To številko posvečamo 60-letnici prvega kongresa komunistične partije Jugoslavije NAJINO PRVO SREČANJE Dalj časa sem stanoval v Mostah, dokler me policija ni začela huje preganjati in sem moral iti v ilegalo. Leta 1936 sem stanoval najprej v Predovičevi ulici, potlej nekaj časa na Kodeljevem, pa spet v Mostah Ob železnici št. 1 in končno v Ciglerjevi (sedaj Partizanski) ulici. In nekako oktobra leta 1936 se je pri meni v hiši v Ciglerjevi ulici oglasil tovanš Tito (takrat se je imenoval Valter). Pripeljala ga je Ziheriova mama. Moja žena ga ni poznala. Ko je videla, da ga je pripeljala Ziherlova mama, si je takoj mislila, da je kak funkcionar naše Partije iz inozemstva. Žena je bila vajena, da so k meni hodili razni funkcionarjj \z inozem- stva. Tovariš Tito jo je vprašal, kje sem in odgovorila mu je, da sem na sindikatu. Prosil jo je, naj gre takoj pome, ker da se mu mudi in naj vzame katerokoli prevozno sredstvo. Žena ga je povabila v drugo sobo, da ga ne bi nihče videl, če bi medtem kdo prišel k nam. Hitro je vzela kolo in se odpeljala pome. Medtem pa sem se že vračal domov, ker sem imel zvečer še neki ilegalni sestanek. Z ženo sva se srečala med potjo Povedala mi je, da je nekdo pri- šel k nam in da mora nujno govoriti z menoj. Takoj sem si mislil, da je ali kdo naših ali pa je kak policijski agent, ker so me večkrat obiskali na domu in delali hišne preiskave. Ženo sem vprašal, če ga pozna in ali je že bil kdaj pri nas, pa mi je odgovo- rila, da ga ne pozna. Ko sem prišel domov in šel v sobo, v ka-teri me je čakal, sem ga malo nezaupljivo pogledal. Po pozdravu pa sva se začela pogovarjati in takoj sem uvidel, da me pozna, a ne osebno in da dobro pozna ra-zmere v delavskem razredu Slovenije. Takoj sem videl, da je to naš človek. Tovariš Tito mi je povedal, da ga je k meni poslal Edvard Kardelj, ki je bil takrat profesor na politični šoli v Moskvi (Tito je takrat prišel iz Moskve). Ob tej priložnosti mi je tovariš Tito tudi povedal, da se bo CK preseiil v Jugoslavijo in da sem bil v Moskvi izbran v CK Komunistične partije Jugosla-vije. Nato je stekel najin pogovor o delu in nalogah Partije in sindikatov. Tovarišu Titu sem razložii, kaj in kako delamo, kakšen je položaj pri nas in kakSne namere imamo za naprej. Tovariš Tito je vsako stvar kri-tično presodil, a bil v glavnem zadovoljen s položajem. Dal mi je dobre napotke in na-loge v duhu IV. partijske konference, ki je ugotovila, da je akcijska enotnost delav-skega razreda nujno potrebna. ker se ra-zredni boj zaostruje. Ustanavljati moramo akcijske, strokovne, iniciativne in druge odbore akcijske enotnosti. V teh odborih naj bodo poleg komunistov tudi pristaši re-volucionarnih sindikalnih orgamzacij Ko-munisti morajo stavke pripravljati, jih voditi in s svojim zgledom in delom zagotoviti re-volucionarno smer in uspeh boja. Za Fnnc L«sko4*k I«U 193S pomoč stavkajočim se je treba povezati tudi s kmeti, obrtniki, trgovci in inteligenco. To so bili napotki tovariša Tita, ki so nam zelo koristili pri nadaljniem delu in boju za delavski razred in jačanje Komunistične partije. Govorila sva tudi o španiji in špan-ski revoluciji. Tovariš Tito mi je izročil več dolarjev za mobiiiziranje španskih borcev. Dogovorila sva se tudi za sestanek na Lisci, na katerega naj bi prišlo več tovarišev. Ker pa se je tovariš Tito zdržal v Zagrebu in ni prišel na Lisco do dogovorjenega časa, smo odšli. Že čez nekaj dni je prišel tovanš Tito spet k meni in se hudoval, zakaj ga nismo počakali. Dogovorila sva se za drugi sestanek v Podsredi pri njegovi teti. Tako je bilo najino prvo srečanje. FRANC LESKOŠEK-LUKA Edvard Kardelj v naši občini Moj oče mi je večkrat pripovedoval o to-varišu Edvardu Kardelju. Prvi njegovi stik z našo občino in tukajšnjimi člani komuni-stične partije pa segajo v leto 1937, ko se je prek Pariza,vmil iz Sovjetske zveze in sta z Ivanom Mačkom vzpostavila stike z naSimi španci. V Parizu sta se srečala s Stanetom Bobnarjem, ko je odhajal v špa-nijo. Pri njem sta se zanimala tudi za ra-zmere v občini. Edvard Kardelj se je nato vrnil v Ljubljano, kasneje tudi Ivan Maček. Konec leta 1937 smo Edvarda Kardelja večkrat srečali v Zadobrovi — se spomi-njam očetove pripovedi. Tedaj da je sode-loval pri pogovorih s komunisti tega ob-močja in \z Saturnusa, prišlo pa je tudi do več sestankov s komunisti iz drugih delov Slovenije. ' Dalj časa se je v tem času zadrževal in bival na stanovanju Angele Ocepek v Za-dobrovi, v »Pečarjevi hiši«. Takrat so potekale intenzivne priprave za kongres na Čebinah. S Pepco sta se na Čebine odpeljala s kolesi. Roza Maček se spominja, da je po povratku povedal: »Ta sestanek je bil najpomembnejši za komu-niste, za partijo, za njeno poiitiko in njen nadaljnji razvoj!« Po izpustu iz zapora sredi leta 1938 se je vrnil v Zadobrovo in se naselil v hiši pri Poldetu Mačku. Pred na-selitvijo je bilo treba sobo še dograditi in opremiti. Pri teh delih sta sodelovala tako Edvard Kardelj kot Pepca. Ker ni bilo de-narja, so namreč hišo urejali postopoma kar v svoji režiji. Skupno revolucionamo delo je I. 1939 združilo Edvarda in Pepco v nerazdružljivo zakonsko zvezo. Pri Mačkovih je Kardelj živel skromno, delovno. Vedno je bral ali pisal ali se pogo-varjal s komunisti, ki so prihajali posa-. mično ali v skupinah. Tu je končaval svoje delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Pisal je vse dneve in mnogo tudi ponoči, tako da so radovedni sosedje pogosto spraševali, kaj da Edo dela vse noči, ker je vedno gorela luč, slišali pa so tudi udarce pisalnega stroja. Ko je bilo delo končano in natisnjeno, je bilo že tudi zaple-njeno in prepovedano. Več deset izvodov knjige pa smo le uspeli dobiti in skrili smo jih v bunker v hiši. Tako smo napravili tudi z vsemi rokopisi, ki so se ohranili prek 20 let. Več kot dve tretjini tega gradiva je strohne-' lo, ostalo pa smo dali v muzej NOB. Ko je bival pri nas, se je pogosto sreče-val s tovariši Kidričem, Tomšičem, Marin-kom, Kraigherjem, šlandrom, Leskoškom in drugimi komunisti. V naši hiši je bilo ve-liko sestankov vodstva KPS, prihajali pa so tudi komunisti iz drugih delov Jugoslavije in iz drugih držav. Osebno je organiziral baze za ilegalce. V spominu nam je ostal A. šverma, član češke partije in član ko-minterne, sedaj že pokojni narodni heroj Češke; Edvard Kardelj ga je pripeljal v Za-dobrovo. Stanoval je nekaj mesecev pri Francki Dimnik, nato pa se je vrnil v Sov-jetsko zvezo. šverma je sodeloval na drugi konferenci KPS leta 1939 v Joštovem mlinu. V tetn Času je bil Edvard^Kardelj v stikih s Prežihovim Vorancem, ki se je tedaj skrival v Bostečnikovem mlinu v Sneberjah. Osebno sem prenašal neke Prežihove ro-kopise in verjetno je fedaj nastajal roman Jamnica. Več stikov je imel Edvard Kardelj z ne-katerimi člani italijanske partije. Na našem območju se je tovariš Kardelj posvetil tudi delu komunislov v naši občini. Poznali so ga skoraj vsi člani predvojne partije in SKOJA s tega terena. Sodeloval je na predavanjih delavskega kulturnega društva Vzajemnost v Slapah, kjer so se zbirali mladina, skojevci in člani partije ter njihovi simpatizerji. Večkrat je vodil pogo-vore tudi z vodjem krščanskih socialistov Ivanom PangerSičem, delavci iz vevške papimic« in člani Sokola, ki so imeli v Polju in okolici zelo številno članstvo. Sodeloval je tudi z organizatorju in vodstovm Društva kmečkih fantov in deklet, ki so bili člani par-tije. Prav gotovo je tovariš Kardelj veliko prispeval k temu, da se je partija povezala in vodila politiko sodelovanja z najširšimi delovnimi množicami. Zato je bilo mnogo štrajkov in akcij organiziranih ob najširšem sodelovanju delavcev, ne glede na slran-karsko ali versko pripadnost. llegalna par-tijska organizacija se je posluževala celot-nega sistema legalnih in pollegalnih orga-nizacijskih in borbenih oblik, prek katerih se je povezovala s širokimi Ijudskimi mno-žicami. Tosejeodrazilotudileta 1941, kosose Edvard KardelJ pred itlrimi letl na tovarlikmn «r«čan|u ob proalavl občlnskega praznika 1 Polde Maček-Poldač (foto: D. Gerllca) v Osvobodilno fronto vključili tako krščan-ski socialisti kot Sokoli, razen majhne sku-pine klerofašistov — kasnejših klavcev na , Urhu in v drugih krajih Slovenije. Tovariš Kardelj je bil tudi pobudnik za organiziranje SKOJA, kar se je vsekakor odražalo tudi v številčnosti skojevcev v naši občini. Vodstvo klerofašistov v Polju pod ideja-nim vodstvom Ijubljanske škofije in zagri-zenega narodnega izdajalca škrbca, biv-šega kranjskega dekana, je budno sprem-Ijalo delovanje tovariša Edvarda Kardelja na tem območju. V spominih, ki so jih le-ti napisali po vojni leta 1952 v emigraciji, je zanimiv članek naslednje vsebine: »Edvard Kardelj se je naselil v občini Polje v vasi Zadobrova..., dober poznavalec občine je takrat Kardelja oceml: Ta človek je sumljiv. Jaz sem prepričan, da je edino njegovo delo organi-ziranje rdečih Pod njegovim vodstvom se je ra-zvila živahna komunistična propaganda po vsej Sloveniji, posebno pa v občirii Polje« ' Ob zaostrovanju mednarodnega položaja leta 1940 so takratni oblastniki začeli §e bolj preganjati komuniste. Ker so policijski agenti Kardelja zasledovali, se je že v začetku leta 1940 umakml v ilegalo — sprva na Ježico, kasneje v Zagreb. Po osvoboditvi je tovariš Kardelj zelo rad pri-hajal v našo občino, kjer je imel vse polno prija-teljev izpred vojne in iz let našega narodnoo-svobodilnega boja. Vedno se je zanimal za živ-Ijenje in delo ter za razvoj občine, katere prispe-vek med NOB je visoko cenil. To je napisal tudi ob prvi razstavi narodnoosvobodilnega boja te-danje občine Polje v knjigo vtisov: "Malokalera občina je dala lako velik doprinos v narodnoo-svobodilnem boju in toliko žriev za našo skupno stvar, kot občina Polje« Tudi v zadnjih dneh svojega življenja se |e za-nimal za naše delo in razvoj, sprejemal je dele-gacije iz občine, \z naših tovarn... Tudi ob zad-njem pogovoru z njim 30. januarja letos )e obujal spomine na predvojno delo v občini, na do-godke \z NOB, se zanimal, kaj delajo in kako ži-vijo naši borci. In tudi ta, zadnji pogovor z njim je bil prijeten, kot vedno, ko smo se srečali. Le nje-gov glas je bil mehak, tih in spremenjen. POLDE MAČEK-POLDAČ Višek in konec Zveze svobod V začetku leta 1935 se )e v podruznicah Svobode na ob-močju danaftnje občin« Moat*-Polj«zaL«la močna agltacija za udelezbo na zl«tu Svobod v Calju. Prlprav« za il«t ata vodila raionska komite)« KP v Polju In Zadvoru. ZleUts« Je ud«lezilo nekaj sto IJudl, kl *o na pottajo prlnesli ntoč« zastave In tran-sparente. Za tedanjo občlno Pol)e Je bila to dotl«) največja manlfestacl|a delavatva. 0 delu zveze Svobod v SlovenlJI leta 1935 pls« v »vojlh spomlnih Ivan Maček-Matija: Jeseni 1934. leta je bilo sklenjeno v cen-trali zveze delavsko-kulturnih društev Svoboda, da se naslednje leto izvede zlet Svobod v Celju Za to odlofcitev sem vedel, ker sem bil še vedno član Svobode in sem imel povsod dostop, čeprav so me social- " demokrati postrani gledali, ker so dobro vedeli, s katere strani prihajam. O sklepu, da bo v Celju ziet Svobod, sem obvestil CK KPJ in preglagal, da se partija ob tem v polni meri angažira in prevzame pobudo v svoje roke, ne samo v idejnem, marveč tudi v organizacijskem smislu. Skratka, komunisti naj bi prevzeli odgovornost za uspeh zleta v Celju. CK se je s predlogom strinjal, nam poslal navodila, meni pa na-ložil nalogo, da skrbim za potek akcije. Stvar sem vzel zelo resno in sem imel ogromno sestankov in pogovorov s komu-nisti, ki naj bi se aktivno vključili v priprave. Leskošku, ki je bil takrat predsednik stro-kovnega odbora, sem predlagal, da bi na zletu govoril. Pnstal je. Sklicali smo tudi predstavnike rajonskih komitejev KP iz ti-stih območij, kjer so obstajale podružnice Svobod. Sestali smo se v Tomačevem v neki gostilni. Dogovorjali smo se o tem, kako je treba prevzeti pobudo v naše roke, kako stvar organizirati, ker bi jo sicer so-cialdemokrati izpeljali čisto po svoje. Ti so namreč med pripravami kmalu začutili, da jim stvari uhajajo iz rok in da je njihov načrt že potisnjen na stranski tir. Postal sem jim trn v peti, očitali so mi, da se v stvar meša »nekdo drug« in so pri tem mislili partijo. Naravnost tega niso upaii povedati, še manj jim je prišlo na misel, da bi na to opo-zorili policijo; mnogo jim je namreč bilo do tega, da se zlet izvede, da bi tako preverili svoje moči. Med pripravami na zlet Svobod sem bil — ker sem se pripravljal na odhod v partij-sko šolo v Moskvo — že razrešen dolžno-sti sekretarja pokrajinskega komiteja kot njegov član pa sem še naprej aktivno delal. To je bilo obdobje, ko so slabe delovne in težke življenjske razmere delavstva, pa tudi kmečkega prebivalstva same po sebi podpirale politično akcijo komunistov. Ljudje so bili siti diktature, policijskega re-žima, nizkih mezd, težkega boja za vsak-danji kruh. V njih je že dolgo vrelo. In na celjskem zletu je bilo, kot da je ekspiodiral kotel, ki je bil preveč nabit s paro. Zjulraj na dan zleta smo se vodeči komunisti iz raz-nih krajev še enkrat zbrali in se dogovonh, kako naj zlet poteka. Medtem so se proti zbirališču že pomikale dotge kolone ude-ležencev in čutiti je bilo njihovo razpolože-nje, saj so že takrat vzklikal) bojna gesla. Celjski zlet je bil zame v mojem partij-skem delu eno najimpresivnejših doživetij. Zadovoljstvo mi je sicer na začetku Le-skoškovega govora malce skalila skupina Zagrebčanov iz tamkajšnjega društva pri-jateljev narave. Ti so namreč mislili — med njimi so bili partijci, skojevci in simpatizerji partije — ,da govori predstavnik socialde-mokratov, pa so ga hoteli onemogočiti z medklici Dol z njim! in podobno. Bii sem v njihovi neposredni bližini in sem jih skušal ¦ miriti. Z veliko težavo sem jim končno do-povedal, da je Luka naš človek in naj ven-dar utihnejo. Sicer pa je bilo razpoloženje med zbo-rovalci enkratno, neponovljivo. Njihovo bojno razpoloženje je naraščalo iz tre-nutka v trenutek. Temu primemo se je stopnjevala tudi ostrina gesel, ki so jih vzklikali. Leskovšek jih je moral že med govorom sam miriti v strahu, da bo policija intervenirala in preprečila nadaljnji potek zleta. Ivan Maeek-Matlja Zlet Svobod 7. |ull(a 1935 v C«l|u Se preden smo se po zborovanju uredili v povorko, smo se komunisti domenili za gesla, ki jih bomo vzklikali. Toda, kaj se je zgodilo? Nismo mi vodifi množice, ampak je množica potegnila za seboj komuniste. Naša pripravljena, taktično izbrana gesla so se zgubila. Živel socializem, živela Sovjetska zveza, je odmevalo po celjskih uticah. Pred orožntško postajo, mimo ka-tere se je valila reka zborovalcev, je stala postrojena orožniška četa. Tu se je utrgal plaz. Ljudje so začeli zmerjati orožnike, pljuvati nanje in vpiti gesla, ki so bila še hujša od prejšnjih, vse do Dol z monarhijo in krvavim režimom! Orožniki so ob vsem tem stali mirno s svojim oficirjem vred. Ta-krat sem doumel, kaj pomeni moč množi-ce; tudi izraz psihologija množice mi odtlej ni bil več tuj. Sam sem se čutil na eni strani še kako odgovornega za potek tega zbo-rovanja in sem prav dobro vedel, da tako razpoloženje kaj lahko izzove proiiukrepe oblasti, posredovanje celo z vojsko, kar bi lahko povzročilo na ulicah pravi pokol; po drugi strani pa se je moje presenečenje nad razpoloženjem zborujočih prelilo v pravcato vzhičenje. Takega nastopa de-lavstva tudi komunisti, kljub vsem svojim vloženim prizadevanjem, sami nismo pri-čakovali. To je bila silna sprostitev dolgo zadrževanega nerazpoložen|a, ki je nekaj sto komunistov, kolikor nas je verjetno bilo na zborovanju, niti ne bi moglo utiriti. No, zborovanje se ]e ne samo dobro, ampak tudi srečno končalo. Kasneje smo namreč zvedeli, da so mestni očetje klicali na pomoč vojsko, a niso mogli preprečiti takratnemu komandantu celjškega garni-zona, da bi šel v akcijo. Vojaščine je bilo takral v Celju kar precej, saj sta bili zase-deni dve kasami. Orožniki pa so se očitno imeli za prešibke, da bi nastopili proti de-settisočglavi množici. IVAN MAČEK-MATIJA Konec decembra leta 1928 v Nakrstovi hišl Pokrajinska konferenca KP za Slovenijo Pred petdesetimi leti se je na območju prole-tarskih Most, v komaj dograjeni hišici Jožeta Nakrsta, deiavca Tovarne kleja, zbrala pokra-Jinska konferenca komunistične partije za Slo- . venijo Nanjo so prišli izvoljeni delegati \z stran-kinih organlzacij Ljubljane in Ijubtjanske okolice, Maribora in njegovega okrožja Trbovelj. Zagorja in Hrastnika, z Jesenic in njihovega okrožja, iz Tržiča, Velenja, Raven na Koroškem in 5e ne-katerih krajev. Zastopan je bil tudi pokrajinski komite. ki )e poročal o svoji dejavnosti. To je bila v enem letu, v letu 1928, že četrta ilegalna pokrajinska konferenca slovenskih kotnunistov, kar priča o intenzivnem notranjem življenju naše partije. Takratne konference so Imele znataj kongresov. Razmere v Jugoslaviji so bile silno napete Polltična kriza. ki je pretresala staro Jugoslavijo skorajda od vsega začetka, se je močno zaostri-la. Nadvlado v državi si je namreč zagotovila srbska qospoda. srbska buržoazi|a, ki je zav-zela ključne postojanke v driavnem aparatu, zlasti v vojski. financah, zunanji trgovinl in di-plomaciji. Proti takemu stanju so se upirali hrva-Ski in stovenski mežčanski krogi ter skupine \z zatiranih pokrajin Makedonije. Bosne. Zlasti se Je razmahnila opozicijska dejavnost hrvaških strank v parlamentu in zunaj njega. Prepiri, pre-tepi, obstrukcije ild. So beograjski pariament docelaparalizirali. Injulija 192i3 je srbski šovinist Puriša Radič v parlamentu slreljal na hrvaške poslance. ubil dva, ranil tri, tako da )e za ranami umri tudi Stjepan Radič, vodja hrvaSkega na-cionalnega gibanja V Ljubljam je tedaj slovenska komunistična stranka izdajala legalni tednik Enotnost. Po atentatih v parlamentu je list pisal: t »Eno je gotovo: sfreli v beograjski skupLLini so razbili zadnje tradicije meščanskega parla-mentarizma v Jugoslaviji, ki že tako niso bile ve-like, in zadnje oslanke meščanske demokracije. Jugoslovanski pariament je bil — in sedaj je od-prta pot vojaški diktaturi... Stroli v skupš&ni so lorej ogromen skok k odkriti diktaturi.« To predvidevanje se je uresniCilo. Cez pol leta, dne 6 jan. 1929, )e kral) Aleksander raz-pustil pariament, razveljavil ustavo, prepovedal stranke in naznačit novo vlado z generalom Živ-kovičem na čelu. PriSto je do vojaSkofašistične diktature Mimogrede rečeno, kralj Aleksander, ki je imel roko zraven pri streijanju v beogra|ski skupSčini, je čez šest let padel od krogle atenta-torja v francoskem mestu Marseille. Zares je obveljalo staro opozorilo: Kdor m6č vihti, od meLa pade. Sirankin tednik Enotnost pa Je v istem Clanku pisal Se tole: »Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je Ju-/goslavija mnogonarodna država. Dogodki v beograjski skupSčini so nacionalna vpra§an)a silno poosirili. Vsi hrvafiki politiki brez iz)eme nagla$a|o danes potrebo lastne driave, ki so si jo znali obvarovat skozi tisoč tet... Vprašanje ¦ federacije je s temi streli stopilo na dnevni red... slovenski delavec in kmet sta in ostaneta v dnu svofega srca federalista in bosta odslej vedno glasneje zahtevala svojo lastno drfavo v zvezi z drugimi narodi« Kakor vidimo, je partija ob tem prelomnem dogodku ponovno poudariia naciooalni pro-gram slovenskega naroda. Ostalo ni samo pri izjavah. V Zagrebu je priSlo do generalnega šlrajka, do skupnega nastopa komunističnega delavstva In radifevcev, do uličnih barikadnih bojev. Kdor je gledal film, ki prikazuje te dogodke, film, ki je dobil ime po »bonbaSkem procesu« proti Josipu Brozu, si je lahko predstavil, kako hud množičen odpor \e sprožilo nasilje v Beogradu. Glede na nara&anje državne krize, na ra-stoči odpor med Ijudstvom so pred komuni-stično partijo vstajale velike in odgovome nalo-ge, da v tem Ijudskem gibanju doseže vodilno vlogo. Partija pa takrat ni bila povsod kos tej na-Ipgi. Če je dosegla velik uspeh v Zagrebu, nl fega mogla pokazati v Beogradu, v srediiču in oporiSču srbske nadvlade. Zato so bile leta 1928 vse skrbi komunistov osredotočene v nalogo: okrepitl svoje vrste, raz-šititi akcije med mrtoiicami. Na ti nalogi je pozivalo tudi odprio pismo ko-munistične internacionale, ki ga je maja 1928 naslovilo članstvu KPJ. Odprto pismo so obravnavali zeio Siroko na vseh strankinih sestankih in sejah, v celicah in komitejih. Želo je odobravan|e. Odobravanje je dozivelo tudi na IV. kongresu KPJ oktobra 1928 v Dresdenu. Ta IV. kongres je sprejel celo vrsto sklepov v obliki resolucij, ki so se vse ohranite in so bile objavljene že pred 30 leti. Sprejeta so bila sta-lišca o vseh perečih in poglavilnih problemih. Med njimi srebujemo staliSča, ki so se izkazala zb pon«srečena in nepravilna. Pretežna večina sklepov pa je prestala zgodovinsko preizkuSnjo kot utemeljena, realna in perspektivna. Naj izmed številnih presoj, ocen in nalog na-vedem le predvldvvan)« o možnvm razvoju v prlhodnostl Takole beremo v resoluciji: »V Jugoslaviji, ki zajema vrsto zatiranih naro-dov in narodnih manjSin, bo imela pomembno vlogo naclonalnorevcriuclonama vo|na... Zato mora partija podpirati osvobodilna gibanja zaliranih narodov in narodnih manjšin, prevze-tnail vodstvo njihovega boja prott imperalizmu in brez pomislekov zagovarjati njihovo pravico samoodločbe do odcepitve. Zvesta tej poliiiki se mora partija sama pripraviti in pripraviti narod-nostno zatirane množice k organizaciji vstaje proti zatiralski burzoaziji... V pokrajinah, kjer obstaja močno nsclonalnorcvoluclonamo glban)«, mora partija bodisi ob izbruhu vo|ne (še posebno vojne proti Sovjetski zvezi) ali med vojno samo, ko bodo razmere ugodne, nastopiti z geslom nacionalnorevolucionarne vstaje in ustanavljanja nacionalnorevolucionarnlh čet«. Tako |e partija sklepala leta 1928, to |e trinajst Franc Klopfilč let pred letom 1941, ko so narodi Jugoslavlje, edini v Evropi, Sli v oboroženo vstajo in ustvarjali partizanske čete, narodnoosvobodilno vojsko. Predvidevanja in priporočila IV. kongresa komunistične partije leta 1928 so naSla zgodo-vinsko potrditev. N Sklepi IV. kongresa v poglavitnem svojem delu razodevajo teorijo in prakso )ugoslovan-skega komunizma, ki je znal predvideti razvoj, se pripraviti nanj in v boju zanj tudl doseči zmago. Oanes Imamo socialistično Jugoslavijol Dežele pa. kjer je stekla zibelka delavskega gi-banja, kjer je nastal marksizem, še danes niso izvedte revolucioname socialistične preobra-zbe. Tu vidimo veličino )ugoslovanskega komuni-zma! Pokrajinska konferenca slovenske partije konec decembra 1928 se je tore| sestala v kriz-nem položaju |ugoslovanske družbe In sredi na-porov partije, da učvrsti svoje vrste in se pripravi na prihodnje hude boje. Diskusije na konferenci in sklepi so odsevate naloge, ki so se nujno po-rajale iz položaja. Bil sem delegat na tef konferefKa Nekaj dni prej sem bil sleke) vojaSko UDiformo in partijska organizacija v Zagorju me je delegirala v Ljub-Ijano. V temi decembrskega veCera smo iz raznih smeri prihajali v Nakrstovo hijico. Bila je komaj zgrajena, večinoma betonska stene so bile vlažne, od njih je vela sopara, ki smo jo večali Se mi delegati, okoli 18-20, stisnjeni v sobici, kjerje ves čas gorela železna peClca, grela nas in su-šila stene. Zato smo od časa do časa odpirali dvoja vrat, da bi skoznje pntekal svež in hladen zrak. Hišica |e bila na samecn, oKoli so bile njive tn vrtički, steze 30 jih sekale v raznih smereh. Okno je bilo seveda zastrto, da ne bi luč koga phmamita. Zunaj hlae sta konterenco strazila (Jva tovati&a. Poročilo in razprave so trajale vso noC in ob prvem znaku jutranjega svita smo morali proč. Spominjam se, da smo Imeli en sam daljSi premor. Takrat je gostitetj Jože Nakrst z ženo postregel s čajem, a Lojze Kusokj je iz cekarja izvlekel Struco kruha in kar dolgo, dokjo salamo, ki jo je skrbno narezal. V diskusiji sta se 5e posebno spopadala Dra-gotin Gustinčič in Dušan Kermavner zaradi ra-zličnega mnenja o posameznih partijsklh akci-jah. Centralni komite, ki je imel takrat sedež v Zagrebu — v Beogradu so bile zanj pretežavne razmere! — je zastopal Jaka Žorga, sam slo-venski komunist. Konferenca je izvoiila nov pokrajinski komile, danes bi mu rekli centralnl komite. Kolikor se spominjam, so bili vanj izbrani: Jaka Žorga, Lojze Kusold, Ivan Zvei, Anton SuSierSič, Lazar Nešič — vsi delavci iz proizvodnje, in dva inte-leklualca: Dragotin Gustinčič in |az. Od pokra-jinskega komiteja SKOJ je priiel v parlijski ko-mite Student Maks Strmecki. Danes smo od vseh udeležencev živi le trije: Frartc Messner v Ravnah na Koroškem, Jože Naskrsl in jaz. Kakinaje bila usoda nekaterih udeležencev? HJaka Žorga )e bil dvakrat obsojen na ječo In |e sedel v Sremski MiUovici, nato v niftki kaznil-nici, odkoder so ga leta 1942 izpustili, ko je pre-stal kazen. Pri vratih ga je čakal gestopo. ga od-peljal v tabori&če na Banjici in ga tam ubil. Lojze Kusold je bil v partizamh vsa leta NOB. Bil je na primer komisar bolmšnice Krvavice v Iski. Umrl je pred desetimi leti. Ivan Zver, rojen v Prekmurju, zidar, zelo spo-soben in rvadarjen fclan pokrajinskega komiteja, )e I.' 1930 v ljubl>anskem zaporu stlačit slamo s postelje za svojo obloko in se zažgal ter umrl. Med preiskavo se je naSe) v situaciji, ki ji ni bil kos. Lazarja NeSiča so izgnati v Subotico in tam ga je madžarski ofcupator I. 1941 obestl. Maks Strmecki. ki je preslat sedem let Ječe in potem delal v partijskem vodstvu, je od&el v par-tizane in I. 1942 padd v Straii pri Novem meslu Dragotin Gustintič je bil v emigracijl v Sovjet-ski zvezi in bil španski borec. Po vrnitvi v Ljub-Ijano že po osvoboditvi je bil dekan ekonomske (akutiele, umrl je leta 1974. Duftan Kermavner je šel skoz ječo v Sremski Mitrovici, ro«d vo)no skoz italijarisko mlerrvacijo in taborisče Buch«nwald. Po vojni se |e razvil v enega najbolj plodnih in pornembnib slovenskih zgoduvinarjev. Umrl je pred tremj leli Joze Nakrst še vedno živi v ist hišici, v kateri smo se zbraU pred petd«8atimi t«i. Tažto je boian, lani je presial operacijo na vojaiki pdikli-niKi m )e seda) kar bolj Ooma Bil |e komunist in tak ostal. Med drugim je bil aktivist OF v Tovarni kleja, zaradi česar je priSel v Dachau, kjer je prestal dve leti strahol. Spremlja pa še vedno dosažke naše domovine. saj mu žena vsak dan bere Casopise; sam ne more \iet btati. Ponosen je na naše dosezke in pravi z zadovoljstvom: »Tudi moj delez je tukaj!« Ima sina. ki je član Zveze komunistov. Predvčerajšnjim me je Jože prosil, da ga opravKim zaradi izostanka z da-našnje seje. Želi vsem tovanšem kar največ uspeha. Dovolite, da se tej želji pridružim ludi sam. FRANC KLOPČlC (Govor na svečani seji komiteja OK ZKS Ljub-Ijana Moste-Polje 27. decembra 1978) Konferenca SKOJ nad Zalogom Iz Span((e sem s« ilegatno vrnH v domovino leta 1939. Takratna (ugoslovanska vlada ozi-roma njen režim m imel do Spanskih prostovol)-cev ntč ka| prij«trv»ga odoosa Mnogl nail Spanci so 8« hoMI vtnttl v ckxnovmo, toda lugo-slovansto poelanMtvo v Frandjl nl hotelo izdaU potrcbnlh potnlh listin svo^tm drzavtjanom — Spanskim borcem ali pa so na postam&tvu zahte-vali od nas Ltjavo, da s« bomo do razlma obna-Sall lojalno in preklicali svoio pnpadnost ideji, za katero smo se bojevali v Spaniji S«veda takth iz|av r*\ti od nas nl hotal podp*-sati. Tako smo btll Juglaovanl — Jpanskl borcl postavl)»ni v zalo n«ugod«r\ poiaza) BlU smo prapuMenl na mlk»t In r*ml(oel francoekJ poll-djl, ki nas )• praganjala, poAIJaJa v taboriiča In zapor« all pa tzgan^la č« m«|o. Paitfaka organizaci)a, kl j« d«kivala v Parizu, ozlroma vodstvo oantralnaga komlt«ta j« na po-budo tovartia Hta sklenilo, da ttrmmt ipansklm boroam omogočl vrnitav v domovtno. To pa Je bilo možno samo l»galno. Tako s«ni tudl )az dobtl ponara|ao potnl flsl m 9« prak NtmCIJ« vmH v Jugoslavljo Po navodDlh, ki ml s*n ft\ pr«j«l v Parizu od Lovra Kuha/Ja — Prailhov»ga Vck anca, kl mt j« preskrbal In izročl potni lisi. s«m s« kmalu po prihodu v darravtno oglasil prl Poktotu Mačku, da b* s« pov«zal s part(|8ko organlzadjo Pot-deta sam poznal 2» praj m v«d«l sam, da bom prefc n|»ga do&\ povazavo s 6lam partljt Z v«-sai)«ni m*|a spfe^* Imd actn občut«k. da satn dobrodoeai ln potrabcn partiH članl partij«. simpatiz»f| in poeabno mladlna so radi In z v*-saijtm posluMli mo)> pripovvdovanja 0 dogod-tdh Iz špaiii^ in Frandf«, Jaz pa s*n od n^lh zvadai o dogodkti v natom krajo. Kmalu 9#m dcbtt sporočVo, na| m Javlm pri Poktotu Mafiku. Kosemsaoglasil.melaspfai«! tovarift Kardal), ki )e v «8t*Ti 6asu ž)v«l In daial pri Potdetu. S tovart&am Kard«l)«m s«m s« spoznal ža v Partzu, ko sem odhajal v španljo. Zanimaio ga )e, 6« a»m prtpravljan d»la« v SKOJU S«v«da am\ nalogo z vm«IJ«n aprajcl. TovartS Kardolj me je povazai z Bortsotn Krai-gh«r)«m, kl |e v lm«nu c«ntraln«ga komitafa vodll komisijo za organlzlran)« in vzpoetavltav 8koJ«vska organlzacH« v SlovsnlJ) V l«0h 1935 — 1936 )b bila skojavska oiganlzacjja po navo-dlih Gorklča, tatratnaga a«kr*tarja KPJ, raz-pusL«na. Novt CK KPJ pod vodatvom tovartsa TITA pa J« lm«t za potrabno, da SKOJ ponovno vzpostavt Mladina j« Ula tadaj pri nas In v vs«) Jugostevljl motno razgibana, napradno usmar-l«rta in rovotucionama Parttya )• imata v SKOJU noizLrp«n vir za prtdc Jvanj« novlh članov. Mla-dina )e rada skKlila In s« vključavala v ravorfucto-narno glbanj« Zalo k» blla skojevska organlza-aja s« kako smi&rtna In potrabna. Komlsija za »gjntzadjo SKOJA pri CK )• Imela nalogo vzpostavtti akot«vsto organizad|o po vsej Sloveniji člam komisije so bili poleg Borisa Kratgh«ria *• Mlra Svvtlna, Ida Sabo In jaz iz L)ubl)Bne, tovarts Batoh \z Trbtrv»l| In *• nekateri, kl pa se jti n« spomtniam v»č, kar nteo vedno pftia)all na svstank« Imall smo mnogo *«slankov, dogovarjali smo se 0 cMu in nalogah SKOJA ScstaJaJi smo s« pri Idi Sabo na Vodnlkovam trgu. pri Miri Svattna rm Frlikovou tar na raznlh krajth v IjubHani. Kmalu so bU« ustanovl|en« močn« skcjavak« wganlzac#e na štafrnkmn v Mariboru tn C*^i, na Gcxvn)sk«fTi v Kranju, na Dot*njsk«m v Novam maetu, pa v Trt>ovt)ft/> in na Notran(- STANE BOBNAR skem, nalo pa s« v drugih krajti Sk>v«n(|*. V Ljubltani )• blta ustanovitana modna skuplna, ki &• ka kasn«Jo Izobdkovala v ofcrozni komlt* SKOJA in Ljubl|ano In oko(kX). Tudi po drufiiti cetititi Slov«ni|« 80 m ta )*dra pr*lm«novala v Okrožn« komrt^« SKOJA Komtslta prt CK pa )• blta ojačaoa kn poetala Pokfa|nsW komit« SKOJA za Siov*ni)o Organtzlran« so bila sko-)svsk« 9kupln«i m«d ttuctontt, m«d vatancl, pri kirfturnoprosvstnlh društvlh Svoboda oztroma VzsjBmnost in pri DruStvih kmečkih fantov in dekiet. 00*0 z mledlno )• bilo organizlrano legalno, mnoJKoo. usm»r)»no v Sirioo boja za pravtce mlndtti ctoinvcov po tovamah, za uv«l|avljanj6 km^CV.e mladlne Itn. Nadvs« Jtvahno )• bilo ld#ološko-politKno in kulturrto iTObraževan)«. To )• potekalo predv-sern v kiitiimam društvu Vza(emnost, Društvih krnečkih fantov in deklet ter pa sr»dnjih in viso-kih Solah. Pokrajinski komite SKOJA )• vzdrzeval redno hi pogostno poveiavo s CK SKOJA In 3 CK par-tiH> Slovenije. V duhujačanja SKOJA so potakali mnogi sestanki In kontorance. Ena laklh je bila juli|a leta 1940 nad Zalogom Za s«stan«k komi-teja so se fe nasto možnosti pri našlh slmpati-retjih v l.jubljani. toda za šlroko vs«slov«nsko koriferenco v n)e( ni bHo prim«m«ga prostora. se posebno zato. ker so zandarji tn poiicaji n«pre-stano sprernl|ali komuntste in |im bill vedno za petami, konterenca pa bi morala potekati n«mo-leno. Zato j« btlo na sestanku pokrajtnskega komiteja SKOJA dogovor^ano. da konferanco organlziramo nad ZaloSkim hiibom, datač stran od komunikadj. Za doiočitev primamega pro-stora na iimbolj skritem kraju, za celodnevno prehrano desetih delegatov in za nemoten njih prihod na odrepno mesto so blll zadolzanl sko-jeva in komunisti iz toga področja in siccr Jože Boden, Milče Baciavitla, Franc Prijatolj in jaz. Kmalu sroo našli piimern prostor Ogtodala si ga je tudi Mira Svetina in potrdila na* predlog Tik ptedkonferenco smo prostor z vseh strani ogra-dili z vajami, ki smo jHi navozili iz precej odda-Ijene hoste, tako da na prostooi ns bi bilo vidnih sledov in da bi bili čimbol| skriti; tislili pa smo tudi na zafiiito pred morabitnim di *|em. Na dan konforance je bilo vs« narad Za f Virano smo poskrbeli tako, da smo od doma : inesli nekaj hlebcev kruha. kuptli nekaj salan.a tn prtnesli vodo za prtje Konterenca je bila neke n«d»l)e meeaca junlja. V jutranjih urah so začeli \z raznlh snwi prihajatl delegati \z Štajerske so se pripeljali z vlakom in ' izstopli na postajl Laze, tz dnjgih smerl pa v glavnem na postaji Zoog ali Poi(« Naii tovarijl mladinct so )ih od postaje spraml)ali p«i all pa jjh na kotosih prlp«l|ali do kraja, kjnr |« Wl za Zalo-5kim mostom pod tunelom predviden vzpon na hrib Tako so vsi d«l«gatt prtili na odr«)ano mesto vamo, br«z motanj In na zbu|ajo( suma. Konferenca ja začata z delom okrog 9. ure do-poldne Ne spominjam se imen vseh prisotnih, zaradi varnosti pa jlh nismo zaplsovall. Vem le, da je bilo delegatov čez 30 Iz raznih kra)»v Slo-vefiije. Zastopani so bili \z šlajerske. Gorenjske, Do-tenjske in Notranjske V imenu partije je Ul pri-sot«o s#daj že pokojni Tone TomSiC. \z Ljub-Ijane so pri$li mod dnjgkni Boris Kraigher, Mira Svetina, Viktor Stopar, iz na$«ga področja Jož« Bob«n. Mllče Baciavilla, Franc Pr)jat«l| in jaz tw zastopnik iz ŠiSke Konfvrenca )e potakala v miru in nemoleno ves dan. Končala se )• zvečsr m delagati so po isti poti vamo odsli v svof« kraje Najprej so delegati izvolili vodstvo za normalon polek seje, nakar je Tone Tomšič podal splošno poročilo o dogodklh v sv»tu s stalliča CK partije, o političnem polozaju v Jugoslavi|t In na osnovi teqa o trenutnih in bodočih nalogah partije in SKOJA Veliko stno govorili o bližajočl se nevarnosti agresije na Jugoslavijo s strani fa-šističnl) sil Nomči|e in ltali|e, o vs« moi!n«|i«m reakctonarnem obnaianju todanj« (ogoslovarv-ske vlad« in njenih t»}njah, da s» tudi Jugosla-vija priključi faSistični Nemčiji in Italiji Po razpra-1 vah in vpraSanjlh so d«l«gfttt poročall o stankj skojevskih organizacijah. od kod«f so blll. Raz-prava je poka^ala dobr« in pomanjkljtv« stranl, ki bi jih bNo treba odpraviti pri nadal|nj«m d«)u. Dolegati so doblli nove izkuSn)« za nadaljn)« delo Poudarjeno )• bilo. da )© SKOJ tudl do«l«J delal v duhu množičn«ga, vs«transkega anga-žiranja mladlne, da pa so Se obstajale po-rnanjkljivosli, predvsem v tem, da so s« pojav-l>f)le anarhtetlčne, izolirane grupadj« mladih tam, kjer skojevska organizadja ni Mla prtsolna. Posebno i« brto poudar^tno, da 9« mladl sko-jevci ori svojem delu ne smejo br ez potrebe izpo- 6 stavljatl sumnlč«nju poNof« v**ia Pa pov«dati, da je mladina bila željna hiirih akcij in se je pri letn v*čkrat po rwpotr»bn«fn izpostavl)a la očem polc#« In 2andar)«v. Le-tl so nepraetano vohl|aN okrog c«ntrov, k\mr s« )• zbtrala mlacKna Konterenca j« potskaia v znam«n)u anotnosti stallSč in pogledov m poNUčno stanj« v svatu In Se pos«bno v Jugoslavtji. Spr«(«t) so b*nkn programom CK parti-je, toda sprej«la jih je tudi skojavska organiza-cija in jih s parHjo družno lzva)ala prf vsakod-nevnem delu na torenu. Po konf«r«nd nad Za-logom se je delo z mladino tudi na našem po-droč)u Se moCn»)e razglbalo. Parti)ska organi-zacija je v letlh predvojn«ga r«voluck>narnsga dela vseskozi budno sprmnl)ala delo skojevcov. V tsm pogladu ni bilo nikdar nkakr*n«ga sckta- Sonjp Delo za prtdoblvanje m(««in«, za n)«oo osv«4-čan)e In vkl)uf«van)« v napr«dn« ravoluck)-narne tokove )e potakalo vaakodrt«vno povsod tam, kjer se je zadrževala. Bil je to trd boj z na-zadnjaiklml sHaml, i« poe«t>no s kledkalntail veljaki na čelu s prekanjeno duhovščino in žup-nij v Polju, ki je pod parolo Ijudem in mladini ne-varnega boljSevizma ter komunizma namera-vala speljati mladino na stranpota v vrste kato-liške akcije, ki ja med NOB orgamzirala belo gardo. Poleg straSonja o boljševiški nevamosti pa je duhovKlna mogla nudlti razn« ugodnost) Pre-nekaterega študenta je poslala v razne visok« Sole in podoboo; raznli obljub |« blto na prstok. Komunisttčna partlja pa nl obljublfala drugsga kot neprestanl bo) za delavske pravtce. In v*n-dar ob dobro zasrtovanem d«lu, kl sta ga načr-tovall KP in SKOJ. ob pomoCi vtdnti r«volucJo-narjev tovanSa Kardel|a, Ivana Mačka. Kidriča, Krakjh«r)B in dofcaj močnega parti|sk»ga koml-teja s Pokletom MaCkom, Adotiocn Jakhkxn, Jo-žetom Mazovcem. Jožatom Mo^Skričem In dru-gimi. uspeh pri delu z mladlno ni izostal. V mallh, skromnih prostorih druStev Svoboda, in Vzajomnost v Zalogu, Zadvoru, Zadobrovt In Slapah se je vsak dan zbirala miadlna, detovala v kultumo-prosvetnth krožkih, pa se pradvsem ideoioftko-poltiičoo vzgajala in šlrtla svo^a id«)e tako rekoč v vsako hlSo Mladlna je pod vodstvom partlje in SKOJA so-delovala prl mnogVi akdjah, tako pri brszposel-nih akdjah 1.1934 —1935, privolltvahi. 1937 — 1938, pri protidraginjskih akcijah, stavki I. 1936 — 1937; uddeževala s« )• raznti zboro-vanj. iztetov Svobode in Vzajemnosti na Jan-čah, v Besnici in drugod Pri katenkoli dejavno-sti, kijoje organttirala Partija. )e sodelovala tudi mladina, bHa je vedno v prvih vrstah ob d«mon-stradjah in protestlh, stala strumno ob stranl Partl^e in bila njeoa udarna moC. Kako bi slcer mogla biti v kritičnem času I. 1941 glavna udarna moč Partij« na tem tsrenu in kako bl sicer večina mladih Ijudi s tega območja odžla že v Istti 1941 — 1942 v partizane?! STANE BOBNAR Spomlnsko obelež]« ob želaznlikl progl pri Zalogu (ok. 200 m za mostom bmz Ljubl|anico) z naplsom: V gozdu nad tem krajem Je bila |unl|a 1940 pokujinska kon-ferenca SKOJ za Slovenljo. Nekaj let pred vojno sem delal v Saturnusu Septembra I. 1935 sem se iz Beograda vrnil v Ljubljano. Takoj sem zopet dobil zvezo, šel na sirtdikat kovinarjev, kjer sem imel mnogo znancev, in dobil delo orod-nega strugarja v Saturnusu. Poprijel pa sem tudi v sindikatu. Že prej sem bil v Strojnih tovarnah sindikalni blagajnik, taj-nik itd. Z mnogimi tovariši sem tedaj nave-zal skoraj neporušljive prijateljske vezi, skupa) smo hodili na izlete, na proslave, kurili kresove itd. Zato sem se sedaj mnogo lažje in hitreje vključil v sindikalno delo. A tudi delavci so bili dovzetni za gi-banje, saj je bil splošni in politični položaj v Jugoslaviji razgiban tako zaradi anarhi-stičnega stanja kot zaradi preganjanja za-vednih delavcev, kmetov in napredne inte- . ligence. številni sindikalnt delavci v Satur-nusu so bili aktivni, delo sindikalne podru-žnice je bilo razgibano. A obstajala so tudi druga gledanja na reševanje prerečih pro-blemov v tovarni in na splošni politični po-ložaj v Sloveniji in Jugoslaviji. Fašizem se je razraščal v Italiji, v Nemčiji in drugod, re-žimovci, policija, pohtikanti, karieristi, meščanski politiki in drugi so strahovali Ijudstvo in ga izkoriščali, predvsem pa se bojevali za umčenje komunistične partije. Zavedali so se, da je samo komunistična partija politična sila, ki je delovne množice vodila v boj za njihove življenjske pravice, za svobodo, za mir, proti fašizmu, proti vojni... Pridobivati je bilo treba zaupanje čim-večjega števila delavstva, saj je šlo za enotnost pri odločni podpori tistih stališč in gledanj na reševanje problemov, ki so bila pravzaprav njihova, Slo je za to, da bi bile njihove želje in zahteve uresničene v nji-hovo konst, šfo je za dvig borbenega duha, pa za večje plače, za menzo, za dopuste, slo je za boj delovnih množic proti reakcio-narnim oblastem, fažizmu in vojni, proti iz-koriščevalcem in izdajalcem vseh vrst. Ni šlo vse gladko. Pojavljala so se oma-hovanja, različna gledanja posameznikov itd. Vendar se je pri raznih akcijah vedno bolj utrjevala borbena enotnost delavstva — tako pri štrajkih, protidraginjskih de-monstracijah in manifestacijah kot na raz-nih proslavah, v kulturnih društvih itd. Tega pa so se oblasti najbolj bale. Včasih je prišla pohcija na sindikalni občni zbor, a so bili razkrinkani posamezniki, ki so se udi-njali režimu, pa se je potem pri delavcih še povečalo zaupanje v borbene sile, da so jih še bolj podpirali, s tem pa je naraščala tudi revolucionarna sila partije. Nekega dne, sredi I. 1936 je v tovami Saturnus pristopila k meni delavka Pepca Maček in mi rekla, da bi hotela govoriti z menoj. Pristal sem in če se dobro spomi-njam, sva se sestala nekje zunaj tovarne. Vprašala me je, če bi se hotel kaj več po-govoriti o položaju v tovani, o delu v sindi-kalni podružnici itd. Nekako tako se je za-čelo moje vključevanje v delo celice KP v Saturnusu. Tedaj smo bili v celici Pepca Maček, Angelca Dovč in jaz, kasneje so bili vključeni še Rudi Rojc, Mici Maček in še nekateri. Imeli smo pogostne sestanke v tovarni in zunaj nje. Dogovorili smo se za razne akcije, brusili stališča do politična si-tuacije, povezave z drugimi delavci, sode-lovanja na raznih demonstracijah in mani-festacijah, protestih itd. Povezovali smose tudi v širino in vse več je bilo stikov s Kar-deljem, Leskoškom, Tratarjem, Ganziti-jem, Tomšičem in mnogimi drugimi. Pove-zovali smo se z Jesenicami, Kranjem, Za-savskimi revirji, Celjem, Borovnico. Sredi te aktivnosti je prišel 7. november I. 1937. Po Mostah sem trosil letake v čast 20-letnice oktobrske revolucije, ki jih je iz-dala KPS. Že v temi so me zvečer policijski agentje \z zasede ob železnici obkolili in me aretirali. Zasliševanja so trajal več dni. Tudi mučili so me. Vendar me detektivi in politični komisarji Vrečar, Hacin, Jeranče niso pripravili do tega, da bi povedal, kdo mi je da! letake. Zmerjali so me s trmastim Ižancem, predvsem pa so bili ogorčeni nad .tem, da sem se zagovarjal po navodilih, kako se komunist vede na policiji, sodišču in v ječi — tak material so našli pri preiskavi v mojem stanovanju. Soočati me s kako pričo niso mogh, ker je niso imeli, sam je pa kljub grožnjam nisem izdal. - Pač pa so me večkrat čez dan odvedli v poli-cijske prostore, kjer so mimo mene hodili policaji in me ogledovali, da bi si me zapomnili in me na ulici hitro prepoznali, če bo za menoj izdana tira-lica ali naiog za aretacijo. Po kakih desetih dneh so me predali sodišču. kjer so me obsodili na deset mesecev strogega zapora. ki sem ga moral izdržati v samici. (Zaporov na Miklošičevi cesti ni več.) i Ko sem septembra I. 1938 prišel iz zapora, me gospodarji Saturnusa niso hoteli več sprejeti v tovarno. Da, da, taki takrat nismo spadali v to-varno, bili smo »preveč rdeči«, čeprav je bila naša največja »slabost" — revolucionarnost v akciji Zaposlitev sem našel v železami v štorah. Po nekaj mesecih pa sem se vrnil v Ljubljano in se zaposli! pri nekem obrtniku. Takoj sem se vklju-čil v delo partije v mestu, kmalu pa tudi v CK KPS Preobširno bi bilov kratkem sestavku naš-tevati vse ledanje delovanje. Oktobra I. 1940 sem prišel v popolno ilegalo. Tedaj sem delal samo za revolucijo, sodeloval pri organiziranju partijskih celic po tovamah, delavnicah, vaseh, ulicah. To je bil čas vzpona partije, naraSčanja njenega vpliva in moči v Ljubljani, okolici in Slo- Tone Ooliniek veniji. Neprestano me je ludi iskala policija, jaz pa serti se skrival, omikal. spal skoraj vedno drugje, pri simpatizerjih, znancih, pnjateljih. A nikdar me niso več -našli" Tudi v lem sta se odražali moč in zaupanje v organizatorje, v par-tijo. Zveze s Saturnusom pa tedaj niso bile nikoli prekinjene. Naših simpatizerjev in somišljeni-kov je bilo vedno več. Vse bolj se je krepila tudi povezava z delavstvom po tovarnah v Ljubljani, bližnji okolici in Slovenijj. MoCne partijske orga-nizacije in zveze z njimi smo imeli v papimici na Vevčah in okoliških vaseh, Dobrunjah, Zado-brovi, Zadvoru, Zalogu, Črni vasi, Viču, Sentvi-du, Dravljah, vTobačni tovarni, pn tramvaju, av-tomontaži, Unitasu. v pivovarni Union, Kemični tovarni, Tovarni kleja, v manjših delavnicah. v uradih, po uhcah, v vseh sindikalmh podruzni-cah in raznih sindikatih. Nataštala je naša moč, naraščal je naš vpliv, kar je kasneje tvorllo silno moč naroda v osvobodilni vojni. Tone Dolinšek (Odlomek iz spominov — po rofcopisu In z avtorjevim priatankom) Orodjarna NISMO JIH POZABIU Prvi sekretar moščanskega rajonskega komiteja KP »Proletariat Ljubljane je bil med obema svetovmma vojnama najbolj koncentriran v Mostah. Zato je partija posvetila mnogo pozornosti delavcem v podjetjih tega dela Ljubljane. Ko sem iskal stike s komunisti, saj jih je bilo v Zeleni jami, kjer so bile najstarejše tovarne, precej, nisem takoj našel poveza-ve, ker partijsko niso bili povezani. Tedaj sem naletel na Ivana Osenjaka. Ker sem bil precej mlajši od njega, mi ni bilo prijetno z njim razpravljati o delavskih problemih. Toda miren in resen mi je šel sam naproti. Hitro sva našla stik. Neštetokrat sem se sestal z njim in nikdar ni pokazal nestrp-nosti. Večkrat pa me je opozoril: »Ne tako neučakano, treba je upoštevati sestav de-lavcev naše tovarne — imenovali smo jo •limfabrika«. Ljudje so malo preplašeni, vedo za poboje in mučenja v Zagrebu, Beogradu, Sremski Mitrovici itd., plaši jih tudi velika brezposelnost, gospodarska kriza, grožnje odpusta z dela itd.« Ivan je bil v tovarni med delavci priljub-Ijen. S svojo skromnosijo, resnostjo in zagnanostjo pri delu je vplival nanje. Ne vem več točno, kdaj je bila ustanovljena partijska celica, vem le, da je bil že pred 1930. letom tam komunist Lojze Kusold, ki je organiziral partijsko delo v tovarni. Mi-slim, da je bilo I. 1937—1938 štiri do pet članov celice. V spominu so mi ostali priimki Jereb iz štepanje vasi — Zlatoust smo mu rekli, ker je imel mnogo zlatih zob, pa Jože Nakrst in Grčar. Ivan Osenjak je bil. čeprav član le celice, vključen v širše delo v takratnem rajonu Moste. V tovarne v /eleni jami so prihajali delavci iz oddalje-nejših krajev. Vozili so se s kolesi, nekateri pa so prihajali tudi ure daleč peš. Prek teh delavcev je bilo treba najti stike tudi s kmeti, ki so bili v glavnem revni, obuboža-ni. Ker jim kmetijstvo ni dajalo dovolj veli-kega kosa kruha, so morali sinovi in hčere /a zaslužkom. Ivan je bil neumoren pri po-vezovanju Ijudi v naša društva, v delav-sko-kmečko gibanje. Kadar sem bil na njegovem domu, in to ie bilo pogosto, sem bil Vedno prijazno Komlsl|a za umatnliko prllogo Nak 25. MAJ obvatfa avtorj« In bratc«, da «o v U) itcvllkl objav-l|«nl priapcvkl I« <*•< gradlva, kl so Ji gaza partij«kel»to*n)»|ubl»«j« poalall tudl drugl avtorjl. Zaradl prostorsk« sttsk« m koml«l|a opravtču)«, da nl mogla obJavM v**ga prav ob 60-l«tnlci 1. kongr»M KPJ, lz)avl)a pa, da bo to sforHa v na*l*dn|lh itevll-kah prllog« 25. MAJ. Lapa hvala za razum«van|«. KOMISUA PRI UREDNIŠKEM * OOBORU NSK sprejet. Ne samo Ivan, tudi njegova živ-Ijenjska spremljevalka Francka — oba sta me vedno sprejela kakor najbližjega so-rodnika. Nič ju ni motilo, da sem bil v zapo-ru, da me preganja policija, da sem bil izg-nan iz Zagreba. V Zeleni jami sta imela hi-šico z nekaj vrta, ki jima je pripomogla, da sta imela urejeno življenje, saj je bila plača v tovarni zelo nizka. Pri njem doma smo kovali načrte za naše partijske naloge, po-sebno takrat, kadar so bile razne akcije, npr. ob volitvah, demonstracijah, manife-stacijah, mezdnih gibanjih itd. Zavzemal se )e za odpravo nemogočih delovnih razmer v tovarni. Neznosen sm-rad, ki je zastrupljal vso okolico, saj so sve-že kosti ležale po vsem zemljišču tovarne, je ogrožal zdravje in življenje delavcev in njihovih družin, ki so imele svoja biva-lišča v neposredni bližini. Leseni piol okoli tovarne je bil v poletnih mesecih tako poln muh, da ni bilo mogoče položHi dlani nanj. Toda lasfniki niso imeli posluha za take in-vesticije, ki bi preprečevale nevzdržne de-lovne razmere in zasirupljanje okolice. Ko sem odšel iz Most (postal sem ilegalec), sem se od časa do časa še ogtašat pri njem. Prihajali pa so tudi drugi člani CK KPS, pa tudi člani CK KP Jugoslavije. Po-gosto so se pri njem sestajali člani okrož-nega komiteja partije in drugi. Pripravljali smo se za revolucijo. Ivan je bil eden soorganizatorjev vseh pomembnejših akcij na področju Most v letih 1940 in 1941. Zato ga je vodstvo CK KPS imenovalo za sekrelarja novousta-novljenega komiteja Komunistične partije za rajon Ljubljana-Moste. Velik razmah Osvobodilne fronte v Mostah in posebno v Zeleni jami je tuui njegovo delo. Bil je dolo-čen, da ostane na terenu in ne gre takoj v NOV, saj je poleg tega, da je bil dober akti-vist, bila njegova hiša, kot pred vojno, zato-čišče marsikateremu ilegalcu in prostor za sestanke in seje. Sele po vojni sem zvedel za njegovo pot v zapore, internacijo in v Prekomorsko bri-gado, iz katere se ni vrnil. Ivan Osenjak je bil revolucionar in dober človek.« Vodstvo CK KPS in OF Slovenlje sta se odločila, da za boljie organlziranje In delovan|« organlzaci| upora protl okupatorju mestno območje Ljubljane razdellta na rajone. Tako )e bll ie 15. maja 1941 ustanovl|en ra|onskl komlte Partlje L|ubl|ana-Moste, za njegovega sekretarja pa |e bll Imenovan Ivan Ose-n)ak. Vendar ne za dolgo. Že 17. )ull)a 1941 |e bil aretlran. Ovadil ga |e geata-povski agent Iz Tovarne kle)a. Po več-meaečnem zaporu )e bll obsojen na pet let kontinanclj«, kl )o)« pod stroglm po-licljsklm rcžimom presta]al v Sant Fer-dinandu v provlnci Pesccaro. Po kapl-tulacljl rtall)e )e v kra)u Gravino-Barl zbral več prostovol|cev in se z n|lml prlključll I. Prekomorski brlgadl. Udefe-žil se |e taiklh bojev z nemikim okupa-torjem na Korčuli. Potem ]e bll dodeljen 13. proletarskl udarnl brigadi, k|er je bll Ivan Osenjak Ivan Osenjakselerodil25. marca 1895 v Šentlovrencu na Dravskem polju v revni kmečki družini. Revš-čina ga je že po končani osnovni šoli phsilila na samostojno življenj-sko pot. Po številnih priložnostnih zaposlitvah je okoli 1.1920 končno dobil delo v Tovami kleja v Ljubljani, kjer je ostal do julija 1941 I. Trdno dslo in življenjske izkušnje z delo-dajalci so ga tudi v Tovarni kleja kmalu združile z naprednimi delav-ci, posebno komunisti. Vključil se/e v sindikalno delo in sodeloval pri številnih akcijah za zboljšanje izredno slabih delovnih razmer v tej tovarni. Leta 1935 /e postal član KP. Že I. 1937 se je znašel v zaporu in na seznamu »komunističnih prevratni-kov«. V tovami je bil soustanovitelj (obnovljene) partijske celice in njen sekretar od I. 1938 do svoje druge aretacije julija I. 1941, kojekotpar-tijski delavec deloval na širšem mpščanskem območju in pripravah na oboroženo vstajo proti okupator-fu. Njegove osebnosti in predvoj-nega političnega delovanja se spominja Viktor Stopar, tedanji član CK KPS in sekretar CK SKOJ za Slovenijo. političnl komisar 3. čete 4. bataljona. V hudem bo|u z Nemcl In ustasl |« padel I. 1944 v okolici Knina. F.T. NA$A SKUPNOST - 25. MA| Ome(ni9ia priloga. Ureja kombija pri ured-niikem odboru Nsk, lanfo odgovarja Mar-jan Moftrit.