Dopisi. Iz Spod. Polskave. Tudi naša vas in naši kmetje niso bistriškemu županu Stigerju preuborni, da bi nas ne obiskal. Gotovo mu hodi trda za glasove, ker ho6e naše veleposestnike za se pridobiti. — Ali najbrž mu bo spodletelo, ker je že v obče znano, da se Stiger ne poteguje za koristi kmeta, ampak za koristi Bistri6anov. Bistričani bi radi iraeli lepo hišo za 6astnike, potem bi se radi vozili po elektri6ni železnici na kolodvor, a niihove blagajnice so prazne. Toda mislijo si: Kaj šmenta! Delaimo, da bomo imeli ve6ino v okrajnem zastopu, potem dobimo tudi klju6e do okraine bi^gape in do hranilnice! Zakaj bi nebi kmetje nas volili in nam povrh še lepe železnice stavili. — Res niso ti šmentani Bistri6ani neumni; pa tudi našim veleposestnikom je Bog dal zdrav razum, da se ne bodo vsedli na bistriške limanice. Zares žalostno bi bilo za naše ponosne Polskavljane, da bi s Stigerjem potegnili in tako celi okraj v nesre6o spravili. A tega še ne mislimo, ker naši Polskavljani so razumni in odlo6ni možje. Če bi pa bil med nami še kdo tako zabit in se dal od nemških Bistričanov pregovoriti, tak dela sebi in nam na škodo in ne sliši med nas! Iz Dravinjske doline. Hudo in strastno dela nemška in nemškutarska garda, da bi zopet splezala v okrajni zastop. Pa6 mora biti sladko sedeti v okrajnem zastopu, ker se bistriški »purgarji« toliko trudijo. Bojimo se le, da bodo Stiger, Nasko in drugi zboleli, bledi so že kakor stena. Župan Stiger meri dan za dnevom na metre, pa ne blaga, ampak pisma. Zdaj piše meter dolgo pismo temu veleposestniku, zdaj drugemu 2 metra dolgega, kakor se rau zdi doti6ni potreben. Bistriški »purgarji« tudi kmete vabijo že na vse zgodaj in njim ponuiajo dobrega Poharca in ž njimi trkajo na zdravje. Kaka prijaznost na enkrat! Pa mi kmetje se ne vdamo, naj se Bistri6ani in njih pokorni pristaS Kresnik še tako trudijo. Ali se bomo mi kmetje dali od >purgarjev« voditi! Bi se nam pa6 krave na Pohorju smejale! Ne pozabimo, da nemški Bistričani prej v okrajnem zastopu in hranilnici niso skoro ni6 storili za kmete. Ali ne poznate ve6 6asa, ko so v okrajnem zastopu imeli komando Razboršek, Stiger, Nasko, Soršak in drugi ? In tem ljudem naj mi kmetje zopet pomagamo v okrajni zastop in hranilnico? Kmetje ! Vi ste pridno nosili svoj denar štacunarjem in obrtnikom v Bistrico, Polj6anah in na Sp. Polskavo, oni so obogateli od žuljev vaših rok in zdaj so vaSi najve6ji, najhuji politični sovražniki. Namesto da bi bili lepo tihi in vam hvaležni, se zdaj zoper vas repen6ijo in vas no6ejo v okrajnem zastopu. Obetajo nam, kako velike re6i bodo za nas storili, ako njih volimo. Pa kmetje! Povejte, ali je že kedaj mestna gospoda kmetu pomagala? Nikoli in nikdar! Nas le poznajo, kedar njim denar nosimo. In kaj so Bistričani za nas kmete storili, ko so imeli v okr. zastopu ve6ino? Kje so njihove zasluge ? Ne najdeš jih, 6e jih tudi z Iu6jo po dnevi iš6eS. Pa6 pa so sedainemu zastopu zapustili precej tiso6akov dolgov. Čudna se nam le zdi Kresnikova pamet! Zmeraj pravi: Kmet, pomagaj si s a m, zdaj nam pa ho6e s p o m o 6 j o bistriških »purgarjev« pomagati? Kako se to vjema? Kmečki veleposestniki in kmetje volilci, ne dajmo se premotiti, stojmo trdni kot skale. Mi ho6emo sami gospodariti v okr. zastopu in z našim denarjem razpolagati, kakor se nam ljubi! Saj tako prebrisani kakor Kresnik in Bistri6ani smo tudi mi. Tiste, ki sedaj zoper nas delajo in bodo proti nam volili, pa si bomo kmetje zapomnili in v bodoče svoje krvavo pridobljene novce svojim domaeinom nosili. Ve6 kmetov. Sinčaves. (Otvoritev zadružnega s k 1 a d i š 6 a) se mora z nova za 8 dni preložiti. Nemce in nemškutarje namre6 prehaja strah, ko vidijo, kako se združujejo naši kmeti in kako se bode v kratkem za6el napovedavati gospodarski boj, 6e se bode v mestih še dalje pela »Wacht am Rhein« in če bodo še nadalje psovali in preganjali slovenske kmete. Obhaja jih strah in da bi svoj preplašeni polk zopet oja6ili, naro6ili so si Rokitanskega, ki pride dne 22. oktobra v Velikovee govorit. Na ta »Bauerntag« bodo prišli naši nasprotniki iz vse Koroške in naš shod, naše ljudstvo iz vse Podiunske doline, toraj dve armadi. Da bi ne prišlo do poboja, ne smemo teh dveh armad sklicati na jeden dan na jeden kraj. Nemci so skrajno predrzni, da si upajo napovedati svoj shod isti dan z nami, kajti naših ljudi bo prišlo ogrorano število, a mi vemo, zakaj je nasprotnik predrzen in vemo svoj položaj, 6e bi prišli pred sodnijo. Vrh tega bi vtegnilo okrajno glavarstvo nam zadnii dan zborovanje zaradi javne nevarnosti prepovedati, gostje bi putem prišli, mi bi pa. zborovati ne mogli, torej ie na vsak način boljše slovesnost preložiti še enkrat za 8 dni. Tudi ie na stavbi še precej dela in bo vse bolj urejeno v 14 dneh, nego je zdaj. Stavba se prezentuje jako ugodno, bojimo se le, da bo v nekaterih mesecih premajhna, kajti kmetje se za zadrugo od dne do dne bolj zanimajo in upati je, da jih bo pristopilo sila veliko. Kajti kraj, ki teži v Sinčoves, je pet ur dolg in ravno toliko širok, žita se pridela veliko in izvaža jako veliko, ker je dežela redko obseljena. Podružnica v Velikovcu je za6ela svoje delo že 11. oktobra. Meš6ani do zadnjega trenotka niso verjeli, da bo kaj, zdaj ne ved6, kaj bi storili v svoji nezmemi jezi. Dobro, da oblast nasprotnikov ne sega tako dale6, kot njihova huda volja. Iz Šoštanja. Dne 15. oktobra vršil se je pri nas shod volilcev za V. kurijo, na katerem sta poro6ala naša dva gosp. poslanca in sicer kot državni poslanec 6. g. župnik J. 2i6kar in kot deželni poslanee gsp. Ivan Vošnjak. Shod je bil obilno obiskan posebno od kme6kega stanu se jih je nad 200 vdeležilo. Poro6ilo g. drž. poslanca bilo je temeljito, a iz njegovih besed se je razvidilo, da iz dna srca obžaluje, da ni zamogel kaj ugodnega poro6ati. Uverjen naj bode pa ta naš zastopnik, da vemo vpoštevati njegovo delovanje in da ne gre krivda zabredene vlade na poslance, Iemve6 na isto, katera ho6e proti Slovanom vladati. Tudi poro6ilo gosp. deželnega poslanca pokazalo nam je stališ6e, katero imajo naSi poslanci v deželnem zboru, a re6i moramo, da snao zadovoljni z vspehi, pri takih nasprotnikih Slovencev, kakor so v deželnem zboru v Gradcu; pri6akovati je bilo hujšega nasilstva proti poslancem, a možato zavra6anje nezakonitih sklepov itd. pokazalo je, da naSi poslanci stojijo na straži. Zatorej izrekamo tem potom še edenkrat obema gospodoma poslancema zaupanje in hvalo za njihovi trud, ter prosimo, da se naj naprej borujeta v blagor naroda. Slednjie obžaluiemo, da je nagla zaklju6ba zborovanja prepre6ila prijateljsko ter temeljito pogovarjanje o naših gospodarskih stvareh! Od Sv. Jakoba v Slov. gor. (Razno- terosti.) Ker so se odstranile pred par leti cerkvene stopnice, katere so bile precej pomanjkljive, nadomestila jih je naša požrtovalna občina — to misel je sprožil možati in značajni posestnik A. Vrbošt, — z novimi, katere so bile zgotovljene v predzadnjem tednu. Po 30 lepo vsekanih karaenih, na obeh straneh od štirioglatih in med seboi zvezanih stebrov obdanih stopnicah stopamo zdaj z mnogo ve6jim veseljem nego poprej v našo farno cerkev, katera je dobila s tem tudi lepši zunanji ugled. Hvala vsem dragim ob6anom, ki ste pripomogli radi slabih let brezpla6no, da so je napravil k naši hiši božji tako dični in krasni prihod. Predzadnjo nedeljo smo imeli politi6en shod, kateri je vsled mnogobrojnega števila pokazal o6ividno, kako ljrba so našemu ljudstvu taka koristna in plodonosna zborovanja. Osnovala se je tudi tukai zadruga v olajšavo sedajnih kmetskih teženj in v zboljšanje kmetskega stanu. Nato se je volil odbor, kateri pa ni bil všeč našem ob6inskemu, povsod dobro znanemu predstojniku. V vaški gostilni je razlagal na ves glas, da danes osnovana zadruga ni kmetska, ker ima v odboru samo gg. u6ittlje in duhovnike; grozno neljubo mu je namre6 bilo, da ni bil on izvoljen kot načelnik zadruge, da bi zamogel potemtakem razSirjati svoj posilinemški duh tudi med ude slovenske zadruge. Ta ljubeznivi naS predstojnik ima letos vendar smolo; tudi v krajni šolski svet ni bil izvoljen vsled vsega njegovega prizadevanja; radi tega je bržkone tako govoril proti navzo6im g. ueiteljem, kar pa ni škodilo njim, ampak k večjemu le njemu. Pa še nekaj! Nedavno zapazim na nekem ob6inskem listu pe6at: »Gemeindeamt St. Jakob bei Marburg*. Vprašam se, kje more ta kraj le biti; do sedaj sem poznal le samo ob6inski urad Sv. Jakob v Slov. gor. Po nadaljnem povpraševanju izvedel sem, da je prekrstil že omenjeni predstojnik svojevoljno dosedajni občinski pe6at. Zdaj torej ho6e ta 6lovek že tudi Sv. Jakob, ki je že na tiso6e let v lepih Slovenskih goricah, prestaviti v predmestje raariborsko; gotovo ga je k temu dejanju spravil kak Šentlenar6an, kateri so tudi pred nekaterimi Ieti Sv. Lenart v Slov. gor. prestavili v Sv. L. na Štajarskem, da bi si baje s tem odbili slovenski zna6aj. Enako je storil tedaj omenjeni predstojnik tudi pri nas. Zakaj se vendar temu 6loveku to prelepo ime «Slovenske gorice» tako 6udno zdi? In ravno Sv. Jakob, ki je tako bogat na vinskih goricah? Bržkone radi tega, ker ne zna goric strokovno-uzorno obdelovati, kar se kaže v amerikanskem nasadku, katerega mu je obdelal deželni odbor in ga pred par leti izro6il njemu v obdelovanje. Mislil bo si vsak, iz tega nasadka mora biti vendar uzoren vinograd; a varas se, moj dragi čitatelj; ako ga danes pogledaš, ni ve6 skoro nobenega razlo6ka od drugih po trtni uSi ugonobljenih goric. In letos je deželni odbor temu «umnemu» vinorejcu zopet rigolil poldrugi oral njegovih goric, seveda na deželne stroške z namenom, da bi se u6ili tukajšnji kmetje na tem nasadku umnega obdelovanja amerikanske trte; ali bo imela ob6ina od tega kak dobi6ek, ne vem; mislim, da ne ; kajti ko preide ta novi nasad spet v njegovo obdelovanje, bo kmalu takšen, kakoršen je sedaj poprejšnji. Dragi bralee, potemtakem sprevidiš, da bi rad ta naš predstojnik bržkone spremenil naše lepe gorice v teutonske gozde in goS6ave, kamor" naj ludi on sam kmalu pojde, ako no6e biti ve6 v Slovenskih goricah. Dragi soob6ani pa, zahtevajte odlo6no in kmalu, da se spremeni pe6at ob6inskega urada v starega, ozi- roma v novega slovenskega, na katerem naj bo zapisano: «Ob6inski urad Sv. Jakob v Slovenskih goricah>. Iz Celovca. C. g. P. Tomaž Lempl, dosedanji špiritual na celovškem bogoslovju je prestavljen v Travnik v Bosno. V celovško bogoslovje so vstopili letos slede6i slovenski abiturijenti: Cukala Franc iz Gomilskega na Spod. Štajarskem, Kogelnik Ivan iz Podklanca pri Spod. Dravogradu, Rossman Radoslav iz Št. Jurja nad Celovcem, Serajnik Peter iz Svetne vasi v Rožni dolini, Feul Anton iz Št. Andraža pri Jezeru in Vidovi6 Josip od Sv. Marjete niže Ptuja. Nemcev je vstopilo sedem. Vseh skupaj je torej 13. V vseh štirih letnikih je 63 bogoslovcev; med temi je 28 Slovencev, 1 Čeh, ostali so Nernci. Med Slovenci je 8 Štajarcev in 2 Kranjca; sploh je med temi 63 bogoslovci 19 inozemcev. Poleg teh obiskujejo bogoslovska predavanja še 4 kapucini in 2 olivetanca. Za nas je posebno veselo veliko število Slovencev, skoro polovica vseh bogoslovcev je Slovencev, toda bilo bi lahko še ve6, ako bi se bil narod probudil tudi že ob mejah. Sv. Križ pri Mariboru. (Kozjaška posojilnica pri Sv. Križu) vpis. zadr. z neomejenim poroštvom, začela je poslovati v nedeljo dne 15. oktobra Toraj za Marijo Snežno, Št. Iljem in Jarenino, Sv. Križ, še više gori pa Sv. Duh na Ostrem vrhu — to hoče nekaj pomeniti glede na gospodarski napredek obmeinih Slovencev. Zveza slov. posojilnic v Celju je poslala nam svojega revizorja gosp. Jošta, da je kumoval novi posojilnjci. Slava njima! Da je bila naša posojilnica res potrebna, to svedo6i živahen denarni proraet prvega uradnega dne. Ker so v odboru sami zanesijivi možje namre6: gg. Martin Elsnik, župan kot na6elnik, Franc Kocpek, župnik kot blagajnik, Jakob Sternad, Andrej Hauptmann in Karol Harih, veleposestniki kot odborniki — med nadzorniki je tudi gosp. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, — zato je upati, da bo stala Kozjaška posojilnica v par letih na prav trdnih tleh. Uradni dan: vsaka 1. in 3. nedelja v mesecu; obrestna mera: i1/^.1,, za hranilni6ne vloge, 5V2% za posojila na osebno zaupanje. — Imamo pa tudi že vpisano »Kme6ko zadrugo,« ki radovedna pri6akuje, bode li sedanji poljedelski minister imel za njo kaj podpore ali ne. Iz Haloz (Gladu bodo umrli.) Trgatev je kon6ana. A kaka trgatev je bila? Najstarejši ljudje ne pomnijo tako slabe. Povpre6no smo nabrali komaj eno petino od lanskega, že tako pi6lega pridelka. Pomisliti je treba, da je ogromna ve6ina naše fare živela od vinograda Od kod bode letos kruh, obleka, davki in druge potrebščine? In kaj bode s tem ubogim ljudstvom še-le v par letih, ko bode trs popolnoma uni6en? Samo si ne more novih gorio zasaditi. Ako ho6e živeti, primoran je siromak v meš6anove gorice na delo hoditi, svoje mora zapustiti. Ali tudi pri meščanu kruha ne bo! Kaj pa potem ? Ni6 drugega ne ostaja, nego zapustiti rodno svojo zemljo, o6etov dora, pa si iskati hruha po svetu od nemila do nedraga! Joj meni, joj! Potrebna je tukaj nujna pomoe. Zato se obra6amo v skrajni sili do poklicanih gospodov, zlasti do naših poslancev, naj si pridejo ogledat naše revš6ine ter naj nemudoma potrkajo na pristojnem mestu za izdatno pomo6! lz ormožke okolice. (V o 1 i t v e o dbora obrtne zadruge.) V kratkem se bodo vršile volitve odbora obrtne zadruge za ormožko okolico. Volili se bodo predsednik, podpredsednik in pet odbornikov. Prva skrb je toraj, da zavedni slovenski obrtniki v narodnem duhu volijo in skrbijo za t6, da ne bodemo iraeli v odboru nemških pristaSev. Ta poziv je nekaj 6uden, ker vsak ve, da je ormožka okolica slovenska, a vendar ima naS poziv svoj vzrok. 0 priliki volitve osnovalnega odbora se je skraja nekaj 6udno volilo in sicer tako, da bi bil skoraj izvoljen za na6e)nika neki obrtnik nasprotnega mišljenia. Ker pa ta volitev ni imela absolutne ve6ine, je bila ožja volitev in pri tej je vendar vsled razburjenosti narodnih volilcev bila zmaga naša. Pri6akujemo toraj, da bode tudi sedaj zmaga naSa. Onim velikonedeljskim volilcem pa, kateri so se neki 6udno naslanjali na nemški steber ob priliki volitve na6elnika, da bodo sedaj vedeli, kaj so narodu dolžni! Ve6 slovenskih obrtnikov. Iz ormožke okolice. (Ceste.) Glede naših okrajnih in ob6inskih cest imamo mnogo želj — re6emo želje — ker malo upa je, da bode ve6ina cest v našem okraju kedaj na boljšein. Okrajne ceste prvega razreda so dobre, o cestah drugega razreda, posebno ona iz Ormoža do Sv. Tomaža je po najslabšem dežu v takem stanju, kakor navadne ob6inske ceste. V jesen in spomladi se pa stanje ceste niti popisati ne da. Ako pomislimo, da je promet vsestransko na tej cesti zelo živahen in da vozi vsak dan poštni voz, moramo pa6 zahtevati, da se ta cesta v najboljSem redu in stanju drži. A mislimo, da okrajni odbor s tem, da cestarji pri kopanju jarkev zemljo in blato me6ejo na cesto ne bode mogel te važne ceste v primernem redu obdržati, ker s takim ravnanjem še se ve6jo blato povzro6i in ovira promet. Priporo6ali bi še tudi, da bi okrajni zastop za to skrbel, da se ob6inske ceste poboljšajo v celem okraju, kajti o strašnem blatu, katerega smo navajeni po naših ob6inskih cestah, ima le taisti pojm, kateri se je kedaj vozil po njih. Okrajni odbor naj bi torej dal ob6inam podpore za one ceste, po katerih je precejSni promet in take ceste bi se popravljale pod nadzorstvom okrajnega odbora v zvezi z ob6inskimi odbori. Torej le na taki na6in bode mogo6e povzdigniti naSe ceste v boljše stanje. Slavnemu okrajnemu zastopu Se bi priporo6ali, naj se pri odločbah glede zgradbe novih cest ne prenagli. Slišati moramo, da je zgradba ceste Sodinci-Podgorei-Cvetkovci v programu okrajnega zastopa. Dobro — a mi mislimo in tudi dokažemo, da je drugod ve6ja potreba za okrajno eesto, kakor ravno v omenjenih krajih, kjer si posebne potrebe nemoremo raztolma6iti. Kraji, kateri imajo v okrožji 6etrt ure okrajne ceste, njim posebne okrajne ceste ni potrebno. Kdor se je vozil od Sv. Tomaža ali iz Koračne 6ez Malo Nedeljo v Radgono — taisti bode imel hiter odgovor, kje je najpotrebnejša okrajna cesta v ormoškem okraju. Torej prva skrb okrajnega zastopa je ta, da se porazumi z ljutomerskim okrajnim odborom glede zgradbe okrajne ceste Sv. Tomaž-Mala Nedelja. Dokaz, da je ta cesta zelo potrebna je, ker naš okraj, posebno severni kraj, nobene direktne zveze z radgonskim okrajem nima. Hočeš se peljati v Radgono, moraš se voziti proti Ljutomeru 6ez Sv. Križ; hočeš Malo Nedelj6an peljati apneni ali stavbeni kamen iz Huma, moraš 6ez Kamenšak; to so lepi ovinki, daljave in bregi, kaj ne? Od Sv. Tomaža k Mali Nedelji je eno uro hoda — z vozom pa tri ure, ker se moraS peljati nad Praneg. K Sv. Antonu, Troiici bi bila najkrajša cesta čez Malo Nedeljo, zdai se pa mora peljati 6ez Dornavo in Sv. Andraža, lepe daljave in to vse, ker okrajni zastopi za zgradbo novih cest ne skrbijo. Mnogokrat smo imeli priliko opazovati, kako so obti6ali vozniki na cesti Sv.Tomaž-Mala Nedelja in da so si potrli vozove — žalostno! Delajte in gradite torej okrajno cesto tam, kjer so take ceste nujno potrebne in ta je od Sv. Tomaž 6ez Malo Nedeljo.