Tr¡kraljevsko koledovanje Interaktivna predstava Otvoritvena nočna tekma od hiše do hiše Volčje noči pod v veleslalomu v Lučah starodavnimi zidovi ŠTEVILKA LETO XLVII, 16. JANUAR 2015 CENA 1.60 EUR STRAN 12 STRAN 14 STRAN 20 Čestitke, Oglasi E^RELAX ŠOLA VOŽNJE 2 Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015 I Iz vsebine: Tema tedna: Nov pravilnik za energetske izkaznice odpravlja nepoštene nedoslednosti................4 Tretja stran Izravnava sredstev dohodnine: Porušen sistem bi predstavljal katastrofo za občine Zgornje Savinjske doline.................6 Predavanje: Luče skozi čas pod lupo Metoda Rosca........8 KGZ Celje, izpostava Mozirje: Pri oddaji pavšalnih obračunov naj kmetje ne čakajo do zadnjega..................9 Finančne novosti: E-računi in manj sredstev za javna dela......10 Zborovsko petje na Ljubnem: Preko tristo glasov pričaralo nepozabno praznično vzdušje....................... 11 Bohačev toplar Nazarje: Ob čaju, cimetu in klinčkih za popestritev še Sončnice..............................14 Golte: Božični koncert Osnovne šole Mozirje.........15 Rokometni klub Nazarje: Zmagovito v novo leto.......................................20 Energetska izkaznica - še ena negativno sprejeta evropska direktiva Evropska direktiva iz leta 2002 zahteva uvedbo energetskih izkaznic stavb v vseh državah članicah EU do leta 2009, prenovljena direktiva iz leta 2010 pa zahteva večjo razširjenost energetske izkaznice stavbe v javnem sektorju in navedbo razreda energijske učinkovitosti pri trženju stavb. Velik poudarek je tudi na zagotavljanju kakovosti energetskega certificiranja stavb. Energetsko izkaznico je v Sloveniji uvedel energetski zakon, ki je bil sprejet leta 2006, dopolnjen pa leta 2012. Navedeni zakon energetsko izkaznico opredeljuje kot javno listino s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetsko izkaznico lahko izdajajo pooblaščene pravne osebe, ki jim pooblastilo podeli pristojni minister po izvedenem javnem natečaju. Od prvega januarja dalje morajo tisti, ki oglašujejo prodajo nepremičnine ali njeno oddajo v najem, imeti zanjo pridobljeno energetsko izkaznico ter jo priložiti k oglasu. V začetku leta je tako iz oglasnikov izginila približno četrtina od povprečno 30 tisoč nepremičninskih oglasov. Poleg specializiranih medijev so nezadovoljni z dodatno obvezo tudi posamezni lastniki stavb in stanovanj, ki v energetski izkaznici ne vidijo nobene koristi, zgolj strošek in oviro. Nezadovoljni so tudi nepremičninski posredniki, ki se bojijo, da bo uvedba energetske izkaznice zavrla nepremičninski trg, nezadovoljni pa so tudi veliki lastniki stavb, upravniki ali združenja, saj jim energetska izkaznica nalaga dodatne obveznosti ter jim jemlje nekaj njihove moči. Na drugi strani bi morali uvedbo energetske izkaznice pozdraviti kupci in najemniki nepremičnin. Podatki na izkaznici jim namreč povedo, v kakšnem energetskem stanju je stavba, ki jo kupujejo ali najemajo, kakšna je torej raba energije in katere so predvidene izboljšave za boljšo energijsko učinkovitost konkretne nepremičnine. Na ta način energetska izkaznica ščiti kupca, da ne bi kupoval nepremičnine brez ustreznih informacij o njenem energetskem stanju, s primerjavo različnih nepremičnin in podatkov iz njihovih energetskih izkaznic pa lahko ugotovi, katera porabi več energije in katera bo v prihodnosti potrebovala večje posege za energijsko prenovo, na primer nova okna, fasado, kurilno napravo ... Sodeč po poročanju medijev je energetska izkaznica še ena evropska direktiva, ki smo jo v Sloveniji sprejeli precej negativno, čeprav je v principu koristna. Verjetno k takemu odzivu veliko prispeva njena cena, ki je precej višja kot, denimo, v Veliki Britaniji, kjer je sicer standard bistveno boljši. Le kdo bo imel od tega največ koristi? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 3, 16. januar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 3 Tema tedna ENERGETSKE IZKAZNICE OBVEZNE ZA VSE, KI PRODAJAJO ALI DOLGOROČNO ODDAJAJO HIŠE ALI STANOVANJA, TER NOVOGRADITELJE Nov pravilnik odpravlja nepoštene nedoslednosti Priporočila, ki jih vsebuje energetska izkaznica, so spodbuda za izvedbo najpomembnejših ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb. Od 1. januarja dalje morajo lastniki, ki prodajajo hiše ali stanovanja oziroma jih oddajajo v najem za več kot leto dni, pridobiti energetske izkaznice. Zagotoviti si jih morajo najkasneje do 24. februarja, od tega datuma dalje so jih namreč pri prodaji ali dolgoročnem najemu obvezani predložiti. Globo v višini 250 evrov lahko že sedaj pričakujejo vsi tisti, ki bodo preko oglasa oddajali ali prodajali nepremičnino brez navedbe energetskega kazalnika, s 24. februarjem pa še dodatno globo v višini 300 evrov tudi tisti, ki pri prodaji ali oddaji izkaznic ne bodo predložili. KAJ JE ENERGETSKA IZKAZNICA IN KAKŠEN JE NJEN NAMEN? Energetska izkaznica je listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje njene energetske učinkovitosti. Priporočila so pravzaprav bistven namen izkaznice, saj lastnika ali kupca seznanijo z ukrepi, kako izboljšati izkoristek dovedene energije in s tem z možnostjo znižanja stroškov. Kupec oziro- ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE ma najemojemalec ima tako na voljo neodvisno strokovno oceno o energetski učinkovitosti stavbe, s tem pa se lažje odloči za nakup ali najem. Po uveljavitvi podrobnejšega pregleda nad energetsko učinkovitostjo stavb v Sloveniji bo država lažje uvajala ukrepe za boljši izkoristek energije v prihodnosti. NEDOSLEDNOSTI POPRAVLJENE Z NOVIM PRAVILNIKOM Konec decembra so na ministrstvu za infrastrukturo v uradnem listu objavili pravilnik o me- todologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic, ki razrešuje prejšnje nedoslednosti ob vpeljavi energetskih izkaznic. Le-te je tako mogoče izdelati tudi za posamezna etažna stanovanja in ne več le za celoten blok, če je v njem ogrevalni sistem za stanovalce skupen, kot je energetski zakon predvidel pred nastankom omenjenega pravilnika. To za lastnike etažnih stanovanj pomeni nižji strošek za izkaznico, saj naj bi izdelovalec imel manj dela z njeno izdelavo. S tem bo zagotovo preprečenih veliko sporov, do katerih bi prišlo, ko bi bili posamezni lastniki pred prodajo svojega stanovanja primorani brez denarne- ga vložka drugih lastnikov stanovanj v isti več-stanovanjski stavbi zagotoviti izkaznico za celotno stavbo. IZKAZNICE ZA CELOTNO STAVBO LE TAM, KJER ETAŽNA LASTNINA NI UREJENA Izkaznico za celotno stavbo bodo primorani naročiti lastniki stanovanj v tistih stavbah, kjer etažna lastnina ni urejena in zato posamezno stanovanje v prostorskih evidencah nima svoje identifikacijske številke. Je pa v teh primerih v pravilniku predvideno plačilo izkaznice z denarjem iz rezervnega sklada, vendar le ob soglasju najmanj polovice lastnikov stavbe. Borut Zager, vodja upravljanja pri podjetju Habit, d.o.o: »Čas uvajanja energetskih izkaznic seveda pomeni, da se na podjetje Habit, kot upravnika večstanovanjskih stavb, obračajo tudi etažni lastniki posameznih enot, ki svoje nepremičnine ali oddajajo v najem ali jih prodajajo. Zanima jih predvsem, ali si morajo pridobiti energetsko izkaznico za stanovanje, kakšna je cena za izdelavo le-te, v kolikšnem času jo je mogoče pridobiti ... Sicer pa negativnih trendov zaradi potrebe po izdelavi energetske izkaznice za sedaj nismo zaznali. Podjetje Habit bo kot upravnik večstanovanjskih stavb na zborih etažnih lastnikov predlagalo, da bi se izkaznice izdelale za celotno stavbo. Tako kasneje odpade izdelava le-teh za posamezno enoto, saj energetska izkaznica celotne stavbe nadomesti izkaznico za posamezno enoto. Strošek izdelave izkaznice bo tako možno poravnati iz rezervnega sklada, saj gre v tem primeru za posel rednega upravljanja, za katerega se odločajo etažni lastniki z večinskim soglasjem, torej več kot 50 odstotki po solastniških deležih. Ker Habit posluje tudi kot družba za posredovanje v prometu z nepremičninami, smo iz svojih oglasov in portala umaknili oglase vseh nepremičnin, ki do 1. januarja 2015 niso imeli pridobljenih energetskih izkaznic.« 4 Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015 I Lastniki, ki nepremičnin ne prodajajo ali oddajajo, izkaznice ne potrebujejo, sicer pa zakon od 1. januarja dalje predvideva izkaznico za vse nove stavbe. Prav tako energetske izkaznice ne potrebujejo lastniki, ki so hišo ali stanovanje že oddali. Infrastrukturo ministrstvo ocenjuje, da bi moralo energetsko izkaznico dobiti kar tri do štiri tisoč etažnih stanovanj. K temu je potrebno prišteti še nekaj preko 20 tisoč nepremičnin, ki so se oglaševale pred novim letom in za katere lastniki še niso naročali izkaznic. praševanja, vendar najvišje cene določa uredba o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice. Slednja določa, da lahko izkaznica za več-stanovanjske stavbe stane največ 99 centov za kvadratni meter uporabne površine, lastniki do 220 kvadratnih metrov velikih eno- in dvostano-vanjskih hiš bodo za izkaznico plačali največ 170 evrov, lastniki hiš nad to velikostjo pa največ 89 centov za kvadratni meter površine. POPOLNEJŠA DOKUMENTACIJA, NIŽJA CENA Vse omenjene cene so brez DDV, ki za izka-zničarske storitve znaša 22 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo na precej skritih stroškov izdelave. Ti se nanašajo na dodatno delo zaradi nepopolne dokumentacije stanovanja, saj lastniki pogosto nimajo zbranih vseh potrebnih podatkov za izdelavo izkaznice, in na potne stroške, ki jih izkazničar lahko zaračuna ob morebitnem ogledu nepremičnine. Zato je pred izdela- Tema tedna, Iz občin vo izkaznice priporočljivo pridobiti več ponudb, pri tem je pomemben tudi (čim bližji) sedež podjetja, ki bo izdelalo izkaznico. Velja, da popolnejša, kot je dokumentacija, nižja bi morala biti cena izkaznice. NEPREMIČNINSKI TRG ZAČASNO OHROMLJEN Uvedba glob in zakonske zahteve so po 1. januarju spodbudile vse tiste, ki do takrat še niso razmišljali o nujnosti izkaznic, da so te vendarle naročili. Mnogi izdelovalci izkaznic so posledično zasuti z delom in naročil začasno ne sprejemajo več. Ker je veliko lastnikov, ki svojo nepremičnino prodajajo ali oddajajo, tako primora-nih čakati na izkaznico, številne nepremičninske agencije iz svojih portalov umikajo večino javnih objav oglasov z nepremičninami. S tem je prišlo do še dodatnega zavrtja že tako zelo umirjenega nepremičninskega trga. Tatiana Golob CENE ZA SEDAJ OMEJENE Z UREDBO Lastniki, ki želijo naročiti izkaznico, lahko seznam licenciranih strokovnjakov poiščejo na spletni strani www.energetika-portal.si pod naslovom register podeljenih licenc neodvisnim strokovnjakom za izdelavo energetskih izkaznic. Infrastrukturno ministrstvo na zgoraj navedenem informacijskem portalu razlaga, da ceno energetske izkaznice določa trg ponudbe in pov- Naša anketa Kdo bo imel koristi od energetskih izkaznic? Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Podatki na njej povedo, v kakšnem energetskem stanju je stavba, ki jo kupuje ali najema stranka, in katere so predvidene izboljšave za boljšo energijsko učinkovitost. Obvezna je pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več. Listina je namenjena kupcem in bodočim najemnikom stavb, da bi ti lahko pri svojih odločitvah upoštevali tudi energetske lastnosti stavbe. Kaj o tem menijo naši sogovorniki? Alojz Lipnik, Solčava Podatek, kakšna je stavba, je tako za kupca kot najemnika zelo dobrodošel. Treba je malo razmisliti, kakšne so pozitivne in negativne strani uvajanja omenjenih listih. Vsekakor je to pozitivno za strokovnjake, ki bodo pripravljali izkaznice, saj bodo s tem služili, prav tako bo od tega imela korist država. Kolikšen bo dejanski energetski učinek, verjetno ne ve nihče. Dvomim namreč, da bodo pri izgradnji energetsko učinkovite stavbe upoštevani vsi stroški, ki nastanejo s proizvodnjo in nabavo tovrstnih materialov. Pri tem bi se morali bolj nagibati k izkoristku materialov iz lokalnega okolja, pri nas je to les, ki ga še vedno ne izkoristimo dovolj, in tega vgrajevati v nove objekte. Zato dvomim, da so strokovnjaki pristopili k celoviti obravnavi energetske učinkovitosti stavbe. Se pa do sedaj nisem poglabljal v zakon in podrobnosti ne poznam. David Špeh, Rečica ob Savinji Zakon je teoretično dobro zastavljen, ampak je problem, da mora podatke o objektu podati lastnik in na osnovi njih se naredi energetska izkaznica. Pri starih objektih verjetno ne bo nihče šel vrtat fasade, da bo ugotovil, kakšni materiali so v njej in kakšne debeline je. Ne verjamem, da kdo ve, kakšna je propustnost oken, ki so stara trideset let. Pri novih objektih pa obstaja PID - »projekt izvedenih del« in če je stavba zgrajena v skladu s to listino, se lahko pri-V_ pravi energetska izkaznica, iz katere so razvidni vsi kazalniki o energetski učinkovitosti stavbe. Bolj kot energetska izkaznica stavbe ali dela stavbe je pokazatelj energetske učinkovitosti povprečna poraba toplotne energije, ki jo pokažejo delilniki. Irena Papež Krajnc, Nazarje Menim, da so te izkaznice za stare stavbe povsem nepotrebne. Pri novogradnjah je ob nadzoru gradnje in iz gradbene dokumentacije že itak razvidno, ali je stavba energetsko ustrezna. Kupcu ali najemniku starejših nepremičnin je ob najemu znano, kdaj in kako so se stavbe gradile. Energetske izkaznice so samo papir zaradi pa-pirologije, ki se je v naši državi razbohotila do neverjetnih razsežnosti. Te izkaznice so samo voda na mlin raznim energetskim svetovalcem, ki jih bodo mastno zaračunavali in špekulirali na trgu. Namesto takih in podobno nesmotrnih ukrepov bi bilo bolje spodbujati lastnike nepremičnin, da bi lažje sanirali stare stavbe. Na primer z ugodnimi krediti ali z materialom brez DDV. Rok Suhodolnik, Krnica Te izkaznice so dobrodošle samo tistim, ki jih bodo izdelovali, in državi, ki bo od njih pobrala DDV. Zakon pri nas itak vse zakomplicira. Sicer pa dvomim, da lahko nek strokovnjak dobro opravi energetski pregled stavbe, če ne pozna njenih tehničnih lastnosti. Pri starih stavbah je nemogoče ugotoviti, kakšen je material v fasadi, če jo samo pogledaš. Tudi kvaliteto vgradnje oken je na pogled težko določiti. Energetske izkaznice pa ne bodo pripomogle k varovanju narave. Nataša Rosc, Mozirje Imamo svojo hišo in je nimamo namen prodajati niti dajati v najem, zato energetske izkaznice sami ne bomo potrebovali. Če bo zaradi uvedbe te izkaznice lažje in dobiti sobo ali stanovanje za študente v Ljubljani, bom zelo vesela. Bojim se, da bo to samo nek predpis, ki nam v življenju ne bo v veliko pomoč. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 5 Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015 I Iz občin BODO OBČINE OB DENAR IZ IZRAVNAVE SREDSTEV DOHODNINE? Porušen sistem bi predstavljal katastrofo za občine Zgornje Savinjske doline Občine od države prejemajo tedenska nakazila dohodnine za pokrivanje tako imenovane primerne porabe. Prvo letošnje nakazilo, ki so ga občine prejele v sredo, 7. januarja, pa jih je šokiralo, saj so kljub temu, da pogajanja z vlado še potekajo, prejele mnogo manj denarja, kot naj bi jim ga pripadalo. Po zakonu je predvidena povprečnina za letos za približno dva odstotka nižja kot lani, nakazani zneski pa so bili znatno nižji. POJASNILO MINISTRSTVA Občine so potem, ko so dobile znižano nakazilo, prejele še kratko pojasnilo ministrstva za finance, ki ga je podpisal državni sekretar Bojan Pogačar: »Ministrslvo za finance je za akontativ-ne zneske dohodnine za januar in februar 2015 izračunalo na osnovi povprečnine, določene v zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2014 in 2015 v višini 525 evrov, pri čemer pa je akon-tativno lahko izplačalo občinam le zneske, ki jih dopušča razpoložljiva dohodnina, ki pripada občinam. Za izplačilo celotnih zneskov bi morali zagotoviti izravnavo iz državnega proračuna, ki pa v letu 2015 ni predvidena, sam proračun pa je trenutno v postopku priprave rebalansa. Akontacija za januar je bila tako izplačana v višini razpoložljivih sredstev. To ne prejudicira končnega rezultata pogajanj, ki so še v teku.« NAŠE OBČINE OB ZNATNE ZNESKE? Denar, zbran v državi od dohodnine, se je do- slej ne glede na to, koliko dohodnine je bilo pobrane od občanov posamezne občine, prenaka-zoval solidarnostno po posebnem izračunu na vse občine, kar je predstavljalo dohodke v proračun za delovanje občine in opravljanje njenih obveznih nalog. V primeru, da bi ostalo financiranje na ravni letošnje prve akontacije, bi bile zgornjesavinj-ske občine ob znatne zneske. Na letni ravni bi to pomenilo za občino Gornji Grad okoli 350.000 evrov, za Ljubno 392.000, Luče 480.000, Mozirje 235.000, Nazarje 213.000, Rečico ob Savinji 160.000 in Solčavo 202.000 evrov. Znesek v manjših občinah predstavlja tudi do 28 odstotkov vseh prihodkov občine. Marija Lebar OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Sprejeli proračun in se seznanili s projektom krepitve medgeneracijske pomoči Na tretji redni seji so se člani občinskega sveta Rečica ob Savinji sestali 23. decembra. Na predhodno pobudo svetnikov jim je občinska uprava tokrat pripravila obširno predstavitev projekta Medgen borza, po kateri se je razvila živahna razprava. Prav tako so svetniki razpravljali o proračunu za letos in ga ob zaključku potrdili. KAJ BO MEGEN BORZA V RESNICI POMENILA ZA OBČINO? Direktorica občinske uprave Majda Potočnik je s pomočjo tabel in video projekcije prisotne seznanila z glavnimi značilnostmi, roki izvedbe in viri financiranja projekta Krepitev medge-neracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti z akronimom Medgen borza. Tega občina izvaja skupaj z drugimi deležniki iz Slovenije in Hrvaške. Kot je povedala Potočnikova, pristojni organi zamujajo s podpisom pogodbe in pripravo aplikacije za vnos zahtevkov, ki bodo podlaga za financiranje projekta. Rok za trajanje projekta se je podaljšal do letošnjega junija, kar ne spremeni višine sredstev sofinanciranja. Občina Rečica je med drugim za izvajanje že začela z investicijo obnove objekta, ki je namenjen medgeneracij-skemu druženju, sledi še nakup opreme in nato izvajanje vsebin. Svetniki so imeli kar nekaj pomislekov in so izrazili skrb, da bo to za občino precejšnje breme. Po njihovem omenjene vsebine za naprej niso dovolj jasno opredeljene. Nekatere od njih bi morda lahko izvajala tudi že obstoječa društva. Vera Slokan je menila, da so sicer znana dejstva za nazaj, ne pa tudi, kako bo s projektom, ki predvideva preko 100 aktivnosti, vnaprej. NA PRORAČUN VLOŽEN AMANDMA Svetniki so vprašali, ali je mogoče prenovljeni objekt nekdanje »hranilnice« uporabiti še za kakšne druge namene. Župan je ob tem omenil, da bo letos treba zagotoviti prostore za pošto, v naslednjem obdobju še za knjižnico, ki je sedaj v šoli. Tudi pri razpravi ob sprejemanju proračuna se je marsikaj vrtelo okrog financiranja omenjenega projekta. Na predlog proračuna, ki je bil v javni obravnavi, je bil podan pisni amandma, ki se je v obeh točkah tikal financiranja projek- ta Medgen borza. Župan Vinko Jeraj je na omenjeni amandma po predpisih podal svoj amandma. Svetnikom je predstavil točen izračun glede kadrovskega načrta in finančnih določb v zvezi z Medgen borzo. Po pojasnilih se je tudi predlagateljica strinjala z županovim amandmajem. Ker je bilo izraženih še nekaj pripomb, je Jeraj pojasnil, da v drugi obravnavi teh ni več mogoče vključiti v proračun. To bo mogoče v rebalansu, ki ga pričakuje kmalu, saj še ni znano, koliko sredstev bo za leto 2015 občinam namenila država. Svetniki so nato sprejeli sklep, da potrjujejo odlok o proračunu občine. Marija Lebar Občina Rečica ob Savinji je že začela z investicijo obnove objekta, ki je namenjen medgeneracijskemu druženju, sledi še nakup opreme in nato izvajanje vsebin. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 1, 2. januar 2015 I Gospodarstvo, Politika POSVET GOSPODARSTVENIKOV Z VELEPOSLANIKI NA BRDU PRI KRANJU Pozitivna klima daje upanje na dobro sodelovanje V preteklem tednu se je na Brdu pri Kranju odvijal tridnevni posvet slovenske diplomacije. V sredo, 7. januarja, so udeleženci obravnavali temo gospodarske diplomacije. Veleposlaniki so prisluhnili gospodarstvenikom, med njimi predstavnikom gazel, najhitreje rastočih slovenskih podjetij, in njihovim predlogom. Na srečanje je bil povabljen tudi direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek, ki je strnil svoje vtise: »Sodeloval sem v delu, kjer so se veleposlaniki pogovarjali z gospodarstveniki. Izkazano je bilo veliko medsebojno razumevanje in volja po sodelovanju, kar je zelo pozitivno. To pa še ni dovolj za konkretni napredek, za katerega bo treba med gospodarstvom in diplomacijo navezati prave stike.« BOLJŠE SODELOVANJE JE NUJNO Dodal je, da diplomati gospodarstvu ne morejo iskati poslov, lahko pa pomagajo pri poveza- vah z gospodarstvi v državah, kjer ga zastopajo, s hitrejšim urejanjem dokumentov, ki jih gospodarstvo potrebuje pri izvoznih ali uvoznih poslih, urejanju viz, kjer so potrebne, in podobnem. Predvsem bo gospodarstvu najbolj pomagalo hitrejše ukrepanje s strani diplomacije, kajti čas je v gospodarstvu velikega pomena. Dogovorili so se o boljšem sodelovanju, kar zajema možnost, da predstavnik podjetja lahko pokliče veleposlanika v določeni državi in se z njim posvetuje glede težav, vprašanj in podobno. »Srečanje je bilo pomembno tudi zato, ker je bilo čutiti, da so se diplomati začeli zavedati, da je boljše sodelovanje z gospodarstvom nujno, saj lahko le dobro gospodarstvo popelje Slovenijo v večje blagostanje.« DIPLOMACIJA S HITRO ODZIVNOSTJO POMAGA GOSPODARSTVU IN SEBI »Rešitve, ki smo jih slišali na posvetu, same od sebe ne bodo koristile,« je povedal Strašek. Najboljši rezultat tega posveta bo, če bo diplomacija svojo nalogo izpolnila s hitro odzivnostjo takrat, ko jo bodo gospodarstveniki potrebovali. »Žal so izkušnje z državno birokracijo pri nas slabe, saj vse predolgo traja, veleposlaništva pa so nam bila še bolj oddaljena in nedosegljiva, kar po tem posvetu naj ne bi bilo več tako. Menim, da bi se vsak uradnik in predstavnik države moral zavedati, da, ko pomaga gospodarstvu, pomaga tudi sebi. Srečanje je dalo zadovoljive dogovore, klima je bila pozitivna in menim, da je to dober začetek.« Slovenija ima po svetu 56 diplomatsko-kon-zularnih predstavništev, na katerih deluje 22 ekonomskih svetovalcev. Posveta se je udeležilo 48 vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov. Štefka Sem NA POSVETU V DRŽAVNEM SVETU TUDI RAZPRAVA O LUČKI OBVOZNICI Z izvedbo projekta bi v Lučah istočasno rešili dva problema V javni obravnavi je strategija razvoja prometa Slovenije. V torek, 6. januarja, je v državnem svetu potekal posvet na to temo pod naslovom Ključna vprašanja razvoja cestne in železniške infrastrukture v Sloveniji, ki se ga je udeležil minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič z ekipo. Na dogodku so bili prisotni tudi nekateri udeleženci iz Zgornje Savinjske doline, med drugimi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik in župan občine Luče Ciril Rosc. Slednji je v razpravi izpostavil vsebino uredbe o poplavni varnosti in izvedbi lučke obvoznice. PROJEKT BI REŠIL PROMETNI IN POPLAVNI PROBLEM »V seznamu dosedanjih sprejetih uredb o državnem lokacijskem in prostorskem načrtu za prostorske ureditve državnega pomena najdemo tudi Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče. Gre za našo obvoznico v Lučah, ki jo je država po 50 letih bolj ali manj aktivnih izdelav študij leta 2010 dokončno prepoznala kot potreben nujen projekt in ga tako s sprejetjem DPN tudi dokončno umestila v prostor. Gre za projekt z najdaljšo brado v celi naši regiji. Z izvedbo tega projekta bi v Lučah istočasno rešili dva problema, prometnega in poplavnega,« je dejal Rosc. Župan občine Luče Ciril Rosc: »Konkretno me moti dejstvo, da niso upoštevani cestni projekti v povezavi s poplavno varnostjo, ki se tičejo več ministrstev.« (Foto: ML) OBČANI DALI PODPORO IN ZAHTEVO ZA OBVOZNICO Predstavil je izgradnjo poplavne zaščite v spodnjem delu kraja, ki se navezuje na cesto in je bila izvedena pretežno z evropskim denarjem. Pojasnil je, da na izvedbo čaka še cestni del obvoznice, ki bi s svojim nasipom istočasno do- končno ščitil Luče pred hudourniško Savinjo v zgornjem delu naselja. »Dokler ne bo zgrajena tudi obvoznica, Luče ne bodo varne pred poplavami. Do sedaj vložena trud in denar tako do takrat nimata pravega pomena. Za obvoznico je bila predlani že narejena PGD dokumentacija, občina je odkupila tudi že precej potrebnih zemljišč. Občani pa smo lansko leto na referendumu s plebiscitarno večino preko 92 odstotkov dali podporo in posredno tudi zahtevo čimprejšnji izvedbi tega projekta,« je povedal lučki župan. PROBLEMATIČNA STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA Izrazil je bojazen, da je strategija razvoja prometa, ki se je pripravljala 15 let, premalo ambiciozna. »Žal večinoma ne upošteva drugih kriterijev, kot le povprečni promet, kar je lahko zavajajoče in diskriminatorno predvsem do periferije in bo botrovalo še večjim razlikam v razvitosti Slovenije. Konkretno me moti dejstvo, da niso upoštevani cestni projekti v povezavi s poplavno varnostjo, ki se tičejo več ministrstev. Bojim se, da ne samo v našem konkretnem primeru, že prej omenjene lučke obvoznice, ni dovolj upoštevana prometna varnost in tudi ne regionalni razvoj.« Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Ljudje in dogodki, Iz občin PREDAVANJE V KULTURNI DVORANI LUCE Luče skozi čas pod lupo Metoda Rosca Metod Rosc kot raziskovalec rodoslovja brska po arhivih in odkriva zanimivosti iz preteklosti že deset let. V nedeljo, 28. decembra, je v kulturni dvorani v Lučah po petih letih pripravil novo predavanje o zgodovini kraja. POSELITEV, PRVA OMEMBA LUČ, KAJŽARJI Predavanje se je začelo z omembo najdbe Srečka Brodarja v Potočki zijalki, kjer je bival ledeni človek v stari kameni dobi. Iz 1.200 let pred Kristusom je bila najdena igla in dve rimski zaponki. Sicer pa so veliko kasneje prvi, v zapisih omenjeni naseljenci teh krajev kot svobodni kmetje pripadali gornjegrajski gospošči-ni, ki je takrat sodila med velika zemljiška gospostva. Na njihovem posestvu je delovalo trinajst uradov: Tirosek, Posavinje, Zadretje, Ljubenska gora, Luče, Solčava, Braslovče, Volog, Lemberg, Šentilj, Poreber, Kojca in Arteca. Tamkajšnji benediktinski samostan je bil ena najpomembnejših cerkvenih institucij. Rosc je prvo omembo Luč našel v urbarju benediktinskega samostana. Seznam podlo-žnikov in njihovih dajatev iz leta 1426 še ni vseboval priimkov, le domača imena. Kmetje so bili svobodni in so živeli na gospodarskih enotah - hubah. Plačevali so različne dajatve, cenzus v denarju je bil odvisen od velikosti in donosnosti kmetije. Največja dajatev je pripadla kmetu Tevču iz Raduhe, in je znašala 121 graških denarjev, ovco, dva piščanca in dvajset jajc. Najmanjša je bila za Možiča iz Strmčkega vrha, ki je moral dati le 13 graških denarjev, ovco, piščanca in pet jajc. Na celotnem območju samostana je takrat delovalo 22 mlinov. Ljudje so pridelovali domače sukno, vinogradi so po vsej verjetnosti bili le od Ljubnega navzdol. Po prvi polovici 14. stoletja so se kmetije delile na pol. Nastale so oznake spodnji in zgornji. PRVO ŠTEVILČENJE HIS, STATISTIKA, LASTNA IMENA Čas reform Marije Terezije in Jožefa II. privede do popisa prebivalstva, oštevilčenja hiš, splošne vojaške obveznosti, šolske obvezno- Po predavanju so si obiskovalci lahko ogledali nekaj listin v fizični obliki. Metod Rosc (drugi z leve) je razkril kar nekaj zanimivosti o zgodovini Luč. (Foto: Slavica Tesovnik) Ponekod je zemlja postala nerodovitna, nastale so opustele kmetije - pustote. V vasi Luče je bila nerodovitna zemlja, zato so bile prve poselitve šele v 15. ali začetku 16. stoletja. Kmalu se beleži zapis o 35 kajžarjih, pojavijo se vaški obrtniki in v naslednjem stoletju v kraju zgradijo prvo cerkev. OBČINSKI SVET LJUBNO Svetniki sprejeli sklep o obnovi mrliške vežice v Radmirju Na tretji redni seji ljubenskega občinskega sveta so med drugim obravnavali imenovanje člana v Svet zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. V pregledu sklepov prejšnje seje sveta in organov so se seznanili s potekom in sklepi sestanka radmirske pokopališke uprave. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je na Občino Ljubno naslovil poziv za imenovanje novega člana sveta v naslednjem mandatnem obdobju. Občinski svet je za predstavnico v svetu imenoval Ano Kladnik, ki je bila članica sveta tudi doslej. Sredi decembra se je sestala radmirska pokopališka uprava. Na posvetovalnem sestanku so razpravljali o stanju mrliške vežice na pokopali- šču v njihovem kraju. Sprejeli so več sklepov, in sicer je potrebno popraviti okna, vrata in polkna na vežici, da je vežica potrebna pleskanja zunaj in znotraj, urediti je potrebno zunanjo razsvetljavo, predlagali so tudi osebo, zadolženo za čiščenje vežice. Občinski svet se je seznanil z vsebino zapisnika sestanka pokopališke uprave in ga potrdil. Vir sredstev za omenjena dela ima občina v denarju, ki ga dobi od grobnin. Sicer pa je občina v letu 2012 za radmirsko vežico namenila tudi investicijska sredstva, saj je bila takrat potrebna statična sanacija vežice, ki jo je ogrožalo plazenje terena. Marija Lebar sti, obvezne uporabe priimkov in do popisa zemljišč. Tudi v Lučah so popisali domačije in dodelili hišne številke v Podvolovljeku, Pod-veži in v vasi. Večina domačih imen je še vedno istih. Rosc je statistično obdelal krstne oziroma rojstne in smrtne knjige ter cerkvene in posvetne kronike. Podatki o številu rojstev in umrljivosti se lahko oblikujejo v pestre primerjave. Zanimiv je bil pregled najpogosteje uporabljenih moških in ženskih imen. Vsak sedmi moški potomec je dobil ime Jožef, 42 odstotkov žensk se je imenovalo Marija. Uporabljalo se je 41 moških imen, 80 odstotkov žensk je nosilo pet najpopularnejših ženskih imen. Podatki o porokah v 18. in 19. stoletju so zaključili drugi sklop predavanja. NASTANEK OBČINE, ZAČETEK ŠOLSTVA, ODHAJANJE V AMERIKO V času marčne revolucije se je ukinila fevdalna ureditev in tako leta 1860 pride do prvih splošnih volitev. K nastanku prve občine pripomorejo polnoletni moški, ki imajo volilno pravico po dopolnjenem štiriindvajsetem letu. Ženske ne plačujejo davkov in ne volijo. Volili so lahko moške nad trideset let, volivci pa so bili razdeljeni v dva razreda. Mandat za župana je trajal tri leta. Kot prvi župan je bil v Lučah izvoljen Gašper Jež, p. d. Matijovc. 8 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo Prva prava šola enorazrednica je začela s poukom leta 1873. Takrat je bilo v Lučah 95 šoloobveznih otrok, v šolo pa jih je prihajalo 47. Začetek osnovnega šolstva se je začel v kaplaniji s prvim učiteljem Antonom Pu-stoslemškom, p.d. Kumrovim. Prvi župnik v Lučah je nastopil leta1805, in sicer Jurij Preska-rič. V tem kraju je bil posvečen en duhovnik na obdobje 33 let. V začetku 20. stoletja je dvajset odstotkov mladih moških odšlo v Ameriko. To pomeni 206 Lučanov, katerih povprečna starost je bila dobrih 25 let. Čez Atlantik je vožnja trajala devet dni. Prva dva sta bila Jerijevc in Tomašk, ki sta šla v severno Minnesoto delat v rudnik. OBLAČILNA KULTURA, ZAPISI ŠKOFA HRENA, POSEBNOSTI V 19. stoletju so se ljudje oblačili zelo drugače. Moški so nosili kratke hlače, dokolenke, kratko suknjo, kratek telovnik in klobuk s širokimi krajci. Ženske so nosile sedem kril in obroče pod njimi, na glavi avbo, ki jo je kasneje nadomestila ruta. Zadnja ženska v Lučah, ki je nosila avbo, je bila sp. Jerovčnca. V zapisih škofa Tomaža Hrena piše o monti-ranih čarovniških procesih, kjer so enega obgla-vili, drugega pa prebičali do smrti. Zanimivost je menjava dveh kmetij in njunih imen. Kronika navaja podatke o prvi cestni povezavi, o človeku, ki je splezal na zvonik in padel z njega, vmes pa zaklical: »Živeli Slovenci!«, in o prvem septembru 1906, ko je med Ljubnim in Lučami pot prevozila prva pošta. Spomin na potovke, ki so v koših nosile žive postrvi, še danes živi na grbu občine Luče. Za zaključek je Rosc povedal zgodbo o Jožetu Arniču, p. d. sp. Tevču, ki je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko. Vsa sled za njim se je zabrisala ob zadnji vesti, da je v ujetništvu v Sibiriji. V rodnih Lučah je bil proglašen za mrtvega in njegovo ime so vklesali v spomenik preminulih v sibirskem ujetništvu. Arnič se je medtem pridružil revolucionarjem in se boril proti carski Rusiji, se poročil, v drugi svetovni vojni bil boj na strani Rdeče armade in tako je šele po tej vojni začel spet pisati domov. A ker je pisal v Avstrijo, katere del je bil pred njegovim odhodom rodni kraj, so se pisma vračala. Ko je s pomočjo jugoslovanskega veleposlaništva ugotovil, da Luče spadajo v Jugoslavijo, je končno lahko pisal sestri na pravi naslov. Ko je leta 1968 spet obiskal rodni dom, so ga slovesno izbrisali s table mrtvih. Metod Rosc se je zahvalil Žigu Cviterju za posredovanje nekaterih podatkov. Govoril je v luč-kem narečju in ob tem na platnu prikazal okoli sto pisnih ali slikovnih prikazov. Med njimi tudi nekaj starih fotografij. Slavica Tesovnik "godba zgornje savinjske doline Koncert letos tudi plesno obarvan Člani zgornjesavinjskega godbenega ansambla, ki ga vodi Tomaž Podlesnik, bodo to soboto s pričetkom ob 19. uri v Športni dvorani Mozirje izvedli tradicionalni letni koncert. Godbeniki obljubljajo pester program različnih skladb, ki bo letos tudi plesno obarvan. V ta namen bosta na koncertu sodelovala Maja Pucelj in Peter Fileš, profesionalni plesni par standardnih in latinskoameriških plesov. Predstavile se bodo plesalke in plesalci Migaj z Mojco, ki jih plesnih korakov uči Mojca Štancar. Manjkalo ne bo niti solistov iz vrst godbenega ansambla. Na tokratnem sporedu bodo koncertne in zabavne skladbe. Mladi godbeni ansambel, ki svoje kvalitete predstavlja ne le na nastopih, ampak tudi na tekmovanjih, je zagotovilo za odličen koncert. Kakor je tradicionalen vsakoletni koncert, tako je tradicionalen dober glas, ki se po dogodku še dolgo širi med ljudmi. Glasbeniki zato vabijo, da se koncerta udeleži čim večje število ljudi. Ob tem zagotavljajo zvrhano mero zabave in ubranih glasbenih užitkov. Benjamin Kanjir KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE Pri oddaji pavšalnih obračunov naj kmetje ne čakajo do zadnjega Kmetje, ki niso davčni zavezanci, morajo januarja oddati obračun pavšalnega nadomestila, in sicer preko elektronske aplikacije. Če pri tem naletijo na težave, pravi Štefka Goltnik, koordinator na mozirski izpostavi KGZ Celje, se lahko obrnejo nanje. Letos bo na področju kmetijskih predpisov kar nekaj novosti, je povedala Goltni-kova in dodala, da so z novim letom zaprli pisarno svetovalne službe na Ljubnem ob Savinji. ROK ZA ODDAJO JE 31. JANUAR »V januarju morajo kmetje pavšalisti preko aplikacije eDavki oddati obračun pavšalnega nadomestila. Zavezanci, ki imajo računalniško opremo in urejen elektronski podpis, lahko to storijo sami, ostali se lahko obrnejo po pomoč na kmetijske svetovalke. Za vnos obračuna morajo zavezanci prinesti dovoljenje za pavšal za leto 2014 in dokumentacijo, iz katere je razvidno, kdo je pavšal izplačal - davčna številka izplačevalca - in višina izplačanega pavšala v letu 2014. Rok za oddajo poročila za leto 2014 je 31. januar 2015. Svetujemo, da kmetje ne čakajo na zadnje dni, ker so takrat elektronske poti preobremenjene in se lahko zgodi, da poročila ne bo mogoče oddati pra- Štefka Goltnik: »Zavezanci naj ne čakajo do zadnjega z oddajo obračunov in vlog.« (Foto: Marija Lebar) vočasno,« je razložila Štefka Goltnik. Kot je še povedala, lahko kmetje upravičenci na vračilo trošarine za nakup goriva vložijo zahtevek na Carinski urad Celje. Vloga se vlaga z obrazcem TRO-A, računov o nakupu goriva ni treba prilagati. Tisti, ki so imeli v gozdu škodo po žledu, pa naj vlogo oddajo na obraz- cu TRO-AŽ. Rok za vlaganje teh zahtevkov se izteče konec marca. ZAPRLI PISARNO NA LJUBNEM Z novim letom so zaprli pisarno kmetijske svetovalne službe na Ljubnem. Goltnikova je pojasnila: »Ker lastnik prostorov ni zagotavljal osnovnih pogojev bivanja, smo bili prisiljeni iskati novo lokacijo. Tako se je Sonja Moličnik Oblak, terenska svetovalka za območje občin Solčava, Luče in del občine Ljubno, preselila v Upravni center Mozirje.« Z IZOBRAŽEVANJI BODO NADALJEVALI V sprejemanju je nov Program razvoja podeželja 2014-2020, ki bo osnova neposrednim plačilom in razpisom na področju kmetijstva. Z novostmi na področju kmetijsko okoljskih podnebnih plačil so kmete že seznanjali v zadnjih mesecih minulega leta. Z izobraževanji bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, o datumih in lokacijah pa bodo zainteresirane obveščali. Izvajali bodo obnovitvena usposabljanja za izvajalce ukrepov varstva rastlin -tako imenovana FFS izobraževanja, zato zbirajo prijave za tovrstno začetno usposabljanje. Marija Lebar 9 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Iz občin, Politika, Organizacije OBČINSKI SVET NAZARJE Občinski prostori za društva in neprofitne organizacije ostajajo brezplačni Zakon določa, da lahko prostore, ki jih ne uporablja drug uporabnik, občina z neposredno pogodbo odda v brezplačno uporabo društvom in neprofitnim organizacijam. O brezplačni oddaji prostorov so razpravljali na zadnji seji nazarskega občinskega sveta. Sklepali so tudi o vrednosti točke za stavbna zemljišča in o dokapitalizaciji družbe Golte. Občina Nazarje je v letu 2014 izvedla javni razpis za oddajo prostorov v domu kulture in v Jakijevi hiši. Z najemniki so bile sklenjene pogodbe, občinski svet pa je takrat sprejel sklep, da se društvom najemnin in stroškov ne zaračuna. Potem, ko je predstavil vsebino točke, je župan Matej Pečovnik predlagal, da bi društva te prostore še nadalje lahko uporabljala brezplačno. Gre za okoli 2.500 evrov. O tem je predhodno razpravljal odbor za gospo- FINANČNE NOVOSTI LETOŠNJEGA LETA E-računi in S 1. januarjem država ne sprejema več papirnatih računov. Enako velja za njene proračunske uporabnike. V kolikor želijo posredni ali neposredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov poslovati z njimi, bodo morali izdajati račune v elektronski obliki. Še ena finančna novost letošnjega leta so okrnjena sredstva za programe javnih del. E-računi obstajajo že več let, do sedaj so jih uporabljala predvsem večja zasebna podjetja. Od leta 2010 so si jih že lahko izmenjavali nekateri proračunski porabniki. Z letošnjim letom V mrzlih zimskih mesecih se tudi planinci rajši zadržujejo na toplem, zato so v tem času priljubljena druženja ob različnih predavanjih, kot jih že celo desetletje pripravlja Planinsko društvo Nazarje. Večeri, ki se odvijajo v januarju in februarju enkrat tedensko, letos po novem ob četrtkih, v prostorih gostišča Grad Vrbovec v Nazarjah, bodo tudi to sezono pestri, seveda v znamenju gora in s pohodni-štvom povezanih izletov doma ter v tujini. Prvič so se planinci in drugi ljubitelji narave srečali 8. januarja, ko jih je Verica Slokan, članica PD Nazarje, popeljala po fotografskem arhivu društvenih izletov v lanskem letu. Minuli četrtek, 15. januarja, so se zbrani podali na eksotično lokacijo. Stanko Orosel jih je preko barvitih darstvo, ki je predlog podprl. Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da bodo društva s sedežem v občini Nazarje, ki imajo sklenjene najemne pogodbe za koriščenje prostorov v domu kulture in Jakijevi hiši, v letu 2015 oproščena plačila najemnine in materialnih stroškov povezanih z najemom poslovnih prostorov. POTRDILI VREDNOST TOČKE ZA NADOMESTILO UPORABE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Župan je povedal: »Glede na zaostrene finančne razmere v državi, ki jih neposredno občutijo gospodarske družbe in posamezniki, predlagamo, da se vrednost točke za nadomestilo uporabe stavbnih zemljišč v letu 2015 ne spremeni.« Vrednost točke ostaja nespremenjena od leta 2012 in znaša 0,001513 manj sredstev za je tovrstno poslovanje za državo in njene proračunske uporabnike postalo obvezno. Sistem naj bi bil podoben spletnim bankam, kar je prednost za vse, ki se že poslužujejo njihovih storitev, saj bodo hitreje osvojili nov način izstavljanja računov. Namen tovrstnega poslovanja je, da se zabeleži vsako delo in odhodek, ki se steče na poslovni račun podjetja, s katerim država sodeluje. Izdajo e-računa omogočajo poslovne banke in zasebni ponudniki, ki storitev tudi zaračunajo. Drugače je za samostojne podjetnike in osta- fotografij in zanimivega pripovedovanja popeljal na Tenerife, največjega izmed sedmih Kanarskih otokov, ki spadajo pod špansko zastavo. Zadnja dva četrtka v januarju bosta namenjena oziranju proti vrhovom z Janijem Beletom ter pogledom iz zraka na naš lepi planet z Matjažem Čaterjem. Na prvi februarski četrtek sledi predstavitev tradicionalnega potovanja nazarskih planincev s turistično agencijo, ki za letošnje leto pripravlja izlet v Albanijo. 12. februarja se bodo obiskovalci planinskih večerov podali v gore z Borutom Peršoljo, zadnje zimsko druženje, ki bo 19. februarja, bo namenjeno obujanju spominov na lanski izlet planincev v Makedonijo. TG evra na kvadratni meter. To vrednost je občinski svet s sklepom tudi potrdil. DOKAPITALIZACIJE GOLT NISO SPREJELI Družba Golte d.o.o. je v začetku decembra s pisno vlogo predlagala dokapitalizacijo družbe v višini 185.000 evrov. Glede na lastniški delež v družbi bi dokapitalizacija za nazar-sko občino znašala 10.000 evrov. V letu 2013 je bil sprejet sklep in občina je družbo takrat dokapitalizirala v višini 5.000 evrov. Tokratno dokapitalizacijo naj bi izvedle samo občine lastnice, ne pa tudi ostali deležniki. Po razpravi o splošnih razmerah v zimskem smučarskem turizmu in o poslovanju podjetja Golte je bil sprejet sklep, da občinski svet ne soglaša z dokapitalizacijo. Marija Lebar javna dela le manjše izdajatelje, ki ne izdajo več kot petih računov mesečno. Le-ti lahko za izdajo elektronskih računov uporabijo brezplačno aplikacijo, ki je dostopna na spletni strani uprave za javna plačila. Novost letošnjega leta bo poslovna priložnost za informatike in računovodje. Zakonodaja narekuje, da je potrebno elektronske račune hraniti vsaj deset let na svojem računalniku ali na drugem nosilcu računalniških podatkov, zato sta potrebna stabilen sistem in kopije podatkov za varnostno obnovo. ZA 10 ODSTOTKOV MANJ SREDSTEV ZA JAVNA DELA Vlada je za izvajanje programa javnih del v letu 2015 zagotovila 33,6 milijona evrov, kar je za okoli deset odstotkov manj kot lani. S sredstvi bo zaposlitev preko javnih del dobilo okoli 6.000 ljudi, medtem ko jih je bilo lani v program vključenih 6.661. Še pred štirinajstimi dnevi je bila slika popolnoma drugačna. Sprva je bilo v proračunu za letošnje leto za ta namen namenjenih le 21,6 milijona evrov. Po številnih pritožbah so na ministrstvu za delo obžalovali skoraj okrnjena sredstva. Ministrica Anja Kopač Mrak je vseskozi poudarjala, da so javna dela nujno potrebna, saj so pogoji na trgu dela še vedno zaostreni. Kar pomeni, da ostajajo težje zaposljivi in starejši brezposelni praktično brez možnosti za zaposlitev. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev za javna dela bodo le-tem povrnili dostojanstvo ter prispevali k znižanju brezposelnosti. Katja Remic Novak PD NAZARJE Planinsko obarvana srečanja stopila v deseto leto 10 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Kultura ZBOROVSKO PETJE NA LJUBNEM Preko 300 Številni obiskovalci, ki so prišli prisluhnit pevcem na tradicionalnem božično-novoletnemu koncertu, so napolnili ljubensko športno dvorano. Preko tristo nastopajočih je v skupnem zaključnem delu pustilo praznični vtis z izvedbo dveh skladb, Cohe-novo Hallelujah in Gospel Medley. Poleg koncerta so na osnovni šoli organizirali božični bazar. Povezovalni člen nastopajočih je bil glasbeni pedagog in pevovodja Mitja Venišnik, saj so nastopili zbori in zasedbe, ki jih vodi. Tem pevcem se je pridružil zborček Bim bam, v katerem sodelujejo otroci iz vrtca ter prvega razreda ljubenske šole, in nonet Planika, ki izvaja slovenske ljudske pesmi. Oba zbora vodi Suzana Štiglic. Otroški zbori pod vodstvom Mitja Venišnika so redni nagrajenci pevskih revij, posebnost je tudi projektni mladinski pevski zbor šol Ljubno ob Savinji in Luče, ki skupaj prepevata že nekaj let. Nastopila sta še otroška zbora obeh šol. Repertoar je bil praznikom primeren, pisan, duhovit in barvit. Za otroki so nastopili odrasli pevci. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji je zaželen na različnih prireditvah, saj so njihove izvedbe skladb užitek za poslušalce. Tudi tokrat so naredili izjemen vtis, kar so poslušalci izkazali z dolgim aplavzom, še posebej pri solo izvedbi sopranistk v skladbi Pie Jesu. Še daljši aplavz so si zaslužili člani okteta Žetev, ki so svoji resni podobi pridali zabavni dih s skladbo The lion sleeps tonight, svojo praznično poslanico pa so odpeli s pesmijo Zvezde na nebu žare. Na klavirju je pevce spremljal Toni Acman, moderatorka koncerta je bila Monika Repše. Njene besede o glasbi in praznikih so bile poleg žametnih glasov pravi balzam za dušo. Štefka Sem glasov pričaralo nepozabno vzdušje Veličasten zaključek skoraj dveurnega glasbenega razvajanja, so bile skupaj odpete skladbe več kot tristo nastopajočih, katerim je takt dajal Mitja Venišnik. (Foto: Štefka Sem) Pevci otroškega pevskega zbora iz Luč so med nastopom malce zadremali. (Foto: Štefka Sem) KONCERT V NOVI ŠTIFTI Z zimzelenimi melodijami obarvali praznični dan Kulturno društvo Čar iz Nove Štifte je za svoje krajane in ostale obiskovalce pripravilo poldrugo uro zabave in smeha. Pod naslovom Veseli vrtiljak so se na novoštiftskem odru na štefanovo zvrstili številni glasbeniki. Ob ansamblu Čar so nastopili ansambli Rinka, Mika nas, Ka-tzewienkel (Mačkin kot) Cicibani in ljudske pevke Pušeljc. Nastopajoči so pripravili obsežen program na-rodnozabavne glasbe. Preigravali so avtorske skladbe ter nepozabne melodije Slaka, Avsenika, Mihe-liča, številne druge in zapeli nekaj zimzelenih melodij. Druženje ob glasbi je s svojim humorjem dopolnila Gela (Ivo Te-sovnik), ki se je dotaknila vsakdanjih stvari v kraju in dodobra nasmejala številno občinstvo. Ker so tako organizatorji kot nastopajoči prepričani, da ni veselice brez Golice, so slednjo zaigrali vsi skupaj in obiskovalce koncerta navdušili v tolikšni meri, da so jo morali ponoviti. Marija Šukalo Člani ansambla Čar so z dobro organizacijo koncerta in prijetnim nastopom navdušili številno občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 11 Organizacije, Oglasi MOZIRJE Trikraljevsko koledovanje od hiše do hiše Na praznik Jezusovega razglašenja ali treh kraljev po Mozirju in okolici kar tri koledniške skupine obiskujejo domove. Leponjivski, loč-ki ter koledniki KD Jurij s sabo prinašajo veselo oznanilo o Jezusovem rojstvu, ob tem pa zbirajo darove za dobrodelne namene. Koledovanje ali trikraljevska akcija je razširjen in tradicionalen običaj na slovenskih tleh. Po tej poti veselja, molitve, prepevanja in dobrodelnosti stopajo mnogi mladi in starejši. Koledniki so prinašalci veselja, ki ga v mnogih deželah širom sveta primanjkuje spričo revščine, preganjanja in različnih hudih bolezni. Zato koledniki med akcijo zbirajo sred- Ločki koledniki so prišli pred začetkom koledovanja po blagoslov domačega župnika Sandija Korena. (Foto: Benjamin Kanjir) stva, ki so v večini namenjena za misijone. Akcija tako postaja učinkovito sredstvo za manjšanje prenekaterih težav in stisk v misijonskih deželah. Del zbranega mozirske skupine ko-lednikov darujejo v druge namene, na primer za karitas, za obnovo kakšnega predmeta v cerkvi, del zbranih sredstev podarijo tudi kla-risam v Nazarjah. Ker je območje Mozirja precej veliko in z mnogimi okoliškimi zaselki, so koledniki gospodinjstva obiskovali dva ali tri dni. Povsod so zapeli, pokadili in na naddurje zapisali kratice imen svetih treh kraljev, Gašperja, Miha in Bol-težarja. Benjamin Kanjir CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Težko pričakovanje kolednikov Kot vsako leto so varovanci centra starejših v Gornjem Gradu tudi v torek, 6. januarja, težko pričakovali kolednike Kulturnega društva Jurij iz Mozirja. Zapeli so jim nekaj koledniških pesmi, voščilo pa jim je v imenu kolednikov prenesel Jure Repenšek. Spregovoril jim je o luči, ki naj vsem sije vsak dan njihovega življenja, zvezda pa naj jih vodi na njihovi poti. Stanovalci so s koledniki zapeli, rekli kakšno besedo in se razveselili koledarjev. V imenu stanovalcev se je z lepimi mislimi za prijeten obisk zahvalil Ivan Kepic. Štefka Sem Koledniki Kulturnega društva Jurij iz Mozirja so obiskali tudi gornjegrajski center starejših. (Fotodokumentacija centra) 12 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - taykaufova kronika (9) Piše: Aleksander Videčnik BESEDE DEKLARACIJE Besede izražene v deklaraciji je sankcioniral narod in so nam postale zakon! Odslej poznamo veleizdajstvo, to je izdaja nad lastnim narodom. (Besede poslanca Ravnikarja ob deklara-cijskem zboru v Ljubljani 13. januarja 1918: »Narod pa mora o svoji usodi sam odločevati. Ruski boljševiki so postavili troje mirovniških načel: brez aneksij, brez odškodnin, samoodločba narodov. Na papirju v Brest-Litovsku bilo je to lepo čitati, a kako hočejo to nemški Siegfriedlerji dejansko izvesti, o tem bo šele zgodovina pisala oziroma poročala.« Podrobni podatki o tem govoru so zapisani v zapisniku občinske seje trga Mozirje.) Ko torej od vzhodnega morja do Črnega morja in dalje čez, v Aziji, kjer si Rusi in Turki še nasproti stoje in se že leto dolgo na življenje in smrt borijo, ko torej na celi ruski fronti miruje orožje, zbuja nam v prsih pač čustva, ki so nam bila tri in pol leta tuja. NEMŠKO NACIONALNA POLITIKA V AVSTRIJI Zelo kritičen do tega je bil v svojem pisanju v nemških časopisih znani in zelo ugledni nemški pisatelj Friderik Austerlitz. Tako je v nemški socialni reviji Mein Kampf opozoril, »da je ravnanje Pruske nevarno, saj hoče zatreti ljudstvu pot do svobodnega cilja /.../ vendar ni zastonj tekla kri v bran domovine.« (Očitno je kritiziral v Nemčiji tiste kroge, ki niso bili za mir po treh letih krute vojne). ŽELJE PO MIRU Mir, ki ga mi vsi in posebno delavski in srednji krogi od Dunaja do Berlina vedno bolj glasno zahtevajo, bo prinesel tudi velik gospodarski obračun. Denarna valuta je že sedaj tako napeta, da desetak že ne plača ničesar, skoraj je za to potreben goldinar! Nagrmadilo in potem raztrosilo se je in zapravilo ogromno blaga in pri tem se smejita krščeni in nekrščeni Žid - sleparja -v pest. Ker stiskata pridobljene milijone. Nas pa nesreča draginje ubija naprej. Razliko izmed iste pred vojno, ko še niso razni c. kr. (cesarsko-kraljevi, op. A. V.) uradi skrbeli za splošni blagor in želodec in draginjo, začetkom junija 1918 tukaj in v okraju sporočilo našim potomcem. Samo eden primer draginje - blago (moška obleka) je nekoč stalo 65 K, sedaj pa 300 K. Čevlji delavski nekoč 12,50 K, sedaj pa 50 K. Sukanec nekoč 40 helerjev, sedaj pa 7 K. O tem bi se dalo veliko napisati! PA ŠE NEKAJ O DRAGINJI To zrcalo bede bomo dopolnili še z nekaj podatki. Količina moke se nam stalno manjša in pijači se povišuje cena, tobak se nam je zadnje čase že izginil iz obzorja in izpod nosa. Razno li-stej in perje ga nadomešča ... Sicer pa je cena tobaku porasla od 2 helerja na 5 helerjev, cigarete prej 2 helerja, sedaj pa 6 helerjev. Komad navadnega tobaka prej 8 helerjev, sedaj ga je manj in stane 14 helerjev. Dobimo ga mesečno enkrat, največ pa dvakrat. Trgovci in špekulanti kradejo na vseh koncih in krajih, in to vse bolj! Pošiljke po železnici ali pošti dospejo le redkokdaj nedotaknjene. In vse to je tista trakulja, ki nam razjeda vsebino življenja - vlada nam pa zoper njo ponuja sladke pilule, ki jih izdeluje lekarnar v Stubici A. Fellenez. NAVIJANJE CEN JE MODERNO To je sedaj geslo dneva, kakor v začetku vojne narodne persekucije. Po tej trnjevi lestvici se spenjamo za drobtinico kruha ali za prašek moke. Masti ni nikjer dobiti. Srečen, kdor je doma zaklal kakšno svinjo . Pa tudi tukaj je birokraci- ja sistem, želodec pogreša neobhodnega kuriva telesu - da bi si pa sami mogli pri gorki peč-ki ogreti ude, je to vsled draginje in posebno težke dobave drv nemogoče, nasproti nam reži črno žrelo praznega kamina. STATISTIČNE AKROBACIJE Urad za ljudsko preživljanje je statistično dokazal, da smo letos (1917) na 1 hektar pridelali do 100 stotov krompirja - v letih 1904 do 1913 pred vojno pa komaj 74,1 stot. Res učena gospoda pri zeleni mizi! Deželni gospodarski urad nam je tudi naznanil - in vsa ta vsebina je skrbno arhivirana v trškem vložnem zapisniku, pa tudi, da dospe iz Barča na Ogrskem na železniško postajo na Pragersko 100 vagonov žita za potrebe Štajerske. Naj ta transport srečno prispe, to si želimo. Kam pa so odrajžali ti vagoni, ve le Bog. Ko bi nam na Laškem, v Vidmu, Palmanovi in drugod ugrabljeni plen povedati mogel, kam je odrdral . ZA LJUDSKO PREHRANO POMEMBNO Taki podatki so gotovo za ljudsko prehrano življenjskega pomena, posebno če pomislimo, da je bil pridelek leta 1917 vsled pomanjkanja semen, gnojil, ljudi ter suše tak, da bo komaj zadostoval do začetka marca ali sredine aprila. Pač pravilo: Durchalten und den Riemen fester sch-nueren! (Zdržati in pas zategniti, op. A.V.) Čez zimo 1916 - 1917 nam je vsaj zelje pomagalo. Mogoče nam sedaj pomagajo dobri nasveti in papirnata navodila raznih preživljenjskih in drugih uradov. Zgodi se! DOBRO VINSKO LETO Kako huda suša je pritisnila to leto, dokaz temu je, da je dne 22. avgusta 1917 Mozirni-ca popolnoma usahnila. Znabiti, že stoletja se to ni zgodilo. Edini ugodni vpliv vročine leta in pozneje lepe pozne jeseni - nastopila so prav lepa vremena, tudi slana je do zime izostala, bilo je imenitno vinsko leto, ki je dalo tako kapljico, kakor je bila leta 1834 in o kateri nam še nekateri stari ljudje vedo pripovedovati. Ali to žlahtno kapljico si pustijo tudi kmetje in vinski producenti plačati! Tudi za tem grmom zopet nenasitnost vojnega spekulant-stva. Ne glede na maksimalne cene prodajajo Ljutomerčani in drugi proizvajalci vina svoj pridelek na debelo po ceni od 6 do 7 K za liter. Kdor hoče v teh časih vino piti, mu bo desetak kmalu premalo. Nadaljevanje prihodnjič. Clruss ajjjS ikr LancUvelirkaserne in C1LLI, Stclcrmark? Domobranska (tudi topniška) kasarna v Celju (na današnji Mariborski ulici) pred prvo svetovno vojno. (Fotodokumentacija Marka Zdovca) 13 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Organizacije, Ljudje in dogodki VOLČJE NOČI OB GRADU VRBOVEC V NAZARJAH Interaktivna predstava pod starodavnimi zidovi Najprej otroška delavnica, kjer so si otroci izdelali svetilke, ob 18. uri pa zbor pred Muzejem Vrbo-vec in še zadnji napotki potovke pred pravljičnim popotovanjem. Tako se je v Nazarjah 26. decembra začela predstava, na kateri so otroci in njihovi starši doživeli čarobnost Volčje noči. Srečanje z Pehtro babo, škratom Šetkom in Volčjim pastirjem ter njegovo druščino je od obiskovalcev terjalo kar nekaj poguma. Še več, v tej nočni, malce strašljivi predstavi so tudi sodelovali. Stare pripovedi so zaživele ob izvedbi Kultur-no-umetniške skupine Potovke in Muzeja Vrbo-vec. Ta večer so se čarobna bitja in nevarne živali pripravljale na divjo jago, ki je v po polnočnih urah trajala vse tja do treh kraljev. Živo odigrani liki so obiskovalce vklopili v temačno dogajanje, ki je v časih, ko še ni bilo televizije in računalnika, imelo veliko pripovedno moč. Soočanje z malce strašljivimi in nevarnimi bitji je za današnje otroke neobičajno in zanimivo, saj zveni in deluje zelo drugače kot filmska gro- (' \ POPRAVEK INFORMACIJE V 2. številki Savinjskih novic sem v prispevku 17. božično-novoletni koncert v Logarski dolini napačno navedla organizatorje dogodka. Organizatorji prireditve so Hotel Plesnik in Društvo The Moonlighting Orchestra in ne Center Rinka ter Logarska dolina d.o.o. Na odru z Majo in Janjo pa ni pela Alja, kakor se mi je zapisalo pod fotografijo, temveč Kristina. Bralcem in vsem naštetim se opravičujem. Marija Šukalo zljivka. Prastare pripovedi, ki so jih pripovedovali naši predniki in vanje tudi verjeli, so del naših korenin in kulture. Pehtra baba je kuhala v kotlu nore gobe, besnela in pripovedovala srhljive zgodbe, vse dokler ni obiskovalcev nagnala. Potovka je pisano druščino peljala k škratu Šetku, ki ni in ni hotel sprejeti obiskovalcev. Ko pa jih je, si je med njimi izbiral dovolj slabega otroka, ki bi ga sprejel v svojo druščino. Pa ga ni našel. Vsi, ki so že kaj ušpičili, so se že poboljšali ali pa to še sledi. Smeh ob natiranju s čebulo in navihani hudo- mušnosti z avtoriteto škrata je prisotne prijetno ogreval v sicer mrzlem večeru. Zadnja postaja je bilo srečanje z Volčjim pastirjem in njegovo druščino ob ognju in baklah. Ta si je izbral malega fanta, da bi ga zamenjal v njegovi vlogi. Ker pa je imel izbranec zaledje po-tovke, ljubeče sestrice in prisotnih, sploh pa še ni bila ura polnoč, se ni zgodilo nič hudega. Čarobnost večera je šla z obiskovalci predstave domov in praznični december je bil zaznamovan z novo, staro zgodbo. Slavica Tesovnik Živo odigrani liki so obiskovalce vklopili v temačno dogajanje, ki je v časih, ko še ni bilo televizije in računalnika, imelo veliko pripovedno moč. (Foto: Slavica Tesovnik) BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Ob čaju, cimetu in klinčkih za popestritev še Sončnice Zadnjo soboto v lanskem letu je na kmečki tržnici v nazarskem Bohačevem toplarju potekala praznična prireditev. Pripravili so jo člani Turističnega društva Nazarje in ponudniki, ki tudi pozimi vztrajajo in s svojo dejavnostjo oživljajo to zanimivo stavbno dediščino. Že več let zapovrstjo ob koncu leta v toplarju zadiši po cimetu in klinčkih, po kuhanem vinu in toplem čaju. Prireditelji z dobrotami gostoljubno postrežejo vsakemu obiskovalcu, tako kupcu kot naključnemu mimoidočemu. Letos so dogodek popestrili s prazničnimi pesmimi v izvedbi dekliškega kvarteta Sončnice. Dekleta so nekdanje članice I-zborčka in njihova pesem je ogrela srca poslušalcev, če ni mogla že otrplih in premraženih rok ponudnikov kmečkih dobrot. Najbolj vztrajni med njimi s svojimi raznovrstnimi domačimi pridelki in izdelki pričakujejo kupce vsako soboto, tudi ob še tako ne- ugodnem vremenu. Prav tako si je mogoče ob sobotah v nadstropju ogledati razstavo Nazarje skozi čas in se po- muditi pri ponudbi domače in umetne obrti v drugem gumnu toplarja. Marija Lebar Praznično vzdušje na nazarski tržnici (Foto: Marija Lebar) 14 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Kultura, Organizacije GOLTE i koncert učencev OŠ Mozirje V restavraciji hotela Golte so 28. decembra učenci Osnovne šole Mozirje pripravili koncert božičnih pesmi. Pod vodstvom Lijane Blagovič so zapeli člani mladinskega pevskega zbora in kar nekaj priložnostnih sestavov. V šoli so se z veseljem odzvali vabilu z Golt. Pevski zbor je dodatno obogatil svoj repertoar z božičnimi vsebinami. Njihova učiteljica glasbe je v goste povabila štiri bivše učence, ki sedaj redno prepevajo na različnih koncertih. Tako so zapele Mojca Maze, Iza Leskovšek in Sara Lamprečnik ob spremljavi Jaka Zlatinška na klaviaturah. Skupaj sta zapeli tudi Nika Jevšnik in Eva Pisanec, ki sta ju s kitarama spremljala Katja in Medard Brezovnik. Slednji je bil še del za to priložnost sestavljenega tria Kakor bo, pač bo, ki sta ga poleg Medarda sestavljala Andrej Kumprej in Matej Zidarn. Matej je za piko na i raztegnil še meh svoje frajtonarice. Benjamin Kanjir Nastop Mojce Maze, Ize Leskovšek in Sare Lamprečnik ob spremljavi Jaka Zlatinška na klaviaturah. DELAVNICE V LUCAH Osvojeno znanje ni nikoli odveč V času med božičem in novim letom je Občina Luče organizirala praznične delavnice. Na eni od njih so se udeleženke naučile izdelovati nakit s pomočjo servietne tehnike. O tem jih je podučila Nika Petek. Izdelale so si ogrlice, uhane in zapestnice. V skrivnosti filcanja je udeleženke tečaja popeljala Marjeta Fale. Letos so izdelovale rokavice. V delavnici aranžiranja so s pomočjo Mire Kalčič zavijale darila na različne načine, izdelale vejico, ki je na vratih zamenjala adventni ven-ček, in naredile okrasek v steklenem kozarcu. Odvijala se je tudi otroška delavnica, kjer so najmlajši s pomočjo Adrijane Supin uslvarjali s smrekovimi iglicami. Praznične delavnice so bile dobro obiskane. Štefka Sem TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Utrinek z delavnice izdelovanja nakita s pomočjo servietne tehnike (Foto: Aneta Šiljar) Izdelovali okraske in praznične pogrinjke Člani nazarskega turističnega društva ostaja zvesto tradiciji pripravljanja ustvarjalnih delavnic. Zadnji ponedeljek v decembru so izdelovali novoletne okraske in praznične pogrinjke. Po besedah vodje delavnic Vanje Hofbauer zanimanje za tovrstno druženje raste iz leta v leto, saj otroci ob animatorjih pripravijo zanimive izdelke. Tokrat so nastajali obeski iz fimo mase in kartona, snežaki in snežinke iz stiropo-ra. Opaziti je bilo dekorativne aran- žmaje in svečnike. Brez pomoči domače občine po zatrjevanju Ho-fbauerjeve to ne bi bilo mogoče. Slednja namreč poskrbi za nabavo materiala. Delo si je ogledal tudi župan Matej Pečovnik, ki je pohvalil ustvarjalce ter jim zaželel veliko uspehov v novem letu. Marija Šukalo Otroci so ob vodji delavnic Vanji Hofbauer in animatorjih ustvarjali novoletne okraske. (Foto: Marija Šukalo) 15 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Ljudje in dogodki, Šport, Informacije VRTEC BOČNA Na izlet na grad in v muzej V skupini Pikapolonice Vrtca Bočna smo dlje časa izvajali projekt Grad gradič. Pogovarjali smo se o življenju na gradovih, si ogledali veliko literature, igrali smo se graščake -viteze, kralje, kraljice, spoznavali smo gradove v bližini in po Sloveniji, izdelali smo lutke in igrali predstavo po ruski pravljici Grad gradič. Spoznali smo veliko legend o graščakih v Savinjski dolini. Imeli smo tudi grajski ples in grajsko kosilo. Za zaključek projekta pa smo otroke popeljali na izlet v muzej in na grad Vr-bovec. Med prijetno vožnjo z avtobusom po Zadreč-ki dolini smo naštevali kraje, skozi katere smo se peljali in si pred gradom Vrbovec ogledali še karto Zadrečke doline. Nato nas je prijazno sprejela gospa Barbara in nam povedala legendo o Gospa Barbara nam je razkazala Muzej gozdarstva in lesarstva. Z avtobusom smo se pripeljali v Nazarje na obisk gradu Vrbovec. STRELSKI KLUB MENINA Viktor Slatinek zmagovalec novoletne strelske tekme Strelsko društvo Menina iz Gornjega Grada je prvo soboto v januarju na strelišču v Zagradišču organiziralo strelsko tekmovanje s puško malega kalibra - optika. Pomerilo se je 17 strelcev, najbolj mirno roko so imeli zmagovalec Viktor Slatinek (116 krogov), Marjan Prodnik na drugem mestu (114 krogov) in tretji Zdravko Vran-kar (112 krogov). ŠS Zmagovalec Viktor Slatinek (v sredini), drugouvrščeni Marjan Prodnik (desno) in tretji Zdravko Vrankar (Foto: Rudolf Krajner) Hudičevi skali, kamor smo se tudi povzpeli. Od tam smo imeli lep razgled na Nazarje in okolico. Nato pa smo obiskali Muzej gozdarslva in lesarstva, ki nam je bil nadvse zanimiv. Ogledali smo si drevesne vrste, tehtali kocke iz različnega lesa, spoznavali splavarstvo po reki Dreti in Savinji, si ogledali žago in si v leseni hišici »skuhali kosilo«. Z obiskovanjem muzejev otrokom širimo obzorje in jih navajamo na spoštovanje kulturnozgodovinske dediščine. Vsi smo za to hvaležni staršem za zaupanje in vsem, ki so pripomogli k čudovitemu izletu. Petra Krajnc in Nika Kolenc MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Anonimna avtorica: Vprašaj Alico Roman, ki je bil v lanskem letu prvič natisnjen tudi na slovenskih tleh, je v ZDA izšel že leta 1971 in je še danes knjižna uspešnica. Zgodba je pisana v obliki dnevnika petnajstletne najstnice, ki na zabavi nevede zauži- je LSD, zamešan v kokakolo. Čeprav se zaveda velike nevarnosti mamil, jo ta izkušnja razdvoji. Izkušnje ne more pozabiti in kljub zavedanju, da jo lahko pahne v pogubo, si želi znova odtavati v omamo. Dnevniški zapisi bralcu razodenejo vihar čustvenih stisk, v katerega je deklica pahnjena po vstopu v svet omame. Napačne odločilve, dobri sklepi in ponovni zdrsi dekle čedalje bolj vlečejo na dno in jo oropajo mladosti, samospoštovanja in vere v ljudi, hkrati pa njen zdravi del hrepeni po ljubezni in sprejetosti. Knjigo po vsem svetu prebirajo tako mladi kot njihovi starši, saj prve opozarja na nevarnosti mamil, starše pa vpelje v miselni svet otrok, ki svoja prava čuslva pogosto skrivajo. 16 Savinjske novice št. 3, 16. januar 2015 Kultura, Ljudje in dogodki V petem krogu smo prejeli glasove; GttlCina Mozirje: >'■:■.i-. Brciovnik, vodju Kanta MoHfje-šimhul -.^i «-Lr; ti■ -" = ■■■': [Kcdifidiiik Zgorn.ifi.ivuiiiltpfiri n-e-doh* i nsV - ■■ih'-j-. |i val Vi-.ijiij . - Bo |i ran i". . • tii.-m '■■ 1 Vlalc K* bi 1 . t;a | n I k Gonim iSD ". V:. 017= i'nrn i. pre d ftftl n i k Sadjarskega d 1 ušiv« Franco Praprot re k a Mozirje ¡81 Lilijana Rakun, pri?ti?fc i r 1 Drij&tvii SdfJtji ffciirji i lu ftfepenvek prei&ednJ|£KD ;rnu( 15} □biin.it N Si a rje: M-r11 iiiciLj^Mk. Snv 1 piprijiidnik KS Srnartno ob t)i ■: . p r i.1 U^udftf k IJijL--"^ ¿i L^jjfi^l i'. (H PcjO Liurii, VOdl ClVlInt i . JLivO '.' NaatfjaH (141; Marijan Denia, vci^a odseka za gojerj^ in varstvo £t>i-.l. -■ (iiiiS L't Nabije) L!i 'L- niijj'il lil j jl>li: .7 lti Ltidi t., prazri- r It:. D;n a Es Jircktcrica ZgornjesayhTilskega ziiravsiven(?£.i liorn-s Ifcitja ivuber, itborovodkinja n s 1 1 ped.i^ot;" ¡i. K). Tiifljc PocrifmK, areos^dink CebeJj^ski1 d-užine Kok#je 11 i) Občina Rcčif a 0 b-S-ivin i i: Vinko iev? ii-pari (2J; Kol ene. a sini k kampa Menina \11Y, f rane Matjaž. vodi ko m 1 s .jo za start Jsečlane u ri Gosltckiivrti ZSD in veteranske desetine v Rečna 5:: Savinji 1331; Aiiviitnrier Ob:ak. prpč^drik Kl.n '-.i' - p |S; Občina Ljubno: 1 G "ik vndjS revirja ^Aj (13 Ov Naiarji"! iirpri'.pri 7 i k Swnjjkega gozdarskega društva (festje, skrbi ¿j nappv < CJ O ne D LA m w z n I î î I s a 1 t ï í î. u i 3 w Jj [I I ¡ h i X M tn LA Q (JU p * P . - G» k ■Ö 9 Q — a * g« S * O l/l tu gl V. S* Q 5- 3*5 ES lti o □ yi tr o o o Cl gg £ sio ¡s — si 2 o—" o (M