Ste v. 46 V Trstu, v nedeljo U, februari« 1920 Latnlk XIV vsak din, orfl ob nedt^sh ta finznffcih, *Jutr»j. — Uredništvo: uOea W9. *«v. 20, L ovMfopU - Dopisi naj «e patino ored. fltttvu. — Nefcini:i»M p l snu te ae »prejemaja, rokopisi se me vračajo. — feda[«tel| In ©djovcrnl uredit!* Sttian Oodln«. — Ustnik koruorcij Usta Maort. — Tisk tfckune E*?iso«t - Nmiaitu anrfa na eesec L pol leta L IS — In celo telo L 35"—. — Telefon aradoUtva in uprave Štev. I1-&7. Posamezne številke v Trstu In okaitri po 10 stotink. — Oglasi se račaaa/o w firokostl ene kolone <72 mm). — Ogte&i trecvcev to obrtn&ov rmt po 20 slot; •smrtnice, rahvaie, jx«Umce hi po 40 **, cgV^i *c»mlti amater me po 80 stot MaJJ oglasi po M stol n*jf**nj p* L J-_. Ctf »»= la^s.na Inseratni oddeiek Edinosti. Nara&fo* ia retHamacije st paSJJjfo izftita^n« Edinosti. Uprava ia mstratai oae*k* s» k^u^A* V Tesiu, m. »v. FiauAs 20. fs Jugoslavije. NOVA VLADA. BELGRAD, 20. Presbiro ministrstva za zu- „anje posle priobčuje uredno: Nj. Visočan-atvo .prestolonaslednik regent Aleksander je danes podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta, minister za »priprave za ustavodajno skupščino in Izenačenje zakonov Sto^an M. Pcolič, podpredsednik Narodnega sveta in narodni poslanec; podpredsednik ministrskega sveta ia minister za promet dr. Anten Korošec, minister na razpoloženju in narodni poslanec; mirister za notranje posle Marko Trif-kovič, minister na razpoloženje in narodni poslanec; miaeter za zunanje posle dr. Anie Trv-is-Vč, nrnister na razpoloženju In narodni pcrlanec: minister za trgovino in industrijo n RV^arac, n-ir'ster na razpoloženju in jni pcspanec; mirister za javna dela Joco jvmovič, mio:>lcr na razpoloženju in na-redni rr* lanec; minister za finance dr. Vel iz ar JarAoviČ, minister na razpoloženju in nare:1 i oc-l-nec; minister za pravosodje dr. Si na P. -■1r vi-« sj - minister in Trtfun« ©i na razpoloženju •poslanec; minister za prosveto Miša ič, minister na razpoloženju in narod-pcslaoec; minister brez po-rfelja dr. Miroslav SpMnjkovič, polnomcčr: minister v Kimu; minister za vo;--n in mornarico ^e^eral Branko Jovanovič; imn.ister za pošto in brzojav dr. Mate Dr'"kovic, narodii-i r>rsla«nec: minisler -za verstvo dr. Fran Jankovič, podpredsednik začasnega narod-^e-fa predstavništva in narodni rv s^nec- mčn:ster za socijalno polit xo C v-o Šurrrin, profesor zagrebškega vseučilišča in narodni poslanec; minister za narodno zdravstvo dr. Slavko Miletič, narodni poslanec; minister za šume in rude Ivan Ko-vačevič, narodni poslanec; minister za agrarno reformo dr. Ivan Krnic, narodni poslanec; minister za p-ehrano 'n obnovo zemlje -ki zvezi. Z merodavne strani smo pooV'"Sceni izjaviti, da je ia vest navedenega rimskega lista popolnoma neresnična. BELGRAD, 16. Včeraj sta bila v avdi<=enci pri re;enfu bivši p t slani k v Parizu Vesnič in vodja rad ka'cev Protič. Za tem je imel opozicijski biok svojo sejo. Dalsralin&ki prop* sveta dr. Uroš Desnica in dr. Jenko Machiado. »Tbucsov« depi-nik v Dai^iRciji. SPI IT, 19. »Timesov* dopisnik Calvert, ki je .'al'e časa bivai tritaj, je cd-potoval v Kotor in Dubrovnik. Tam bo ostfal nekoliko dni, potem pa bo pesetil še nekoliko naših mest. Rarprava proti varaždinskim upornikom. BELGRAD, 20. Moravsko divrzijsfco sodišče v Nišu je začelo ctbravnavo proti 130 Varaž-dincem, ki so cbit^eni ipoizktišenefa u-pora pr. narodnemu e.vinstvu, in nered- nesii. Proces "bo trajal -nekaj dni. ker se mora zadišali okoM 200 pri-č. Predsednik sodišča je polkovnik Boža Ja>*kovič. Vp-račeu^e vofa^-kih dr-kovaikev. BELGRAD, 20. V v-r,'nKiu ministrstvu se izdeluje naredlba o vojaških duhovnikih in nlih položaju. » rMferc'-M sabor v Bel^radu. ^ELGivAD, 20. Arh + erejs-ki sabor se sestane dne 1. marca v Bei^radu. IzT4»žcaije rudniških izdelkov. BELGRAiD. 20. Ministrstvo za prebrano ^e odredilo, da morejo dovođenja za izvoz rud-Izdelkov izda-jati tudi njegovi odseki v L 'i^ni, Zagrebu, Sarajevem, Novem Sadu ir Splitu, teda !e do količine enega vagona. Žei^Z5:!ka enketa v Splitu. SPLIT, 19. Narodna posia-nca dr. Smodlaka in dr. Či»gri$a sta sklicala 15. februara v Splšt konferenco v svršio »poraz u m a v vprašar/iu železniških zvez našega Primorja z notranjostjo d_ž: . e. Konference se je udeleži tudi dr. Krstelj, pre'~eJn'k pak finske vlade, dalje podpredsednik poJ—a' nske vlade d>r. MakaJe, inž. Jcl č, ravnatelj državnih železnic v Sara-jevem, sip4i>bstki žurp.^n dr. Tarta^Iia, inž. Sen a-nev .ć in -drurfi str, vOvnVjki. Sestanku ^e predse 'oval dr. Smcdlaika. Po izčr.pj " vem porcič 'lu p ve* '-sednka in no vsestranskem razjnr-avlianiu uieležencev so se ziborovalči zedinili v vseh važnih točkah glede železn'rVega prometa. Pcnercjem tisočaki. ZAGREB, 19. V z-'njih dneh so v Zagrebu ugotovili Izredno vel ko število tisoSkronskih bankovcev s pona^e^en^mi kolki. Faizififkati so t^ko :'r,*>ri, da ji*h je težko ločiti od pravih kol-kov. Z to vlada med občinstvom veliko vzne-mirenijc. Vs ministrskem predsedniku Tusarju, o katerem pravijo te vesti, da se je izjavil za nasprotnika zaveznikov. Dalje se poroča iz madžarskega vira. da se čehoslovaška po!'t:ka čim dalje določneje nagiblje na stran Rusije. Za te iz-premeni'be da so se začela zanimati tudi že ententne misije, razen francoske in belgijske, ki »:sla dovoljno poučeni. Končno trdijo te madžarske vesti, da je Praga žarišče komunistične propagande. Namen leh laži je oči-viden. Iz PoSJshi. PoJjski odgovor sovjetski vladi. Pr> 21. (S.) j>M?t'novi varšavski noTO-čeva-■'•X. kiv4;a. eki znhteva v načrtu no'is>keira od-afovoTfi v.t^Vi vfcidi, naj se razv-cliavvk) ■ijrHasžitv-e czeail.a s strani bivšega ru-sike^a ce-saestva 1773. som. S to fcJavzulo se fia.me-rava do-e"i prosta določitev nove rusiko-po^isike ■mede potom Ijndskco »asovan;2. PoMska bo rasen rs ti zahtevala, dia boliseviki opuste visako propagando. _ IZ štirje angleški Častniki ustreženi s KrMČakom. LONDON. 21. (S.) »iMornins Posrt« >a\ Ha h nie- vira, da so b.Mi irstre!: eni s KoJčakc-in ■udi štirje an^ePki častniki Bc-Jjševiki v Arhangelsku. TONDON, 20. (S.) Neka radiobrzojavka iz Moskve javlja, da so bcljševiki zavzeli Arlian-gelsk in da so bele čele zapustile mesto. Kerenski are'Iran. STOCKHOLM, 19. Iz Helsin-gforsa poroča-oj: ;>Svensika Tagblatt« in estonski list »Va-damaa<*. javljata, da je prišel Kerenski pred kratkim v Kavkaz z angleško ladijo v svrho .prepagemde med hribovci za rusko centralno stranko. Kerenski je bil sprejet zelo hladno in je bil •končno aretiran v B s. k uju. Bo'?ševiška propagonda. AMSTERDAM, 19. »AVjemeen Handels-blad poroča: V prvi polovici tega meseca se je vršila tukaj taina mednarodna konferenca komrn stov. Ruska sovjetska vlada je stavila izvršilnemu odseku te konference za 20 milijonov rubljev dijimantov, biserov in dru.gih draguljev na razipola.^o. Na kcnfercnci se je izrecno ugotovi!^, da je naloga anr terdamskefJa urada kemunistične stranke, podpirati vsako' revolucionarno stavkovno cf:ba":e. V sevemi i Amerrki, na Španskem in v Mehiki se osnuje- 1 'o podružnice tcp*a urada. Na konferenci je bil sprejet sklep, naj mednarodna komunistična, stranka poizkusi dobiti v svoje roke vodstvo gibanja, ki ie organizirano v strokovnih delavskih organizacijah. Vprašanje demobilizacije bcfjševiške vo^ke. LONDON, 21. (S.) Stockholmrki poročeva-! lec »Morning Poste« brzojavlja, da je bil 0'Gradi pred svojim odhodom Jlz Londona obveščen, da je sovjetska vlada pripravljena demobilizirati, če ententa zajamči celckupnost ruskih meja. Ruski begunci v Solunu. BELGRAD, 20. Iz Soluna javljajo, da je prišlo tja okoli tisoč ruskih beguncev. Grške oblasti so odrekle sveje sodelovanje pri sprejemu. Vprašanje ruskih m angleških ujetnikov. KODANJ, 18. Kakor doznava tukajšnji poročevalec Reuterjevega urada, se je med zastopnikom Vedske Britanije 0'Gradyem in Litvinovim sklenil dogovor, ki določa med drugim, da se bodo izpuai'H vsi angleški civilni in vojaški ujetniki v Rusifi", ako istočasno Arrgiija izpusti vse na AngleSkem internirane ruske ujetnike. Dalje določa ta dogovor, da bo, ciko se imenuje posebna mednarodna komisija za nadziranje ruskih ujetnikov v Nemčiji, ArvgHija delala na to, da bo pri tej komisiji zastopana tudi sovjetska Rusija. Ako pa komisija ne bo imenovana, se foo Anglija protivila vsakemu dogovoru glede ruskih vojnih ujetnikov, ki bi se sklenil med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Ameriška voina ladja pred Odeso. DUNAJ, 20. Iz Moskve javljajo: Dne 10. t. m. je priplula v Odeso ameriška vojna ladja pod poveljstvom kapetana Kellerja, ki je šel v mesto ter se pogajal z lokalnim sovjetom o usodi v Odesi stanujočib ameriških državljanov. Ko je ladja zopet odpkila, ^e zs^čela nenadoma streljati na mesto. Pod okriljem topovskoga ofnja je odvedla ameriška ladja več transportnih ladij sHoana ® seboj. Ljudski po-ve-'On'A za zuman^e atv** i se je pritožil proti takemu postopanju, ki r^sproiu^e določbam mednarodnega prava in vernim običajem. General Kappel zavzel Irkutsk. RIM, 21. K^tkor se poroča rz Harbina, je pro-tirevolucionarni general s svojimi če- tami Drebil fronto rdečih čet ter zavzel Nižnij Udinsk in Irkutsk. Pri tem je baje ves ruski državni zaklad padel v njegove roke. Is Pvstriis. Dr. Werv4rirchner o polažafu na Dunaju. DUNAJ, 20. Na shodu dunajskih volilcev je dr. Weisskirchner kritiziral načrt ustave in zavračal ločitev Dunaja od dežele z c«irom na narodnostno nevarnost, ker da Čehi vedno odločneje stavlja-jo svoje zahteve; pripomnil je, da -bodo kmalu spadale v preteklost sanje, da je Dunaj trdnjava nemštva. Štajerski aem£>ki socrjami demokrati proti Madžarom. GRADEC, 20. V Giirstenfeldu se je vršilo na planem veliko zborovanje, ki ga je sklicalo vodstvo socijakio-demokratske stranke. Na dnevnem redu je bilo združeni,e Zapadne Ogrske z Nemško Avstrijo. Kot govorniki so nastopili župan iz Fiirstcnfelda We»ixelberger, mestni svetovalec Lindner iz Gradca, poslanec Hans Muchitsch in državni podtajnik dr. Ei-sler. Župan Weixelberger «1 drugi govorniki so protestirali zlasti pr*oti temu, da je zaradi zborovanja madžarsko vojaštvo zasedlo ogrsko mejo pri Furstenfeldu ir. da je celo streljalo na osžbe, ki so od ogrske strani hotele prekoračiti mejo, da se udeleže zborovanja. Dr. Ei-sler je v daljšem goveru pCjasnil vprašanje Zapadne Og/ske in razpravljal tudi o zadnji noti, ki jo rje madžarska vlada poslala kance-larju dr. Rennerrju. Po^uiba madžarske vlade, ki jo vsebuje ta nota, ,ie deial [govornik, se mora zavrniti z. vso odločnostjo, ker rvimajo oMjuibe madžars>ke vlade, ki so v zvezi s to ponudbo, nobene vrednosti. — Zborovalci, katerih je bilo približno 2000 in med katerimi so bili močno zastopani tudi meščanski sloji, so govorn:kocn živahno pritrjevali. G?banje dunajskih bančnih uradnikov, DUNAJ, 20. Dimajski bančni uradniki zahtevajo, da se jim draginjske doklade podvojijo. Igralka Ruttersheim aretirana. DUNAJ, 20. Ker je igralka Ruttersheim prirejala hazardne igre, je bila obsojena v trimesečno ječo in denarno kazen 10.000 kron. Včeraj so jo pripeljali iz badenske bolnišnice v dunajske policijske zapore. Avstrijski vojni ujetniki v Rusiji. DLTNAJf 21. Iz državne komisije za vojne ujetnike se poroča, da bo morda že v 14 dneh odšla .prva danska ladja v Vdadivostok, da prepel;e avstrijske vojne ujetnike v domovino. J in iz kakšnih virov prihajajo denarna sredstva,' an-gleški kolonijalni sistemi in nazadnje Japan. I živila, oprema in orožje, s katerim raz- Vse te države so ali popclnoma pomorske ali 1 polagajo te čete, ko vendar črnogorska pa vsa*j otbmorske ter jih lahko radi njihovega i država ne obstoja več, in ali more biti dovo- zemljepisnega ipoložfiija imenujemo pomorski Ijeno, da se jim poverjajo javno službe, ki jih ( bJok (ipcinoiska zveza). Nasproti temu pomor-izvršujejo oboroženi, ter na čigav račun se iz-j skemu .bloku stoje v p»rvi vrsti bivši, sedaj p.e-plačujejo njihovim ženam in družinam begun- 1 magani ali ne uničeni sovražniki zaveznikom: ske podpore?« | Nemčija, Bolgarija in Turčija. Nič manj vaina Pomankanie papirja za tisk. či^lelja v tenn bloku, ki mu lahko damo kne RIM. 21. (S.) Na .zborovanj iz.đaiateHev iistov,11 (suhozemne zveze), pa ki se ie vršHo v R^rmu se je sprejela soglasno ta Iir} . t . . , , ■ ■ t oiiticne in gospodarske koristi obeh ome- njenih blokov so si popolnoma nasprotne, kajti !e resolucija: »Skupščina smatra, da ie vs;ljd ite-zna?i:}ivega stanja č.; slikarske industrije potrebno Iz Fr^ns^e. Papeževa brzojavka novemu predsedniku iraacc^ke republike. PARIZ, 20. (S.) Papež je poslal predsedniku rcpitbl ike Deschanelu to le brzojavko: »Izražamo V. V. naše čest:tke in najfboljše želje cb priliki Vaše povzd ge na pnvo me^to repu-.bri'ke n Vašem ustoličenju v predsedniki pa-laiči. Ne dvomimo, da da božja previdnost Vašemu predsedniškemu delu z vdano in iskreno ipcmoojo vseh francoskih dobrih državljanov veličastno in znamenito čast, da povzdignete Francijo iz njene anorclne in materijalne pre-•oast:, da date vaši domovini versiki mir, važen pogoj za njeno povzdi^o, ter da izdatno depri-nesete po-nrinjersju narodov, ki je želi vse človeštvo. V tem zaupanju ktičemo božji blagoslov na Vas, gospod predsednik, na Vašo ar: " no, francosko vlado in na vso Francijo, ki jo vedno ljubimo. Podpisan: Benedikt XV. 1. r. Predsednik Deschanel je tako le odgovoril: »V času, ko sprejemam nalogo, ki mi je dalo zaupanje narodne skupščine, mi je Vaša Svetost izkazala čast in mi izrazila svoja čuvstva ter želje za veliikcst in jblagor Francije. Posebno zadoščenje čutim, da morem izreči Vaši Svetosti, k .ko so me gini2e Vaše čestitke, in ne m F: nje lji>bo mi je, da Vas morem zagotoviti k'&o visoko cenim Vaše želje po sreči zma-govite Francke in po udejstvitvi nje510 zgodovinske naloge, ki je ozko vezana s pravico. Pc-cpisan: Descanel. Nov list za italijaneko-francosko zbližanjc. PARIZ, 21. (S.) Danes je začel izhajati dnev-r'k ^Don Chisciotte-', ki bo deloval za ita-lijans-ko-francosko prijateljstvo. Glavni urednik je Luigi Campolonigi. Sodelujejo francoski in italijanski časnikarji. t ftalljs. I ja in Črna^ora. MILAN, 21. »Avantil« piše: Sodrt^ Lazzari je predložil vojnenm ministru ti le vprašanji: 1. »Ali obstojajo kaki odnošatji (m 6e obstojajo, kakšni, so) med italijanskimi poveljništvi rn čmc^orilkimi četami, ki so zibrane v For-rwji in Gajeti, in pod kaikšnimi pogoji se ab-skrbu-ejo te čete z italijanskim oroćjezn in municijo ter drugim voinim materijaiom.^ 2. Iz kakšnih vzrokov se dovoljuje že eno leto ustanavljanje črnogorski oborotiieodh skupin, ki so že dosegle nad tisoč mož, v Fornii in Gajeti, sk'ep glede zvišaHia cene listov. V svrho rešitve cbch vprašam? se je'imenovala posebna komisija, ki bo čim prej .poroOala o svojem delu.« Na zborovanju so bili zastopani vsi italijanski listi. _ Grčija in Srbija. ATENE, 20. Poliiis je kot priča obtožil pred sodiščem Gunarisa in njegov kaibinet ter je rz-i javil, da je bila Grška dolžna braniti Srbijo pred vsemi napadi. Ads^ral Pc^ry umri. WASHINGTON, 20. (S.) Admiral Peary, slavni raziskovalec severnega pola, je umrl. Španski kabinet od3topil. MADRID, 21. (S.) Kabinet je predložil o-sfcnvko vsled tega, ker zbornica ni hotela odobriti proračuna glede zvišanja železniških tarifov. Kralj zaupa še vedno ministrskemu predsedniku. Ministri se predstavijo v ponedeljek zbornici. Poplave v Španiji. MADRID, 21. (S.) Vsled silnega deževja so se reke razl'le čez bregove. Elektrarne v mestu so zaprte; mesto je brez luči. Listi se r.e priobčujejo. Prihajajo vesti o silnih nevihtah na obeh obalih. Nekoliko ladij se je potopilo. Dogovor glede italijanskih delavcev v Alzaclji m Loreni. PARIZ. 20. (S.) Ministra Scialopa in Mi^erasid sia danes prvr^-srda dogovor g'ede postopala z ifcriiransktnr:- delavci v MzacaH in Loreni. koočne ureditve ostane v veliavi ttaiLian^ko-neanšlca po-,^>dba od l. 1912. n 1913. Zvišanje carinikih tarif. BUKAREšT, 19. Vlada je sklenila da zviša carinske tarife za trojno mero. rešJti vprašanje (papirja, o pustivši medtem vsak koristi pomorskega bloka so pomorske narave, med -tem ko so koristi kotStmemtakiega bloka vse n Cika j drugega. Ce samo pogledamo na zemljevid, ne da bi se pri tem ozirali na kake druge podatke, nam postane takoj jasno, .'.a iraaijo Nemčija, Rusija in Kltay.ka skupne koristi, v kolikor so vse tri v pravem pomenu besede odrezane od svetovnega morja, kjer ije neomejeni gc^pod«r pcwm>rsi:i ibbuk cz Ang .^o na če!u.- Je li meječe misfiti, da bo okoli 600 m-:!'v on o v kentinen talnih noredov na večnvi ČfaSe mirno gledalo to g-Dspodatstvo, radi katerega se nc bo smela pojavili takorekoč nobena nemrka, nebena ruaka in nobena kitajska !?jdja na širokem svetovnem morju Srez posebnega dc/c^erga poioorske^a Hoka? Rusk! komunizem ne bo stražan vse dotlej, dekler ga, ne bodo začeli izvajati tirdi glede na vprašanje svobode morja. Da pa jpride do tega, je matematično gotovo, in pri tem bo prav rtalio gotovo imela nova Rusija ket zaveznike Nemč:Jo in Kitajsko, naj si bo kakršnakoli vladavina v teli deželah. Kdo pa ne vidi v takšnem sta.n,}u stvasni dcali nove, neizogjbne vcine, ki jo bodo morali tvegati si»hozen Jugofslavija. Kdo ne bi videl, da bo morala sloneti skocaj vsa cibr^ aba sre-dozemme-ga predela na nik-nih ra.mah? S »tem smo se povrnili k jadranskemu velja ti na jpravič-nerši cd vseh dosedanjih predlorgov, ki so jih svetovni moi^ičneži izmislili? Oe bi se hoteli samo v mislih predrznici, da mu zabrusimo v obr^z to psovko, ied^ bi «tcrili to le zato, ker ni zashtevaJ, da se jadransko vprašanje reši na oni n%č:n, ki bi edini ptivedeil do zares trajnega prijateljstva obeh sredozomnih sil — Italije in Jugoeiafvije, namreč iza način ljudskega glasovanja! Iz tzko-/ngoslovensi!:o, temveč da je ono vprai5a,n»je, ki se tiče splošne sveto vne "politike. Predsednik WHson se tebeiiež:ti celo vrsto nesramnih namigovanj na naslov predsednika WilsGna. Takoj, k-o se je izvedelo za njegov najnovejši nastop v .ja-dramsikem vprašanju, se je začelo rprei jKO-vati« duševno stadije vei ucega državnika velike prekomorske republike. Prišlo se je o norec v sitanu poslati takšno noto, kot jo je brzoqavil Wilson vrltov-ciemu svetu v LonJt^nu in s katero se je zoipet luprl proti vsaki rešitvi , ako ne pozabimo, da so se v zadnjih šest h nic- prihajata v poslev ter nimata takorekoč nobene praktične vrednosti. Tisti, ki zasledujejo razvoj jadranske krize in ki bi računali s tema predlogoma, bi se vdajali po nepotrebnem iluzijam, ki bi jih stale pozneje bridka razočaranja. Namesto WiIsonove razsodbe pa obstoji Wilso.nov predlog, kateri predstavlja kot takšen nekaj stvarnega, s čimer mora vsakdo in posebno še prizadeti stranki — resno računati. Zakai oa se Wilson vtiče v evropske zadeve, pa je podpisati Lloyd Georgevega načrta. 'Rek&i smo, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da je njegov predlog najpravičnejši med TSemi načrti, ki prihajajo v poštev. Ne dvomimo sicer o osebnem pravticoljubju predsednika Wilsona, ali menimo, da bi se presneto motil tisti, ki bi j secih karte v Evropi popolnoma izpremenile. mislil, da je pravicoijubtje edina izipod'&uda pri njegovih nastopih v korist Jugoslovenorn. Pravi vzroki njegove *nospravljivosti« so mnogo glcfelji in se nahajajo v svettovnopoJiti»čnem položaju, ki je nastal kot posledica zadnje vojne. Eden narflavne-^'b cUjev Wil5orr>-"-«»'*-» delo- Metla ruske sov,jets»ke republike je popolnoma pomela vse plačane in izdajalske »osvoibodi-telje« in vrhovne praviteLje' Rusije, generale bivše caristične vladavine. Propaganda se jo začela štrvti proti vsem vetrom z nepričakovano naglico. Lenin, od katerega so hoteli na- vanja na mirovni konferenci je bila Zveza na- praviti strašilo za ruski narod, se je izprenie-rodov. Njegov načrt je bil sicer sprejet v na- n I v pravi živi strah za vse zaveznike —stare čelu, toda praktični rezultati so izostali. Namesto idealne idil*6ne zveze narodov imamo pred seiboj, ravno kakor med vojno, dva nasprotna 9a taibora. V enem taiboru se nahajajo in mlade. Gospodarski položaj Evrope se slabša z vsakim dnem, a nobena enter.lna država ne skriva dejstva, da se vsa Evropa nahaja v gospodarskem pogledu v popolni civUnrmti zavezniki, ki so: Anglija, Francija, Italija. Jngo- od Amerike. Tu pa odločuje in bo odločeval slanrifa, Romunija, Gršk«, dalje francoski in . še precej časa, ne kak norec, ampak Wilson, Stran IL »EDINOST« It«*. 46. V Trstu, dac 22. feferuar}« 1C20 č-lovek, ki ve, kaj dela, kakor smo videli. J da v zadajem hipu odvrnejo to nevarnost, ki Kaj bi torej bilo v .primeru, ko >bi se Evropa , bi ji grozila z ustanovitvijo FraJicije na Jadra lislimo zavezniško Evropo) resno sprla z i nu, potem je izigubila vojno, pa naj ocenjami {misl . _ \Vilsonom? Samo dve besedi zadostujete za odgovor: pomorski zavezniški blck bi se nahajal med dvema o^ema, od katerih bi bil eden nevarnejši cd drugega — Wilson nevarnejši od Lenina. Prvi je v stanu povzročiti s svojo qezo najnevarnejše gospodarske krize, ki jih je Evropa kedaj videla- Takšno stanje stvari pa bi ravno prišlo prav drugemu — Leninu, čigar glavni cilj je, če ne svetovna, pa vsaj evropska komunistična revolucija ,.. Na podlagi gornjih ugottovitev, ne bo čitatelju težko uganiti, kako se bo in kako se bo ocen>amo druge nje pridobitve na ozemljih na troš-ke Avstrije kakorkoli hočemo. 0 francoskih sccljallstlli. Paiiz. 11. februarja: Kakor v drugih deželah, pretresa sociiaino-demokratsko stranko tudi na Francoskem huda kriza. Doiaer je žu^a-a nemška nevarnost, so imeli v stranki glavno besedo možje, ki iso zastopali stališče, da ve prva dolžnost vsnkesra Francoza, tom -tuui vsakega francoskega socijalista, da t>rnni •moralo dal^e razvijati reševanje jadranskega svojo ogroženo domovino. Komaj pl: je bila ouvr-vorašarja. Ravno tako mu tudi ne bo mogoče nevarnost, so nastopi!? nrou njim rađahu uvideti, kdo je pravzaprav - norec! zivl ta 50 taKrat prav ~ ter Eoks Kotarska kot sporna tuikn francoske mornarice. Nedavno je padla med pogajanja in bopbe rešitev jadranskega vprašanja vest, 'ki je iz vala silno razburjenje v vsem političnem svetu: vest o podajanjih med Francijo in Jugoslavijo v svrho sklenitve vojaške zveze med tema dvema državama. Potem so sledile vesti, ki so hotele celo vedeti, da je dogovor že sklenjen. Posebno silno }e scavalovilo in završalo po italijanskem časopi eju so ostro kritik o vali ono »patrijotično« r>ol>tiiko. Njihov vzor so trli sedaj boljševika m nemški *neo-dvh.ni« socijalisti. V svojem nasprou ivu so šli tako daleč, da so iz kandidatmh list izftl.hičU« nekatere odstopajoče poslance, ki so se bili. ipo njihovi trditvi. preveč (zavzemali zeč so proti ofkajčini kandirJ-atm listi progtas&i svoie lastne kandidature. Uspeli je zven. Ofšci.k&ri socijalisti so doživeli .grozen poraz v vse' de-eii, a prav posebno v pariških predimc^ph; »patrijo-tictr:-« sociijaHsti pa so skoraj v s; bili izvoljenk Poraz orididnift soc; aKstov Je b;! oć::t-n 'izraz nezadovoljstva francoskih voiHoev s socialistično rak.tiko. Francka je sicer domovina naSraznovrst-_____ _____ _ _ ae&Ui soci> aiističnih teorij; za razvoj močne soa- j~u in po vs'ej ne^iclrelni'italiji." Oficijkna^e 1 franke pa niso ugodna tla. ' , • t J _ „ji,' „ ,.„ ' ' ! Predvsem tvori Še vedno vecmo irancos.veKa pre- ostajala sicer nekokko v rezervi, vendar pa | b! , tv ^ jn sradnji kmctelki posestnik, ki * ne brezbnzna Prvi od«T-celo fotograf ične odliske francoske ponudbe skem pa nasproten vsaki sodja^zaciji. Ker ta ne in odgovora Jugoslavije. " J ........... Razburjenje na strani Italije je torej razumljivo. Ni iti je potrkal in poizvedoval v Parizu, in sledile so res izjave od desne in leve, da so ene vesti neosnovane. Ali popolnega uver-jenia te vesti niso podale. Razumljivo je to spričo starih izkustev, ki pričajo, da se v po-iHičnem in mednarodnem življenju često de-mentira.jo stvari, ki postajajo naslednjega dne — resnica. Raznašajo se n. pr. vesti, da se 'kakemu ministrstvu tla maje:o ped nogami. Sledi cd oficijelne strani odločno oporekanje, a v par dneh podaja isto ministrstvo, ki ije baje stalo trdno krtt skala — zgodovina vojne pozna primere uiranejSa. 2e zdavnaj so odpravljeni vojaški svetilki so 1. 1917. razbili rusko frorrto; odpravi!eni so oelo defuvska sveti v tovarnah in uvedeno >e prisilno deh>. Vkijub temu jc boljševizem danes j>aro!a velikega dela francoskih socialistov. Svoje nazere »z-preinene najbrž teJaii kadar pridejo sami do oblast?. I>o tam pa je na Francoskem menda še celo. zelo daleč. ogroža samo njegove neodvisnosti, 'temveč narav no;.t njejrov obstanek. Znano te tudi. da je sploh vzor vsaikesra Francoza, da bi post;;'! »rentierc. Tudi delavec Stedi in štedi, da si za starost prihrani kapčtaiček. Pri takem razpolo/cnju nima nauk o opravi karntaki potom scci-jdne revrlu-ci'e nić viabljfveffa. Ako se še pomisli, da ima Francija m je .še posebno Škodita njihova nespravlji-va taktika. Vsak hip so po iprimiriu priredili kako stav«o. Danes so stav- tik pred izbruhem vojne z strani, daje razmerje med dotičnima državama1 i:.. Francozi so napram takim šibanjem zclo -po-pivsem norm«4no Tej igri potajevan-a do j tr.pežljivi; ali naposled i/im je slo vse to na živce zadnjega trenutka se je svet že tako priučil, in- ^090 soclhilisti- neposredno po jguOUMil ziiraco- da smatra ta1:a oporekanja celo kot zanesljiv ^ 19!9" liatt'U. ?rn.fiu ^^ ___ j, _______ , ^ .Vi xt* x j i stavko vseh železnic, se e dviemlo proti temu CT-ak da se vendar nekari kuha Ni čuda torej, ne S27no prchiva!stva temveč ie veliki de! da tudi v tem p-imeru m popolne vere v ofi- železničarjev «mih odrekel pokorščino, vk-da je c jelne izjave. Nočemo sicer trditi, da tudi lo I imela !akko i^ro. Nastopila je zelo enersično in pel ^ficijel-i! -glasovi ne b: govc~'li resnice. Ali — voditcln so morali še dan odpovedati — dvomi ostajajo in vznemirjenje v Italiji tudi. ; stavko, ker bi bili siccr doživeli grozen i:;asko. so oporno točko. Kaj bi lo pcmenjalo za Italijo, shode drugih strank, proslavljali boljševizem in fpoVivuie kaj nazorno kapitan linijske ladje j ki je Ivi v vojaški- misiji poslan v Rusijo, a •h- se ?\strr ke vejne mornarice, Karel Ros-sler. Ker pa je stvar neizmerne važnosti tudi za nas tostran Jadrana, sedimo, da bo ustreženo či.aleljem, če jim podamo tu v rf!a\nLli pr e^.ih. kar pripoveduje ta strokovni?k. Končni c'lj težke bo be z A\-stro-Ograko je V I za Italijo ta, da piidc v neomejeno posest Jadrana kot mare nostro«. Čim pa bi imela se je tam pridružil boljševikom in ic kruto nastopal celo proti lastnim rojake nt Naposled so noposroJiio pred volitvami proglasili tiskarsko stavko, vslcd katere ravno v naj-hujšem \o5iinem boju n' o mog'i izhajati časopisi. H-ntdi so preprečiti, volilno agitacijo, l^.peh pa je 1>1 ravno nasproten. Nepričakovano visok odstotek volileev se je udeležil volitev in siasovaJ .proti bi bil malone izp^drezan; in Val ona fv Alba- j stov. Nj njem se ima odločiti, ali naj se v juliju v v -). K er si je Italiia ustvania trdno oporno 2cnc\. i obnovi med vo>io razpadle druga interna-»f.*ko, bi bila osamljena. Sedaj pa hočejo se j cijcjiala, h ka-teri spadajo angleške, belgijske, zaledje VaJone d.-ti Grkom. S tem pa bi vred- i špsnjskc itd. socijadisrtične stranke, ali pa naj se " francoski socijalisti priključijo takevani treti in-temac:iona»li. katera ima svoj sedež v Aloskvi in zaieoie vairrse a;=ti urnom. D lem p n^st te oporne točke padla fako, da r»e bi bila več aktivna -oi r-vka ?a Italijo. Jugoslaviji so prebili, da ji ri treba porušil1 utrdb Roke Kolorske. Francozi bi te uhdbe jjotovo dogradil', izpopolnili ir. oborožili. Če bi prišlo dc vc'-aškc^ dogovora med T,rancijo in J"^osl,"iv:io, bi Lil„- l'rr.ncnrom na ra .katere oboževani pai>ež ie Lenjut. Proti boSševnznvu nastopajo zmerni socijalisti, na 6>!u jim oivši nuir.icij-ski minisier 7-a časa vojne, Albert Thomas, in Renatidel, ki obsojajo boljševizem kot hujšo tirainao nego fe bil carizem. Ali njihovo števiio pojema. Vodstvo stranke je prešlo razpolago tudi ibojjalo mnoštvo krepkih, za! na Longueta, ki je sicer pri v ulit veh propadel, ki morje izvežibnnih tnrebivrlcev Dalmacije, iki bi Pa uživa v stranki \elik vpliv. On ec je že pre-izvistno služili za*hrambo onih trdnjav. V bo- •priW:/nl boljševikom m se izreka tudi za wve- doče bi gotovo pr;š!o do te^a, da bi Francozi malo jugoslnvensko mornarico organizirali, lo jc: si jo priklopni. 'IVko bi slali zopet pred velikim \ prašanjem Sredozemskega in Jadranskega vprašanja. Rrzvii bi se bol med Francijo Ln Italijo za nad-n?. Sredczem^kem morju! Z zasedbo fc>fa m scd^-j Brke Kotorske bi Francija naplavila velik korak na poti do uspeha. Boka Kotorska ni Ie prekrasna, kot krajina, •marveč da'e tudi s svojimi bogato razpletenimi zrl i vi varno zaščito ladjam vsake velikosti in v poljubnem številu. Če imamo pred očmi, da so v Lei vo^ni stari monarhiji maijhne sile za-došč?;e, da so mc-"'e držali ©cko proti vsem mogočim nisorrilr.ikcm, bemo tudi razumeli, z o ž n 'trni. v-endc.T dj ne bi liote.? usvojiti njiJiovc metode na Francoskem. « Danes je ti on že razikričan kot zmernež. Le-njm ga je naravnost izobčil. Na Francoskem \odd na j radik'-iki ejšo strujo Loriot, ki je za popolno stopi'en je « bcljševvki. Med francoskim pravim •proletarijatom ima ta i-;ru]a menda največ (privržencev, ker ima radikalna fraza na preprostega, v političnih vprašanjih neizkušenega delavca vedno veliko moč. Lahko je torej mogoče, da se kongres v Stras-sburgu i/reče -z« pristop k tretje internacrouali. Ironijo usode dq hoče. da bi se to gaJilo ra\r.o v hipu, ko ie boijševiška vlada ;oo sili razmer, ki je večja n-^go najpogumne'še teorije in fraze, pri-morarwi sklepala konn»romisc s 'kapitalom in miri-tarizntani. Zna'no >c, da ic Lenjin pos.-i:il voditelie ruskih eadrtsg v Pariz, da >e pog: ajo z buržoa- kaj more pmienjati ta sporna točka, ako bo! zi!?kimi zapaduimi viadami o v-zpostavi trgovin- moderno izoooclr-e.rra! Vrhu tega pripadeta ! se vocU>o zelo resna poljana t ^ - 1 n - - T * • 'Z veteka^taiističiio Aiighio. -keten c posreči, naposiei je »udski poverjenik c-ičerin odstopil voino ministrstvo — gcneraiiL LV-nes je Rir-fia naj4x>'i miiirarioia država, »jena vcisl.a najdisci-^li- iz odrsiens tmm, V Mariboru živi blizu 10.000 beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja. Med njimi vlada živahno življenje, v katerem se jasno izraža primorski duh. Živo se zanimajo za vse dogodke v zasedenem ozemlju in hrepenijo, da pride dan, ko se bodo lahko vrnili na rodno grudo, ki jim jc nad vse sveta. V mesecu novembru so si ustanovili »Narodni sveUf ki mu predseduje odličen narodni delavec in bivši član jugoslovenske delegacije v Parizu g. prof. Riibarić. »Nar. sveU čuva pravice beguncev in izseljencev in skrbi za gmotno zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Predvsem pa skrbi •za podpore dijaštvu iz zasedenega ozemlja. V januarja pa se je ustanovilo kulturno društvo »Jadran«, katerega člani zamorejo biti le izseljenci in begunci. Društvo je zasnovano na široki podlagi in ima pevski, telovadni, dramatski, izobraževalni in športni odsek. Za predsednika je bil izvoljen agilni učitelj g. Ci-bic. Ustanovitev tega društva je vzibudilo meo izseljenci veliko veselje. —ec. Krvnik Boublik, generalni avditor in svoje-časni šef ljubljanskega vojnega sodišča, je v sodni preiskavi pri vojaškem uradu avstrijskem. Potrebovali bi se podrobni podatki o njegovem delovanju v Novem Sadu {stotnik avditor dr. Lev Hirsch) v Petrovaradinu, zlasti o justifikacijafo, ki jih je tam izvršilo pod njegovo partronanco sodišče »des Kommandos der Baikanstreitkrafte«. Raibi >ili važna priča in prosi, da se ji pošljejo čiA prej na poštni predal št. 152 v Ljubljano. Podpolkovnik Žunkovic. Izredno (zaslužni povcljn'k mariborske vojaške realke, podpolkovnik D. Žunkovič, je premeščen v Makedonijo. Nima ga častnika slovanska kri, iki bi bil radi svojega odločno slovanskega prepričanja in kot zagovornik stare slovanske kulture toliko preganjan, kakor naš Žunkovič. Kot mladega majorja ga je iz aktivne službe pahnil, oziroma upokojil zloglasni general Pfanzer-Baltin zaradi izdaje knjige: »Die Slaven, ein Urvolk Europas«. Med vojno so ga vpoklicali in kmalu na to ga je obsodilo vejno sodišče 1. armadnega poveljstva čisto po nedolžnem^ v izgubo dostojanstva in v lOmesečno ječo. Kateri motivi so bili vzrok te s peklensko zlob-nostjo zasnovanega procesa, nam z bengaličnim svitom osvetljuje dejstvo, da so ga po dokončani obsodbi prisilili, da je moral s častno besedo izjaviti, da se nadalje ne bo pečal s slovansko filologijo. Najvišje vojaško sodišče je potem vendar le vsled priziva razveljavilo obsodbo (vvegen sachlicher Bcdenkcn) ter uvedlo novo preiskavot pri kateri je bil Žunkovič v vsth točkah oproščen. Po polomu Avstrije je poklical general Majster Žunkoviča kot poveljnika vojaške realke v Maribor. Tihotapstvo živine. Iz Ljubljane se poroča: Tihotapstvo z živino je dobilo v zadnjem času obsežne dimenzije. Iziihotaplja se živina na vseh krajih demarkacijske črte, osobito pa na lakih točkah, ki so ze*o osamljene in oddaljene od glavnih prometnih žil, iztihotaplja pa se živina tudi na podlagi pravilnih izvoznih dokumentov, ker tihotapci zlorabljajo olajšave glede izvoza primorskim beguncem. Za tihotapstvo zelo ugoden teren pa tvorijo zlasti gozdovi okoli Javornika in Snežnika, Cerkniška in !oška dolina ste najprlpravnejši. Nekateri kraji že čutijo znatno pomankanje mesa, kajti tiho-tapci navijajo pri kmetu cene živini v gorostasne višine ker oni že vlove svoj veliki dobiček pri diferencah med liro in krono. Centralni urad zoper verižnike in tihotapce se je lotil z vso energijo in marljivostjo akcije, s katero bi se naj udušilo tihotapstvo. Občutna kazen je zadela že vete tihotapca Evgena Rejo, ki je bil le dni obsojen na šest mesecev zapora in 20.C00 kron giobe. Zadnje dni pa se je posrečilo kolodvorski policijski ekspozituri zaslediti večjo tihotapsko bando. Tihotapci so po večini iz nekdaj obmejnega kraja Števerja-na na solnčnih goriških Brdih. Že izza mirnih časov pod nekdanjo Avstrijo je slovela vasica Števerjan po svojih prebrisanih tihotapcih, ki so imele večne boje in pravde z avstrijskimi oblastmi. Tudi sedaj so prebivalci te vasice prebrisani tihotapci, ki znajo uporabljati pri svojem poslu razne trike in uveljavljati v njih praktično korist razne izvozne olajšave, ki jih dovoljujejo naše oblasti primorskim beguncem pri njih povratku v domovino. FLngirajo ^begunce«. Italijanski civilni komisar jim brez vsakega pridržka izdaja uradna potrdila, da ni nobenega zadržka za priselitev v Štever-janf ker so domovi že popravljeni.'« Italijanski komisar dobro ve, da tihotapci že nr.d eno leto bivajo na svojih domovih, da imajo živino, kljub temu jim izdaja ta potrdila, da zamorejo potem na podlagi potrdil ju-goslovenskih županstev pridobiti tudi zadevna izvozna dovoljenja. Tako je izdal italijanski komisar bratom Ivanu in Antonu Štekar, Ivanu in Antonu JOansčku tako potrdilo. Tudi so doHili od županstva v Črnučah potrdilo, da so begunci in na to so dobili izvozno dovoljenje za 10 glav živine. Policija je živino eaplenila. Centralni urad pa je včeraj obsodil: Ivana in Antena Štekarja ter Antona Klanščeka na dva meseca zapora in 60#© K globe, Ivana Klanščeka pa na dva meseca zapora in 5000 K globe. Obenem se je proglasila živina za zaplenjeno. — V drugem primeru pa je bil orjj*r»aEator tihotapske družbe Karel Kumar, Goričan, ki biva že od leta 1915. v Ljubljani in se bavi s trgovino ze-Iersjave na debelo. S pomočjo bratov Silvestra in Štefana Mož i na, tudi Števerjanca, so na sli-čen način in brezplačno skušali izptljaii v zasedeno ozemlje en vagon bJaga ter živino. Dne 13. t. m. so bili pri centralnem uradu obsojeni: Karel Kumar na 4 mesece zapora in 20.000 K gloibe, Silvester Možina pa na dva cnescca in 6000 K glctbe. Štefan je brez vednosti prišel v to afero, ker sta prva dva izrabila z njegovim dovoljenjem njegovo begunstvo. Vsi trije pridejo pa še pred državnega pravdnaka. Zafcopfeifia rrsdtsfs^ik ^oscatev. Ministrstvo ea agrarno reformo je odredilo, da se *a vele-posestva, 'ki so bila raedeljena siromašnim {kmetovalcem, eačasna zakupnina ea 1. 1920, plača v imenu aaicupnine, pravnih in drugih sirofekov znesek, ena>k ose®krataemu čistemu kata«tralnemu doiiocMcu, in deeet kron za vsako jutro. Ravno tako «e bo odredila rakupnina za ee«fcljisca. d*»a. v *«itutp dobravol^cem, vendar pa je dobrovoljci ae bodo plavali, temveč država sama. Taja« revarj»«se. Ljubljanski »Slovenski Narod« piie: Po dežela so na delu te-nni elementi, dzemeV-ka propaganda rodila mestoma že vi-dne U5pehe. Vsakdo, ici prihaja na kmete, se lahko o tem prepriča, čudno pri tem je, da krogi, ki bi ljudstvo najlaglje o stvari poučili, ne samo nič ne store proti tem in sličnim hujskačem, marveč celo prekrito podpihujejo to ničvredno propagando. To dejstvo dokazuje, da je pri nas slepa strankarska strast že tako razvita, da se posamniki zgolj iz namišljenih s)trar«kars3iih ozirov z največjo lahkomiselnostjo i£ra|o r življenskimi interesi naše države. Je pač hlapčevski in suženjski duh še ta.ko gloibeko ukoreninjen v nas, da se nam hoče novega robstva. Gospodarska kcofe^caca. Iz Ljubljane se poroča: V trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je vrš'lo eelo instruktivno posvetovanje o raznih važnih gospodarskih in trgovsko-političnih vprašanjih. Posvetovanja sita se rde-ležila načelnik M. Savič in tajnik dr. Milan Lazarevič iz ministrstva za trgovino in indu-strjo. Prisotni so bili daije načelnik oddelka za trgovino dr. A. Mani, predseckuitvo trgovske zbornice, več zborničnih članov in referentov, zastopniki industrijske zveze, nadalje zastopniki zaveda za pospeševanje obrta in naš:h stanovskih cfartniffi organizacij. Razpravljalo se je o uredbi industrij«dco-ohrtne^a muzeja, o izvrševanju industrijskih in trgovskih podietij od strani :no<7«7Trcev, o potrebi pospeševanja novih industrijskih in oi>rtnih naprav in industrijski politiki, o zahtevah naše trgovine spričo ilegitimr.ih elementov v trgovanju. Z veseljem konstatiramo, da smo iz izvajanja gostooda Saviča povzeli, da ima liubezen in zanimanje za naše trgovske in nJbrtne. potrebe. Videli smo tudi, s kako veščim očesrm zna opazovati razmere in prilike iodus tri jalnih naprav. Vel'ko zanimanje ima za domačo industrijo. V scboito je št'Kl'ra! prilfke v sitarski industriji v StražiŠču, in je ootera odpotoval v ribniško dobno, da si c^leda naše izdelovanje suhe robe. Elektrarna v Tu se je ustanovila dra- žba z imenom »Električna podjetja«, katere glavni namen je dolbava električne energije za Split in njena razdelitev po eneetu. Člana družbe sta občina Split z 'glavnice in praška »Elektra z 1/t0 glavnice. Družba se bavi sedaj z dovajanjem in instaliranjem javne razsvetljave. Deželna vlpda in »Slovenska kmetijska družba«. Deželna vlada za Slovenko qe razveljavila vse slklepe cadr^c/a občneiga zlbora »Slovenske kmetijske drtcl^c« ter odredila, da se morajo iz-vršiti nove vodit ve v vseh družbenih podružnicah ne samo na Kranj- PODL1STEK Zo staro preudo. (103) Avgust Seno-t Seljačka buna. — Zgodovinska i iz XVI. stoletja. Na prevrnjenem sodu sedi divji, mračen,"mo-i.-.n človek pedrezanih las, Ivan Sorač iz Pušče, a poleg njega suh, maiihen rdečelas človek ši-ljastega ni«u — Matija Bistrič iz Trstenaka na : razbofni'ke, naj nas izobči iz vsega krščanstva vo svetlost, da odkrijemo svoje krvavo, ranjeno srce; rekli smo kraiju, da bi bili rajši pod živim vragom, nego pod Tahom. Kralj je poslal komisarja, poslal madžarskega Škofa; 1a nas je izprašal pred mesecem dni — potožili smo mu zopet v naročie vse svoje solze in nevolje. A ka$ ije storil škof? Izročil je naše tožbe domači gos-pedi, med katero je Tahi prvi. Gospod škof je poslal jagnje volku na izjpoved! In v svc:em saboru to ni vse! ... ............. ....... Krvmik more nam vzeti žito, vmo, žival, hišo, boli'.Vas kmet sike ljudi v susedski' in s^tubiški glavo, ni mu pa dovoljeno, da bi posegal v na-vladavini Osem let je že, odkar je gospod j še srce, v naše poštenje, m mu dovoljeno, da Tahi z nasilno reko in prevaro izgnal stare go- bi 'kot divja žival pošiljal naše žene, naša de-spodaje, osmo krvavo leto, odkar stojimo kot Meta. To naj mu ne fco odpuščeno nvkdarf« -- razpeti mučenimi na te^ trdi nemili zemlji. Mučili .smo se, našo -moko pa grafci Tahi; znojili smo se, a naj znoj smo oddajali Taliu. Pojedel nam je naše žito, popil nam naše vino, pograbil naše revne groSe. našo žhino, koval nasn verige, nas ranil do krvi, nam sekal naše glave, zažigal hiše in spravljal vdove na beraSko palico. Prišlo je slabo lefto, mi smo imi morali krmiti tivino; prišel je glad, mi «no mu morali hracr&ti pse. SI: smo pred sodile, <9i za kmeta m eod&ča; «!i smo pred i>asia, ban pa ni držal ob£ufre; Sli smo dvatkrat pred samo kralje- Gubec je skoči4 poikeneti, oforaz mu je zažarel, a oči so se mu zasvetile v svertem ognju. »N kdarf« so vzplamteli kmetje. vPredite po vaseh!« je nadaJjeval Gubec, »in poslušajte jok osramočenih devic. Pokazali amo jih komisarjem, oni pa — nrč. Poglejte Jamo, edino oporo adepca Joirka; dblaznda je. Ne, nočemo, da bi bili iival, da bi ae v naše žile mešala prokleta Tahova ikri. Zemlja nas zapufcča, nebo se ie zaprlo, za na« m pravice! Dvr&nkno se torej, bratje, z eno dušo, srcem, z eno peslfo.« »Dvignimo se!« so zagrmeli kmetje. -Prisezite, da razbijete krvniske verige!« ^Prisegamo!« »PrisezHe pri krvi Jezusa Krisita, da boste stali drug ob drugem, kot brat poleg brata v sreči in nesrečiN ;-Prisega;mo!t »Prisezite, da se boste maščevali samo nad krivico, da iboste spoštovali tuje, da ne teste ubijali drugače, nego v boju, da boste mirovali, ko odženemo Taha!« ^Prisegamo!*, so se odzvali kmetje iz ene di»še, dvigajoč reke. V tem hipu se je začul zaste^njen žvižg. Kmetje so planil: po 'koncu. Na saškem bre^u je pristal velilk čoin, a na kraj sta stopila moški in ženska. Oba sta bila ogrnjena z nc omwijajite naš^a imena,* »Le, ako nam iztrgajo srce, je rekel Gubec. »našK bi je v njem-;. »Tahi naj pade!« je ponudila Uršula roko Gubcu. :>Naj pade!« je prijel skmet plemiško desnico. »Taiko bodi in Bog naj sadil- — je završil Kija Gregorič. Počasi plazeč po grmovju sita prišla do oft>a)i in Čoln tu ^e ©renesel na drurto stran. skem, marveč tudi na Štajerskem in Koroškem. Ko bodo te volitve izvršene, bo sk.lican občni zbor »Slovenske kmetijske druž-bc , na katerem se bodo vršile nove volitve. Revizija cerkvcmh določeb o netočnosti katoliškega zakona. Dunajska Parlamentari-sche Korrespc-ndenz javlja: »Katoliška cerkev bo revidirala določbe o zakonskem pravu ter dovolila katoliškim l-očencem zopelnu cenitev, odnosno možitev. V zadnjem času sc župni uradi sporočili onim, katerih prvi zakon je bil ločen in ki so dobili od deželne vlade dovoljenje za sklenitev novega zakona, da jim ni treba prestopiti k druge.nu veroiz-povedanju. marveč da se naj dado začasno civilno »poročiti. Pričakuje se namreč, da izda Sv. Stclica v Rimu v najkrajšem času naredbo, s katero se bodo takšne poroke pre^' isile pod gotovimi pc-^oji tudi cerkvenopravno /a veljavne. Avstrijski §':ofje so se b^ie obrnili v Rim s prošnjo, naj bi se revidirale kanonske določbe katoliškega zakrnskega prava, kateri prošnji je Sv. Stolica ugod la. V najkrajšem času se izvede revizija cerkve Marsiglia < v kouia^ili po pol kg po 2'15 lir komad; angleško pralno milo »Watson* po 2'60 lir komad; belo ameriško toaletno milo marka > Ivory« po !'20 lir komad; škrob po 8'50 lir koI-čna marmelada do 5*50 lir k g; marelčna marmelada po 7*50 lir kg; suhe smok\e po 2 80 lrr kg; kakao po 14 lir ^g; kitajski čaj Sou-chong« po 20 lir kg; poper v zrnju po 10 lir ki>'. pimenta v zrnju po 9 lir kg; muškatovi orehi po 0'20 lir vsak; cimet v prahu po 15 lir kg; cimet v kosih po 12 lir itg; klinčkoti žeibljičkii po 24 lir kg; dišave po 10 lir kg; vanilija v kosih po 60 v kos; sardine y oljčnem oliu marka »Arrigoni« v škatlah po V- P° 1*35 lir, po '/a kg po 1'85 lir, (»Excelsioi ) po četrt kg po 2'70 lir škatla, fileti ExceUior- v oljenem olju v škatlah po '/» kg po 1 '30 lir škatla; nesladko kondenzirano mleko marka »Colombo'< v posodah po I kg po 3 75 lir posoda; leča po 2 liri kg; zdrobljen zelen gra'» (suh) po 3'80 lir k£; cikorija po 3' — liie kg; ekstrakt holandske kave marka Ilalia v ; vojtih po 6 dkg po 50 stotink zavoj; kavni surogat »S. G i usto« v zavojih po 20 dkg po i 60 lir zavoj; figova kava v zavoiih po 20 dkg po 1'30 lir zavoj; kumin po 8 lir kg; zabela *Torre-giani« po 4 lire kg; mazilo za čevlje (marka Lift ) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 slotink, Štev. 5 po L 1 65 škatla; tekočina (vLifU) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stotink, Štev. 2 po L 1'45, štev. 3 po L 2'PO Vatla; mamilo ( Lift ) za kovine v Škatlah itev. L po 40, štev. 2 po 55, Štev. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketiranc pode (»Lift«) v škatlah p^j četrt kg po L 2'40, v škatlah po pol kg pu L 4'80 škatla. Vino Chianti (Ruffino) po 6'40 lir steklenica dveh litrov; vino Chianti (bratje Dr.l Canto) po 6 lir steklenica dveh litrov. Živila, ki se razdele posetnikom izkaznic sirotišnice: sladkor, kavu in vsa ži\rl», ki ta morejo dnevno in poljubno kupovati. Pregledovanje živilskih izkaznic- Aprcvizacijska komisija je sklenJa, da prične v kratkem pregledovati živilske izkaznice; pre;«led>ovanie se bo vršilo v vsaki posamezni prodfcjilni Komisiji. Dnevi za pregledovanje se pravočasjvo naznanijo. Odjemaici sc morajo javiti ločno ob doiočertili dr.evih rn urah v svojih prodajalnah in se izkazati s krušno in petrolejko izkaznico; v nasprotnem slučaju se bodo morali javiti pri dodatnem pregledovanju, ki se bo vršilo pozneje pri uradu za živilske izkaznice v ulici dela Valle 3. Izkaznice brez kontrolnega žiga se v sledečih lednih ne bodo upoštevale. Petrolejskih izkaznic ne bo več. Generalni civilni komisaiijat je odredil s svojim odlokom od 18. t. m. št. 816-5*6, da-se odpravijo petrolejske izlkaznice. Prodajalci se bodo morali radi tega obračati za vsako novo naročitev petroleja, ki ga bodo potrebovali za svoje trgovine, neposredno za tržaško čistilnico mineralnih olj. Cene petroleja ostanejo neizpremenjene, in sicer za mesto 1*40, za predmestje in okolico 1*45 liter. Prodajalci petroleja se opozarjajo vnovič, da morajo pribiti na vidnem mestu v svojih prodaja! se-znamek cen petroleja. — Cpoinba. Ker velja petrolejska ali krutaa SzkaznSca pri pregledovanju živilskih izkaznic, ki se vrši te dni v uradu za izkaznic«, nI. de^ia Valle, -kot legitimacija za odjemalca, sc najtople^e priporoča vsem, da jo shranijo, čeravno se je ta odpravila. V Trstu, dne 22. febratrj* 1920. »EDINOST« Ker. 46. Otvoritev XXIN. prodaiafnfce aprovizacljske komisije. W oni. «ci so seda? vpisani v prodalatm št. 7, in ki dobivajo bfago n. iste aH iz kake dmte zasebne prodajaJne, se 'lahko vpšejo, če žeiijo, v novo prodajalno št. 23. ulica lTgo FoscoJo na voglu ulice Tiziano. V to svrho nai samo položijo svoje živH-ske irkako dobil že drugi dan potrebno količino kruha oziroma moke. Dr. Antunu Vekoslavii Delaku v spomin. Dragi Ten*! Ne 'spominjam se. da bi bila še katera smrt taško pre.tr trski ne sem o sorodnike m o/.c prijatelje au?pu"k široko javnost, kakor se je to zgodilo o pri-£ki .tvojega p,-e/.godnk"ga od-hoda .Ostali smo kakor odrinjene^, ko smo doznati ž^osnio vest, če-traviio smo preživeli doigo ^obt> Velike smrti. Cena vtio še danes seče njena kosa z močnem zamahom eaziko pri tleh se re zado\xK5ttjc pri dozorelih vrš^¥r Nisem hote! verjeti. ko sem čkal žalostno novico, in sto dru-glh ni hotelo verati. Se danes, ko grem po mestu. mi je vedno, kakor :Ja t» te »nora! srećajtj ob prihodnjem vogalu. in čudim se, tko na ne prkieš nasproti, kakor si nri tolikokrat orišel, »"fuke^u koraka. Tdečeiićen. t\ veselo be-sed'> na jez-iku in roko. stegujem* y pozdrav. In dru^i mi zatrjureo. da se njim godi isiotako. Vsi čutimo tiragfcko tvoje -mrri. Začd si v skromnih razorerah, borii « se vse svoje živijenje in ravno vi stal na pragu novega živijen a, z ljubečo ženo ob !''esni i.n cvetočim sinčkom v 'levi. odsev novih boiKih dni ti je žarel z lioa. tu te ie -pograbila r-na, sietzprosna. In radi tepa, ker te je vzela ne samo prezgodaj, amgck ob nepravem času. nas je tvo.a smrt tako pretresla. In radi -tega tiisočglava nrio-žfafl', ki te j;-la zbor Ifudi, ki foj>o*nji«ejo dolžnost vljudnosti, temveč je bi1:;t zbor resmeno žaJujoiilr. Zakaj bil -i blaga duša. Toni, hvaia ti r.a tvojš veseli družbi, na -tvojem < troč ečistem smehu. na. tvojih dobrih besetkuh 5e je btlo treba, dejam-ki pomoči! Hvala ti na prH»tfcii.stvu! Spo»irin tvoj bo med nami, dokler bomo mi. Lahka ti bod' zemljica! — Pri-iite^j izTia mladih 2et. Zapuščena mladina. V zadnjih dneh se Je tr-Uh) časopš-sje zaćeio % vnemo baviti z vprašanjem zapuščene, demoralizirane tr/aSke mlačene. Ci m večie mesto, tein več nepreskrhljetie. same v hi, cesti, iienrora.Hr. r.cKi prepuščene mladine. Morje — okno v svet — trgovina, vojska, raz-ialca v narodnosti, vse to pospešuje demoralizacijo zČa-ti aasše tržažke rniade'i. Nevarnost neznosne 2i\ Imenske razmere, ubošivo, želja po udobnem ž>iv::-eii :i so marsikateri materi za>:eptie, cla je dovolite, da, morda poslala hčerko i v enem najbolj demorala-/.aciM izpostavljenih okraiev Trsta. Ini-di srno v| mestu šoie, da, tudi ■srednje, ki jih ponovno za-: Ji te v. mo in prosimo — seveda zaman. Kakor ?e posneti iz včeraj šn i h Časopisov, so se začele oblasti Zdirirna^i ssl tržaško 7;:pusčeno mladino, naši stari priznani vzgojni akciji pa bodo oblasti se naialje metale polena pod noge. Mi jim tudi ob j tej pr.iiki kličemo: Dajte nam žoi — od vrtcev, ki ''oh z^ttev®mo di> srednjih šol: s tem boste po-j kozu-!:, da vam je v resnici .pri srcu vprašanje tržaške rniadine. — Vzgojitelj. Izplačevanje pokotnln bivšim uslužbencem a\-stri;ske južne železnice. Opozarjajo se bivši uv-str;.sk našemu nriadermi. energičnemu ia re-uuiomemu režiserju in igra-.cn svoje simpatpje s tem, poset^io to predstavo oodno«številno. SLOVENSKO OLEDALISCE. Napovedanti današnja irftranJsi vaja odpade. Izplačevanje 20% dodatka na zamenjane krone. Kakor sporoča finančno ravnateljstvo, j se bo izplačevanje 20% dodatka na zamenjane avstroognske krone vršilo na podlagi tekočih i številk obrazca B in sicer v davčnem uradu; M. 1 do 100 — 25. t. m., I fct. 101 do 200 — 26., št. 201 do 300 — 27., št. 301 do 400 — 28. t. m., št. 401 do 500 — 1. marca, 5t. 501 do 600 — 2., št. 601 do 700 — 3.. št. 701 do 800 — 4., št. 801 do 900 — 5., št. 9U1 do 1000 — 6., 1001 do 1100 — 8., št. 1101 do 1200 — 9., št. 1201 do 1200 — 10., št. 1301 do 1400 — 11., št. 1401 do 1500 — 12., št. 1501 do 1600 — 13., št. 1601 do 1700 — 15., št. 1701 do 1800 — 16., št. 1801 do 1900 — 17., št. 1901 do 2028 — 18. marca. Pri deželni finančni blage.;«*: št. 1 do 200 — i 25. t. m., št. 201 do 400 — 26., št. 401 do 600 ! — 27., št. 601 do 300 — 28. t. m., št. 801 do j 1000 — 1. marca, št. 1001 do 1200 — 2., št.! 1201 do 1500 — 3., št. 1501 do 1800 — 4. marca.1 Deželna finančna blagajna bo izplačevala tudi ta dodatek tistim, ki so zamenjali avstro- ogrske krone v loterijskih uradih in sicer: Za loterijski urad v ul. Malcaotoa 14: št. 1 do 200 — 5. marca, št. 201 do 400 — 6., št. 401 do 600 — 8., št. 601 do 863 — 9. marca. Za loterijski urad v ul. Cairducci 32: št. 1 do 200 — 10. marca, št. 201 do 400 — 11., št. 401 do 600 — 12., št. 601 do 800 — 13. marca. Za loterijski urad ul. Cesare Battisti 21: št. 1 do 200 — 15. marca, št. 201 do 400 — 16., št. 401 do 600 — 16., št. 601 do S00 — 18., št. 801 do 1000 — 20. marca. Za loterijski urad v zagati Barriera vccchia 2: št. 1 do 200 — 22. marca, 201 do 400 — 23., št. 401 do 600 — 24., št. 601 do 710 — 25. marca. Za loterijski urad v ul. PlOHIB 1 (delle Poste): št. 1 do 200 — 26. marca, ši, 201 do 400 — 27., št. 401 do 600 — 29., št. 601 do 800 — 30., Št. 801 do 1000 — 31. marca. Za loterijski urad v ul. Castaldi 6: št. 1 do 200 — 1. aprila, št. 201 do 4C0 — 2., št. 401 do 500 — 3., št. 501 do 600 — 5., št. 601 do 822 — 6. aprila. Za loterijski urad v ul. Mercadante 1 (Šafran): št. 1 do 200 — 7. aprila, št. 20i do 400 — 8., št. 401 do 647 — 9. aprila. Za loterijski urad št. 133 v ul. Carducci 32: št. 1 do 200 — 10. aprila, št. 201 do 400 — 12., št. 401 do 600 — 13., št. 601 do 809 — 14. aprila. Tisti, ki bi ne prišli k izplačilu določeni dan, dobe dodatek izplačan v davčnem uradu po 20. marca, pri deželni finančni blagajni pa po 15. aprila. Kdor je torej zameniah avstroogrske krone v davčnem uradu, dobi sedaj tamkaj^ tudi dodatek, kdor pa je zamenjal pri deželni finančni blagajni, ga dobi tamkaj, tisti pa, ki so zamenjali v kakem loterijskem uradu, pa dobe dodatek pri deželni finančni »blagajni v zgoraj navedenih dneh, seveda vsak ob tistem dnevu, kakor prihaja na vrsto po številki potrdila. Ivica Frank iu Sachs v Trstu. Pišejo nam: Kaj delata tu? Kaj iščeta tu? — vprašujete vi. Tudi jaz ne bi vedel točnega, konkretnega odgovora. Ali o enem «em uveren, kakor ste vi: da ta dva moža nista iu po častili poslih. Po pravici m u-t mestno nagfešate. da tudi z italijanske strani bi mo-' rak tema rovarjema in agentoma posvečti nekc&ko I pozornosti Nt fekliučeno — pri ljudeh takega kovat ni izključeno tudi to —. cfca prihajata s kakimi ponudbam i na italijanski naslov. Ali Itaivani naj sej ne puščajo slepiti' in varati. Moža sta brez vsakega dvoma v služb; padlih veličin 7Dunaja in Budimpešte. Rireta pač proti Jugoslaviji, ali ne delata za Italijo, marveč za svoje stare gospodare. Vub'ta Itaii'ane na zelo nevaren led, N it ti zagotavlja, trezni podi liki Italije jjovere. a zdrava pamet naravnost kriči: da si mora Ital'ja želeti za svojo gospodarsko bodočnost čim na boljšega sosedstva s sosednjo juge s! o vensko državo. Sedaj pa nai pomis&jo ti pametni Ijudre. kako bi kompromitirajo te dobre namene, kaka čustva bi ncizo: Elh.no izzvalo na vsem slovenskem jugu, če bi prišlo na dan, da so kaki odgovorni italijanski možje za hrbtom spletkarih" in se dogovarjali z ! ud mi, ki jih je narod .preklel in palm M iz svoje srede, ker vidi v nVlh svoje osvražnike! Ra Avstriji je bridko n:a<čeva!a njena slepa in brez-iilava balkanska- politika, ko je vedno iskala stikov le s posamezniki, tki jih 'je narr-i sovražil. Privabila je pač k sebi kake Milane Obrenoviče. narod pa je ravno s tem odbite, od sebe. In srb -ki Obre-noviči so bili kljub vsemu vendar nekaj več nego so hrvatski Franki in Sachs'. Mari ni to dovolj kričeč svarilen igicd?! Pevsko društvo ^Slovanska Straža« v Oropadi sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, 22, t. m., ob 16 v gostilni g Frana Milkoviča št. 00. Prijatelji petja dobro doši! Svetoiva.iski dramatični odsek sporoča, da; se uprizori dane>\ v nedeljo, točno ob 17 v dvorani svetorvanskega Narodnega tioma, veseloigra v treh de;-njih »Težke rine«. Vstopnina L i'—, s sedežem L 2"■--. — Odbor. OdbsT šentjakobske mladine v Trstu. Jutri zvečer točno ob 20 oShorova seja v gostilni »Del. ktnis. društva pri Sv. Jakobu«. — Kdor ima številko 1776. ku;>!,-eno pri Šaljivi- tomboli na ple n šentjakobske mia-dine. naj dvigne danes aii jutri v »Del. ko?! s. društvu« darilo: i lat koljer z demanti. Kdo ve kaj? Ivan lvančič, \z Astrovice, je bil veni ujetnik v Srbiji. Pisal je zadnjikrat 26. februarja i 1915. iz Zaječarja. ker se e nahajal v tamošnji vojni bolnišnici za živino. Kdor bi kaj vedel onem, nai sporoči, kar ve. na naslov: Ma-j ri-va lvaiiLič. Ostrovica št. 3. pošta Materija. Slovensko siedoIKfe o Trstu. Dnes, v nedeljo. 22. februarja 1929. sta dve predstavi. Popoldne točno ob 13 „Koiitrolor spalnih vazou" .Burka v treli dejanjih. Spisal Aleksander Bisson. Rež?ser Marij Sila. , Zvečer točno ob 20 Sfeaa m - JoKeuniaci" Narodna i^ra s petjem v petih dejanjih Sn dveh slikah. Po Jurčič-Kerstiiikoveai romanu dramatiziral F. Govekar. — Režiser Emil Krali. Pevske tečke spremlja orkester pod vodstvom g. prof. V. Mirka. y četrtek. 26. iebruarla 1920- „0 MfiUP Drama v treh dejanih. — Spisa! Don Angelo Uuimera. — Režiser Emil Kralj. DAROVI. — Na Silvestrov večer je nabral g. Lovrenc Brce med čkuri pevskega društva »Slovanska Straža» v Gropodi v gr^r-ihii g. Frana MOikovtea za moško podrvžnico CA'D v Trstu L 15*50. Srčna hvala vsem darovalrfjetn. (Po pomoti zu&asneto). — Denar hrani uprava. — Šentjakobski podružnici CMD sla dala »o-n-geiiika« m 5ieko modre barve Jn mornarsko kapo z nadpisom R. Na ve -DuiHo«. V roki je imel 10 siiotink. Ker n? v'edei povedati, čigav če, ga je Fraoacomo zadržala pri sebi. Zaplenjeno blago. Policijski agenti so preiskali stanovanje Virgir.ije Oaesioh pri Sv. Ani 5 in stanovale Jomp^ Sanzina v isti ulief št. 7. V oteh sta-novanjrh so naiii celo zalogo ipetrjoleta. -hen-cine. m-Lha, 5 avtomobilskih zagrinjal in rcjznega perilo. Na -."prašanje. kje sla dobila hiago. nista vedela odgovora Btago. vredno nad 70.000 Ur, so zaplenili Gaesichevo in Sanzina pa so e živeti. Iz Nabrežioe. -LVa^na^čn? ai«sek Javne ij-udske knjižtMce« je :?prizor€ zadnjo predpustno nedeljo dv\i veseloagri. Kakor vsaldkrat, ye bila tudi tokrat orana okaz torej, da je naše ljudstvo zavedno in da zna ceniti veliki trud. ki je zvezan s prireditvami. Dvodejanka vTtp vide- je bi-la na splošno dobro igrana. Za naš oder je biža skoro prete/-ka. A z dobro in odločno voljo so naši vri* igralci in igralke dc^bro rešdi svoje uk^e. 6»mo c^^ravanje je bito dokaz, da e igra občinstvo dcvpadla. Dvo&pev je bil dobro preizvaja-n. Genijiv ^ bM prizor, kako mala hčerka p^v^rašuje momo th> svojem očetu, ki je pa pade4 v vojni. • Ma'a dck!ica, kakor titi4 ffdC*. Val. 1'enokna ste dobro pese. Z burko -Krčmar |>ri zvitem TOgu« 50 se predstave zaključile. Gospod Koren, ravnatelj bolniške blagajne, je zopet zabaval, v uiog! kruonarja, s šaijiv*mi kapieti občinstvo. Res. vsa čast gre domačim diletantom, da s svojo požrtvovalnostjo bude v naSemu J'udstvu, zanimanje za domači oder. Zvečer se je vršil evot-1 ini ples. ki ie i>ii obiskan zelo številno. Pri veselici ii pri. pičaii ie sodeloval domači orkester, ki je v polni nreri zauostii svoi nalogi. Iz dekanske cA čine. Uprava naše občine je v žalostnem stanju. Od letu 1915. do 17. novembra 1918. je bila uprava povetena c. k. komisar ju, ne da bi se bili keda« razglasa* občinski računi. Za <&vkoptačevalce jo veljalo pravilo: Molči in 'plačaj! Vsled sikHJga Gadfcoovanja od strani čiarov Narodnega sveta, je komisar izročil sledniše temu in -anrovizaensko biavaino. Koa&ta- tiranili je bilo več neresdhosti na ikodo desetih katastralnih občin, posebtvo pci občin Zazida. Pod-peči, Loke in CmegEkaia. Posebiu? pa, da ti davkoplačevalci plačujejo že nad ?0 let 45odstotue doklade za cesto Ćraikai-Zazid, kaker je bila izmerjena, preraeunjena in odobrena- od dežehtega odbora v Pc-reču. Namesto pa, da bi 'se bil g. komisar zavzel za zgradbo te ceste, da bi mogli davkoplačevalci laglje prevar?ali svoje pridelke v Koper in Trst ter plačevati državne, deželne in obč'frreke davke, je ial g. komisar vso glavnico, določeno za zgradbo ceste — za avstrijsko vojno posojilo. Pokojni ži?pnik Peter Fabris :e ®a0.000 kron. Sole še ni, a dettar je ^el tudi za vojno posojilo. 'Nerodni svet v Dekanih Ce prve dni novembra 1. 1918. tak o rekoč s silo oislovU onega komisarja in je 25. novembra v-o občinsko in aprovizacih-ko upravo izročil razpuščenemu ch-ein-s-.ernu sastripstvu kot edini zakot^ti korporaciji. izvoljeni po vol'i ća v&opla če vele e v. V kratkem nato pa je okupacijska cic'ast brez mkakctga p :voda zot>et razpustita občinski a^stop hi imenovala za komisarja poročnika D'Andreja. ki je bil pred votlo uradnik pri davkariji v Kopru. Ta itr.a svojo družino v Kopru in dohaja v občino k večjemu po čvokrat ali trjkrat na teden. Žito si je najel namestnfea — seveda na račun občine — ki je tudi Koprčan. Nr beden -?eh dveh gospodov ne -pozna razmer v občini in njenih potreb. V do-ka-z za to .je dejstvo, da še sedaj nimamo občin-ske hiše. a rada vojnih posojil ni še tiste »rime šruisar poznal- te naše -potrebe, bi iz pekovo! olI vl'«de d-cnar za to cesto, za zgradbo občinske hiše :>n za šole na Rižani, v Crnemkalu. v Loki, Zaz-idu in T.'n'anu, namesto da Je — ne da bn kar vpra£c4 davkepiačeva+ee — podioisal 50.(xx> Ht za »ta-lijansko »narodno posojHo«. kakor smo lo posneli iz »Picco'a«. La-hko mu, ker on ni cavko-piaoevaleč v m-«i občini, ki še tako siromašna, da je 54).006 lir zanio naravnost ogromna, nezinogl-ii-va svota in ima i>oleg tega toliko nujnih že oznai-čeuifi potreb. Priponronatomo še. da je cerkev v Pred!oki v takem stanju. !rtčevei-cev napraviti pečate in tiskovine v italijanskem •jeziku. Istotako u rad nje le v tem ierl-ku l vsemi uradi in davkoplačevalci, kar je v nasprotju z besedami n:egove ekseeience, ministrskega predsednika Nittija, ki nam je obbubijai! vse pravice in L-poštovanie naših običajev in čustev. Olga Sigmond Josip Pire poročena. Gorjansko, 14. februvarja 1920. T Potrti neizmerne žalosti naznanjamo potlpisanl lein potom vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pre-žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sinček danes, v soboto, po kratki in mučni bolezni preminul. TRST, dne 21. februarja 1920. Žalujoči FBt£N£ in ANTONIJA, starišl in hčerka ZCR1. Ulica Concordh štv. 4 ^ LMS1 se računajo po 10 stotlnk befeda. — Najmanjša pristojbina L I.—. Defiele črke 20 stotlnk beseda. Najiuani^a prisioi^liia L 2.—. ISCE SE prijatelj za meblirano sobo, ;d. Soiitario 16/IV. vrAU 22. 273 RAKLF za trte, 500 komadov, se dobijo v Orlekr. St 21, ,pri Sežattr. MLADENIČ, iakuSen, vešč slovenskega, nefaškega in itaU^anskegA jezika v govoru in prsa vi, ivčt* [primerne siužl>e kot eskrhnčk. kores^ertdeiit -d? kaj enakega. Gre rad tudi na coI. Set-■tefentane 190. ;'75' PIANI NO -a-H lo-atrk ktrvir. tudi potreben poprave, kuptnt v vsakem kraju tudi- na de/el*. Carlo Cauer, Trst. ui. Solitario 20I1I. 277 SLANIKIi okajeni, argentinski. Varmoitth. v soJali po 70 kg se predajo. Zaloga, uf Tlvarnella 3 21* TiRGOVEC, š^ride.-ietieten, govort slovwtsU it -8ijan.sk* in iteTRški, s kfkp^talom in hcenco, bi- ses rad izdm-ž* z vdovo a** igosooAćuo, ki p^ed^o kapital ai1 kako fricovino jestviu a^t sočiv^au Pe-r.ttdlie na *ns. odd. *£canoiti'« pod »Trgovec' 21+ DELAVEC. 30 let star, zdi zjicr.ja v svrho .'enih tvi6 z g»jsp. 2MI DRD2INA. ki bi m03?a prevzeti na hrano hi stanovanje 3 ali 2 otroka CM šele, naj javi mas&ov na ius. odd »Etiinosti«. VSAKOVRSTNE VREČE kupuje J. M argon. ul. Torrebiauca 13. ZaRga vr«č. 2M MLADENKA, 38 let stara z otrokom, želi znanja v svrho ženi-tve z nvladenčem aJi vdovcem. Pontxibc na hts. odd. »Edinosti« pod »Olga*. 21 b SPREJME se takoj učenec aH učenka po leniii staršev, s primemo šolsko Izobrazbo, prijetne e.un;inik>stj. Tvrdka Vinko Šket v Ilirski Butrci. 249 IZKUŠENA BABICA sprejema noseče rra dom. — GJ. Chiozza Št. 50, mojn. levo. 271 MOD1STINJA ima klobuke svilene in paKoJanastc od 35 li.r naprej. Aeqnedotto št. 85, I. 27U SokfH v Idriji! Program, ki ga je sestavi? vadi-teljski zbor za tekoče leto. nas kliče na delo, na vztrajno sokolsko delo. Pravico in dolžnost imamo, da se teli sokolskih praznikov veselimo iz polne du^e, rz- navdušenega srci«. Povcllčati pa jih ne smemo s samo besedo, temveč dvigniti moramo njih pomembnost in sijaj z delern v -telovadnici. Zate je sklenil vadite.ski- zbor, pozvati vse brate in sestre na- neumorno m vztrajno delo! V telovadnico ne kličemo samo bratov in sester, ki že doslej zvesto izpolnjujejo svojo nalogo, temveč veJra poziv vaditelj skesa Z'bora vsem onim bratom in sestram, ki stoje še malomarno ob strani in se obotavljajo, pomnožiti vrste pravih sokolskih delavcev. Na-š kl-ic velja vsem skirpaj in vsa-kemu posebej. Načelo bratstva in enakosti naj naravna vsem stopi ne v telovadnico, kajti naš Sokol mora kot osrednje žirvio društvo postaviti na vseh za naše članstvo obveznih (priredbah najviše možno število telovadcev in telovadek za presne vaje. Do nai višjega možnega števila pa pridemo samo tedaj, ako ne ho med članstvom nikogar, ki bi •plašiil deia. Ker se vežbe prostih vav uJeieži vsakdo, ter je vsak izgovor samo dokaz š;bkosti volje, pozivamo zlasti starejše brate in sestre, ki so stali pred vojno v vrstah sokolskih deiaredscdkov z izpovedjo. da smo vsi sinovi in hčere večno mia-dega. svežega in cemokratr-kega naroda. Stoječ v sokolskih vrstah, vrnete sebi zopet mkdost, mladosti pa postavite ^ed ui pričo nezmanjšane preoJarn-os-ti. plemeiiitcsti in resnosti sokolske ideje. Z ozrrom na nam kradko eduteren® čas za vežban-je pozivamo celokupno članstvo, da ra>zv»;e najvztrajnejšo delavnost m agitacijo, da 'bo naše .fielo ptačar.o z zavest-o, da je vseka sestra in vsak brat -storil svojo dolžnost. Posebno apeftramo na sestre, ki že sedaj tz vnemo in ljubeznijo vrse svoje sokolske dolžnosti, da razvijejo še intenzivnejšo agitacijo, -kajti .potrebujemo zavednega, odločnega po duhu in telesu zdravega ženstva. če hočemo SokOLstvm ohraniti še nadalje lepv© toknaiila. Bia fe zacaera, ki mi je bila neljuba tera i>cii, ker mi je prišla od ženske strani. Saj pravi nemški pe&oik Sch&er — menda v svojem »Zvonu^ — da moramo spoštovati ženske, ker te nam sple-tcjo cvetja v kito življenja. Seveda ne priir-jara ite^ trditvi nemškega velikana brezposelno » za vse slučaje, kajti izkustva uče, da nežna ženska reka polaga tAl pa tam vmes tudi kdt |rai ki _ bode. Ženske anajo bHi zelo ljubke in nežne, ak včasih tudi zelo hude. Nu, tc.*iko s4cavaiirja« je pa vendar-le v me-ni, da 46111" h «n« žcr^ise nava^kvo od n^h mehke strani. Jjotičnica, ki me ?e cštela v svojem pisemcu, naj mi veruje, da mi je bilo hudo. ali uverjena naj bo tudi, da je bila sama kriva, ker me ni razumela, ker ni pravi-Lio tolmačila mege besede. Govoril sem o »jezikavih poslih-, ki da govore to in to o razmerafi o neki družini. Razljutila 6e je, da žalim stan uslužsber-k. V resnici pa nisem jaz zagrešil krivice stanu, ki fLa — naj mi veruje doti-čnica — spoštujem kakor vsakega črnega. Marveč je ona storila meni krivico, ker :,e mejo besedo o »jezikavih ?>os!ai« tolmačila dobesedno, ker ni umela raz->ke med rer.no mišljeno besedo in — ironijo. Ironija je namreč, če beseda drugače zvem, ne0 ti — lumD ti!« Pri tem pa t:sti, ki iz-gcrvarja, ne m-di »limroai v grdem 7>r»menu besede, ampa« heče reči, da še dotičn'k k?ko prav spretno in dobro ndkuril. Ta?ko »tudi jaz jvsem mislil >-jezi-poslov« v ci>rekovainem pomenu besede mi' sem hotel reči, da so eni pesli go-v orili — resnico! Saj to je ravno moj namen, da v teh razgovorih v nedolžna, Šaljivi, ironični obUki potikam vune s tudi kako trpko resnico. Samo razumeti treba prav — ironijo. Veliko zlo je n. pr. v tem, če javne oblasti ne razrmei-o besede lfjud.stva m ne poznajo prav ljudi. To obč"Hvto n. r»r. sedaj n?«a društva na zasedenem ozemlju. Znani so mi slučaji, ko so kneli prireditelj: kake veselice velke sštr.osti e cM: strni, ker se je pela p«»semf vzveličiijoča Ij^fozrv do domovine — prisrčno, poetično sicer, al' brez vsake osti nasp-oti komur si bedi! Uho javnih organov pa je č do izbruhe — panslavizma in »ura^o-s ali« so uverjeni, da so zasledili grozno nevarnost: morda klic k — ujvli, revoluciji! Ne poznajo ljudi in ne znajo ceniti nj;hove£a čuvstva. Te dni .je ugotovila »Edinost«, krko da oblasti v delovanju vsnkega društva slutijo — politično agitacijo. Nlš list ?e roi;v?n:il. -k-krivično da je tako tol-•j^ -i ^ p n - r» c It f t-v «r> P(f]i — ■-'a rsvedem Se cn zf^Ied — tudi zdravniku očitati, da, tira — politiko izvršujoč vestno svoj vzvišeni pck-lic. . : /ijc it. ne oZiira se na prijateljstvi in sovraštva, zdravi tudi revolucij-onarca, nevarnega državi; zdravi politika, čeprav ve, da bi smrt te'a j>cslecniejfa s lno kor stila nasprotja k u. Rekel bi: pc-sega s tem v politično bc:ibo. Er*o: zdravnik je politik in morda celo nevaren politik! In vendar ni: marveč je le zdrav-r lf v: i-psrn, f"V'!ro, vestno izvršuje svoj človekoljubni poklic! Ne sme drugače. Istotč-ko ne sme drugače tudi — sodnik. Ne sme kzrekaiti krivičnih sodeb nikomur na ljubo, ne sme se n 'rjati nobenim vplivom, ne scr.e se ozirali na m1 ake zelje, ali potrebe na katerikoli itra?»i. Ne sme se dogajati, kakor se ie »godilo ne'fie. V neki vasi so imeli Črevlrjaria, ki je zgrešil zločin in ga je scckr.ja obsodila ta smrt. Ali. dvifjnila seje vsa vas: zahtevajoč, naj se ta H-sodba ne izvrši in naj marveč oib-so:enca izpuste — na svobodo! Svojo zahtevo so utemeljevali, na^lašnjač, da je to edini črev-Ijar v vasi in da bi — ako bi obesili — vas ostala c-rez črevljaria. Ker pa »pravica* mora 'V*: in mera dobčti zadoščenja, so menili va-■ščaoi: v vas: im&mo dva krojača — obesite e-^ria teb dv-Hi! In t?ko se je zgodilo tudi. Krojač -je moraj umreti za to. da je ostal pri živlioc: .' črevljar. ».Pra^-ici« je bilo »zadoščeno« k> potrfi>i va4-anov tudi; ali — pravično ni b lo! SorVa pa m^ra biti pravilna in se ne s:-'" ozirati na r:ko»gar. Kar je prav .je prav! Pa da bi se človeku ne vspenjala d^vša v svali je*, ko vidi, kako »sodniki« v vel'kem ■proce?u, ki se odigrava sedaj v Parizu, sodijo p-1 k-r - -ti :n z?hievi, ki se stavlja od te ali ene strani, ter ob.dlr-v4jr.jo — nedolžne, zahtevajoče le — nravico?!! Ds-trezalo velikim črevl'ar.jem in c^'.ev* ti bi hoteli male krojače! Ali je to — pravica ?! Seveda jim ootc-5oča<*o to tudi mali sami, ke-ne znajo biti složni med seboj, da bi se mor?li vspe'no braniti. \ Juagcslavi^i so se pretepali n. ?.r. že mesece rad» vprašanja, kdo bodi ministrski (Mnsđseckufc? V velikih časih n:/.'.i Iju-d'e. Niz'i zato ker se pehaqo le v n'žavah po iblatu strankarske strasti, inetrto da bi se pov-tja tjori na višino, od koder bi jim monio oko pregledati veliko ravan skupnosti in njenih koristi. Te dni sem imel razgovor z nekim c niliom, k: je izrekel t"ko-le sodbo: Tist m v l.vv>:jani, v Zagrebu šn Be!i{ra«du bi bilo pri-vrfičiti malo — ckupace^o Nemcev in Madžarov •z vsemi njenkni priveski. To bi morda spametovalo vse tiste denvokrpte, radvkalce, Koro-ščance. l ai^r^ance. in k?kor se že imenu>:e:o ti mali ijedje v vel kih časih, da bi izprevdeli, da je za rare»d sedaj važne jih vprašanj, ne;ro jc vprašanje, kdo sedi na stolici ministrskega Pfel dn?ka, nego je vprašanj, ali naj bo Kramar minister, ali pa Rrjšker?! Pa^-etno je govoril tisti dul'ovnik in — ju^o-slovensko C—č. IškETE jmmosr temno firuituo v Rolana vpisana zadruga z neomejenim poroštvom vabi na ki se bo vršil 29. februvarja 1920 ob 16 v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzomištva. 5. Razni nasveti. 6. Volitev predstojnišha in njih narrcstnikov. 7. Volitev nadzorništva in njih namestnikov CD 30R. IrpMfl zadrega v Trstu registrovana zadr, z neomejenim jamstvom nL Cessre BalllslJ (prej Stollon) it. 21 sprelgmu hranilne ulogs od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4i o; t večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dnis posojil po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan iz^zemši nedelj in praznikov od 8 do 1. prej dr. BODO. nikdr. E. Cbnff@ro — in - dsnllsfi Stanko Perhavas Trs?, Trg Gcldonf š3. 11» 13. n&dslv. spreier^a od 9 do 12 in od 15 co 19. Iz^lranjo zo!i Brez Holecin, zo^suja, zinil mostovi lm ne53, resollrnnle zcU la zime \mi Uso Ušla n izurluMo p msilorsi feMiL t-.n t:* p n f\<~ i* ^ t&z? Bliaass nn/LOljšc z: lina Krima Jlr31" iFT^ m h JL - rj I* w—-r---V n r| ^ss&žtois- mni -niri r.—p~!5i!«r-*-3M:i!a Bifci^Jlli-^jal edina razprodajulna za Jul. Benečijo Atfolfo ScJilsslnisr—M i^Hsa San SebaJ^o štev. 4 1 Skladišče vsakovrsinih igrač, i drubnarij, galanterij, dišav mi a itd. itd. t — Razpošilja se na deželo. — ; UeilKa tncvlnu rnrlvašum pre m !oy r m c^r^fePfPU I t. a B Et/ L2 ^sur L -j \ j TRSI - T, s SlasMSUJa 1'iia šiv. 8. f | Prodajajo se venci iz biserov in ko- ' l vine kakor tudi iz umetnih cvetlic, f?" FJo naročilu tudi venci iz svežih cve- | tiic. - Sveče, svetilniki, angelčki, mrt- j. j vaške krste itd. Sprejemajo se po- | \ . snemanja in povečanja vsakovrstnih | ■ slik, tudi na porcelano. Cene zmerne, t Delo zajamčeno, f; uri hlilubi Trst, ul. Udine 32 (nr8j (na vogalu ni Lodovico Ap.osio> Različna obuvala za gos-,ode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. — ta ji • FlaČam za srebrne krone, gold?-\ ;narje in zlato najvišje cene, tudi več kot drugi trgoci. .13 jj j MM na. m si!. Emi!/, v. I u. i;;!]::loneMflallcafflSl£Brta«Tis"!!. (Lastna pakčj .'. L'stariovUena leta 1839. Zav^rov. proti škodi, povzročeni po ognja, streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva, v vseh dei.efciili glavnih mestih in važnejših krajih. nmmf Ol^PFfF Družba za uvoz in izvoz z omejeno zavezo MM prolzvocj. mm n ofiri. lolsE'jio Hm Trst uL itir Luigi iu Pclestrina 2 Telefon: skladišča 2403; urada 2105. Veliko dobavno skladišče za lekarne, mirod inice, prodajalne jestvin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode. I o .Irežba točna. ^ l oz m a i mm i t 11 s.! Zahtevajte ved^s no«i c*r.ik. Posebne pentd^e na zahtevo | NASLEDNIKI TVRDKE M. WACKVViTZ | Trst, Torre bianct št. 32- Tri. 29S3 ti! § Zaloga ma]oličnih in železnih pe>:i. =} Specij -lit ta tvrdke: mramornate in por- ^ | U •r celanaste UMUEs • AHKfil aste leve, štedilniki lastnega iz- | ^ Dcln. glav. K ai.xw.ooa. Reserve K 8,5QJ.ojo |S delka. — Oblaga je in tlakovanje l |i| Cantraln TA1I % majoličnimi ploščami f | | FfetlStf (\ HiiJJT^ll 5 - Wl S. (liillli • ■ ■ i ■ —gT^^ig** *J j ^ podružnice: Dubrovnik, Dunaj,, Kotor, f-jun m ljaaa, Metković, Jpatija Split. Šibenik. Za Jar » H R t : i r V H * |: • » II I IBfeUliližill Lil pn"^? w P mm L lpi naznanja svojim cenjenim odjemalcem, gostilničarjem in trgovcem v Vipavi in okolici, cSa la psvsrila sv&la slavno zaifo^sSvo zal&g^ piiua za Vipavo in v^paviSio oh&ftzo gosgjo^u B^T-i, Crccuca Cenj. gostilničarji in odjemalci se prosijo, da se torej v vseh zadevah glede nabave piva obračajo na zgoraj imenovanega našega zastopnika, in naj bodo uverjeni, da bodo točno in najbolje postreženi. S. iUilliiisia"lif^iSi^U ti\*9 Trst, Corso Sieo. 15 Kupujem srebrne krcr.2 3n goldinarja ps nai^išjih cenah, | z daljšo prakso, ki ume žagati na veneci-j ianko, polnojarmenik in far^sš^i žs^e R sml'Hslj, sprejmem takoj v službo ko Ž€gjVi.ĆiO* — Prednost: starejši sam stoj« a in energična moč. — Ponudbe prepisi i pričeval in zahtevo plače na raslov: A. ROVAN, parna žaga, Coi pri Vipavi s ZMmtouM. , i, . Ordinira oJ 9 predp do 6 zvečer. mšz^a_ WSŠ ' "»*. - *? rvsap c ^ " — - -i? *"' ^m■* c ■ Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v buično stroco spjJiiaia pasla Sprejela vloga K? na hranilne knjižice pr>ti letatrn obra* ^ stim. v banro^iro-prumetu proti 3>o letii.n o* ^ bresti n odpoved navezasie zneske spre-^ jeina po najugodnejš !i pobojih, ki sa imajo pogoditi od slučaja do slučaja. llsjE i Bi^n nurAVs jriJils (ijfii iajiiilut g j Blagajna posiuje od 9.30—12.30 ia 14.30—1C> ^ --- 'iT'-- ■- -f-TtS.r- /■£■ fcrt ':■/• - -.i-"- '... t.; . i.____________ Ed^o c:a:šro Edino msiilo ki r hrs?)|'i'3 in ^a vzdrluie meh^to. SkfadiSIe v Trstu, ul.ca To?ra bicn a stav. 12 - Tc!a on žtev. 10 Po^fuinira v 7rjču. Cenirata v Ljubijani. Podruinice: rih^r f" i» V* □ te | fe®, r«l i, Ser e *a, m Trt. Paritsr g 1J :ni; Ha tim i ji in mm: K 50.G80.0B8 3 j ---- - g )bavlja vse v bančno stroko spadajoče t! I posle. — Sprejema vloge v lirah na p i 8 iranii?e ^ 33>1 itemaSa ?! K na žiro-ra u ne prott 9 ' j ia. na odpoved vezane vloge plača obre- rj, » sti po dogovoru. Izvršuj • borzne ns' ge j in daje v najem varnostne celice. Tel j t. 5 18. BI a a j a je odprta od 9-I3.£ j S -r-^T- ■ ' i C* 4 - ■ : v-i i. - - 4?_ • _ A 2 - LLEQRIH0 CiriCELLI Tist - ulica Makanton 9 - Trst (Hiša ustanovljena leta 1828.) v KOZE in (JSnjE za ženske in moške. Bc^ in Chevre3u;<; lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevijc Itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. ipiotii«? mm t nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, po odce, vla: ivce in odeje ra konie. mm siuitz — Trst elica Gijrglo Galattl sfcy. 8 S ^ y fi,- m jfr 'J r* K ^ rl • g /A Ip'lifl ii"V'fDilG DnuiRIIZ Cer so V E. lil. šf^v. 47. Telefon 1402 C^denijev trg)- Dobroznano že mnogo let obs'oj če podjetje je preakrb'jeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških so^ in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejšili s kristali. — Prevažajo se mniči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rak e vsakovrsin h oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, razii:ne vence s trakovi in napisi, oblelce, p^olane, sveče itd. Cene zmerne. Posirciba točna. V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorib podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvašk b potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. ce6tl. D ltžnik ia upravitel| H. STtBlEL, tj :' — ^ "' "V.." r",-. '■j" r F'.. ■ .f f- ; o c": .t /A1; ?T tli P. Pr"- ■ v. -- i.« - •-•i. boljša iisa^IS© so Sofija Podružnico b Trsti, ul tiči Toro il 10. — Telžfcn 31-72