zamenjale z onim samostojne-žcv, ki nosi naslov »Kmetijski koledarc.
d Nokaj zamudnikov nam še dolguje ostanek nuročnine za tekoče leto. Ker se leto nagiba h koncu, naj se vsak požuri, da stori čimpreje svojo dolžnost!
d Mu škofa v Skoplje je imenovan č. g. dr. Janez Gnidovec, duhovnik iz družbe la-zaristov. Novoimenovani škof jo bil svoj čas ravnatelj gimnazije v škofovih zavodih. Vsa slovenska duhovščina se veseli njegovega imenovanja, ker je prepričana, da bo novoimenovani Škof s svojo veliko gorečnostjo v ondolnih razruvanih razmerah veliko storil za katoliško cerkev in versko obnovitev katoličanov.
d Za podporo po toči ia poplavi poškodovanim. V Belgradu se jo sestal odbor za pomoč poškodovancem po toči in poplavi. Predsednik jo poslanec Gostinčar.
d Nove laži. Samostojne® razširjajo laži med našimi kmeti, da je naša vlada uvedla trošarino na žganjekuho, in sicer da jo prične pobirali 15. oktobra. Marsikateri kmet je tem lažem nasedel in prehitro kuhal, vsled česar je imel radi samostojnih hujskačev občutno škodft. Poslanec Brodar nam jo pravkar sporočil iz Belgra-da, da je to grda laž nasprotnikov in prosi vso naše somišljenike, naj bodo previdni pred temi ljudmi.
d Opomin iz Francije. Iz Francije smo prejeli sledeče pismo: Prosim, dajte še po časopisih ljudi opominjati, da naj no hodijo sem v Francijo, ker tukaj ni nič dobrega. V Pas do Calais smo skoro vsi nezadovoljni. Nekateri bi se vrnili v Slovenijo nazaj že takoj prvi dan, ako bi imeli sredstva na razpolago.Jaz seiu sam mislil, da jo tukaj veliko boljše, pa sem bil razočaran. Zatorej, varujte sel — A. J.
d Finančno ravnateljstvo v Ljubljani prosimo, naj naroči svojemu uradništvu v Slovenjgradču, da nas gospodje ne bodo va-
med njim in angleško vlado pogajanja, pri katerih je egipčanski ministrski predsednik zahteval, da Angleži umaknejo svoje čete iz Egipta, da odpokličejo svoje državne pravdnike in druge visoke uradnike in opuste kontrolo, ki jo vrše nad egiptovsko vlado. Angleži na to seveda niso pristali.
bili ob nedeljah in praznikih v pisarno. Mislimo, da je laka vestnost nepotrebna, ker gremo take dni v cerkev, po maši pa imamo posia v trgovini ali v občinskem uradu. Tudi obrtniki imajo ob nedeljah in praznikih malo časa. Davčno okr. oblastvo nas po cele uro zaslišuje za kake borne dohodke, maša in dopoldanski opravki v trgovinah so pa brez nas. Saj bi tudi gospodom nedeljska maša ne škodovala. — Prizadeti.
d Orjunco so nabili delavci ob priliki noke veselice v Ljubljani v gostilni »Zlato-rog«. — Orjunec Zaje je bil aretiran, ker ga dolže raznih nasilij, ki jih je izvrševal pod vlado orjunskega cesarja dr. Žerjava.
d Ali sto že porabili položnico, ki Vam jo je priložil odbor za nabavo novib Šmar-nogorskili zvonov? Nikar je ne zavrzitel d Novo zasebno gimnazijo so ustanovili oo. dominikanci v Bolu na otoku Braču za svoj redovniški naraščaj.
d Za 100 kron zavarovan. V Št. Jerneju na Dolenjskem jo pogorel v nedeljo zvečer posestniku Ignaciju Bakšetu velik kozolec, ki je bil napolnjen z razno živinsko krmo. V nevarnosti so bila tudi ostala gospodarska poslopja, ki bi se bila skoro gotovo vnela, da ni bilo vreme izredno mirno in k sreči ni pihala burja. Škoda je precej velika — zavarovan pa je bil kozolec samo za sto kron.
d Kozolec je pogorel dne 9. t. m. posestniku Podlipniku na Teznu pri Mariboru. Zgorelo jo tudi 100 met. stotov slame.
d Avtomobilska nesreča. Dne 9. t. m. jo na Črnučah povozil avtomobil hišarja Janeza Pleska iz Gmajne pri Črnučah. Živel je še pol ure nezavesten. Z istim avtomobilom pripeljani zdravnik dr. Rus je našel ponesrečenega že mrtvega. Lastnik avtomobila je iz Štude pri Domžalah. Koga zadene krivda, bo dognala preiskava.
d Dras;o plačana radovednost. Na kolodvoru v Markuševcu je železniški uslužbenec hotel pogledati v vagon za bencin. Posvetil je pri odprtini s svojo svetilko, kar je povzročilo silovito eksplozijo. Moža je odneslo daleč v stran in bo težko okreval, ker je opečen po vsem gornjem telesu.
d Do smrti povozil. Ivan Pečaver, gostilničar s Poljan pri Toplicah, je 4. oktobra zvečer vozil s parom konj vino. Ker je, skoro gotovo vinjen, prehitro vozil, je podrl 53 letno Uršo Kurnp, posestnico iz Čermoš-njic, ki je šla z otroci po cesti. Žena, ki je bila nekdliko gluha, je dobila na glavi in nogah težke poškodbe in je takoj umrla. Otroci so se umaknili brez nesreče.
d Ivan Poznik iz Kamne gorice se je naselil v Tacnu. Dne 12. t. m. je zabaval vaško mladino v Šmartnu, da je skakal čez plot, plezal na drevesa in prišel na vi-
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturiil trgovini A. & E. SKABERNE -n LfuMjana, Mestni trg 10.
a1
»oko hruško, s katere je padel kakih 7 mc-frov globoko in obležal — mrtev.
d Uboj. S kamniške okolice se nam poroča: Zopet se jo zgodil ne daleč od Kamnika nad vse žalosten slučaj, da je mlad lant mlademu možu s cepinom razklal glavo v gostilni, ko sta se sprla. Oba pomilu-jemo: tistega, ki jo je zadal, in tistega, ki jo jo dobil in oba bosta morala in žo trpita zaradi 6voje nepremišljenosti in skrajne sirov ost i. Toda, če se vprašamo dalje, kdo je tega kriv, moramo reči, da alkohol. Zakaj trezen človek ne gre treznemu možganov mešat — najmanj s kakim cepinom — to se zgodi šele tedaj, ko obema alkohol po prej pamet zmeša. In vendar ga nekateri že vedno tako strastno ljubijo) Koliko pouka so imeli ljudje zoper alkoholizem že ravno v kamniškem okraju in koliko pametnih odredb v tem oc.iru ^e izdalo ravno kamniško glavarstvo, pa mnogi si ne dajo ničesar dopovedati. 0»i pijejo in pijejo in se — bijejo. Koliko krasnili domov bi lahko postavili, koliko manj dolgov bi bilo, ko Jiko udobnejše življenje po svojih družinah hi mnogi imeli, če bi vsaj malo manj pil?. Ljudje božji, spreglejte vendar posebno letos, ko ste nakuhali toliko žganja) — Prav posebno obsodbe vredni so pa oni bi rt je. ki gledajo samo na svoj dobiček in ne pomislijo. kaj lahko pride, ko dajejo že vinjenim osebam če piti. Te ljudi po bi bilo treba brez usmiljenja iztrebiti. Ni čuda, če se je tudi pri čibru zgodil poboj — saj je tam /torišče nedeljskih plesov in shajališče okoliških pijancev in to ne malo tudi po zaslugi bivšega župana in občinskega odbora, ki Je dajal za čisto nizko takso dovoljenja za razne plese. Možje v novih občinskih odborih bodite v tem oziru neizprosni in mnogi vam bodo hvaležni, zlasti že .starši, ki so ekrbni za svojo n>>adino?
d Se enkrat iz okoliee Kamnik. Komaj urno odložili pero. pa že nova, še strašnejša novica: V Zlatem polju je oče ustrelil sina, ko sta ee, prišedši iz semnja v Motniku, sprla. — Ne rečemo naravnost — ker nam *e ni znan podrobnejši potek krvavega dogodka — vendar pa smelo trdimo, da bo vzrok zopet preobilna pijača. Vidimo jih večkrat, namreč naše sejmarje, kako se pozno proti večeru ali pa ze v noč vinjeni vranjo domov. In kako ljubijo, zlasti hribovci, te semnje, ne samo očetje, ampak tudi matere in dekleta. Vse gre, kar le more, in komaj čakajo., da gredo. In kaj jih vleče? Nič ne pretiravamo, če trdimo, da v premnogih slučajih ples in gostilne. NaS človek je pogosto prepričan, da najbolj poplača samega sebe za svoje trpljenje, če Be polteno nažre in navrti. Kakšna nesp&met! Mar bi za svoje tako težko prislužene novce, ki jih čutiš ob semanjih dneh pod palcem, nakupil rjuh in pošteno posteljo, gospodarsko orodje in malo lepšo pohištvo ali pa bi dejal denar v hranilnico, če ne sebi, pa svojim otrokom v dobro. Pa ne! Še matere so tako nespametne in žal, da matere raje kot Jičere mislijo, da mora hči v gostilno in na [ples vsaj semanjl dan. Pač zasluži, da bi jo z bičem pognal domovi Oblast pa bi morala v teh letih splošnega alkoholizma — vsaj tako mislimo, če hoče ljudem odvzeti priliko za izgrede —• omejiti, če ne popolnoma ukiniti, točenje alkoholnih pijač. Gostilna Ubodi zato, da da lačnemu jesti in popotniku
prenočiščo —- kar pa je več, jo ravno ob semaitjih dneh preveč. Scmanji d novi v vsakem kraju naj bodo kakor dnovi volitev — brezalkoholni dnovil
d Mož ustrelil svojo ženo. Na Spodnjem Berniku, župnija Cerkljo na Gorenjskem, so jo odigrala v petek popoldne žalostna družinska žaloigra. Simon Naglic je prišel pred tremi leti iz Amerike in prinesel s se-ix>j precej prisluženega denarja. Oženil sc jo v vasi k precej premožni hiši. Razumelo se z ženo že ves čas nista bogve kako dobro. Vzrok je bil baje la, ker ni žena znala kuhati, da bi možu bilo všeč. Zadnje čase jo inož precej popival in je pripovedoval ljudem, da bo ženo ustrelil. Usodnega dne popoldne je bila žena na polju, kjer je žela ajdo. Mož je šel na polje za njo, jo prijel za roko in petkrat nanjo ustrelil iz samokresa. Žena je bila takoj mrtva. Zapušča dva otrociča v starosti dveh in enega leta. Mož je po dogodku neznano kam pobegnil.
d 20 let težke ječe so prisodili te dni pri sodniii v Belgradu kmetu Markoviču, ki je oropal vdovo Milanovič iz Kaluderice in onečastil njeno 16 letno hčerko.
d Velika nesreča na železnici. Dne 8. oktobra dopoldne ie pri postaji Sv. Margarete v Italiji skočil e tira ekflpresni vlak Rim—Pariz. Razbiti so bili trije vagoni, ubitih 6 oeeb, težko ranjenih 30.
d Otroci na pokopališču. Neki ang?eški list poroča, kako je neka stranka z osmimi otroci dobila udobno stanovanje. Mati je prišla z dvema otrokoma k hišnemu gospodarju. " Koliko imate otrok?« je bilo seve prvo vprašanje. — r,Osem jih je, a šest jih je na pokopališču,« se odreže žena. — sDo-bro! Stanovanje je Vaše!« — Vesela se žena z možem in dvema otrokoma vseli takoj v novo stanovanje, proti večeru pa dojde vesela četa Šestih otrok s pokopališča, kjer so se popoldne nahajali.
d »Dom olju bo ve knjižnice se dobe v prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani še vsi trije prvi zvezki. Sezite po njih. dokler so še v zalogi.
DOLENJSKE NOVICE.
prošt novomeški Karel Čeriu je do-šel na svojd novo službo v sredo 1. oktobra popoldne. Poleg duhovščine, šolske mladine in cerkvenih organizacij, so ga pred ka-pitljeni pozdravili pri sprejemu tudi okr, glavar, gimnazijski ravnatelj in zastopniki vseh ostalih drž. uradov. Edino občina ni poslala nobenega zastopnika! Pač pa ga je pozdravil klub obč. odbornikov SLS, nadalje deputaclje naših katol. prosvetnili organizacij, Orli in Orlice v kroju in zastopniki gasilnega društva novomeškega.
Na roženvensko nedeljo je g. prosta inštaliral ljubljanski g. knezoškof, ki je imel tudi slavnostni cerkveni govor. Instalacije in prve proštove pontifikalne maše so se udeležili zopet zastopniki vseh drž. uradov in naših društev. Cerkev je bila bogato okrašena. Pri slovesnem sprevodu v cerkev in nazaj v kapitelj so štirje fanfaristi voj. godbe trobili lanfare. Na slavnost je poleg meščanov prihitelo veliko ljudstva od vseh strani; lepo jesensko vreme je storilo svoje, da se je izvršilo vse v splošno zado-voljnost.
Toplino pri Straži. Koncem septembra tso odšli zadnji kopališki gostje. Bilo Jih je
to sezono le malo, nokaj čez 400 (pred voj. sko redno okoli 1500). Za bogatine je tu premalo zabavo in moderno udobnosti, za srednjo slojo in preprosto ljudstvo so pa ceno previsoke. Mislijo nato, da bi se cene znižale in vpeljala elektrika.
Dolenjski okoličani zahajajo tudi precej številno v šmarjetske toplice, kjer so shaja s precej manjšimi stroški. Letos so se tam oglasili gostje celo iz Zagreba in Belgrada.
Nesreče. 0 e r m o S n j i c e. Tukajšnjo posestnico Uršulo Kump je dne 4. t. m. povozil gostilničar Ivan Pečaver iz Poljan, ko je peljal domv vino. Mož je prehitro vozil, žena je bila pa malo ghiha. Prišla jo pod voz in dobila na nogah in glavi take poškodbe, da je na mestu umrla.
V a v t a v a s. Vol je sunil posestnico Marijo Marolt iz Prapreč in jo v rami težko poškodoval. Morala je v bolnišnico.
Trebnje. S kozolca je padla 11. t. m. posestnica Marija Kovačič iz Loga in si zlomila roko.
Napadalci na župnika Volca v Soteski še niso izsledeni, kakor 6e nam je pomotoma javilo in smo potem tudi tako poročali.
d Taščo je ubila poaestnikova žena Ivana Kocijančič iz Sela, občina Ajdovec. Ivana Kocijančič in njen mož Miha sta živela v hudem prepiru a svojimi starimi Antonom in Ano Perparjem. Tožili so se večkrat radi užitka In sta izgubila skoro vedno mlada. Zato je Kocijaniičeva večkrat grozila starima, da ju bo spravila s poti. V soboto 4. oktobra je Šla Ivana Kocijančič na podstrešje v svoji hiši. Tam sta zadeli skupaj s taščo in ee začeli prepirati. Ko je hotela tašča po stopnicah doli, jo je Koci-jančičeva pahnila z vso silo odzadaj, take da je tašča padla s stopnic na glavo in si menda zlomila tilnik, ker jo imela glavo podvito pod prsi. Mlada je baje nato še z nogami teptala po njej. Perparjevo so našli mrtvo, na glavi ji je tekla malo kri. Uboja so takoj obdolžili Kocijančičevo. Spočetka je tajila, nato se je prišla sama javit orožnikom v Žužemberk ter vse priznala. Izjavila je, da je zadovoljna s tem, kar je storila, ker je rešila s tem sebe in druge svoje tašče. Nato so jo aretirali. Kdaj bo konec teh žaloiger po naših kmetsklh domovih?
V Papirnici št. 8 pri Stari Loki se proda v nedeljo dne 26. oktobra dop. ob pol 11. uri na javni dražbi HIŠA Z VRTOM lil 3 parcele gozda. - Več sc poizve pri Francu RUPAR, kovaču v Skolji Lok«.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani — r. z. z 0. z.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg botela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
nafboljše
z ozirom na vISino zneska In odpovedni žas
Varnost za hranilne vloge fe zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v L|uM)anI. -Vrhutega 1« njena last nova lepa palača ob M^o šičevi cesti, več mestnih hiš, stavb šč ta zem « v tu- in Inozemstvu. — Denar te naloži lahko tura po poštnih položnicah.
MUD BRATI IN SESTRAMI.
Sedemdesetletnim goriškega nadškofu. Dne 9. t. m. je praznoval goriški knezo-nadškof g. dr. Frančišek Borgia Sedej sedemdesetletnico svoje starosti. Ob tej priliki so se jubilantu poklonili zastopniki številnih organizacij. Nadškof dr. Sedej spada med najodlicnejšo voditelje goriške škofije, škofijo je vodil v najtežjih časih vojne, ko so bili razkropljeni njegovi verniki po vseh deželah bivše Avstrije. Duhovnikom jo tedaj ukazal, da sledijo ljudstvu v pregnanstvo in ga tolažijo. Poskrbel je, da so se v raznih mestih ustanovili pomožni odbori za begunce. Po vojni je takoj uvedel veliko delo za duhovno obnovo. Obnovil je deško semenišče, oživljal Marijine družbe itd. Tudi pred fašisti jo mnogo trpel. Pridružujemo se tudi mi željam primorskih bratov v prisrčni želji, da jim Bog nadškofa dr. Sedeja še dolgo ohrani.
Nasilni Italijani. V Ilirski Bistrici so jo vršil nabor. Kakor je to običajno ob takih prilikah, so fantje poli slovenske pesmi. Tega pa niso mogli prenesti italijanski častniki, ki so z vojaki navalili na slovenske fante in jih pretepali. Enega so še celo obstrelili.
Zavedni Solkiuici. Ker sta na ljudskih šolah 1. in 2. razred že popolnoma italijanska, so vsi solkanski starši, ki imajo otroke v 1. in 2. razredu v začetku letošnjega šolskega leta zahtevali za svoje otroke pouk slovenščine, kar se jim bo v smislu šolskega zakona moralo ugoditi.
četrta obletnica koroškega plebiscita. Dne 10. t. ni. so minula štiri leta, odkar je slovenska Koroška vsled nesrečno izpadlega plebiscita prišla pod Nemško Avstrijo. Kotuški Nemci so z velikim hrupom praznovali obletnico svojega uspeha in v slavnostnih govorih zatrjevali, da mora Koroška /.a vedno ostati . enotna in nedeljiva«. Mi pa koroških Slovencev ne bomo pozabili. Z vsemi sredstvi bomo delali na to, da jim Nemci ne bodo kratili pravic, ki jim grodo po božjih in človeških postavah.
VOJAŠKE ZADEVE.
Sprejem mlatleničev v mornariško
podčastniško šolo. Poveljstvo podčastniške šole mornarice v Gjenoviču (Boka Kotor-ska) naznanja, da se do 10. novembra t. 1. sprejemajo gojenci v imenovano šolo. Prosilci naj pošljejo lastnoročno pisano prošnje označenemu pove!jstvu najkasneje do
novembra t. 1. Prošnji je priložiti sledečo priloge: 1. domovnico, 2. krstni list, iz katerega je razvidno, da prosilec ni pod. 16 pa ne nad 19 let star, 3. šolsko spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. dovoljeno staršev, 6. potrdilo, da je bil najmanj dve leti v kaki železniški delavnici, ali, da jo kovač, livar, strugar, šofer ali eleklro-moider. 7. zdravniško spričevalo vojaškega pravnika in potrdilo, da ni poročen. Šola 'raJa 18 mesecev. Vsak prosilec pa se mora zavezati, da bo služil pri mornarici še tri-rat tako dolgo, kakor traja šola, t. j. 54 Mesecev.
Vprašanje: Sem vdova in nimam svojih otrok. linam pa rejenca, ki sem ga vzela svojega ter ga tudi prepisala na svoje 'tte. Rejenec je bil potrjen na polni rok in
(Dalje slej na naslednji strani spodaj.)
PDLSTlCni • 2HPISK1

i o... i,

m
l> Narodna skupščina seje sestala 11. t. . Predložena sta bila zakona o pobijanju korupcije in o invalidih. Obenem so bili podani predlogi, da naj se obsodijo bivši ministri dr. Laza Markovič, dr. Dragutin Kojič in dr. Velizar Jankovič radi korupcije. Potem sta bila izvoljena odbora za proučavanje korupcijskega in invalidskega zakona. Prihodnja seja se snide v soboto, ko bosta odbora dokončala svoje delo.
p Kar naprej laži, nekaj se bo že prijelo. Kmetijski list se trdno drži tega pravila. Odlično delo, ki ga vrši poljedelski minister dr. Kulovec, silno jezi samostojno gospodo. To pa za to, ker bo z njegovim delom vse Pucljevo ministrovanje postavljeno v kaj čudno luč. Pucelj se dobro zaveda. da je bilo v kmetijskem proračunu samo nekaj 100 milijonov dinarjev, ko je bil on minister, dr. Kulovec pa je postavil 800 milijonov. Pucelj se dobro spominja, kako so pod njegovim ministrovanjem v prvi vrsti Srbi profitirali, Slovenci pa v toliko, da je bila nastavljena cela množica nesposobnih liberalno-samostojnih uradnikov na razna mesta. Zato je treba sedaj dr. Kulovca ubijati, da ne bo Pucelj ubit.
Srbski časopis Pravda je prinesel neki potvorjen pogovor z dr. Kulovcem, ki da je menda izjavil, da je proti delitvi velepo-sestev. Dr. Kulovec je določno izjavil, da tega ni nikdar govoril. Toda Kmetijski, list laže kar naprej. Res pa je, da je dr. Kido-vec proti temu, da bi se veieposestva tako delila, kakor so se dosedaj marsikje, da so se namreč s tem uničile velike izboljše-valno naprave na zemljiščih. Brez teh naprav (drenaže itd.) so nekatera zemljišča brez vsake vrednosti in brez donosa. Stale so ogromno denarja, in marsikje, kjer so veleposestva tjavendan razdelili, so te naprave popolnoma propadle, ker ni nihče skrbel zanje in bo stalo zopet ogromno denarja, da se upostavijo. Zato je popolnoma pravilno dr. Kulovec za to, da se veleposestva z večjo previdnostjo dele kot do-
služi že 18 mesecev. Ali ima pravico do skrajšanega roka? Kam naj vložim prošnjo?
Odgovor. Ako je do tedaj, ko je bil rejenec potrjen, minilo vsaj 5 let, odkar ste ga posinovili, tedaj ima omenjeni pravico do skrajšanega roka. Če pa ne plačujete 20 ali več dinarjev davka, ima pa kot hranilec« pravico do oprostitve. V slučaju da so pri Vas podani navedeni pogoji, bi bilo prošnjo vložiti pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja.	.
Vprašanje. Rojen sem 1903 m sem bil letos potrjen. Imam brata, ki je rojen 1907. Ali imam pravico do skrajšanega roka?
Odgovor. Ako brat še ni dovršil ob priliki, ko ste bili potrjeni, 17. leta starosti, tedaj imate pravico do skrajšanega roka
in vložite prošnjo.
Letošnji novinci bodo vpoklicani po novem letu, kakor jo bilo to tudi do sedaj običajno.
sedaj, ko so se z delitvijo samo uničevala. To stališče mora zavzemati vsak kmetijski minister, sicer no spada na svoje mesto.
Istotako glede konjušnic (ergel). Konjušnice so velikega pomena za konjerejo; če se hočejo vzdržati, morajo imeti krog sebe večje posestvo. Zato naj se tako posestvo, v kolikor je za vzdržavanje konjušnice potrebno, vzdrži in no razdeli. Čisto pravilno in popolnoma kmetsko stališče. Kmetijski list tudi dobro ve, a je treba lagati, cia se Pucelj reši.
Kar se pa tiče Kmetijske družbe, pa razumemo, da se samostojneži jeze. Zakaj sedaj bo vendar enkrat pregnana iz Kmetijske družbe samostojna politika in se bo začelo res delati za kmetijstvo, ne pa samostojne politike uganjati.
Malaseka je dr. Kulovec res prestavil in bilo je to prav. Orjunci, ki nahrulijo nedolžno gospodično na sredi ceste, ne morejo biti vzgojitelji kmetskih fantov.
p Domovininp solze. Dr. Žerjavova brezverska Domovina, ki se posebno v zadnjih časih odlikuje po izredni surovosti, včasih trenutno pozabi na klerikalizem ter joka nad samostojneži, ker na svojo roko lažejo proti SLS in ne na komando dr, Žerjava. Venomer jim očita, da jo samo-stojneže ustanovil dr. Žerjav zato, da bi uspešneje bil po klerikaližmu. Samostojneži pa ne poznajo nobene hvaležnosti. —» Za nas je pri tem zanimivo samo to, kake? se je Kmetijski list takrat rotil, da ni y nobeni zvezi z Žerjavom, da je naravnost sovražen proti mestni gospodi ter zmerjal Domoljuba z lažnivcem^ ker mu ni verjeL Danes pa je vse tak'o jasno — še več: samostojni generali so prejemali denar od Žerjava v tistem času, ko so liberalce v svojem listu preklinjali. In sicer so prejo* mali denar zato, da pomagajo Žerjavu dobiti večino v slovenskem ljudstvu ih' glasovati za centralizem. To se je tudi zgodilo,: Slovenci smo morali zato že plačati stotine! milijonov.	'
p Kdo je kriv davkov? Prejšnja vlada' je z zakonom nabila na dohodnino še 30 odstotkov. Vrhutega je bilo načelo centralizma: Slovenijo in Hrvaško gospodarsko čimbolj uničiti in vso gospodarsko mt>5 osredotočiti v Belgradu. Zato tudi centralistično liberalno davčno uradništvo na vsa pretege pritiska na davkoplačevalce. Za ta centralizem so glasovali samostojneži in Pucelj je še lansko leto izjavil, da je za centralizem. Dokler pa ne bomo imeli avtonomije, za katero se bori SLS, toliko časa nas bo davil liberalno-samostojni cenira-iizem.
p Ne pozabite! Za centralizem, ki nam je ugrabil že stotine milijonov in ki nas še vedno davi, so glasovali liberalci in samostojneži ter nas s tem prodali velesrbskim korupcionistom, ki so ukradli več kot enO milijardo dinarjev državnega denarja. SLS se mora že pet let v najhujšem boju boriti za svobodo Slovenije in jo trgati iz centralističnega žrela, v katero so jo pomagali pahniti liberalci in samostojneži.
a v
najnovejše
volneno bfego za ženske obleke In bluze A. & E, SKABERNE s LJubljana, M«stnl trd i«.
5
-m- m
mzmrm
Ma
n Okrožje knictskih zvez v Novem mestu ima svoj I. redni občni zbor v torek dno 21. oktobra ob pol 9 dopoldne v Rok. domu v Novem mestu. Na občni zbor so dolžni priti člani širšega okrožnega in izvršilnega odbora ter odborniki okrajnih kmetskih zvez. Zadnji bodo podali na obe. zboru poročila o delovanju O. K. Z. Vabljeni so pa tudi člani KZ. — Poleg1 navadnih točk bo na dnevnem redu poročilo o položaju (tajnik Ga-brovšek) in predavanje o mlekarstvu in živinoreji (Krištof).
li Od Sv. Antona v štangi se razglaša, da se bo letošnji jesenski romarski shod v Štangi — radi pramika Vseh svetnikov vršil pred godom sv. apostolov Šimena in Juda, t. j. v soboto 25. in nedeljo 20. oktobra v krasno prenovljeni romarski cerkvi ev. Antona Pad. v štangi.
TREBELNO.
(Nov Društveni dom.)
Dragi »Domoljub«! mi te prosimo, da prinese« v prihodnji storilki tudi nekaj iz Trebelnoga. 1!). X. t. j. prihodnja nedeljo imamo pri nas blagoslov našega »Doma«, ki se imenuje »Marijin dom«. Da ga imamo, se moramo zahvaliti našemu požrtvovalnem« g. kaplanu. Ves fas bivanja na Trehelnem, t. j. relih osem let je delal ta njega. Njegova po-irtvovalnost in uaSa pomoč pa je tudi zgradila »Dunu. ki je eden najlepših cele Dolenjske.
Naš »Dom« jn zidan po aavrtu g. ing. Rueha in je iz samega kamna. Stavba ima dvoje nadstropij in je visol.a 12.5 m, dolga 18 m in široka 9 m. V prostorno dvorano vodi od cerkve betoniran hodnik. Iz dvorane je veličasten razgled na štajerske hribe in šentrupersko dolino.
Mirarstvo je zelo lino: vrata in vsi številni okviri oken so hrastovi. I en smo spravljali 1, 1917. relo zimo več ur daieč iz hribov nad St. Petrom pri Novem inestn.
V uedelio. 19. X. bo ob tričetrt na 10 slovesen vhod v cerkev vseh društev in onih, ki so pomagali pri »Domu«. Ob 10 bo slovesna sv. maša. Ob 1 bodo pete litanije in nato govori pred »Domom« in blagoslov »Marijinega doma«. Nato bo orlovska akademija v »Domu«; potjo, telovadba, godba na godala in harmonij, igra in govori. Sledn.iič l>o tombola in prosta zabava. K naši otvoritvi »Doma« vabimo tudi društva iz sosednih laia, Orle in Mar. družbe in izobraž. društva.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo domačo Kolintko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo.
FcrcCnl prstani
14 kar. ?lato ti ker. zlato amerik. dublž
vedno v zasegi
Ljubljano, Prešernova 1 šelechurgova 7


BLED.
(Liberalne laži.)
V prejšnji nedeljski številki »Jutra« je neki obrekovalec napadel nosili a liste Obrtne delavske zvezo g. Gogala. češ, da je on za posredovanje za zopetno otvoritev igralnice v Belgra-du zahteval baje nagrade stotisoč kron. H to nesramno lažjo si hočejo orjunci pomagati pri občinskih volitvah. Vsakdo na Bledu ve, da je kazina na Bledu morala lani v sodno poravnavo in to v glavnem radi tega, ker so jo osleparili slovenski na-predujaki r tem, da so plačali mesto 4 milijone, kakor so se obvezali, le 20.('.00 Din delnic, za to pa potegnili iz Češkega kapitala ogromno vsoto. To je prinr>ralo družbo do poravnave, potom katere je oškodovano vse polno tukajšnjih obrtnikov in sicer so to pripadniki vseh strank. Ker se je poudarjalo, da je zatvoritev igralnice prinesla to oškodovanje, ki bi pa sicer ne prišlo brez naših naprednjakov, je SLS na Bledu stavila zahtevo, naj družba — ako se igralnica zopet otvori — povrne blejskim obrtnikom izgube, ki znašajo skoro pol milijona kro.n. Ta zahteva je popolnoma pravična. Res, da jo med temi obrtniki z večjo vsoto tndi g. Gogala in se mu ni treba sramovati. Sram pa je lahko tiste gospode uaprednjake, ki so nam na škodo molzli kazino in jo spravili na kant, kakor ecin gori navedel. O toni bomo šo lahko poročali obširneje, kakor je dotičnim morda ljubo. Kakor rečeno, je stavila v predzadnji občinski seji SLS ta pogoj /,a njeno pritrditev k zaključkom ostalega občinskega sveta in je bilo v občinskem odboru enoglasna kot pravilno na korist vseh strank sprejeto. Knko pridemo mi obrtniki sicer do tega. da trpiino občutno zgubo, na drugi strani pa naj vleče sokol in orjunas z mastnimi plačami kaj na debelo. Tudi o tej točki bomo npregoverili, ako nas irzivato, več, da bo ljudstvo izvedelo, kje naj išfe knrupci-joniste, kje pa one, ki zahtevajo samo to, da se v slučaju možnosti storjene krivice popravijo. Naša stranka z pg. Gogaloni in Arhoin na čelu je izrazila gospodarska stranka in kot taki ji bo v prvi vrsti gospodarski procvit Bleda ostala vedno glavna smor delovanja in to brez demogogije in laži-demokratstva. Zato so nam pridružujejo vsi najboljši in najpoštenejši možje tudi naprednega mišljenja. Delali bodcnin za red in mir v občini in za procvit Bleda še posebno, kar se tiče njegovo najvažnejše gospodarske panoge: tujskega prometa. Časi, ko so se tujci psovali in pretepali od plačano laiidemokratske čeke, so na Bledu minuli. Koliko je orjunstvo škodilo Bledu, vsak otrok tukaj ve in radi tega smo mirni in gotovi zmage, ker en glas gre po dolini Blejski: proč t orjunci in onimi listami, v katerih se pojavljajo ti nasilni č a r u g a r j i. To bomo Blejci pokazali 26. t. m. z kroglicami.
ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM.
(Novi zvonovi.)
Za župno cerkev smo dobili dva nova bronasta zvonova (1432 leg en in 570 lig: k), ki lepo soglašata z, ohranjenim predvojnim zvonom (336 k« b). V nedeljo dne 28. sept. jo nova zvonova slovesno posvetil vrhniški R'. dekan ob aslstcnci več pcospodov. Po popoldanski slu/.bi božji so jih srečno dvignili v zvonik. Ni bilo lahko delo, pripeljati zvonova do 862 m nad morjem visoko stoječe župne cerkve. Iz srca nam je prihajala zahvalna pesem.
BLOKE.
(Razno.)
Letina jo pospravljena, slaba je kot vsa povojna leta, žita se ni pridelalo skoro nič, nekateri so dobili komaj toliko nazaj, da so zopet mogli posejati; krompir je pa vsled vednega dežja jako gnil. Edino sena se je nekaj več pridelalo kot prejšnja leta. — V sept. nas je zapusti! č. g. Janez Pueelj, kaplan, odšel je za župnika k Sv. Vidu nad Cerknico. Želimo mu na novem mestu mnogo sreče in zadovoljnosti. — Od 3.-7. oktobra smo imeli duhovne va.'e, kot pripravo na praznik celodnevnega češčenja sv. I?. T. Za fante je imel posebej vsak večer v stari šoli č. g. p. Alojzij od Nove Štifte. Udeležba ie bila povprečno vsak večer 40 do t!0 fantov, ki so z veseljem poslušali lepe in vzpodbudne govore.
MIRNA PEČ.
(Nagla smrt)
Dne 6. t. m. je umrla Marija Rezelj, iz Ivanje vani, v starosti 65 let Bila je že dalj časa bolna, kar jo je nenadomit smrt iztrgala iz tega življenja. Bila je pri svoji hčeri v Stični, ko jo jo doletela smrt. kjer tudi počiva. Sveti ji večna luč!
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
S tem izjavljam, da bom proti vsakemu, ki bi me še nazival s psovko »FIDLA«, sodnijsko postopala.
MARIJA KOZINA, posestnika soproga v STRUŽEVEM štev. 10 pri'Kranju.
Reja KRAV se izplača le, če so
Vsestranske skušnje pa so pokazale, da so najboljše mlekaricc tiste, ki jim redno polagaš
&

ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najcencjc naravnost iz tovarne
Zs&ret fn BrSšsf prš
JSfF~ Oddajajo se v vrečah po 50 kg-
Scliicht
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako
samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Sadite sadno drevje leseni.
Naši sadjarji so navajeni saditi sadno drevje le spomladi in kar ni mogoče prepričati jih, da je jesenska saditev v mnogih slučajih ugodnejša nego pomladna. Oglejmo si to zadevo nekoliko bliže.
Spomladi se vobče sadi prepozno. Večkrat drevje že brsti ali celo zeleni, pa še vedno ni posajeno na stalnem mestu. Tako drevje kaj klavemo odganja prvo leto. Kar pa posadimo jeseni, požene o pravem času in največkrat prav krepko. Marsikateremu drevesu se niti ne pozna, da je bilo presajeno. Izkušeni sadjarji trdijo, da z jesensko saditvijo pridobijo eno leto. Jesensko vlažno vreme namreč zelo ugodno upli-va na presajeno drevo, nasprotno pa se ob pomladanskem suhem vremenu precej težje priraste.
Posebno važna je jesenska saditev za tiste, ki drevje naročajo iz drevesnic. Kdor naroča drevje jeseni, dobi izbrano robo. Spomladi pa mora biti zadovoljen z izbirkom, posebno če naroča prepozno. Naročila izvršujejo drevesnice po vrsti kakor so dohajala. Tudi glede na naročene vrste je v jeseni postrežba vse bolj zanesljiva nego spomladi, ko manjka te ali one. Namesto naročenih sort dobimo potem navadno take, ki niso za dotično podnebje. Prav tako je jesensko razpošiljanje bolj ugodno, ker drevje ob hladnem in vlažnem jesenskem času laže prenaša prevoz nego spomladi, ko je večkrat prav suho in vetrovno. Kolikokrat se primeri, da pride spomladi naročeno drevje šele čez več tednov vse posušeno in pokvarjeno naročniku v roke. Končno moramo omeniti, da ima marsikdo na jesen več časa in prilike za to delo nego na pomlad, ko pritiskajo razna druga nujna dela in se zaradi tega sajenje sadnega drevja tako rado odlaša.
Jesenska saditev sadnega drevja se začne proti koncu oktobra, ko jame odpadati listje 7. drevja. Z mladega sadnega drevja pa listje ne odpade rado. Zato je treba vsako tako še zeleno drevo, preden ga izkopljemo, osmukali. Kdor bi presajal sadno drevje še zeleno, bi ga jako oškodoval. Sadimo lahko tje do srede novembra, seveda le tedaj, ko je vreme ugodno in zemlja osehla, da se ialiko dela. V mokro ali celo zmrznjeno zemljo in ob hudern mrazu ne kaže saditi, ker so korenine sadnega drevja zelo občutljive. Kadar je november lep, požene drevo še tisto jesen nove korenine.
Jeseni sadimo prav tako kakor spomladi. Edina razlika bi bila, da vrhov ne obrežemo, ampak prihranimo to delo za prihodnjo pomlad.
Jesenska saditev sadnega drevja se posebno dobro obnese v toplih legali z lahko puhlico. V mrzlih krajih, na zbrisih in ako imamo težko ilovnato zemljo pa_ sadimo rajši prav zgodaj spomladi, ker bi drevje jeseni presajeno v takih neugodnih razmerah utegnilo čez zimo vendarle trpeti. Jeseni tudi nikdar ne presajamo koščica-
siega drevja, zlasti ne breskev in marelic, ker je to sadno pleme precej bolj občutljivo nego pečkato. Tudi pritlično drevje je vobče bolj občbutljivo nego visokodebel-no, zato ga navadno ne presajamo jeseni.
Kdor jeseni dobi drevje iz drevesnice, naj ga na vsak način takoj posadi, namesto da bi ga le nekam prisul z namenom, da ga bo na stalno mesto sadil šele spomladi. Tako prisuto drevje še laže pozebe in tudi pred voluharjem in miši je čez zimo v veliki nevarnosti.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 13. oktobra: Lira Din 3, funt šterling Din 312—315, dolar Din 67—68, franc. frank Din 3.57—3.62, češkoslovaška krona Din 2—2.10, avstrijskih 1000 kron Din 1, švicarski frank Din 13.35—13.45.
CENE.
g Tržišče z žitom. Poročila o čvrsti tendenci na severno - ameriških terminskih tržiščih so merodajni za razvoj tendence tudi na našem trgu. Tako se godi, da vzlic dinarja v inozemstvu beleži pšenica zadnje dni skok cen. To pa največ radi živahnega povpraševanja iz inozemstva, a tudi zaradi precejšnje domače potrebe. Tendenca za pšenico je čvrsta, zanimanje za turščico nekaj manjše. Precej se povprašuje po moki. Cene razun pšenice so nespremenjene, le cena otrobom so oslabele.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača franko Ljubljana Din 380, baška Din 425, koruza baška Din 330, oves baški Din 320, laneno seme Din 685, pšenična moka na bazi nulerice Din 615; krompir roza franko nakl. postaja Din 125; fižol rib-ničan Din 475, prepeličar Din 440, man-dalon Din 350, rjavi Din 350, vse franko Ljubljana.
g Tržišče s sladkorjem. Iz vseh dosedanjih poročil je razvideti, da se v tekoči sladkorni kampanji pričakuje po celem svetu rekordna produkcija sladkorja. To je tudi vzrok, da cene splošno padajo. Tako je v Zagrebu opažati nadaljno nazadovanje cen ter se sladkor v kockah prodaja že po 15 Din, v kristalih pa po Din 13.75 /a kg. V Osjeku so cene za kocke 16.50 Din, za kristalni sladkor 14.50 Din. Sladkor iz tvornice v Vel. Bečkereku je pa za 50 par cenejši.
gTržišČe z mastjo. Amerikanska mast se je zopet podražila ter dosegla že 45.45 dolarjev za 100 kg baza veliki sod ii 170 kg t j v enem mesecu jo cena poskočila za Din 4.06 pri kilogramu. Današnje cene te vrste masti so: sodi 170 kg dolarjev 44.45 ali Din 31.16. Soljena amerikanska s;a-nina 10—12 dol. 37-80 ali Din 30.32, soljena slanina 14-16 dol. 42.15 ali 31.57.
g Tržišče z jajci. Nesenje jajc je zelo padlo, vsled česar so dovozi vedno manjši. Cene so poskočile ter notirajo Din 1.75 do 2 Din komad. Na inozemskih trgih so ceue
še bolj poskočile nego pri nas, ker je tukaj porast dinarja onemogočil večje povišanje. Na dunajskem trgu je zelo malo svežega blaga. Na debelo notira komad 1875 do 1900 aK, na drobno 2000 do 2100 aK. Blago slabše kakovosti stane na debelo 1700 aK, na drobno 1800 do 1900 aK za komad.
g Tržišče hmelja. Ž a le c. Skoro polovica letošnjega pridelka se je že predala po vedno se dvigajočih cenah. Dne 4. okt. se je plačevalo za partijo goldinga 10 tisoč 500 Din za 100 kg — po dosedaj najvišji ceni. Od tega dne pa kažejo cene padajočo tendenco in se ga v minolem tednu prodalo že po Din 70 do 80 za kg. Vsled tega je kupčija slaba, ker kmetje hmelj držijo, ker upajo na boljše cene.
g Padec cen v trgovini na debelo. Beograjski »Prevredni pregled« je izračunal za september indeks cen v trgovini na debelo; in sicer je znašal totalni indeks 1978 (v avgustu 2049, v juliju 1995, v juniju 1984, v maju 1911, v aprilu 1973). Totalni indeks, ki je od maja t. 1. dalje rastel, jfe torej v septembru padel napram avgustu za 3.5 odstotkov. Padle so cene poljskim pridelkom, živini in živinskim produktom, kolonijalnemu blagu ter industrijskim proizvodom, dočim so poskočile v skupinah: sadje in sadni pridelki ter stavbeni mate-rijal. — Kdaj bo padec cen občutil tudi konzument?
ŽIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem, 10. oktobra 1924. Voli prvovrstni Din 14 do 14.25, voli rejeni Din 13 do 13.75, voli za vprego Din 12 do 13.50, biki težji 13—14, biki lažji Din 11—12, krave rejene Din 11—12, krave klobasarice Din 7—8, teleta težja debela Din 18—18.75, teleta lažja Din 17 do 17.75, prašiči debeli Din 17.25—18, prašiči peršutarji Din 16.50—17, prašiči zaklani po kakovosti Din 21.50—2225, ko-štruni in ovce rejene Din 8—9
Cene so od zadnjega tedna znatno popustile zlasti pri prašičih in teletih in posledica je tudi padec cen zaklanim prašičem. Padec cen je pripisovati porastu dinarja. Upati je, da se bodo cene držale na sedanji višini.
g V Novem mestu so bile na sejmici dne 6. okt. tele cene za kg žive teže: voli debeli Din 12.50—13; krave-klobasarice Din 10—10.50, prašiči debeli Din 17.50, prašiči peršutarji 15—16.50, teleta Din 15 do 15.50, mladi prašički za rejo par Din 350—400.
g Zadružno premovanje. Živinorejska zadruga v Predosljih nad Kranjem priredi 26. oktobra t. 1. zadružno premovanje goveje živine v gradu Brdo, in sicer dopoldne ob' 10. uri pregled in ocena prignane živine, popoldne ob 3. uri pa je živinorejsko zborovanje in razdelitev nagrad posestnikom prignane živine. — Zadruga hoče po dveletnem delu stopiti s tem zadružnim pre-
Ako piješ »BUDDHA« &ij, vživaš že na zemlji raj!
a.
se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju poslane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE m Ljubljana, Mestni trg 10.
movanjem prod javnost, zlasti pred gorenjske živinorejce, tla pokaže uspehe svojega dela in da da tndi pobudo drugim zadrugam, zlesti pa živinorejcem sosednih občin za skupno delo v živinorejskih zadrugah. Živinorejci kranjskega sodnega okraja so vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeležijo prvega zadružnega premovanja po vojni na Gorenjskem.
IZVOZ.
g Obravnave za izvoz našega vina v Avstrijo. Naša delegacija, lei se pogaja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo na Dunaju, si prizadeva doseči za izvoz naših vin v Avstrijo iste ugodnosti, ki jih imajo italijanska vina. Po dosedanjih vesteh je polno nade, da bo Avstrija pristala v te naše zahteve, in ravno ta država prihaja v prvi vrsti upoštev pri razpečavanju vina v inozemstvo. Unati je tudi na to, da ne bo ostalo samo pri pogodbi na papirju, kakor je bilo pri tozadevni pogodbi s Čehoslo-vaško, ampak, da bodo naši prodneenti ali vinski trgovci res tudi mogli naše vino izvažati. Sedaj se je tudi v Avstriji začelo živahnejše trgovanje z vinom ter se predvsem nakupuje mošt, ki je srednje dobre kakovosti.
LETINA.
g Trgatev na Štajerskem. Večinoma je začela trgatev 15. oktobra,' deloma tudi že 12. t. m. Kolikor je mogoče presoditi, bo kakovost odgovarjala lanski, v nekaterih legah bo celo boljša. Tupatam je zadnje deževje povzročilo gnilobo, vendar pa ni veliko škode. O cenah letošnjega pridelka še ni ničesar slišati, na trti se pa tu ne kup-čuje. V starih letnikih ni nikake kupčije, ker so zaloge neznatne. V splošnem bode dobrota letošnjih vin enaka lanski ali še boljša, množina bo pa precej zaostajala za ono v minolem letu.
RAZNO.
g Dolžnosti davkoplačevalcev v tem četrtletja. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Ljubljani opozarja davkoplačevalce na njih dolžnosti z ozirom na davke v četrtem četrtletju 1924. Do 80. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in slanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem; za v najem neodda-na poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih uradih. Davek na poslovni promet za tretjo četrtletje morajo plačati do 30. oktobra vsi davčni obvozanci in hkratu predložiti prijavo. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. Dne t. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za četrto četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterja-vati ako se ne plačajo v štirinajstih dneh po dospelosti in zaračunavati poleg 8 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odstotke terjanega zneska. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8 odstotkov obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
(Dalje glej y naslednjem stolpcu spodaj.)
SPOMIN.
Ves materin, pa tudi pozneje učiteljev trud pri poučevanju otroka bi bil zaman, ako bi ne imela otrokova duša čudovito moči, ki slike vnanjih dogodkov shrani in jih, kadar je treba zopet poklicati v zavest in jih tnkorekoč zopet postaviti pred otroka. Taka spominska slika se imenuje predstava, moč pa spomin. Spomin je v duši nekaka zakladnica, v kateri so razvrščene mnogobrojne predstave, ki na željo zopet lahko stopijo v ospredje. Da se pa olajša spominjanje, je treba spomin vaditi. Četudi je moč spomina pri vsakem otroku drugačna, vendar jo je mogoče prav zelo razviti in utrditi v trajno vajo. Otrokov spomin pospešujemo, če vsako novo stvar, ki jo otrok spozna, zvežemo s staro, ki mu jo že od prej znana. Tako ne stoje predstave v otrokovi duši posamič, nogo so lepo zvezane druga z drugo, da ni med njimi nobene vrzeli. To je tudi zelo važno za vse otrokovo duševno delo, ki sploh ne sme biti raztrgano in luknjičavo, nego zvezano v lepo celoto, da gre ena stvar iz druge. Pri otroku seveda tega še ni; zato opazujemo ravno pri otrokovem govorjenju, kitko skače od ene stvari do druge. P.nvno v tem oziru pa potrebuje mnogo vaje, ki je pa seveda tem lažja, čim razumnejši postaja otrok.
Treba pa je otroka tudi vaditi, da pravilno in o pravem času rabi oči in ušesa to je, da pazi. Zato naj le pogosto pripoveduje ; o t:jm, kar je videl in slišal. Mati naj ga pa . tudi opomni, ako ne pripoveduje točno, na 1 resnično dogodke. Na ta način postane otrokov spomin gotov, točen in zvest. Ni- j koli naj otrok ne drdra iz glave stvari, ki jih ni razumel, ker se pri tem vadi samo i jezik, duševni razvoj pa od tega nima nikake koristi.
g Sadni sejem na velesejmišču v Ljubljani se bo začel dne 18. in bo trajal do vštetega 20. t. m. Na njem bo razstavljenih
;i 000 uzorcev najlepših jabolk, hru-šek in orehov iz V3eh krajev Slovenije, kjer imajo letos dobro sadno letino. Vsi uzorci bodo vloženi v ameriških zabojih po 20 do 25 kg brntto teže. Iz ljubljanske okolice bodo pripeljali sadje na sejem na vozovih. Kdor količkaj utegne, naj si ogleda to prireditev, ki bo nudila nekaj povsem novega v sadni trgovini. Videlo se bo marsikaj zanimivega in poučnega za vsakogar, ki ima smisel za napredek v sadjarstvu. Sejem bo odprt vsaki dan od 8. dopoldne do 5. popoldne.
"g Trgatev v Dalmaciji. Ker je grozdje vsled ugodnega vremena prej dozorelo, je začela tudi trgatev prej nego druga leta. Kakovost letošnjega dalmatinskega mošta je izborna ter izkazuje 17 do 24 stopinj sladkorja. Nasproti lanski kupčiji je letos prodaja grozdja in vina precej živahna. Na debelo se grozdje prodaja po i .50 do 2 Din kilogram, a mošt po vrsti grozdja po 200 do 300 Din za hektoliter.
i V splošnem sc otrok lahko domisli ali spomni na kakšno stvar, posobno na take dogodke, ki so mu posebno ugajali, ne zapomni pa si ne veliko naenkrat in tudi no vselej natančno. Zato je treba prav posebno paziti na otrokovo pripovedovanje in ga s kratkim vprašanjem spomniti na resni-čen potek dogodka. Take nepravilne izjave sicer niso laži, vendar otrok, ako ga nihče ne opozori, dobi čisto napačne pojmo, ki jih je pozneje mnogo težje popraviti, ker se jih navadno z neko trmo oklene. Odtod je največ tiste otroške odpornosti, za kate-ro rabimo narodni izraz, da »jajce več od ^juto ve«, ki jo pa prav pogosto zakrivi napačna domača vzgoja in nega otrokovih duševnih zmožnosti, za katere se navadno nI-hče ne briga. Vsaka mati pa se mora zavedati, da je poleg nege telesa tudi njena sveta dolžnost, razvijati tudi otrokove duševne moči.
RAZNO.
Bezgavke so se vueio. V hudem slučaja pokliči zdravnika. Ako pa spoznaš, da je le navadna posledica prehlada, grgraj večkrat z žajbeljevim čajem, jemlji v usta medu z limono ali cam limono v sok, ki je v tem slučaju res izboren. Zednica je ravno tako dobra in je znano staro zdravilo za izpiranje grla. Okoli vratu devaj z medom namazano krpo, ko jo vroče, zamenjaj z drugo. Za pijačo je jagodji ali lipov čaj z mlekom in medom.
3Iazilo za ozebline, otok in sesedenine. Volovski žolč pu3ti v mehurju, deni vanj 8 žlice morske soli in 3 žlice orehovega olja, zavezi mehur in obesi ga za 3 dni na soln-ce, potem spravi mazilo v stekleno posodo in maži z njim ozebline. Po nainazanju natakni na roke ali noge kaj širokega. Za se-sedenine namazi krpo z mazilom in navezi.
Čaj za napenjanjo. Vrzi v krop žlico kromne, ko je dobro prevrela, deni še malo melise in mete in odstavi; ko je poslalo, precedi in izpij. Napenjanje je jako nadležno stanje; ženska, ki ni več mlada, se mora varovati, da ne postane to stanje pri njej kar vsakdanje. Gretenje in trenje je najboljša odpomoc.
Zažbemana pljuča. Vrzi v pol litra kropa ali mesne juhe dve pesti drobniaka, kuhaj pol ure, odlij in vtepi v odcedek 60 gt sladkorja in 30 gr surovega masla in rumenjak. To kuhaj še toliko časa, da povre za prst, potem jemlji večkrat po žlički. Trpotcev, rmanov, metin in lcuminin čai s" hidl dobri, lahko kuhaš eno teh zelišč ali Pl od vseh skupaj vsake malo. Mezga, kuhana iz velikega korena in sladkorja, tudi pomaga. Janež in majaron, namočena v žganj". Pij po žlički.
Kadar ne da dihati, vrzi voska na žerjavico in vdihuj. Prevri dve pesti mete in pest črnega kruha na domačem kisu, zavij in deni toplo na prsa. Ne jej močnatih jedi, kadar to tišči v prsih.
KMETSKO DEKLE
poštena, vajena gospodinjstva, se sprejme proti dobri plači. Ponudbe na upravo pod »Pridnu &383«,
fl)asaryk, Radič in
«	i D*v	•
Oba moža, predsednik češko republike Masarylc in Radie, predsednik hrvatske selj. stranke, imatu med nami mnogo oboževateljev. Enega se držijo brezverci Žerjavovega kova, za drugim gredo versko brezbrižni Prepeluhovi privrženci. Za nas pa jo važno, da ne sledimo, kar tiče verskih načel ne enemu, ne drugemu, kajti oba sta sovražno nasprotna katoliški cerkvi.
Masaryk uči glede vere pravzaprav isto, kot učijo novodobni krivoverci prote-etantje. Njemu jc vera samo čustvo. On no priznava dejanskega (objektivnega) bivanja Boga, torej tudi ne razodetja in ne cerkveno avtoritete. Vrhovna oblast v verskih zadevah mu je zavest, vest, ne pa oblast raz-odevajočega se Boga ali Cerkve kot od Boga postavljene čuvarlce razodetja. Jezus nm je zgolj človek, največji zgled Čistega verstva in najvišji verski učitelj. Krščanske resnice so mu samo nadaljevanje pa-ganskega bajeslovja. Katoliško krščanstvo mu je nazadnjaško, suženjsko. Masaryk je najhujši zastopnik svobodomiselstva. Vedno povdarja važnost verske misli, a v Isti sapi vpije, da »zrušimo duhovstvo in cerkev«?, da se borimo proti vsaki zvezi med cerkvijo in državo. Tako Masaryk o veri in Cerkvi seveda brez dokazov, ker se,ves njegov nauk, po lastni izjavi naslanja samo na versko čustvo, ki ne more fmeti neizpodbitne podlage.
Nič drugače pa ne uči o veri ludi Radič. 'J udi on se bori proti katoliški ver), a job istem času nastopa kot najljutejši bojevnik zoper brezverstvo. Katoliška Cerkev mu jo nasilnica in protivnica svobode in napredka. Uči, da se morejo verske resnice spreminjati in prilagoditi časovnim potrebam v tem pomenu, da izgubijo svoj prvotni pomen. Vzor so mu tisti ljudje v zgodovini, ki so se z vso silo borili zoper rim-8ke papeže. Ne prizna, da je oblast od Boga, zato napada katoliške duhovnike, pa svetuje tudi pravoslavnim, naj zapustijo svoje duhovnike v javnih vprašanjih glede politike. Nekateri hočejo, da je že leta 190.3 trdil v Belgradu, da bodo Hrvatje najsrečnejši takrat, ko odpadejo od Rima, sam pa pravi, da je ob tej priliki le dejal, da pride čas, ko se bodo morali Hrvatje dvigniti zoper Rim. Sicer poudarja, da je katoličan in začenja svoje govore na ljudstvo s: Hvaljen Jezus, pa samo tedaj, kadar ve, da ima pred seboj verne ljudi, kadar pa je v družbi svohodomiselcev, tedaj je najhujši nasprotnik vere in Cerkve. Pa tudi javno je na zadnjem shodu v Krašiču 28. sept. tako surovo in pobalinsko napadel katoliške Škofe, da je tega zmožen le najhujši svo-bodomislec. Prav kakor Masaryk hoče tudi on, da se iz politike izloči vsak verski vpliv In da se za javno življenje poudarja samo ljubezen in človečangtvo po zgledu čistih framasonov.
Slovenci smo v boju za avtonomijo, ki Je v prvi vrsti gospodarska politična zadeva, zvezani z Radičevo stranko, v verskem 'n kulturnem oziru pa bomo odločni Radl-(Oaljo glej y naslednjom stolpcu epoJa.l.)
Sovraštvo in ljubezen.
(Daljo.)
O, vsi svetnikll Janček je imel eno marko premalo, namesto eno marko preveč.
»Premalo ima«, je zašepetal nekje neki glas med kmeti, ki so napeto (pedali, in začeli so se pritajeno smejati. Janček se je jezno vzpel.
»Kaj? Premalo? Kdo ima premalo?«;
In zopet se je obrnil k občinskemu zastopniku.
-/Drobiža imam vsekakor premalo,« jc rekel in pobral našteti znesek. .'Ali mi lahko menjate slotak?<
»O, da,« je rekel občinski zastopnik, ito pa že lahko storim. Kje imate stotak?«
Tega Janček ni pričakoval. Bil je strašno v zadregi. Ko so pa kmetje in davčni uradniki izbruhnili v nebrzdano vese-lost, se je zravnal in zakričal:
»Stotak? Manjka se nam stotakov. Toda moral sem svojega med potjo zgubiti. Kdor ga najde, ga lahko obdrži. Razumete? Ga lahko obdrži! Iskat grem drugega.«
Trudil se je, da bi kolikor mogoče do-tsojanstveno zopet odšel, kar pa kmetov ni oviralo, da se no bi gromko zasmejali.
Jezno je stopal Janček preko ceste ter se parkrat ozrl, kot bi kaj iskal. Za vrati je naletel na svojega očeta, ki je držal v roki debel kol.
.>AGi so ti kaj naredili?« je zašepetal oskrbnik.
»Pusti me,« je zamrmral Janček in stopil proti sobi. tam eo ga sprejeli z obrazi polnim pričakovanja.
»Osramočeni smo! -: je zakričal vmivši se poslanec in se zgrudil na stol. 3 Prav do kosti osramočeni! Imel sem marko premalo. Lena mi je dala premalo.«
Oskrbnik je položil svoj kol na mizo, da je odmevalo po sobi. Henrik je zamrmral nekaj o neumnosti, in samo Lena se je smejala.
Tedaj je planil Janček kvišku,
»Lena,« je rekel s hripavim glasom, »ti si storila to nalašč?«
Deklica ga je bliskovito pogledala.
»Misliš, da mogoče ne znam šteti? Misliš, da ne poznani denarja?«
»Lena, to je predrzno; to je — jaz — jaz — to je nesramnost — tega si ne dopustim — ob četrtletju grem proč — boste
že videli —.« . , , v , , . ..
»Boste že videli!« je soglasal oskrbnik
In odšel za Jančkom iz sobe.
Na tleh je ležala listnica starega Nag-
liča
Brat in setra sta bila sama. Tudi Henrik je bil razburjen.	.
»Zakaj si storila to, Lena? Zakaj si osramotila njega in nas?«
čevi nasprotniki. Zato bomo najodločneje »roti vsem Prepeluhovim in »Avtonomisto-vim« poskusom, da bi se radičevstvo zanašalo v naše kraje, ki ga itak brezversko In divjaško sokolstvo dovolj zastruplja.
Deklica ga je jezno pogledala.
i Od nas nima nihče česa iskati pri ljudeh tam preko. Če nihče ue razume, razumem jaz! Tok osel — prav mu je!«
Z nogo je sunila listnico v stran in je šla ven.
Mladi kmet je gledal za njo. Prvič mu je prišlo na misel, kako malo besede ima pravzaprav na svojem posestvu. Ni bil go-spodar. Nihče se ni zmenil za njei>;o/o mnenje, kvečjemu Matija. Vsi so bih p^oodar-ji: janček, oskrbnik, najbolj pa Lena. Vedno je molčal in imel občutek, da vsi bolje vedo in da jim dolguje še hvaležnost.
Tedaj se je dvignil v njegovi mehki duši upor. Pobral je očetovo listnico in stresel vsebino v svojo denarnico.
Sam bo nesel plačat davke. Da!
Vstopila je Gorčeva Liza, _ »Henrik, nekdo mora iti plačat Zadnji čas je: grem jaz. Meni ne bodo ničesar storili.*
»Ne, Liza, ti ne boš šla. Ti najmanj! Toda ti si pametno dekle!«
Podal ji je roko. Liza je zardela, zakaj Henrik je redkokdaj govoril z njo.
»Kdo pa naj bi Šel? Janček neče; prigovarjala sem mu že, toda neče in oskrbnik je grozno jezen.«
»Sam bom šel!«
iV tem trenutku je zopet vstopila Lena,
>Sam bom šel!« je ponovil Henrik.
Deklica je pobledela.
»Ti ne pojdešk je rekla z gotovostjo,
»Da, šel bom. Takoj grem/«
»Ti ne pojdeš, pravimi«
Pogledal jo je.
»Lena, gospodar sem jaz. Zapomni si
tok
Stopila je k njemu jn mu pogledala v oči. »Henrik, če greš ti tja, pojdem proč!«
»Pojdi!« je rekel ravnodušno.
In s trdim korakom jo odšel iz sobe.
Vendar mu je zatrepetala roka, ko se je dotaknil kljuke na Zabukovju. Od otročjih let ni bil v teh prostorih.
Vrata so se odprla.
Par trenutkov ni videl Henrik drugega kol dim.
»Dober večer!«
Nihče ni odgovoril. Vei so osuplo gledali na mladega gospodarja z Bukovja in Prek, ki je bil že zopet pijan, je strmel nekaj časa vanj, ki je obstal par trenutkov naf vratih.
Tedaj je končno nekdo izpregovorik »Stotak je prišel!«
Bil je brivec, toda samo mladi Rep« se je smejal; drugi so molčali.
Henrik je sel skozi sobo do občinske; mize.
»Prinesel sem davke,« je rekel in naštel znesek.
Občinski tajnik je potrdil.
»Lahko noč!« je rekel Henrik, vzel davčno knjižico in se obrnil, da bi šel.
Tedaj mu je stopil nekdo nasproti, EH je stari, sivolasi kmet Prosen. Ponudil mu Je roko.	p
>Gospod Nagli?,« je rekel prijazno, tali hočete malo piti z menoj?«
Henrik je bil ves prestrašen. Neodločno jo pogledal na levo in desno po ljudeh in rekel nalo: >No — zahvalim se vam lepo, gospod ProsenI Lahko noči«
Naglo mu je stisnil roko in hitro odšel i7, sobe.
>Ali ste videli? Kaj ima Prosen od tega! Da bi Naglič s kom pil? Potom bi ne smel biii Naglič! To jo bila in bo ostala ošabna druhalk
In zopet je imel brivec vso na svoji strani.
Zunaj pred hišnimi vrati jo naletel Henrik na 1'rekovo Loto. Kot pritrjen je obstal. Tudi ona ni izpregovorila besede. Nato sta se plaho pogledala kot dvojo ljudi, ki da so poznala prod dolgim časom in prideta zopet skupaj ter ne vesta, ali sta prijatelja ali sovražnika.
>Dober večer!« je rekel Henrik in dvi-gni 1 klobuk. Hotel jo iti. Toda premislil so if.
>Cio podična Lo'a,: je reke! tiho in lila?tno, -nekaj — nekaj vam moram še povedati.«
Prenehal jo. čakal je, da bi rekla kako besedico, toda molčala je. Začel jo znova: »Vi ste bili nekoč d o'tri z menoj — sa j vc«te — takrat, ko srno bili še olroci — sedaj je že osem let od loga — toda hotel sem vam povedati, da nisem vrgel šopka na cesto ji — jaz ne! Gotovo ste bili dolgo i -sa name zelo jezni.t
Pogledala ga je, zardoia in zmajala z glavo ter hitro šla v hišo.
Počasi je korakal Henrik preko ceste. Pri hišnih vratih je obstal in globoko zadihal. Pogledal ie proti Zabtikovju. Za razsvetljenimi okni jo vladal divji šum. Lilo inu je zelo ugodno.
Da ji jo lahko to povedal, ga je osrečilo. Vsa ta leta ga jo to mučilo.
Krasna deklica je postala. Šele danes je to videl. Tako zrclu in tako lepal
Zakaj mu je srce tako motno bilo* Vedno je še gledal proti mostu, kjer j" stal z njo. Nobene besede ni rokla, samo pogledala ga je in nato zbežala.
V gorenji sobi na Zabukovju je jiostulo svetlo. Henrik je pogledal.
K oknu jo prišla neka postava. Bila je Lola!
Naslonila so jo na šipe in gledala proli Bukovju.
O, kako mu je bilo srce! Opazoval jo njeno temno senco in se ni mogel geniti. In ona ga je zagledala, stoječega spodaj v mesečini.
Prestrašena se je prijela za čelo. Kmalu na to je šla od okna proč in luč je ugasnila.
Tiho je stal Henrik še nekaj časa, nato pa je šel.
(Dalje.)
Največja izbira
Viakovrstnega sukna io hlačevine za moške obleke
A. & E SKABERNE - L»ubl|an«, Mestni trd 10. njivo ah travnik, če ne boš podpisal, ne dobil
3'
-w-w
QDQFinES!fltfČERflD

. f :<. < v.

ZGODOVINSKE ANEKDOTE.
Tretji zvezek Šarabonovih Zgodovinskih anekdot jo izšel. Omislijo naj si ga vsi naši učitelji, predavatelji, kupijo naj ga knjižnico, prosvetna društva, kupijo naj ga zasebniki. Anekdota poživi vsako predavanje, vsak govor, ona ti jo najzvestejši tovariši Pa nc samo tele vrstice brati, tudi kii niti!
MODERNI UOBINSON.
Povest o Robinsonu in njegovemu prijatelju Petku poznamo vsi. Nekaj podob-ujijojo r\( '[sij) afupcz i[0.iq ouis bSoii Velikega ali Tihega morja (med Azijo in Ameriko) so našli Angleža, ki je živel tam od leia 1914. naprej čisto kot Robinson. Hranil ko jo z ribami in koreninami, oblačil se je v skorje in lislje, prav tako kakor njegov vzor. Mirno in tiho je živel, se ni brigal no za poliliko in no za borzo, ne za aeropiane in no za avtomobile. Seveda ni o svetovni vojski še nič vedel. Nekoč pa priplava k otočku steklenica. Odprl jo jo in je dobil notri avstralski časopis. Med drugimi novicami jo bral tudi poročilo o odkritju spomenika na čast padlim vojakom v Dardanclah. Ti vojaki so bili Av-slralci. »Kaj pa imajo Avstralci opravili v bližini glavnega turškega mesta?« si je mislil. Mimoidoča ladja ga jo vzela na krov, in tam jo zvedel vse, kar se je med tem časom zgodilo, od 1914 do 1924. Šel je na Angleško domov. A sedanji svet so mu nič več no dopade in bi šol prav rad nazaj na svoj otoček. Samo nekaj ga skrbi: ponudilo bi se mu na tisoče Petkov, da ga spremijo tja in uidejo vsem skrbem naših dni; vseli pa ne moro vzeti s seboj.
PODALJŠANJE ŽIVLJENJA.
Slavnemu ruskemu zdravniku rlr. Vo-ronovu so je v zadnjih časih posrečilo marsikaj, na kar si proj niti misliti niso upali. Prepričan je, da bo kmalu dobil sredstvo za podaljšanje življenja. Pri živalih so mu jo to že parkral posrečilo, sedaj bo poskusil še z ljudmi. Da bi nam mogel vsaj še skrbi odvzeti, kako bi mu bili hvaležni.
OSLI!
V Novem Torku v Ameriki je pP al neki par 52 ur in 11 minut kar skoz. Ženska jo shujšala mod plesom za deset kil in pol. Po plesu jo imela noge vse otekle, zdelana je bila pa tako, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Sicer pa za debelu-liarjo to šo ni tako zanič.
MRZLI LETI 1925 in 1926.
Učenjak Browne je prišel na to, da bo leto 1925 še bolj mrzlo kakor je bilo letošnje leto, leto 1926 pa še bolj kakor leta 1925. Svoje mnenje tudi prav dobro utemeljuje. Da bi se vsaj zmotil! Saj smo imeli že letos preveč vlage in mraza.
HI APFP ki je vajen vsega poljskega dela, nUHl tU se sprejme na kmetiji na Gorenjskem. — Vprašati je prit ROK PESELJ- Selo-Moste pri Ljubljani.	6292
za izraženo sožaljo ob smrti naše drage nintne, svakinjo, tete, gospo
e
koknr tudi zn ivnin^obroino spremstvo na njeni zadnji poti Izrolsnmo vsem prav pri. srčuo inhvalo. Prliovoc-Medija Izlake, 13. oktobra 1924.
Haiujoči orAšili.
ALI STE ŽE POSKUSILI
kupiti v trgovini MIH. LAPUH, v Skofji Loki, Spod-nji trg? Velika zaloga manufaktur. blaga, volnenih jopic, moških srajc, sukno za površnike (zimske re-
kelce) od 80 Din dalje. Solidna postrežbal	Cene konkurenčne!
6e 6Prei,ne v trgovino mešanega hlapa uSjt.Iiir.Cl na deželi, katera bi pomagala pri gospodinjstvu. Vešča v kuhi ali šivanju ima prednost. Naslov pri upravi »Domoljuba« pod številko 6388.
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič 23 let, i/učen strojni ključavničar, ?c!l v svrho poroke znanja z gospodično, ki ima nekaj denarja in veselje do gospodinjstva. — Le resne ponudbe 3 sliko na upravo »Domoljuba« pod »LEPA BODOČNOST« štev. 6335.
NAJBOLJŠA
znamke »SPECIAL«, ki so zelo trpežna in vztrajna ter se ne iztegnejo, nudi po tovarn, cenah tvrdka
ČADEŽ & BIOR
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35
ŠKODLJIVCE na sadnem drevju morate zatirati posebno jeseni in spomladi. Zato je najboljši:
ki ga razpošilja »CHEMOTECHNA« d. z o. k. LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. — Tatu dobite tudi CEPILNI VOSEK in RAZKUŽEVALNA SREDSTVA za živali, hleve itd.	0255
v krasni izbiri, najnovejše blago za JESENSKE OBLEKE, za moške in ženske od Din 70.— dalje. VOLNENE JOPICE, dolge in kratke v vseh modnih barvah, od Din 55.— dalje. Flanelaste RJLJHE klotaste in cajgaste KOVTRE, od Din 200.- dalje, cvilih, platno, kontenina bela in temna, najboljše vrste od Din 14—21; predpasniki, oblekce za dečke in deklice, zimsko triko-perilo, otroške skoke, nogavice, volnene rute in šerpe, pletke, velike ogri-njalke, volnene in svilene rute in šerpe, vseh vrs. BARHENTA in FLANELF. kupite CENEJE kot POVSOD DRUOJE I — Se priporoča tvrdka
F. I. Goričar, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29.
ISarsKa posojilnica r.m
Ljubljana, Kralja Petro trg S
obrestuje hranilne vloge po 8°/o.
Večje In ttalnt vlog« po dogovoru najiinodtieje-jamstvo za vloge znaSo Cez Din 1,0C0AX)—< Popolnoma varno naložen denar I
gumi pete m
S tem si prištedite mno^o denara in očuvate Vašo obutev. BERSON gumi p*=ta :'n podplati
so trpežneiši kakor u^nfe.
IŠČE SE MLADA
kmetska služkinja-začetnica
za splošna hišna dela k stari lastnici. Ista bode pod dobrim nadzorstvom, mora pa biti zanesljiva in poltena. — Ponudbe na MARIJA AGNOI.A, posest-nica in tfostilničarka, OLINCE št. 33 pri Ljubljani.
Bfl.—za moške in ženske & Sil SI obleke, perilo i. t. d.
ter čevlje in dmBe potrebščine nabavite najugodneje iz
oelelrgoDlne F. HOVHH LJUBLJHHH 97, Kongresni trg 19 W Specialni oddelek za krojače.
Zahtevajte cenike in vzorce I
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posofilnico

r. z. x o. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani: Mestni trg 6.
Vloge na hranilne knjižice In teko8l račun obrestuje najugodneje ter Jih Izplačuj« takoj brez odpovedi. Vlogo z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
mmm

NAJVIŠJE ODLIKOVANJE, zlata kolajna, sc je priznala (v r d k i
»češke Miiller tvornice«
zadruga z o. z., tvornica šivalnih strojev v Biiuau-burgu, Češkoslovaška — za njene prvovrstne izdelke na razstavi za kulturo in gospodarstvo v Aussigu 1. 1924. — Tvrdka izgotavlja, kakor znano, svetovno znane ŠIVALNE STROJE pod znamko jVERITAS«. Glavno zastopstvo za Slovenijo: IVAN JAX in Sin, veletrgovina s šivalnimi, pisal, in pletil. siroji ter kolesi, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 2.
Hočete nepraviti veselje sebi in misijonom?
Mi rečemo namenoma v prvi vrtti sebi, ker kdor more osem dinarjev pogrešati ter jih prinese ali pošlje Družbi sv. Petra Kla-verja v Ljubljano, Miklošičeva cesta Itev. 3, dobi za to
lep iioledor za „sneta leto 19Z5",
z zanimivimi pripovedkami in slikami Iz milijonov črne Afrike, kjer žive Je ljudožrci In prodajajo stariši svoje otroke.
Nadalje dobite ljubki ..Misijonski koledarček za mladino", s katerim morete otroško srce nadvse razveseliti. K sklepu pa podpirate s tem prispevkom tudi misijone, eno najboljših del, katero Gospod Bog, kot vemo Iz vsakdanja skušnje, ne pusti nepoplačano.
SLUŽBA ORGAN1STA In CERKVENIKA
»e razpisuje. Nastop takoj. 2upni urad PODGRAD, p. Novo mesto.
6342
PEKOVSKI VAJENEC
se sprejme z vso oskrbo, pri HINKO ŠASELJ, __pekarija, MOKRONOG.
IIP. F P F P poštenih starišev se želi učiti UuLl.tb SEDLARSKE OBRTI pri kršč. mojstru. Naslov: Hel. Meden, Begunje pri Cirknici.
PRODAMMli
na 4 pare kamnov in stope, vse v dobrem stanju. —■ FRANC MAKŠE, Zalog št. 10, Novomesto.
H Apf-T se sPreime takoj, kateri mora biti L. i j (rezcn jn vajen pri konji),; dobra plača in hrana. Osebno se je predstaviti do 15. t. m. _pri tvrdki 1GN. AN PRAŠIČ, KRANJ.
SnriBirnPill kovaškega VAJENCA, krepkega OJJU^JSIIMH in Pravega iz dobre kršč. hiše, in POMOČNIKA. — Anton Pogorele, izdelovalec plugov in metik, STRUGE, Dolenjsko.	6384
UČENCA za mesarsko obrt
sprejme JOŽEF JESIH, mesar — Medvode. 6029
Išče se pošten in priden hlapec
(tudi starejši); plača in oskrba dobra. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod številko 6321.
FR, BLATNIK - Lukovica
v lastni hiši — poleg mesarja. Priporoča svojo VELIKO zalogo raznovrstnega
zimskega blaga
za MOŠKE in ŽENSKE kakor tudi prvovrstnega USNJA po zelo znižanih cenah.
Voianra poštenih staršev, z dobrimi spriče-VdjeilLd vali, ki ima veselje do PEKOVSKE OBRTI, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov mojstra pove uprava »Domoljuba« pod štev. 61 OZ
Brinje ^AJT štedilnik
J. CVEK v Kamniku.	6198
»AGRARNI BIRO«
dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 7, I. nadstropje (nasproti glavne pošte). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh vrst kmetij, potrebščin, pomoč in posredovanje pri vnovčevanju. — Turbine na veter, brzoparilne naprave, motorji, žifočistilni in drugi stroji, priprave za varno in lahko nakladanje sodov, gnojila, kemikalije, sredstva za osušitev kleti in stanovanj itd. — Vprašanjem za strokovne odgovore je priložiti 22 Din (8 lir); kdor želi potom »Agrarnega biroja« kaj kupiti, naj vprašanju priloži za odgovor 2 Din.
Suhe GOBE in FIŽOL
kupujemo. Ponudite nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 5696
aiiiiiiiiiinniiimiinH
annummnimiiminiHUiiiiiiiiiii
NafbolISe se hupi brez dvoma
Ml NIZKI CENI"
Ign.largl, Ljubljana Sv. Petra c. 5
nadl ceni. odjemalcem razno domsko. moško in ofroSKo perilo in velika zaloga raznih zimskih potrebščin ter veliko izbira zo krojače In tlvlile.
niiiiiiiiiiuiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMlunu
w»imiL.
' a*
umi
Ustanoviien» i. 188J Na debelo! — Isr drobno! - Domina industrija iloirmčib revije v ra/ne.a ,	„ . Muka. - Comki na
Franc si. z o. z. hrani ^,>01**0.
Kupim suhe GOBE
po NAIVISJI cciu m vsako množino. - Ponudbe l navedbo cene r V70rccm na IVAN SEVIiR - VELENJE "-J5C
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA ,cr plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na: PROMETNA D. D-, — Ljubljana — Krekov trg St. 10.
<albol i< iivnlni siroti In koleso
za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi
edino pri JOSlp
3.ŠK"	ob *ortl hli!" P"S?rnovcgn spoTrcnlkfl.
Iili>tn<n potrebščine za šivilj*. kioiate, fovljarjc in sedlarie Cinlnnteriia in vse ilrobnn blano.
Kamnoseška 3nd«sSri|a
ALOJZI) VODNIK
LJUBLJANA
Stalna zuloga preico 3C0 nadrobnih spomenikov vseh vr t, po vseh cenah Marmorno plošče za po!ii.-tvo, kopalnice ia trgovine, mesnice itd.
Cerkvena in stavbno drfal
Od široko-, i.jakov je pripoznono, da ic SPI.1TSKI
vmmt znamka »Salona«
NAJC^LJsI I Tovarna dajo za istega polno ga-ranciio. — Dobite ga po Bfjnirji cen! pri
J. MENART, trgovec, Domžale.
ggHgagHHHBMnBBMMEnHi
1'riporofa so tvrdka	n
R.MIKLAUC,Ljubljana
IJBjatieva nI ■ Mtltu d. ■ M Skotilo
pri nakupu
susnenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte ceuik ali vzorčno knjigo. j
Najboljši - najcenejši 1
šivalni stroji	|
= EXCELLA = |
za rcdtlnsko, Jevljariko In hroiaSka obrt
Ofilejle »I zalogo pil It.
J. GOiSEC
L1UUL1AIVA. Pelala L]iibl|an»k« Kreditne
t
«1

nam. črnila, lohe. hit. emeiie. CO;>tie i" zajamčeno čisti llrneZ najboljše kakovosti nudi
tiruZbo
z o. z.
Novi Sad
skladišče
MEDIC-ZANKL
centrala
n h iDor
,,uuružnica
Tovarno
Ljubljena -- Nedvotfe.
i s
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z želoznino,
LJUBLJANA n Valvazorjcv trg Ste*. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne ielei. nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »1'ORTLAND CEMENT« po nizki ceni.
SMKNO
katngarn in iovjot zn mož k o in žcnsKeohie. ke, belo. pisano in rii-ja\o platno cefir.tila-čevitio, tiskuuino in razno mamifalituio, kupito naiceneio iu v velikanski izbiri v novo ureient in i>re-udani veletrgovini R. StaimecUi. Uelie, št. 332. — llustrova-nt cenile zn čevlje, klobuke, obleke, pe-
_ rilo. odeje, lasostriž-
ntke. britvo m tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzo' ce proti odškodnini I Trgovci engros cene!

SALONIT
SJ5E9
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbor-no kakovost. ..Salonit" je za pokrivanjo streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja Sirom cele Evrope.
Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:

SPLIT
€€
d. iL za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.
esaa/t
Najcenejše strešno krllte!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
prelo VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše prcizkuSene modele strešnikov, r. eno aH dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) In
zidno opeko m
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57 in 470.
Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo it. 11.9«
Brzojav.: Gospobanka.
Račun postnega fekoTncila urada t Zagrebu H. 39.080
v lastni pslači (vis a vis hotela „Union"). Podružnice: C olje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Soinbor, Split, šibenib. Ekspozitura: Bled. Kapital In reaserve skuipno nad K 60,000.000*—, vloge nad K 600,000.000 •
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostno papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanskl oddolek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdala konzorcij »Domoljuba«. V
Odgovorili urednik JoMp Gostlnfar v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tlel:«™8.