5t*v. 121 (Posafficzfta številka vinarjev.) ¥ Trstu, v ponedeljek 6. majnlka IMS Izhtin dar zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvi Ciua sv. Frančiška Asišhe^a St 20, L nadstr. — Dopis! naj st po?;il«Jo •rcui.^tvu. — .NelrartKirana pisma s* ne »prejemajo. rokopisi se ne vracajia - »-daj ttij in cdgcvurni urednik Slefan Godina. — Lastnik konsorcij listi »Edinosti v — tiskarne SdlnosJi", vpisane zadruge 2 omejenim poroštvom, \ Trstu, ulica sv. FrančIŠ^s A«i3ttega St. 20. — Telefon uredništva in uprav« rit. li-o7. — Naročnina /naša: Za telo leto K 31-20,_pol leta K 15-60, « eie?ece K 7 60, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6*20, no! teta K 3*60. Letnik XUtS. ? 22T ! cin^arClt Via °Klast " "^fo na mili met,* v Jlrokosti ena kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm p-j IG osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov itm 30 vi 11 oglasi v tekstu Usta do pel vrst K 20?-; vsaka nadStaT1 - mVJ oclari po 6 vin. beseda. najmanj pa 60 vin. Oglase mrejerna fn erat^t oiidaleS ^dinostlV Naročnina in reklamacije se potUjaJo* upmSl uSHCST,1 b ključno le upravi .Edinosti- Plaća ia to« se v Trstu. Uprava in ISratni •e nahajata v al.sv Frančiški As. it 20. PoštnohranHniČsi račun it S M Petaceliir Poysr o dogodkih o Ukrajini. BEROLIN, 4. (Kor.) V glavnem odseku rajhsta-Za je poročal podkancelar Payer o ukrajinskih stvareh sledeče: Odšli smo svoječasno v Ukrajino no. izrecno željo ukrajinske vlade, da napravimo tamkaj red in 'tudi iz raznih drugih vzrokov, posebno, da bi bilo mogoče odvesti v Nemčijo in Avstro-Ogrsko živila ; č?m hitreje in v čim večjem obsegu. Ukrajina se je takrat izrecno obvezala, da bo dobavila do 1. julija milijon ton žita. Toda izkušnja je pokazala kmalu, da rada nikakor ni zamogla uveljaviti svoje avtoritete napram prebivalstvu in tudi ne pri-| siliti istega k oddaji žitnih zalog. Tako ni bilo drugega izhoda, kakor da §e sami potrudimo za ,pogođene množine iUta. To je smatralo prebivalstvo za krutost in ni moglo ugajati niti ukrajinski vladi. In tako je nastal izvor nesoglasja. Izvržena Izprtmemba ukrajinske vlade ni v nobeni zvezi z odlokom feldmaršala Eichhorna o obdelovanju polja in aretacijo vladnih članov v radi. Rada je v zadnjem času vedno bol] izgubljala na vplivu. Trdokorno vztrajanje na komunističnih teorijah ni bilo všeč večini kmetskega prebivalstva ln Je tudi povzročilo njen padec. Vsekakor so povzročili ta Padec ukrajinski kmetje in ne morda naši organi. Odlok glede obdelovanja polja je izšel, ker je vsled grozeče razlastitve zemlje obstojala nevarnost, da ostane velik del zemlje neobdelan in da Ukrajina no bo mogla izpolniti vseh obveznosti. Ozlovoljenje ukrajinske vlade ni temeljilo tolike na odloku samem, kolikor na napačni objavi ukrajinskega časopisja. Odlok vrh tega ni bil naslovljen na ukrajinski narod, ampak na nemška po-vcljstvena oblastva. Kar se tiče aretacij vladnih članov v radi, je bil ponoči 24. aprila ukrajinski bančni ravnatelj Do-bry, član finančnega odseka ukrajinske delegacije, ki vodi finančna pogajanja, aretiran od treh oboroženih moških, ki so izjavili, da postopajo po naročilu odbora za -rešitev Ukrajine. Ta pred kratkim ustanovljeni odbor je zasledoval protinemško tendenco. Komiteju je pripadalo tudi več ministrov. Člani komiteja so si obenem postavili cilj, da izženejo Nemce iz dežele. Na sestanku, ki je bil izvršen par dni poprej, je bil sklenjen umor vseh nemških oficirjev. Aretacija bančnega ravnatelja Dobrega je bil eden pripravljenih korakov. Vsled tega Ili bilo drugega izhoda, kakor da se napravi provzročitelje tega načrta takof neškodljive. Naš veleposlanik jc zahteval od ukrajinskega ministrskega predsednika takojšnjo preiskavo. Ministrski predsednik je privolil v to. Storilo se seveda ni nič. Zato je bilo treba poseči po samopomoči. Feid.naršal Eichhorn je odredil sporazumno s poslanikom stanje ojačenega varstva v Ukrajini, pri katerem bo mogoče soditi vse prestopke proti javnemu mrru in redu potom vojnih sodišč. Tako jc bilo uvedeno sodno postopanje in odrejena aretacija iz časopisja poznanih oseb. Da je bila izvršena aretacija posameznih članov vlade v radi tekom seje, je pač nesrečen korak izvrševalniii organov. Feldmaršal Eichhorn se zato tudi ni obotavljal, aa nemudoma popravi ta nesrečni nastop in je izrazil ministr. predsedniku pismeno svoje obžalovanje. Nemški krajevni poveljnik, ki je odgovoren za nastop, je bil takoj odstavljen. V ostalem se nadaljuje sedaj sodno postopanje. Pomočnik prejšnjega zunanjega ministra, Lubinski, je bil med tem izpuščen, ker vzroki za aretacijo niso bili zadostni. Ostali obdolženci so še v zaporu. Nova vlada je izjavila, da soglaša s poljskimi sodišči. Kar se tiče nove vlade, je bila ustanovljena od Ukrajincev samih in sicer od ukrajinskih kmetov, ki niso bili zadovoljni s komunističnimi razlastitvenimi zakoni rade in so sestavili program, ki sicer posest zemljišča tudi bistveno omejuje, a določa iedne prenose z odškodnino. Kmetje so proglasili generala Skorpadskega za diktatorja in hetmana Ukrajine, ki je prevzel mesto in sestavlja sedaj novo vlado. Novo ministrstvo bo istotako demokratično, razlikuje pa se od dosedanje vlade predvsem v tem, da ne priznava komunističnih teorij. Odstranitev dosedanje vlade se je izvršila popolnoma mirno, želimo le, da bi se Ukrajini kmalu posrečilo, da se pod zaščito našega orožja in z našo diplomatično pripomočjo kmalu povrne v normalne državne razmere. Nova vlada je že izjavila našim zastopnikom, da se postavlja popolnoma na stališče miru v Brestu Litovskem in dogovorov, sklenjenih z nami, vštevšl dobave žita. Izjavila je dalje, da dopušča svobodno trgovino na korist Nemčije in Avstro-Ogrske in da bo njena prva naloga, da sklene z osrednjima vlastima gospodarsko pogodbo z dolgim rokom. 0 nadalinih dogovorih, posebno glede odškodnine za našo vojaško pomoč, se bo še sklepalo. Podkancelar Je izražal nado, da se bodo končala ta pogajanja na glo in zadovoljivo. Posl. Scheldemann je izjavil, da obstoja nova ukrajinska vlada iz kadetov in federalistov. General Skorpadski nima naroda na svoji strani in zato njegova vlada ne mora bit! dolga. Za nemški narod iz tega položaja ne more nastati nobena sreča. Posl. Erzberser je naglašal, da Je vzhodno vprašanje odločilno za vso bodočo ustvaritev stvari v Evropi in ravno Ukrajina, kjer je bila naprav-vljena največja napaka, tvori izhodišče vzhoda. Tudi na Litavskem ponehuje nagibanje k Nemčiji. Ako se bo hotela vsiliti narodu personalna unija z Nemčijo, pride na površje rusofilsko gibanje. Državni podtajnik pl. Bnssche je popravljal nekatere točke v dosedanjih ugotavljanjih ih je izjavil, da je bil nemški poslanik v Ukrajini vedno dobro Infoi miran. Pobijal je trditve, da so Nemci podpirali v Ukrajini veleposestvo. Sedanji ministrski predsednik je gospod Lysogub iz Poltave. Imenovanje ostalih ministrov še ni končano. Med nemško in avstro-ogrsko delegacijo ni bilo nobenega nasprotstva. Državni podtajnik Braiin je izvajal, da se je končno posrečilo skleniti z ukrajinsko vlado pogodbo, glasom katere mora dobaviti osrednjima vlastima 60 milijonov pudov žita in sicer aprila 6, maja 15, junija 20 in julija 19. Po raznih težkočah je bil ustvarjen ukrajinski državni urad, nakar je bila sklenjena nova pogodba s pridržanjem dosedanjih dobav v obrokih. Ako se ukrajinski vladi to ne posreči, potem imate osrednji vlasti pravico, da si poskrbite žita potoni neposrednega prometa. V sedanjem trenotku je izredno težko prorokovati, kaj dobimo iz Ukrajine. Po najnovejših poročilih so sicer naznanjeni štirje milijoni pudov, a še ne odposlani. Dosedaj je šlo čez mejo okoli tisoč vagonov žita. Vrh tega je šlo čez Brajlo okoli 300 vagonov. Govornik je opozarjal končno na to. da pri ukrajinskih kmetih, ki imajo v posesti najmanj 8 milijard rubljev papirnatega denarja, nikakor ne obstoja potreba, da prodajo svoje zaloge, dočim osrednji vlasti na drugi strani tkanin in preinin, ki jih potrebujejo kmetje, ne morete dobavljati. Državni podtajnik je naglašal, da vlada med nemško in avstro-ogrsko delegacijo čim najprisrčneje soglasje. l¥im AKMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: Topovski boji na Jugozapadni ironti se nadaljujejo. Ob dolnji Plavi so bila Italijanska poizvedovanja izialovljena. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Po Jako močni topovski pripravi so napadle francoske divizije zaman naše postojanke na Kemmelti in pri Bailleuln. Bile so odbite ob težkih izgubah in so ostavile v naših rokah nad 30Q ujetnikov. Nameravani napad neke angleške divizije zapadno Ballleula se vsled našega ognja nI mogel razviti. Južno He-buterna so se angleški sunki izjalovili. V bojnem ozemlju na obeh straneh Somme Je zvečer oživelo topovsko delovanje. Naraščalo je zlasti pri VIHers Bretoiieuxu in na zapadnem bregu Avre. . Na ostalih bojiščih nič važnega. Prvi generalni kvartirmojster pl. LudendorfL BOLGARSKO. SOriJA. 4. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera ln v ozemlju Moglene smo pregnali sovražne pehotne oddelke. Pri Dobrem polju, zapadno Var- PODLISTEK. Pusfolovčevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Marcijai ie stopil iz voza, pozvonil pri vratih, ki so biia na neobičajen način okovana z železnimi palicami in žeblii z debelimi glavicami. Ker ie bilo na njih tudi majhno, gosto zamreženo okence, so bila popolnoma podobna jetnišničnim vratom. To malo okence se je odprlo in neki glas je vprašal: — Kdo je? — Regulus. — je odgovoril Marcijai. — Ali vas gospa pričakuje? — Da, obveščena je o mojem prihodu. — Ali ste sam? — Ne, pripeljal sem s seboj damo. — Počakajte trenutek. Okence se je zopet zaprlo, in Marcijai, ki je v svoji mrzlični nestrpnosti teptal z nogami, kar ni mogel pričakovati, da bi se odprla vrata. Čakati pa mu ni bilo treba dolgo, da so se odprla težka vrata in se je pokazala na pragu stara ženica. — Lahko vstopite, gospod Regulus, — je dejala. darja Jn južno Dojrana je bilo obojestransko topovsko streljanje močneje. V dolini Vardarja in Strume živahno sovražno letalsko delovanje. V Dobrudžt premirje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 4. majnika. — V gorovju sunki italijanskih in angleških patrulj. V Vallarsl in jugozapadno Ca-nove smo ujeli nekaj mož. V ozemlju Tomba— Monfenera smo pregnali in zasledovali sovražne poizvedovalne oddelke. Običajno streljanje topov in strojnic na raznih točkah fronte. Izvršili smo Številna letalska poizvedovanja. Eden naših zrakoplovov je zmetal eno tono bomb na letališče v Campo maggiore. 12 sovražnih letal je bilo sestreljenih, dve prisiljeni, da ste pristali. Zaupanje Lloyda Georgea v zmago. LONDON, 4. (Kor.) Tekom razgovora z zastopnikom Reuterjevega urada ie izjavil Lloyd GeJ-orge na vprašanje o svojih vtisih pri obiskih armade, da je govoril z raznimi visokimi generali, kakor s Fochem, Petainom in Pershingom in da je dobil pri vseh vtis popolnega zaupanja v zmago. Enako razpoloženje je tudi pri moštvu. Ofenziva Nemcev bo imela posledico, da prispe ameriška armada na celino poprej, kakor je bilo nameravano. — Končno vendar! — je pošepetal Marcijai in potem dvignil s starko polonesveščeno Lujzo iz voza, plačal izvoščka in vstopil v hišo z Luizo. Starka je skrbno zaklenila vrata in Jih zapehnila s trojnim zapahom, potem pa je rekla Marcijalu: — Stopite gori, gospod Regulus, gospa vas pričakuje v sobi v prvem nadstropju, . XI. Babica. Ko je prišel Marcijai s ,sedaj popolnoma nezavestno. Luizo v prvo nadstropje, je stal pred dolgim hodnikom, na katerega se je odpiralo pet ali šest vrat. Debela preproga, ki je bila tako mehka, kot bi človek hodil po celi plasti volne, je ležala na hodniku, da ni bilo čuti niti najtršega koraka. Ravno sebi nasproti je zagledal Marcijai vrata z odgrnjenim dainastnim zastorom. Proti tem vratom je krenil Marcijai, ki mu je bila očividno dobro znana uredba hiše. Soba, v katero je stopil Marcijai, je bila tako nenavadno opravljena, da jo je treba opisati nekoliko natančneje. Soba je bila srednje velikosti, s .temnozelenim tapetami z zlatimi okraski. Vsenaokoli so bila nameščena ob stenah stojala od ebeuovlue, in na Pogajanja med Neattt" in Nizozemsko končana. BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 27. aprila so dovedla remško-nizozemska pogajanja glede prevoza in renske plovbe do načelnega sporazuma v vseh vprašanjih, tudi glede prevoza in izvoza peska in grušča. Tudi v vprašanju zopet-ne otvoritve blagovnega prometa na progi Roer-mod—Hamont j« bil že dosežen sporazum. Vojni svet v AbbovKIu. PARIZ, 4. (Kor.X-»Petit Parisien« poroča k vojnemu svetu v Abbevillu, da so zastopniki Anglije in Združenih držav prf*maH potrebo, da se ojači-jo akcijska sredstva. Obe državi boste napeli zato Še večje sile, da boste dali generalu Pochu na razpolago potrebno moštvo. Švedi odhajajo * Alandskih otokov. STOCKHOLM, 4. (Ker.) Ker je namen ekspedicije na Alandske otoke dosežen, je švedska vlada odredila, da naj čete . ^pet zapuste otoke. Uspeh tretjeg« vojn? ca posolila ▼ Ameriki. WASHINGTON, 4. (Kor.) Zakladni urad poroča: Tretje vojno posolilo je doseglo 7 milijonov dolarjev prepisa. Pričakovati je, da bo podpisanih skupno mnogo nad tri milijarde dolarjev. MANIFEST SOCIJAUSTOV POVODOM ODGO-DITVE PARLAMENTA. DUNAJ, 4. (Kot.) Vodstvo socialistične stranke in predsedstvo kluba nemških socljalistlčnih poslancev sta sklenila sledeči manifest na delavce: Parlament Je bU odgoden, ker Je vlada nesposobna,'da ga vodi ln ker se boji debate o cesarjevem pismu in odpustu grofa Czerntna. Odgovorne so predvsem nemško-nacijonalne stranke, ki namenoma jadrajo v absolutizem, ker zamorejo doseči svoje cilje le potom oktrrajev. Ker se vsenemškim stankam na Ifnbo vzpostavlja absolutizem in hoče vladati v Avstriji zopet po stiirgkhovsko, bodo delavci prisiljeni k boju ;:a ljudske'pravice. Manifest končuje s pozivom ra delavstvo, naj bo pripravljeno, da stopi v boj, ko bo potrebno. Sprejem nemškega ta turškega poslanika v Moskvi. MOSKVA, 4. (Kor.) Sprejem nemškega poslanika grofa Mlrbacha In turškega poslanika Kemal beja pri predsedniku izv> Sevalnega glavnega odbora ruske zvezne republike, Jakobu Svordlovu, se Je vršil dne 26. aprila* in je trajal nad dve uri. Izmenjani so bili govori, tekom kaferlh je bila na-glašana obojestranska želja, da se vzpostavijo prijateljski odnošaji obojestranskih narodov in da se v bodoče prepreči vs čenie ujedinjenja našega- edinstvenega naroda v____državi Slovencev, Hrvatov in Srbov! In ravno za to, ker ste vi za edinstvo, ker ste boritelji za ujedinjenje domovine, za pravice človeka in naroda, ste tudi nositelji miru. Pa tudi ml z vami in z vsem našim narodom, ki ni započel te vojne, Upčemo mir v soglasju z zahtevami vseh demokracij vojujočlh In nevojujočih narodov sveta. Zahtevamo konca trpljenja — da se konča to vsakem stojalu se je nahajal kak anatomičen preparat, majhna okostnica ali pa človeški telesni plod v špiritu. Sredi sobe je stala na tri čevlje visokem podstavku alegorična mitološka skupina skoraj v naravni velikosti, izborno delo. Predstavljala Je malega boga Amorj« z bakljo in zavezanimi očmi. Mali porednež se ie pravkar speteknil ob odprtem grobu in je vodil za roko smrt Toda to 5e ni bilo vse. V kotu sobe so bili razvrščeni najrazličnejši kirurgiški instrumenti, katerih oblike in namena ne bomo opisovali, ozirajoč se na živce naših čltateljic. Leva je bila_ Iz črnega mramorja in na uri z omarico iz ebenovine z vloženimi srebrnimi okraski, je ležala gladka, rumenkasta človeška črepi-nja. Ko je vstopil Marcijai, je obenem tudi vstala s svojega naslanjača pote* leve ženska^ ki je sedela tamkaj, in mu stopila par korakov naproti. Biia je gospa Labrador, stara kakih petintrideset let, majhna, debela, toda okretna. Lica Je bila pri-, jetnega, ustnice so se Ji vedno smehljale, in če bi iz njenih velikih, nekoliko izbuljenih oči ne bili zrla nekaka zvijačnost, bi jo človek mogel imeti Predpust L 1S48. je bil nenavadno vesel. V Pragi — pravijo — Je bil tako živahen, kakor še nikoli. Vse je plesalo. Naenkrat je padla v ta veseli predpnst novica, da gre no Evropi nenavaden ples — revolucija. Začelo se je v Parizu, kjer je pade! nezmožni kralj Ludovik Filip — in to je bilo znamenje za vso Evropo. Razmere so bile 2e davno zrele. V Prago je prišla ta vest dne 29. februarja — policija jo je skušala prikriti — toda ni se jI posrečilo. 2e 3. marca je imel Košut v Budimpešti svoj slavni govor, kjer je zahteva!, naj se da vsem avstrijskim deželam ustava. Nemci so se zbrali 5 marca v Heideibergu in so se posvetovali o sklicanju drž. zbora v Frankfurt. V Italiji je izbruhnila splošna vstaja. V Pragi je prišlo 11. marca do t. zv. »Svetovaclavskcga shoda«, kjer so se zbrali na posvetovanje Cehi, da zahtevajo svoje pravice. Dne 15. marca je počilo na Dunaju — par dni na to v Gradcu In odmevi teh dogodkov so segli tudi v našo mirno Ljubljano. Sedemdesetletnico teh dogodkov so slavili te dni vsi narodi, ker ti dogodki v »marcu 1. 1848«. pomenijo zgodovinski mejnik v razvoju Evrope. Za kmeta Je bil ta čas posebno važen, odpravljeni sta bili tlaka in desetina, bilo je konec tisočletnega robstva, v katerem je naš slovenski kmet mora! tlačaniti nemški gospodi, ki se je pasla po gradovih. Enako važen pa je Ja čas za narod, kajti tu smo prvič stopili pred svet kot Slovenci, ki zahtevamo svoje narodne pravice. Nismo bili pripravljeni na te velike dogodke, zato so bili naši uspehi manjši, nego bi jih bili mogli doseči. Dobili smo le par obljub in smo bili odpravljeni. Kljub temu je treba zopet in zopet opozarjati na ta čas, ker od tega leta začenjamo svoje narodno politično življenje. Dogodki onih Časov so za nas zanimivi in — poučnt Ko Je bilo treba nastopiti — smo šele Iskali svoj narodni program. Nismo imeli v rokah niti svoje zgodovine, niti jasnih podatkov o svojem položaju. To je posebno vplivalo na našo narodno mejo, kjer so Nemci nastopili z grmečim programom o svobodi. Takrat (1- 1848.) so se namreč Nemci objemali s Slovani, imeli so z nami le eno željo — svobod}. V Pragi n. pr. so govorili in glasovali za vse one zahteve, ki jih obsega — sedanja »majnlška deklaracija«. Par mesecev nato pa so Nemci svo- bodo razumeli popolnoma drugače. — namre-; la za sebe — in so se z vso silo vrgli proti nam. Isto ST storili Madžari. Ko so potem nastopili proti njim Rusi in Hrvati ood Jelačičeiri. se ie zgodil s tem preobrat, katerega posledice nosi?no Še danes. Imamo lepo delo od prof. Apiiia Slovenci in 1. 1848.«, toda nekatera vprašanja bi hilo treba posebej pojasniti. Češki listi so proslavili »11. marec 1848.« 2 lepimi Članki. Hoteli so sklicati v proslavo velik shod, pa je bil prepovedan. Ako bodo pozneje zgodovinarji pisali o napredku, napišejo lahko stavek: Svetovaclavski shod leta 1848. se je lahko vršil, 70 let pozneje pa se ni smel s shodom proslaviti niti njegov spomin. Napredek od leta 1848. ie pri nas samo v tem. da smo v težkih bojih vzgojili svoi narod, da smo si vstvarili svojo kulturo In da smo prebudili n.i-rodno zavest v najširših vrstah. Država sama pa ni napredovala — njeni glavni vodniki Nemci in Madžari so zasegli ono t. zv. svobodo Z3se in so Jo v imenu kulture odrekali drttg!m. Ta nestrpnost in sovraštvo do družili narodov jc prinesla mnogo notranjih bojev, nazadnje pa je iz tega nastala — svetovna vojna. Kaj je sledilo za marčnimi dnovi 1. 1S48., ie vsakemu znano. Žrtve, ki so takrat padle — za?.!:i-žujejo hvaležen spomin. Toda potomci teli bojevnikov iz leta 1848. niso vredni svojih prednikov. Slovani so kmalu zapazili, da jim preti nevarnost, zato so se začeli \szati. Tako je prišlo do ».Slovanskega shoda* v Pragi o binkoštih 1. 184iv, o čemer bomo ob priliki obletnice še pisali. Slovence je tam zastopal Stanko Vraz. Marsikje po Slovenskem žive Šc spomini na to dobo. Bilo bi dobro, da se zapišejo in ohranijo bodočnosti. Dogodki leta 1848. so dokaz, da more človeštvo izboljšati svoje razmere le v slogi ln bratstvu, na podlagi skupnih dolžnosti in enakih pravic. Ko smo pred 70 leti v to verovali, smo bili izdani. AH spoznajo naši sosedje, da Ic pravica ustvarja možnost življenja iu da vsako nasilje vodi k prelivanju krvi? Ako bi bili v 70. letih ti ljudje, ki so se v marcu leta 1848. bojevaii za skupno svobodo, kulturno napredovali — bi!o bi nemogoče to, kar se zdaj godi na svetu. Zato zn naše narodne sovražnike spomin na marec 1848. ni brez trpkih očitkov. Niih do d je so se borili za svobodo, in njih vnuki? Mi pa se z veseljem spominjamo onih dni, ki so Evropi obetali novo življenje. Bil; smo tnal del velike celote, vzrastli smo v težkih bojih v krepek narod — in danes imamo jasno pred seb^J cilj, ki smo ga slutili že v letu 1848. Takrat se je začel na Hrvatskem >" pri nas boi za Jugoslavijo, ki bo pomenja! končno zmago naših bojev od marca 1. 1848. ^Domovina-. celo za ljubko iu zelo dobrosrčno žensko. Oblečena je bila v ozko rjavo svilnato obleko, preko katere je nosila velik bel predpasnik. — Vi ste. gospod Regulus, — Je nagovorila Marcijala; — po onem, kar ste mi pripovedov I rzadnjič, sem vas pričakovala prele. — Zamudil nisem niti minute, — je odgovoril Marcijai, polagajoč Luizo na divan. — Dovedel ste jo torej k meni, — je dejala babica in pokazala Luizo. Da. — No, Častitati vam moram; zelo lepa je. Prvi popadki so se pač že pojavili, ker je v nezavest0 — Silno je trpela, in bal sem se že, da ne do-spemo pravočasno.* — Da, zelo nerodno bi bilo za vas, — je dejala babica in se posmejala; — takole sam v vozu. Nato je Stopila k Luizi in ji potipala žilo. * — Skrajni čas je, — je dejala; — podvizati se moramo. — Kaj je treba storiti? — Zanesti jo je treba v sobd, ki sem jo določili zanjo. Pomagajte mi. ali pa rajši pozvonite siu/kinji. Moški so preneekretni za take stvari. BGđočfiosf Doiiiftlii rosKlli provinc. Vedno bolj postaja jasno, da z mirovnimi pogodbami v Brestu Litovskem nikakor šc ni doseženo končno stanje. Uspeh, ki ga je dosegla Nemčija militarično proti itak že tako razoroženi in na največji notranji anarhiji bolehajoči Rusiji, je razboritim nemškim politikom popolnoma zmešal pamet in zato ni čuda, da zahtevajo sedaj od vlade, da anektira tudi one baltiške, trenotno od Nemcev zasedene pokrajine, ki so glasom pogodbe v Brestu še vedno ruska last, namreč: Livonsko in Estonsko. In zdi se. da ti načrti tudi ncnKki vladi sami niso ravno nesimpatični in da prevladuje v Nemčiji splošno mnenje, da je treba popraviti napake in pogreške«, napravljene v Brestu Litovskem s tem. da se je nekdanji Rusiji na podlaci načela »Mir brez aneksij m odškodnini odvzelo še mnogo premalo ozemlja, posebno pa morja. Drugače vsaj si ni mogoče razlagati zadnje izjave nemškega državnega kancelarja grofa Hcrt-linga v velikem glavnem stanu livonsko-estoiiske-mu odposlanstvu. Ta izjava razlikuje očividno v * projektiranem razvoju baltiških dežel tri poglavja. Prvo poglavje obstoja v tem, da naj se Estonska in oni deli Li-vonske, ki so po pogodbi v Brestu Litovskem ostali pod rusko suvereniteto, sedal končno od-.c-pijo od Rusije. Državni kancelar je obljubljal odposlanstvu v tern stremljenju u.spešuo podporo nemške države in nanašal, da bodo odcepiknu ^ ozemlja tudi uradno imenom Nemčije priznana kot samostojne države. Na podlagi teh pogojev naj se zgradi potem drugo poglavje razvoja: Kuronska, Livonska, Estonska otoki in mesto Riga naj se združijo v cnotuo, združeno, menarhičuo-konsti-tucijonalno državo z enotno ustavo. Tudi v tem oziru ie obljubljal kancelar Imenom Viljema brezpogojno pomoč nemške države. Med Nemčijo in iz baltiških pokrajin sestavljeno drŽavo naj 5e sklenejo potrebne vojaške, carinske in trgovinske pogodbe. Tema dvema poglavjema naj bi skii!^ potem tretje poglavje, namreč: na tal: način nov ) ustanovljena država naj bi se s personalno unijo Marcijai je pozvonil. Gospa Labrador in služkinja sta nato zanesli Luizo v prijizno sobico, io slekli in položili v posteljo. "Gospa Labrador se je nato vrnila k Marcijalu. ki je ostal v njeni sobi. stopila s skrivnostnim izrazom na obrazu k nJem«, ga povlekla k oknu »n pošepefala: — O glavni stvari pa Še nisva govorila. — Kaj mislite s to glavno stvarjo? — Ali ne morete ugeniti? » — Ne. — No, torej, ker morava govoriti, naravnost: ali naj otrok živi? Marcijai se je zdrznil in pogledal žensko s H~ roko odprtimi očmi. Toda ženski se ni ledai. ko e izpregovorila one grozne besede, prav čisto n^č izpremenil običajni izraz v obrazu in okoli njenih rožnatih ustnic je igral najljubkejši sme^ek. — Seveda naj živi! — je odgovoril gospod de Preauix. — Ne tako glasno, ne tako glasno! — ga je prekinila gospa Labrador, prizadevajoč se. da bi ivu z roko zatisuila usta. — Take stvari se vendar ne kriče na vse glasi. Za bo/jo voljo, molčite, saj nisva sama v hiši, pomislite vendar. Stran II. „EDINOST4* štev. 121 V Trstu dne tt. majnika 191« /,v . icsaeje priklopila pruski kroni. Odločitev uem-. a cesarii' o tem tretjem vprašanju, vprašanju i snnaine unije, naj bi padia seveda šele po za-/auiu faktorjev, ki so poklicani za sodelovanje. ;iški zvezni svet In rajhstag bosta o tem po-■ vju morala torei še razpravljati, dočim bo : lista g neodvisno od tega kar vnaprej podpiral Spremembo poscdbe v Brestu in ustanovitev enotne baltiške države. Politika nemške vlade, ki je že tekom pogajanj v Brestu Litovskem neprestano, četudi ne tako c J kri to menjala svojo barvo, je krenila torej sedaj poti pritiskom iavnosti na čisto nova pota. V izjavi grofa Hertlinga se odkriva predvsem nov! kurs »šviga švaga«, ki je tako značilen za nemško politiko v zadnjem času. Ako se deluje danes na to. da se doseže odcepitev vseh baltiških provinc od Rusije in se priklopijo Nemčiji, zakaj pa je potem Nemčija meseca aprila, pri sklepanju miru s sovjetsko vlado, zavzemala drugačno stališče. Pojavile se niso nobene nove odločilne okol-ščine v političnem položaju. Da hrepene baltiški Nemci na Livonskem in Estonskem po tesni naslonitvi na Nemčijo, da se strinjajo morda s tem tudi manjši krogi posedujočih razredov, dočim je velika veČina prebivalstva v odločilnem nasprotju s to politiko, vse to je bilo meseca marca ravno-tako znano, kakor sedaj. Kje so torei vzroki in kje vplivi za neprestano omahovanje nemške politike? OSividno so obstojale poprej vsaj še iskrice ideje sporazumnega miru, ki so odvrnile uradno nemško politiko od tega, da ni že takrat zahtevala priklopitve vseh baltiških pokrajin. Rusom se je hotelo pač prizanašati. Državni kancelar je izjavil meseca marca, da naj se bodočnost Estonske In Livonske uredi tako, da bodo zagotovljeni mirni in prijateljski odnošaji z Rusijo. Sedaj pa so Nemci nenadoma prišli do »boljšega« spoznanja, da se tudi s takim prlzanašenjem Rusiji nasprot-stva ne bi čisto nič zmanjšala In je pač treba pobrati Rusiji še fo, kar se je nameravalo že poprej, a iz gotovih ozirov opustilo ta načrt. . Toda, kar bi bilo takrat še jako lahko, je postalo sedaj zelo komplicirano. Lenin bi svoječasno podpisal sploh vse pogoje, ki bi mu jih stavil nemški meč, vprašanje pa je, če bi privolila sovjetska vlada v to tudi sedaj, neglede na moralno stran eventualnega takega nastopa In neglede na to, al! bi odgovarjalo to tudi željam velike večine prebivalstva Estonske in Livonske. Vrh tega bi tak pritisk Nemčije na Rusijo popolnoma diskreditiral pomen -Sklepanja mednarodnih pogodb. Vse okolšči-ne, ki so v zvezi z estonsko-livonskim vprašanjem, vsebujejo toliko težkih in grozečih- konfliktov. da mora že navaden politični razum opozarjati Nemce k previdnosti In opreznosti. Ako je sploh mogoče pridobiti Estonce in Lete za Nemčijo, se zamore zgoditi to le s svobodo, ne pa z nasilji. Ni namreč Izključeno, oziroma celo gotovo, da bi novo pridobljeni nekdanji ruski provinci Estonska in Livonska ne pomenili za Nemčijo prirastek sveže, zdrave moči, ampak predstavljali vedno le odprto, nezaceljivo rano na nemškem telesu, ki bi jo zamogla zaceliti le ruska zdravila. Itazne politifrse vest?. Novi kurz. Nemškonacijonalno časopisie poroča z Dunaja 4. t. m.: V nemških parlamentarnih krogih so sporočila ministrskega predsednika pobudila zadoščenje in bistveno zboljšala razpoloženje. Zvezni minister dr. vit. Žolger, čigar odstop je postal sedaj neizogiben, odstopi v ponedeljek (danes), v sredo izidejo naredbe o okrožni razdelitvi na Češkem, dočim se naredba o nemški pomorski akademiji v Trstu zaradi potrebnih predpriprav izda najbrž šele v kakih šestih tednih. Odpor Čehov in Slovencev se javita v ob;lnih grožnjah, da-siravno naredba o okrožni razdelitvi na Češkem predstavlja izpolnitev stare češke zahteve. O izločitvi parlamenta aH uporabi § 14 ni govora. Vodilno načelo nemških strank je slejkoprej zvestoba do države z brezpogojnim podpiranjem vlade, ako skrbi za državne potrebe. ul. lstituio Poiii. Ma- Ci.ii«go, uL Barriera 31, Jeuco, ul. Istituto 38, Đenedettićh, 'ul. Piccardi 28, russich, ul. Settefontane 248, Polacco, ul. Sette-fantane 44, Cosslch, ul. Ugo Poscolo 2, Poz^i. ul. Settefontane 1, Delavske kons. zadruge, ul. Settefontane 1. Rizzian, ul. del Rivo 38, Rocco, mL S. Marco 2, Delavske kons. zadruge, ul. S. Marco, Comisso, Campo S. Giacomo 19, Culot, ul. Giulia-ni 23, Rizzian, ul. deli' Istria 76, Godina, Skedenj 138, Oatznig, Skedenj 50. CENE: Prednji deli z doklado po K 8'— kg. Zadnji deli z doklado po K 8'80 kg. Snočoil koncert Glasbene Matice je dosegel krasen uspeh v vsakem pogledu. Občinstvo, ki Je napolnilo veliko dvorano Narodnega doma vse do zadnjega prostora, je Imelo priliko, da se Je zopet enkrat naužilo lepote naše narodne In umetne pesmi, ki sta mu jo podajala okoli 80 pevk in pevcev štejočl zbor naše-Glasbene Matice pod vodstvom pevovodje g. K^rla Mahkote in pa gospa Pavla Bole-Lovšetova s svojim izborno šolanim srebrnočistim sopranom. Bil je večer, ki si ga sme naša Giasbena Matica s ponosom zapisati med svoie najlepše. Obširneje ,bomo o koncertu poročali prihodnjič. Vojno - no možni urad političnega društva *Edi-iiosti* posluje v prostorih »Tržzškega podpornega in bralnega društva* v ulici Carintia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 ir. pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ib Mestna zastavljalnica. V torek, 7. t ni, dopoldne se bodo prodajale razne dragocenosti, zastavljene meseca junija 1917. na razne prošnje Številke serije 141. Seme za Jesensko repo. Tržaška kmetijska družba je prejela seme za jesensko repo ter Je oddaja članom in nečlanom ob delavnikih od 8J4 do 12 opoldne v svojem uradu, Dunajska ulica. 10. I. Alessandro Molssl v Verdijevem gledališču. Velik umetnik je Alessandro Moissi, da, rekli bi lahko, skorajda največji, kar Jih pozna dandanes svet v ustvarjanju velikih tragičnih ulog svetovnih mojstrov dramske literature. Vsaka kretnja, vsaka poteza v licu, vsaka beseda: vse sama najčistejša narava in vendar najpopolnejša umetnost, Snočnji »Ed?p«, ena najznamenitejših ulog njegovega repertoarja, je bila kakor da Jo je izklesalo dleto najslavnejšega klasičnega kiparja, dasiravno Je besedilo Sofoklejevega znamenitega dela v Hotni annstlalo vi predelavi znatno pomodernjeno. Občinstvo je gledalo, poslušalo in strmelo. Ostale uloge, dasiravno izvajane z vso najdovršenejšo točnostjo in fineso, izginjajo ob veličini glavne osebe. Umljivo je, da je bil vtisk na občinstvo nepopisen in njemu primerno tudi priznavanje. — Danes zvečer poda Moissi Shakespearejevega eHamleta«; jutri pa »Osvalda« v Ibsenovih »Strahovih«. ha, pa najsi bo to ali urngo sredstvo Čimveč bro. Po dolgem razmorri\ avju teh nedoststkov videč v perocidu uspešnega učinka proti plesi: >; — sem si pri"»devaf. kako, oziroma v kaki obli* naj bi se ga uporabljalo, da bi ostal na grozdja Prišel sem do smotra. Koncem julija m. 1. sem pc izkusil sledeče: Stoikel sem ^ kg 45% perocida v kolikor m -2n<- droben prah; ta prah vložil na to v malo mnn-žir.o vode 1 I na enak način kot galico) Cez več dni. ko se je perocid skoraj ves raztopil, sem po mešal med to tekočino M kg živega apna in nastal ie gost vijolćast moćnik, ki sem ga na solncu čim hitreje posušil in takega stoikel v droben prah. S tem prahom sein pokadil pozno zvečer grozdje, s pomočjo ponočne vlage, in rose se ]C ta prah raztapljal in kol tak koristil proti plesrobi. kar sem razvidel koj v par dneh, ker so bile plesni ve jagode v boljšem stanju a one ki niso bile ?e napadene po plesnjivcu so ostale pozneje v§dno zdrave. Iz tega poizkusa sem razvidel namreč, da se na ta način pripravljeni perocid lahko pra* uspešno uporablja kot odbojno sredstvo na ta način, da se s tem prahom grozdje pokadi, ko je še zdravo, in ponavlja po vsakem dežju, tako da so jagode vedno obdane s tem prahom! Ce kdo re zaupa, se lahko prepriča v par mesecih sam; boli da poskusa le deloma, ali pa da vse svoje grozdje enkrat ali dvakrat pokadf na ta način. Perocid s 45% ceritovih okisov ima Gospodarsko društvo v Krepljah, p. Dutovlje. Primorsko. Za napravo tega sredstva vzame naj se še toliko več oerocidn za raztopitev in se apno pomeša z vodo lahko že takrat, ko je prilično polovu < perocida raztopljenega. Ostali perocid se dalje topi za drugokratno uporabo. Ker živega apna ima le malokdo pr: rokah, rabi mesto tega lahko uga Šeno apno, na ta način postane pa apneno-pero cidnl močnik bol! redek in rabi dlje časa, da v-«, da izpuhti iz njega. Če ni močnega solnca se iz-puhtenje povspeši v gorski krušni peči. Ta pral. pa naj se uporabi kmalu, v S dneh, ker se ta zmes potetn vedno bolj kvari. Perocid je namreč podvržen oksidacijam ta apno t. j. kalcijev okls se spreminja polagoma v kalcijev karbonat, t. j. spet v kamen apnenec, kot je bil poprej. Fr. Tavčar, c. kr. Črno vojni k vsaki veter ob 9 v, stvari. GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE. Jutri, v torek, 7. t. m., se prične prodaja govedine za neimovite sloje In se bo nadaljevala v sredo; S. t. m. V torek se bo dobivala proti pre-Ščipnjentu št. 21. izkaznice za nakup mesa in maščob (z rdečo črto) ter izročitvi izkaznic št. 36. serije a, b; v sredo oa seriie'c, d. Na vsako izkaznico se dobi V*, (en četrt) kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovije 41, Punter, Gornja Greta, Bolle, ul. Šalita d< Gretta 13, Callin, uL Boroevič 18, Trocca, ul. Commerciale 3, Paronitto, P. Cr. serma 6, Cone !ia. ul. Benvenuto Cellini 1, Predor-zani, ul. Campanile 15, Borgnolo, ul. Lazzarenc vecchio 52, Bor/.er, ul. Tigor 10, Castro, ul. Fonta-none 19, Vosak, ul. Cavana 10, Perlatti, ul. Sanit:\ 9, Furlani, ul. deli' Orologio 4. Rochelli, P. Pičcola 2, Levi, ul. Beccherie 6, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Fabbro. ul. Mnriie Terezije 4? Zadnik, P. S. Giovanni 6. Simonetta. ul. delle Legna 4. Polacco, uL Torrente 26. Rumetz, ul Largo Santorio 2, Pinter, ul. Earneto 9, Zafutta. ul. Earneto 38, Fontanot, ul Amalia 32, Polil, ul. Acquedotto 13, Z\vetan, Sv. Ivan-Vrdela 568, Ca-valieri, ul. Poste 3, Pangoni. ul. Giulla 18, Per^o «1. Giulia 7, Ottonischer, ul. Molingrande 10, Pe-riatM, ul. Barriera 4, Barbieri, ul. Barriera 15, Mo Nov način uporabe perocida proti trtnl plesnobl »oidium«. Vseučiiiščnl docent dr. Bernatsky v Budimpešti je vodil poizkuse za pobijanje trtne, oziroma gro zdne plesnobe z dvoprocentno perocidovo razto-pljino. nevtralizirano z apnom, s katero le bilo grozdje škropijeno. Glasom njegove objave v ^Edinosti« od 6. maja m. 1. so se ti poizkusi izvršili povoljno ter Je vsled tega ta zistem priporočal vsakomur. Moj oče Anton Tavčar v Krepljah rabi perocid že četrto leto izključno proti peronospori. Pri vsakem škropljenju je pazil, da Je s tem sred stvom čim temeljiteje poškropil tudi trtno cvetje, oz. grozdje, da ie s tem "eventuelno ubranil tudi napada plesnobe. Omenjam prilično, da se Je proti peronospori pericid doslej pri tri letni uporabi sponesel uspešno kar Je znano vsem bližnjim kme tom. Iz tega se da razsoditi, da se perocid, Ce ne ravno kot nadomestilo galice, vendar prav vspeš-no rabi kot pripomoček galici. Ker imamo namre" tnalo galice na razpolago škropimo prvič lahko s erocidovo raztopljino, ali pa da škropljenje izpo polnimo s tem .sredstvom eden ali dva tedna po vsakokratnem Škropljenju z galično raztopljino. Moj namen ni, da bi interesente silil v to; po-vdarjam pa na podlagi dosedanjih skušenj, da Je ta moj nasvet vseskoz utemeljen. Vsled priporočila dr. Bernatsky-ja sem v mino-lem letu posvečal večo pažnjo vprašanju, ali bi bil perocid res uspešen tudi proti plesnobi. Opazoval sem poškroljene grozde in razvidel, da se je pod usedlo kapljico tc raztopljine in blizu krog iagoda res ubranila napadu plesnobe; in kjer so bile jagode pri škropljenju že napadene, razviden je bil tudi precejšen učinek uničevanja plesnobe Pri škropljenju trtnega grozdja bodi s katerim redstvom v obliki tekoClne, imamo navadno pa križ — posebno pa Se Ce Je škropilnica slaba da se tekočina Jagod'ne prime rada in na ta način seveda ne moremo doseči zaželjenega uspe- — Pomislite vi, gospa, — ]e nadaljeval, ne bi gcvcriJ tiše, — da ste mi odgovorna vi za ii\ ljenje tega ottoka. S svojim lastnim življenjem m Jamčite za njegovo! — Moj Bog, da! Mislila sem, da vam ustrežen, s svojim vprašanjem, in me veseli, da je stvai drugačna; človeku se vsaj ni treba bati posled c V-dela sem budJ, ki so malenkost, zaradi kateu se vi razburjate tako zelo, plačali zelo drago. — Jnjam svoje vzroke ... — Vzroke? Jaz sem pa mislila, da govori iz va* očetovska ljubezen. MarciJa! je skomizgnil z ramami, ne da bi b odgovoril. — Se nekaj. — Je nadaljevala gospa Labrador -— sai menda niste pozabil, kar sva se dogovoril: zadnjič? — Za-udi plačila? _ Da Zaupam vam popolnoma, toda saj vest% da pravi pregovor: Bolj?: le en vrabec v roki, k> »deset na strehi. — IJopolnoma prav. Tu imate denar. Marcija! je izročil babici zavoj petindvajseti! Cekinov, ki jih je skrbno preštela. C. kr. pnv. Aostr. kreditni zauotl za trgovino in obrt PoJružnlcn Trst Trg Marije Terezije Z. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in ta-ivini v Okiopnem zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terezije št. 2. i ■■ ■ m ———a Češko Budjevičica Restavracija (Bosa kova uzorna češka gostima v Trstu) se l nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska iK^strežba m slovenski iedilnl listi. C »J, ffSli 2 občinstvu svojo :: NALI OOLUŠB:: se računajo po *6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat- več. — Najmanjša pristojbina znaša 60 stotlnk. :—: Ureže vsake vrste kupuje gT&nde 20. Babi5 Fran Molino 2017 ftftlrlA za hišna in poljska dola išče prajščak U C mu baron Marenzi rOdolinl poŠta Mate »j a 318ii EaUAhhC Anton Jorkič posluje ▼ »rojem ateljeja rUlOSlfll r Trstu, V« deli« Poste *t. 10 40 Teleta in prešiče kupuje in dobro plača Hotel Balkan, Piazza Caserma Trst. 2096 §troenice, cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, ulica delP Istria št. 12 — Pošlljatve na deželo po povzetja. — MJslo vttdo (,,Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove -mi1 T i crn:' -- -T ■ 1 •; Priporoča cenjcn trgatino puKin sn — m Prodaja razgleiUiic in Igrač vit h (rrst. frsielslo je tcn r'"' v s;gw. isđSo, či stroj za šivanje to cezanle, praol nem-M uzorci. SsiđeJ & Heumano io ..Sisoer" Rasi ^ fla^rgr Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrtfka ustanovljena leta 1878. — FRUNCESCO BEDNAM Trst. vVcs C'-r^si^ žt. 19. Dnevnih „Edinost" w Trstu I« izdal in zalotil naslednje knjige 1. *VOiiuN«. L Coopei. -Cena K l.oO. 2. »iKi POVtSTl UKOFA LEVA i -ST£GA«. — Cena 6U vin. a »KAZAKU. Spisal L. N. iolstoj. Pu« -venil Josip Kiiailiii. — Cena K 1.6l». 4. »PKVA LJUBtZtN«. Spisali. SierKiv vič Turgjeniev. Posfbvenil dr. Gustav Oregorin. — Ceua 1 K. 5 »PO, JUET<. Povest iz gorskega živ jenja češkega ljudstva. Spisala Kan-lina Svćtla. Poslovenili P. — Ccuz bu v^o. ! 6. nBEStDA O SLOVANSKEM Oi-FE- I DNEM JEZIKU PP! KATOL. J'JoC>-SLOVANIH^. (Malo odgovora na s.v'j-^a Nagla posIgvj- oastirsko pisme v pouk slov. ljudstvu.) — Cer.a 60 »IGRALEC«. Roman iz spomirov mladeniča. Ruski spisal F. M. Doc.o-jevskij. Poslovenil R. K. — Ceua K 1.60. 6, »JLRKICA AGICEVAS; isal Ksa-ve/ Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Ste:an Klav5. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prekop ChochohuŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDFCE HIŠE*. (Le Cho-valier de Maison rouge.) Roman m časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdc Perhavec. — Cena K 2.50.______ Ojrlcsi, osmrtnice, zahvale In vsakovr^na naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelei; Edinos?« Ulica Sv. Frančiška Asiškega 25, pritl čjc. 10. 11. Filljaike: Dunaj Trst Oia Cussa di Rispurma ft®. 5 (LasMo pesJepis) Kapital in reierva K 23,500.009.— Te^etiiorstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov.c Opatija, Split, Slbenih, Zadar, VSose na knjižice 3 \ % na k"iižico od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaćije banka od svoje a Obr štovanje vlog na tekočem in žiro-racunu po dogovoru Akreditivi ČeW in nakaznice n v tu-in inozemska tržišča. - Kupuje in prodaja: %Tednostnc papirje, ot ; s krediti. — Borzna n r čl!a. - — Inkaso. ----- Menjalnica - Eskompt J v,' Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSK \ ■ Uradne ure: od 9 cSa 1 popsid^a ii Trst - Vta Stadion 10 - Trst Odprt o4 8*2 mizi naprej vstopnino R 2 Ročni milu z& z®sb in moKo Znan [m: I- vrsta II. vrsta hroii .. 113. Približna t«:a 15 kg. Iv— r ne zahtevam ničesar Prav ie. — le dejala nato in vteknila denar % žep. — Sedaj ste plačana, alt ne? — le vprašal Mar- Jial. — Da, gospod Repilns; eč od vas. * _ Ce bo ona, ki sem jo pripeljal k vam, mogla petih dneh zapustiti vaSo hišo, vam primaknem e deset cekinov. _ Kar zahtevate, je veliko,---- skoraj nerao- oče. Sicer pa storim, kar ie v moji moči. Slabotno ječanje v sosednji sobi. ki so jf vrata stala odprta, je kazalo, da se je Luiza prebudila z nezavesti. Ječanju je sledil glasen vzkrik. — Ca%Je prišel, — je dejala babica. — Orem; Vi ostanite tačas tu, gospod Regulus. Vzela je nekatere Instrumente s stene tu hitro dšla v sosednjo sobo. Skoraj celo uro je Marcijal, ki fe s hitrimi kora-A Stopal pO sobi gorindol, čul bolestne vzklike, a s ost nI popolnoma miren. Končno je začni krik novorojenčka, in kmalu nato Je vstopil« gospa abrador in rekla: — Deček ie! Mati in otrok sta zdrava. (Dalje.) ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermik v Trsta, ulica Post« vecchle 12 vogal ulice deli« Posta, izdiranje sobo v brez bo-letin. — Plombiranje. — UMETJ4I ZOBJE — $ v rt Malii Mlin se razpošilja (proti nlačilu v naprej ali pa p poštnem povzetju) opremljen /; zamahnim kol sou. in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu — in sicer, za mlin najbdljše vrK 155, za m'in nek liko manj trpežne vrste K 115 braz odbitka tovarni. Zaboj in poštnina računi se posebej z;, lastno ceno. Mlin najboljše vršit izdelan je iz n^j trpež rej šega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme- nepokvarjenmlin — jamči. Moj ročni mlin izme'ie najfinejšo moko. — Stroj se naroča p < ivrdsci D. STUCiM, Dunsj 18. Bas. BShncisr je 4. Dopisuje se s£ovensUo jj|_j__ yj_ i __ II IIIHBiP ^ ^ - lll—IMll^čIi^te umiiiMIHBIIHiBg ^_—---11 — ■ "---- mmm^ma^r ^jJ HnJvečjn slouenslio hraallnleg! I i I i i i i Mestna hranilnica Ljabljana, Prešernova alica št. 3 ie Imela koncem leta 1917 vlog .... K 66,800 000 hlpotetnih in občinskih posodi....... 27,000 000 rezervnega zaklad/.........* 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik tn jih obrestuje najvišje po večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarnu varna in stoji pod kontrole c. kr, deželne vlade. Zs varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 izven Kranjske pa proti 5 V4 °/„ obrestim in proti najmanj 1 °l0 oziroma •/♦ °/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtrikov ima ustanovljeno KREDITNO DRUŠTVO.