49
Je pomembno!
It certainly is important! 
Leta 1994 sem v uvodniku ene izmed {tevilk Acrocephalusa nekoliko poto`il 
glede organiziranosti zbiranja podatkov pri nas. Predvsem me je motilo, da ne 
spremljamo letne dinamike pti~jih populacij. Danes, po ve~ kot desetih letih, je 
napredek opazen. IWC, {tetje bele {torklje, ~igre, kosca, ~e omenim le nekatera 
odmevnej{a. ^e sem prav razumel sini~ke in {~inkavce, ki prihajajo na mojo 
okensko polico, se {u{lja tudi o {ir{e zastavljenem »monitoringu« pogostih ptic. 
Iz njihovih kljunov v bo`ja u{esa, kakor se re~e, kadar pri~akujemo nekaj res 
dobrega. Ali imamo v Sloveniji en ali dva para zlatovrank, pet ali deset parov 
~rno~elih srakoperjev, je z vidika varovanja vrst sicer pomembno, o stanju 
narave kot vrednote, od katere smo odvisni tudi ljudje,  pa nam podatki ne 
povedo prav ni~. O tem izvemo, ~e spremljamo populacije tistih ptic, ki `ivijo 
povsod.
In potem je tu {e bistveni del vztrajnih, ve~letnih {tetij ptic – razlaga dobljenih 
podatkov. Na tej to~ki smo {e vedno tam, kjer smo bili leta 1994. ^e `elimo 
populacijske trende pravilno razjasniti, moramo vedeti, kaj jih oblikuje. 
Ali je ptic manj, ker ne najdejo gnezdi{~, ker nimajo hrane, imajo te`ave v 
prezimovali{~ih, zmanj{ano plodnost, so se zapletle v konflikt z drugo vrsto...? 
Golo pre{tevanje pojo~ih samcev ima dokumentacijsko vrednost, razloge za 
spremembe moramo iskati z druga~nimi raziskavami.
S precej{njo mero nerazumevanja gledam na orja{ke »naravovarstvene« 
projekte, ki zbiranje biolo{kih podatkov (razen velikosti populacij) povsem 
marginalizirajo. ^e grem {e korak dlje, imam v~asih ob~utek, da nekatere celo 
kriminalizirajo. In to ob tem, da so podatki o prehrani, za~etku gnezdenja, 
velikosti legla, dele`u uspe{nih gnezd, vzrokih propada gnezd ipd. edini, na 
katerih lahko temeljijo razlage populacijskih sprememb ptic in posledi~no 
morebitni ukrepi. O teh podatkih sicer izvemo tudi iz tujih priro~nikov, a prav 
nih~e nam ne zagotavlja, da je pri nas enako. V resnici se pogosto izka`e, da 
ni – pa~ posledica pojava, ki ga imenujemo biodiverziteta. Kako lahko potem 
dolo~imo datum koscu prijazne ko{nje, ~e ne vemo, kdaj pri nas kosec za~ne 
in kon~a z gnezdenjem? Kako lahko ocenimo mo`nosti pre`ivetja ~rno~elih 
srakoperjev, ~e ne vemo, ali se na na{e gnezdi{~e vsako leto vra~ajo iste ali 
druge ptice, in tudi tega ne, kak{na je njihova starostna struktura? Kako 
bomo morda neko~ pojasnjevali spremembe v populaciji ~rnoglavk, ~e ne 
bomo vedeli, kak{ne gnezditvene uspehe so imele v nekaj preteklih sezonah? 
Zbiranje biolo{kih podatkov vseh vrst je pomembno, pa ~e si {e tako zagrizen 
naravovarstvenik. Itak!
Davorin Tome 
Acrocephalus 28 (133): 49, 2007