r. 21 časopis slovenskih delavcev Direktor: Marjan Horvat Odgovorni urednik: _________Ciril Brajer Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 9. maja 1996 • letnik 55 »Konflikt med delom in kapitalom se poglablja! Splošno opozorilno stavko smo bili primorani napovedati že zaradi stopicanja na mestu, ki ga povzroča trmoglavost delodajalcev. Zdaj smo se s polno paro lotili organizacijskih priprav za 30. maj napovedane stavke, predvsem zaradi nesporazumov o eskalaciji, katere temeljni namen mora biti amortizirati inflacijo. Naši partnerji žal še vedrio razmišljajo v drugo smer. Brez pravšnje eskalacije bi bila lahko vsa prizadevanja sindikatov za kolikor toliko zaščitene plače izničena v nekaj mesecih...« Dušan Semolič, predsednik ZSSS, na tiskovni konferenci, o kateri poročamo na 4. strani DE. DELAVKE, DELAVCU VLADA IN DELODAJALCI zavirajo pogajanja o socialnem sporazumu za leto 1996. Njihovo zavlačevanje jemlje pogajanju osnovni smisel, praznino pa znova izkoriščajo v škodo delavcem. Se vedno ni zakona, ki bi varoval kolektivne pogodbe, in kršijo jih brez kazni. Niti sodišča ne uspejo zaščititi delavcev. SINDIKATI SE BORIMO ZA TRDNO IN STALNO ZAŠČITO DELAVSKIH PRAVIC, SAJ JIH STALNO TUDI KRŠIJO IN Z RAVNANJEM DOKAZUJEJO, DA JIH KANUO KRŠITI ŠE NAPREJ IN ŠE BOLJ! SVOBODNI SINDIKATI ne zahtevamo nič nemogočega. Naše zahteve so razumne in argumentirane: SPOŠTOVANJE KOLEKTIVNIH POGODB MINIMALNA PLAČA, ki bi vsaj malo ublažila težave tistih, ki so z njo prisiljeni životariti REGRES ZA LETNI DOPUST v skladu s kolektivno pogodbo USKLAJEVANJE PLAČ po kolektivni pogodbi z rastjo drobnoprodajnih cen LOČENO PRIKAZOVANJE PLAČ DIREKTORJEV IN DELAVCEV PO KOLEKTIVNIH POGODBAH Vlada in delodajalci ostajajo gluhi za te, po zdravi pameti in pošteni vesti sprejemljive zahteve. ZATO ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV KLIČE VSE DELAVKE IN DELAVCE NA SPLOŠNO OPOZORILNO STAVKO 30. maja 1996 od 6. do 10. ure! Zniževanje delavskih plač in povečevanje socialnih razlik nobene družbe ne pelje v razvoj in napredek. Zato smo v ZVEZI SVOBODNIH SINDIKATOV odločeni s stavko zavarovati spoštovanje kolektivnih pogodb in drugih delavskih pravic. Ne bomo dovolili reševanja gospodarskih in vseh drugih težav zgolj na rovaš delavk in delavcev. Stavka je zadnje orožje in prisilili so nas, da sežemo po njem, MNOŽIČNO, SLOŽNI IN SOLIDARNI! »DANES STAVKAM JAZ ZATE, DA BOS JUTRI Tl ZA M E a bo vodilo naše splošne opozorilne stavke! miaplM ra: 9. maja 1996 Spoštovana g. Koenigova, žal mi je, da sle narobe razumeli moj prispevek. Seveda poglavar Katoliške cerkve ni niti malo kriv za težave v Tamu, navedla sem le, kako bi se dalo pretirana sredstva, ki jih slovenska država namenja temu sicer pomembnemu obisku, bolj smotrno porabiti. Tudi Vi ne morete zanikati, da je poglavar rimskokatoliške cerkve vodja ene največjih multinacionalnih finančnih korporacij na svetu, torej bi lahko v imenu svoje organizacije pomagal slovenskemu prebivalstvu s tem, da bi prevzel del stroškov svojega obiska, saj je namen njegovega obiska z vsemi mašami, ki jih bo imel za množice, rekatolizacija Slovenije, ali ne? Ne morete pa tudi zanikati, da gre pri vseh pripravah za varovanje papeža za odločno pretiravanje, za dobesedno čaščenje kulta osebnosti, kar je v nasprotju z Jezusovimi nauki. Brez hudobije in nanašalnosti se sprašujem, če vsi tisti, ki počno ta cirkus, verjamejo v Boga. Kako že pravi molitev: v tvoje roke se predajam... Očitno pripravljala papeževega obiska Bogu prav nič ne zaupajo. In to prav predstavniki tiste cerkve, ki mučeništvo nagrajuje s svetništvom. Moram reči, da tega strahu pred smrtjo nikakor ne razumem. Še nekaj uči katoliška vera: da je enačenje z bogom smrten greh. Če je polovico tega, kar govorijo o varovanju papeža res, potem gre že za malikovanje božjega namestnika na zemlji. Tega pa, kot je meni znano, Bog ne dopušča. Kar pa se tiče M. Tajnikarja in propada poizkusa sanacije Tama, pa ne morem verjeti, da kot trezna ženska res mislite to, kar ste napisali. Sanacijo so uničili res akterji nekontrolirane denacionalizacije in privatizacije, vendar pa so ti povsod drugje, samo pri Združeni listi ne. Kot veste, so se osnovni zakoni na teh področjih sprejemali v času, ko je vodil vlado in Demos, vodilno koalicije, g. Peterle. Če kdo, potem je on najbolj odgovoren za zakone, kakršni so se tedaj sprejemali. Združena lista se je tedaj in v zadnjih treh letih, ko sem se jim pridružila jaz, ves čas borila za pravice sedanjih razlaščencev, ki niso posamezniki, ampak so celi kolektivi, za notranje delničarstvo ob lastninjenju, torej za pravice delavcev in za ponovno vzpostavitev soupravljanja podjetij, kar je vodilni Demos v svojem času popolnoma porušil. Združeni listi taka natolcevanja ne morejo škoditi, preveč je dokazov o skrbi nekdanjih oblastnikov za delavce v preteklih desetletjih. Lahko pa zavro pobiranje države iz godlje, ki so jo zamešali neizkušeni, preveč liberalni in preveč maščevalni politiki, ki so se znašli na vrhu države v času, ko bi ta potrebovala vse znanje, izkušnje in altruizem, ki ga premorejo njeni politiki. Žal se zgodovina ponavlja. Tudi to revolucijo, pa če je bila še tako mehka, bomo Slovenci drago plačali. Razlika je samo v tem, da vodijo v tej revoluciji akterji, ki so preprostemu človeku in njegovim potrebam mnogo manj naklonjeni kot tisti pred petdesetimi leti. Mateja Kožuh-Novak Javno povabilo poglavarju rimskokatoliške cerkve Spoštovana gospa poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak! Globoko me je sram Vašega cenenega, nepremišljenega prispevka v DE z dne 4. 4. 96, ki ni vreden preprostega Slovenca, kaj šele akademika in poslanca države 'Slovenije. Spoštovanega Karla Wojtylo in svetega očeta, predstavnika katoliških vernikov vsega sveta, je na obisk v našo državo povabil predsednik države Slovenije, gospod Milan Kučan. Mnenja sem, da se Vi kot predstavnik Slovencev v parlamentu in s tem podrejeni najvišjemu predstavniku dolžni spošto- vati njegova mišljenja in dejanja. Cenjena gospa, zakaj se niste oglasili, ko je predsednik države Slovenije prejel odlikovanje od najvišjega predstavnika rimokatoliške cerkve, če že zdaj morate razgaljati našo »revščino« in visokega gosta moledovati za miloščino. Pišete o Potemkinovih (Potj’omkin) vaseh... Kakšne Potemkinove vasi? Saj smo 45 let gradili socializem in smo trdno še v njem. Kaj pa naše tovarne, naša mesta, naša osebna visoka življenjska raven v mestu in na vasi? Vsi imajo kopalnice, avtomobile, osebnega bogastva, socialno varstvo. Pojdite v naša letovišča. Kaj se ne vozimo po avtocestah? Ozrite se po izložbah. Pojdite na smetišče, pa se ozrite, kaj naš državljan odvrže. Mi gremo v Evropo, kamor nas vodijo naši voditelji, ki se prav nič ne razlikujejo od zahodnjakov, pa čeprav so bili rojeni in vzgojeni za železno zaveso in nas danes modro vodijo v kapitalizem, ker pač drugače ne gre. Baje. Jaz ne vem. Za boljše sožitje v Sloveniji ste pripravljeni poklekniti pred svetega očeta. Spoštovana gospa. Vi pokleknite kar v parlamentu pred našimi vrlimi gospodarstveniki. Imate v rokah škarje in platno. Jasno je kot beli dan, da nam sam papež ne more pomagati, če si sami nočemo in je na dnevnem redu en sam kriminal in gospodarska kraja in milijarde in milijarde odtekajo čez mejo na tuje račune. Vi pa govorite o ubogih in izrabljenih, in da je 120.000 družin na robu preživetja, in moledujete za ugoden kredit sam Vatikan. Kje je Vaš ponos - akademik? V Dnevniku so bili mnenja, da je Vaše besedilo histerično. Res je! Histerično, ceneno, poniževalno in zelo neokusno, žaljivo nedostojno. Urednik DE je izpolnil vašo željo. Kaj ste pa s tem pisanjem sebi storili, je Vaša stvar. Mar ne? Herica Kumer, Pot na Fužine I, Ljubljana časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Naslov:.................................................... Podpis naročnika: da bi naredil zločin. Policija tega ne zmore, ker ni vsemogočna, zato naj pusti Bogu, da on varuje papeža. Ko se bo naredil čudež 6 milijard SIT, bo vsa Slovenija vesela, zadovoljna. Časopisje bo poročalo. Državljani bodo pokleknili. Tudi jaz bom prišla in pokleknila pred papeža in škofa, ki bo naredil čudež, ter jima poljubila roke in se mi ne bo zdelo ponižujoče. Spoštovani g. urednik, prosim, bodite tako dobri, in objavite te vrstice v DE. Že vnaprej vam najlepša hvala. Ida Lipitnik, Lipa 24 Miga verujemo vnaša Mehanično drsi volan izpod prstov. Komaj se zavedam opojnega zelenja dolin in gričev in svetlega belega in oranžnega cvetja. Prav ob Paki se skoraj ustavim. Dolga smreka je izgubila rjavo obleko, in sedaj je rumena in z vzdihi in tihimi kletvi- cami, ki kljubujejo teži, raste, raste proti soncu. Samo še malo. Mlaj tu, mlaj tam, mlaj vsepovsod! Nekje je zavriskala harmonika, kajti v tem trenutku je vzplapolala prav na vrhu rumenega droga naša trobojnica. Svilnate niti sanj zdrvijo v igrajočo se mladost, tisto, ki je je bila polna harmonika. V mladost, ko majskega dne čakaš na vlak, svatovski, poln rdečega cvetja in zastav. In še vrisk je skoraj jok skozi zeleno pokrajino. Kje so tista leta? Vidim samo še rumene drogove, ki še rastejo proti rumenemu soncu. Slišim tihe kletvice in vidim pot, ki drsi po čelih mož. Nad sto let že kraljujejo mlaji v majskih dneh. Nad sto let je stara želja po pravici delavsMi v Evropi in v svetu. Sto let in še več je stara tiha želja. Ta je ječanje in sikanje in jok. Tak je kot zastava v vetru. Vedno znova vzplapola in vedno znova se prebudi v človeku iskra upanja in tli in se vnema in hoče zagoreti v ogenj... Vendar pa naj nam bo dovoljeno najprej kratko pojasnilo za tiste, ki zaradi nevednosti ali zaradi drugih objektivnih in subjektivnih vzrokov o tem nič ne vedo in nočejo vedeti v« “sto, s čimer se že desetletja muči na stotine zgodovinarjev in ra-s nrvim malem za katerem vemo da ie bil Jezusov naslednik škof bo naredil čudež »Novinarji bodo škofa opozorili, naj naredi takoj čudež« Pri veronauku v preteklosti nam je katehet razlagal, da je Jezus naredil čudeže. Ribo in hleb kruha je blagoslovil in nastal je čudež, da je bilo ogromno rib in hleba kruha, da se je pettisočglava množica dobro nahranila. Množici je ostalo veliko ostankov rib in kruha tako da so ostankov nabrali za več košar. Jezus je dejal: Nadaljujte moje delo in delajte v moj spomin. Tako danes duhovščina, škofje lahko delajo čudeže, ker jih je Jezus pooblastil. Meseca maja pride papež v Slovenijo. Državljani se bojijo stroškov 3 milijarde SIT, to je za revne obup. Mariborski škof je že blagoslovil letališče, sedaj pa naj bi še blagoslovil samo enega tisočaka, ki ga je položil na mizo veren kristjan. Škof naj ga blagoslovi in naredil se bo čudež. Iz tisočaka bo nastalo ogromno tisočakov, ker se bo pač zgodil čudež. Ko bodo velik kup tisočakov prešteli, bo šest milijard SIT. Stroškov za papeža bo 3 milijarde SIT, preostale 3 milijarde pa se bodo razdelile. Novinarji bodo dobili le delež zato, ker bodo škofa spomnili, naj blagoslovi in naredi čudež, potem bodo javnosti sporočili čudežno novico. Nekaj bi se razdelilo brezposelnim, revnim bolnikom, obubožanim otrokom in zelo ogroženim državljanom. Vsi bodo škofu zelo hvaležni. Papeža tudi ni potrebno, da varuje policija pred atentatorjem, saj ga bo varoval brezplačno vsemogočni Bog. Nas so kateheti učili, da Bog vse vidi in vse ve. Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Zato bo vsemogočni Bog boljši kot vsa policija. Če bi se papežu približal atentator, bi ga takoj Bog onesposobil. Roka bi mu tisti hip okamenela in ne bi imel moči, Praznično razpoloženje meni, da prvomajsko praznovanje postaja vse bolj praznovanje tistih, pe, do šest let, ko bo gospodarstvo na koncu zgodbe o uspehu že popolnoma uničeno in nihče več ne bo imel take smole, da bi moral delati. Slomšku, ki se kot kandidat za prvega slovenskega svetnika zelo veseli papeževega obiska. Na tiskovni konferenci je povedal, kako srečen je, ker bosta Janez in Pavel prišla k nam na obisk in s tem pospešila razvoj našega turizma, posebno romarskega, saj jč znano da imamo v Slove- bremenili sv. Peter-leta. ^Popobuinianajvečji Tubumi dogodŽk posvečen ustanovitvi OF, torej boju slovenskih rodoljubov za zmago nemških in italijanskih oku- pozno -v jamskem arheološkem najdišču Divje babe nad Reko pri Ce natolcevanja ne zanimajo - in dodaja, daje že nekaj časa jasno, kakšna V zvezi s L majem smo lahko brali, da nas čakajo veliki gospodarski uspehi, kakor recimo Almira, ki se skuša pobrati v upanju, da ji to ne bo uspelo, kar velja tudi za druge tekstilne tovarne. Sploh pa se obetajo Sloveniji v zvezi s tem zelo zanimivi časi. Sociološka raziskava je pokazala. da bo v naši državi kmalu ukinjena vsa proizvodnja tekstila in obutve, ker se to preprosto ne izplača, pa tudi nikogar več ni, ki bi to kupoval (razen bogatašev, ki to opravijo v tujini). In ko bodo porabljene vse stare zaloge, bo večina naših ljudi hodila okoli gola in bosa, kar bo zelo seksi in sploh fino in privlačno za tuje turiste. Zelo uspešno je v razsulu tudi Hidromontaža, tako da ni bojazni, da bi TAM ostal nekakšna izjema v slovenskem gospodarsko-čudežnem dogajanju, ampak bolj verjetno kar pravilo, kar bi praviloma moralo biti zelo hvalevredno. Beremo namreč tudi, da proizvodnja uspešno pada, zaloge se večajo, nelikvidnost je vedno večja, zaradi precenjenega tolarja so izvozniki vsak dan bolj uspešno neuspešni, gospodarska dejavnost peša tudi zunaj industrije... Skratka, naj živi prvi maj, praznik delovnega ljudstva, kateremu se je še prav posebej posvetil naš predsednik vlade Dr. Janez Novšek, ki je sodeloval pri otvoritvi del za izgradnjo največjega kmetijskega kombinatov Evropi. Oblečen v prekrasno in po meri izdelano delovno obleko s čepico na šild, je v svojem govoru poudaril pomen izgradnje tega kmetijskega giganta, ki bo zaposloval 8700 kmetijskih delavcev, tehnikov, inženirjev, agronomov in drugih takih tipov. »S tem napovedujemo vojno vsem, ki navijajo cene kmetijskih proizvodov oziroma hrane - tudi hrane za pse - in vsem, ki nam ponujajo ekološko dvomljivo hrano,« je pribil na koncu govora in zasadil prve vile v kup gnoja - v najlipši okras praznično razpoložene Slo- VCtllJc... Brane Praprotnik Nekaj prazničnega je v meni, nekaj, kar pomirja, nekaj, karje zeleno upanje. Delavčeve roke še vedno vzdigujejo rumene mlaje. Vedno znova obešajo zastave na zeleni konec. Vedno znova. Končno je mrak in je tema. Vriski odmora se mešajo s pesmijo. Vanjo vpletajo svetlo zarjo jutra, vpletajo jo kot svoj dokončni cilj. »Pravica mora zmagati!« modrujejo, vsi razgreti in ožarjeni ob ognju, ki oblizuje smrekovo skorjo. Tema je kot pravljica ali kot demon. Z vseh gričev nenadoma poka. Tisoč strelov in še več. Pesem delavcev ob mlaju je vrisk zmagoslavja. Več kot sto let ni bilo mogoče zatreti upov ponižanih. »Mi pa verujemo v našo pomlad!« se oglaša vse bolj močno in vsa dolina poje z njimi: »Mi pa verujemo v našo pomlad!!« V tej čudežni noči se je ustavil volan pred domačo hišo. Češnja je svatovsko cvetela in hribi so bili polni oranžnih zubljev. Kot plamenice! Kot simboli, ki segajo v prihodnost naših dni! Da, brez upanja ni prihodnosti. Je želja po lepšem življenju, po večji enakopravnosti vseh. Sikanje in ječanje je kot ogromna lokomotiva, ki drvi skozi pokrajino. Ni zaman vse trpljenje in delo - je up, ki drsi skozi našo zavest, skozi našo celotno bit. Vinko Šmajs, Efenkova 29, Velenje Kar je preveč, je preveč! V začetku aprila so vsi ravnatelji in ravnateljice osnovnih šol in zavodov za usposabljanje dobili okrožnico Ministrstva za šolstvo in šport, s katero jih državna sekretarka mag. Tea Velenčič obvešča, da bo šolsko ministrstvo za-gotavljalo sredstva za regresirano prehrano otrok v dosedanjem obsegu le še do I. 5. 1996, odtlej pa samo že za najnujnejše primere. Za vse druge otroke naj odslej polno ceno prehrane plačujejo starši, saj se je s spremenjenim zakonom o družinskih prejemkih s prvim majem povečalo število otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka. Ta okrožnica je zgled, kako se LDS-ovsko ministrstvo požvižga na temeljne dokumente o družinski politiki in na zakone, ki jih je sprejel parlament, in kako brezbrižno obsoja na lakoto otroke najrevnejših staršev. V zakonu o šolskem tolarju, v njegovem 2. členu, v 5. točki piše, da se bodo iz tega denarja zagotavljala sredstva za šolsko prehrano otrok in mladine. Ta zakon še vedno velja! Subvencionirane malice so že doslej prejemali otroci, ki so bili dovolj revni, da so tudi doslej že dobivali otroški dodatek. Zato bodo prav ti otroci tudi edine žrtve tega varčevalnega ukrepa. Tudi otroci najrevnejših staršev so še vedno lačni vsak dan! Liberalistična samovolja in socialna brezčutnost nimata meja -ne samo, da si njihovo ministrstvo drzne krišiti zakone, za izgovor vzame argument, ki ga je mogoče razumeti na en sam način: ker je parlament širjenje pravice do otroškega dodatka sprejel kljub temu, da so v LDS temu v« čas ostro nasprotovali, naj njihov politični poraz zdaj plačajo tisti, ki se najtežje branijo! Ženski forum ZL proti takemu ravnanju Ministrstva za šolstvo in šport najostreje protestira in zahteva, da se ta nezakonita in nehumana odločitev takoj odpravi! Sonja Lokar, predsednica Ženskega foruma ZL Županu Mestne občine Uubliana dr. Dimitriju Ruplu Predsetbuku Mestnega sveta UuPijana dr. Dimitriju Kovačiču Borci in udeleženci narodnoosvobodilnega boja Piran, zbrani na lemi konferenci, se odločno pridružujemo protestom velikega dela svobodoljubnih Slovencev v domovini in zamejstvu proti nameri, da se v Ljubljani odstranijo spomeniki dveh organizatorjev in voditeljev slovenskega narodnoosvobodilnega boja, ki je bil del svetovne protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni, organizatorjev in voditeljev zmagovitega boja proti okupatorjem in njihovim hlapcem za svobodno Slovenijo ter za priključitev Primorske in dela Istre z morjem k matični domovini Sloveniji - EDVARDU KARDELJU in BORISU KIDRIČU. Ugotavljamo, da je to ponovni poskus prikrivanja resnice o protifašističnem in proliokupatorskem boju Slovencev v drugi svetovni vojni ter s skrivanjem zaslužnih borcev pred zgodovino skriti madež, ki je in bo ostal breme vesti izdajalskega domobranstva in dela še vedno sklerikalizirane slovenske rimskokatoliške cerkve, ki je v drugi sve-tovni vojni storila toliko zla poštenim vernikom in slovenskemu narodu. Borci narodnoosvobodilnega boja smo ta del zgodovine Slovencev napisali z našimi žrtvami in našo krvjo. Ne moremo in ne bomo dopustili njenega pretvarjanja in instrumentaliziranja, še manj pa oživljanja nakan tistih, ki jih Ustanovna listina Organizacije združenih narodov obsoja. Od vas, gospod župan, in od svet' nikov mestnega sveta Ljubljana Prl' čakujemo, da storite vašo dolžnost d" zaslužnih borcev za svobodno Slovi' nijo s Primorsko, Istro in morjem 1,1 preprečite to nezaslišano nakano. Stojan Ražem> predsednik krajevne organizacije borcev in udeležencev NOB Ph'an Krščanski socialisti so se razšli Somišljeniki, ki nas vodi krščansko socialni čut, se že dolgo poznamo m skupaj delujemo. Tako so za nekatere zanimiva že sedemdeseta leta, ko smo se tedensko sestajali v tako imenovani Šentjakobski skupini, pa razna srečanja po vsej Sloveniji (na Rakij' ni na primer). Od nekdaj smo bit' različni. Taki smo tudi danes. Vse nas družita predvsem dva pridevnika, KRŠČANSKI in SOCIALNI. Ah kot bi s prepmstimi besedami rekli »pošteni kristjani«, ki svoje delovanje osmišljanto na krščanskem etosu in navezanosti na slovensko krščansko socialno izročilo- Pred zadnjimi volitvami se je skupina organizirala v Stranko krščanski socialisti in skupaj z dvema drugima manjšima strankama smo šli na volitve. Ker smo si ves čas prizadevali naše ideje in programe uveljavljati v vseslovenskem prostoru, smo se v zadnjem času pridružili stranki, ki je bila programsko najbližja našim vrednotam-Po dogovarjanju o možnih povezavah z drugimi strankami, smo namreč vedno izhajali iz naših načelnih programskih izhodišč ter možnosti za delovanje in uveljavljanje le-teh v slovenskem političnem prostoru. Za razliko od skupine naših kolegof-ki so iz Demokratske stranke Slovenije izstopili, ostali nadaljujemo pri Demokratih Slovenije (DS). Glavni vzrok razhajanj v krilu krščanskih socialistov je bil prav v oceni možnosti za uveljavljanje in v dosedanji stopnji uveljavitve našega programa znotraj DS. Tisti, ki v DS nadaljujemo delo smo prepričani, da moramo graditi na celoviten programu, ki naj v prvi vrsti zagotavlja stabilen gospodarski in civilizacijski rozgo) Slovenije kot suverene in demokratične države, temelječe mi sodobnem socialno tržnem gospodarstvu. Torej vsakemu državljanu zagotoviti možnost, da z delom soustvarja bodočo blaginjo Slovenije-Prav tako pa je za nas izredno visoka vrednota te rezultate krščansko pravično (socialno) deliti. Osnovna skrb in odgovornost vsej1 vladajočih struktur pa je zagotavljati1 pogojev, da bodo imeli predvsem Sl0'. venci (in ne tujci) možnosti ZCl rciZVOj lastnega ekonomskega potenciala. Tu se lahko učimo pri našem vzorniku df-Kreku, ki je spodbujal ustanavljaj slovenskih zadrug, slovenskih hrtu111' nic in podobno, predvsem za to, da " Slovence in Slovenijo zavaroval prw preplavljanjem tujega kapitala. Le g0', spodarsko močan narod (in njegovl posamezniki) je lahko samozavesten clah v evropski družini enakopravnih narodov- Program DS je z vstopom in delovanjem krščanskih socialistov bogatejši in P11', polnejši. Skupaj z drugimi člani DS st bomo prizadevali, da ga bomo imeli priliko tudi uresničiti. Skupina, ki nas je zapustila, je skupina poštenih ljudi-ki daje prednost predvsem socialnim vprašanjem. Do tod smo si enotni, s tem dami enakovredno in celo naprvemmestu poudarjamo pravico do dela in možnosl1 za ustvarjanje in šele nato pravično delitev-Naš program pa lahko uresničujemo sanu> z aktivnim političnim delovanjem, ki nam ga po naših ocenah DS v okviru svoje organiziranosti omogoča. Slovenija koj majhna država si namreč ne more privoščiti prevelike socialne razslojenosti, ee hoče obstajati in biti uspešna. Socialna pravičnost ima zato v naših programih prednost in jo v naših aktivnostih tudi posebej izpostavljamo. Naši programi so kot temeljna sestavina vključeni v program DS. Med drugim so zajeti v dolgoročnih usmeritvah ‘n temeljijo na razvoju in ravnovesju med tržnim gospodarstvom in socialno pravičnostjo, demokracijo in pravno državo ter zagotavljajo možnosti razcvet podjetnosti in ustvarjalnosti-Gospodarski sistem mora biti enoten m stabilen z visokim vrednotenjem etike in morale ter strogim nadzorom javnih financ. V ospredje je postavljen razvoj, na podlagi lastnega znanja, ki temelj1 na visoki kakovosti ekološko sprejemljivih tehnologij. Pri tem se morajo upoštevati načela politike enakomernegd regionalnega razvoja. Pmgram zavezuje. DS, da mora posebno skrb namenjali življenjski ravni mladih družin, študentov-dijakov in invalidov ter ukrepom, ki bodo spodbujali odločanje za več otrok Preprečevanje nadaljnjega upadanju ravni socialnega standarda, spodbujanj) uvajanja novih dejavnosti, ki omogočaj11 intenzivnejše zaposlovanje, ter uveljavljanje politike sporazumevanja med delodajalci, delojemalci in državo je vseskozi v ospredju prizadevanj DS. __ Ker smo ocenili, da imamo možno sti za naše nadaljnje delovanje, smo se odločili, da naša skupina nadaljuj delo v okviru DS pod novim imenom Krščansko socialno krilo. * Za krščansko socialno krilo pri Jože Dulae Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311- 956 « Odgovor urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Hug j (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61 -92 • Naročnina: 321^-255 ^Martraa g- 9. maja 1996 i i ! 1 1 i i i / 1 1 Le kaj je ostalo od nekoč tako barbarskih vikingov, znanih po roparskih in posiijevalskih pohodih po severni Evropi, odVelike Britanije in Normandije na zahodu jjo Rusije na vzhodu. Nekateri vikingologi danes tr-“Uo, da so iz vikinške zgodovine znana le resnično barbarska plemena, ki so jim bili edini smisel življenja roparski pohodi in jemanje tujih žensk. Pravijo, daje to krivično do večine pripadnikov tega ljudstva, ki je na Dansko prišlo z Norveške ob koncu 7. stoletja in se ukvarjalo predvsem z ribištvom in kmetijstvom. Šele odkritja zadnjih nekaj desetletij kažejo prevladujočo drugačno naravo Vikingov, kot jo poznamo. Dance danes opisujejo kot sproščene, vedre, velike ljubitelje piva in kot družabne in velikodušne ljudi. V Skandinaviji jih imajo zajužnjake Severa. Pri Dancih je opaziti tudi močan nacionalni ponos, kar dokazuje majhno število izseljencev po svetu in tudi velika ljubezen do rdeče-bele zastave, ki jo razobešajo ob vsaki priložnosti.Tudi vsako izmed 67.336 kmetijskih posestev (podatek za leto 1994) ima svoj drog, na katerem vsako jutro dvigajo, zvečer pa spuščajo zastavo, da o tovarnah, šolah in počitniških hišicah niti ne govorimo. Danska ima vsega 5,2 milijona prebivalcev, vsak dan pa vihra vsaj četrtina te številke zastav. Poudarjajo, da njihov nacionalni ponos ni ar-gesiven, ampak krotek in plemenit. Dokaz o velikem nacionalnem ponosu je tudi več kot 700 zgodovinskih, umetniških in folklornih muzejev, raztresenih Po tej otoški deželi. Za Dansko je značilna velika sproščenost in neformal-nost v delovnih odnosih. Ni pomembno, kje delo opraviš, pomembno je, da ga opraviš. razum, s katerim se dogovorijo za delovne pogoje, plače in druga pomembna vprašanja. Država pri višini plač ne postavlja nobenih limitov. Delodajalci in delavci namreč dobro poznajo vse potrebne podatke za dogovor o tem in nihče ne skuša iti prek razumnih meja. Delodajalci si ne prizadevajo za prenizke plače, delavci pa ne za previsoke. Prav zato v danski zgodovini ne poznajo velikih in dolgotrajnih stavk. Izjema je stavka komunalnih delavcev Aarhusa, drugega največjega danskega mesta in naj večjega na otoku Jutland. Začela seje 25. decembra lani in se še ni končala. Neposredni vzrok za začetek stavke je bila odpustitev njihovega sindikalnega predstavnika, že prej pa seje zataknilo zaradi plač in delovnih pogojev. Natančna preiskava je pokazala, da je bila odpustitev sindikalnega predstavnika upravičena, glede plač in delovnih pogojev pa še ne morejo priti skupaj. Stavka, če jo primerjamo z našimi, poteka dokaj nenavadno. Tu in tam komunalni delavci pridejo pred mestno hišo, kjer ne ostanejo prav dolgo, tu in tam pa razglasijo »prekinitev ognja«, ko poberejo smeti iz ožjega mestnega okolja. V širšem okolju pa se nabirajo, vendar je stanovalcem dopuščeno, da jih sami odstranijo. Stavkokazov ne poznajo in si oblast tudi ne prizadeva, da bi jih našla. Veliko več ji je do tega, da bi se z t \ aprilom 1995 sobi', drobnoprodajne ce ^ aprilu 1996 višje z« cene življenjskih pa za 11,4%. Sest % življenjskih potreb jih objavljamo v V '. v aprilu 1996 za® « do 1,73% višjih od' marcu 1996. V pr'.1/, aprilom 199 5 80% 11,80% do 13,23°A so se podražile noj (minimalne) mes6 košarice. StroV ■ ■ Niko Kač, generalni direktor Banke Celje - — _ » ^ . ® m m i ^ 1 p ® M a. . ::::.. _ HKI II: ’ T Naša vloga m ta, da p resevali socialo. Mi podpiramo ^ave stvari, te pa bodo pomagale reševati socialne težave. Sicer va v banki nismo tako trdi m Lgamani’, kot trdijonekateri. Zavedamo se, da ne delamo svojim denarjgm.Pelamoz denarieinvarcevalcev,firm delničarjev. Vsakega delavca, ki se pri nas na novo zaposli, pokličem na pogovor in mu povem, da mora imeti na svojem delovnem mestu, tudi na 'šalterju’, prazenpredal, v katerem je samo listek, na katerem piše, da ne dela s svojim denarjem* • I ■ : : . V' ' mm ' ^ Vedno večja odvisnost od mafijskega kapitala, ki dejansko vodi gospodarstvo ZRL Prvič v zgodovini prihaja italijanska levica na vlado z levosredinsko koalicijo Oljka. D’Alemova demokratična stranka levice je postala najmočnejša, stranka komunistične obnove pa peta. Plačana demonizacija drugačnih je po dolgih desetletjih prekinjena. Stig-matizir anj e z marksisti, komunisti, boljševiki, socialisti, levičarji končno izgublja zlovešč prizvok. Bombastično simboliko Naprej Italije, Narodnega zavezništva in Plamena trobojnice je zasenčila pomirjajoča Oljka. Le skrajneži z desnega brega še opravičujejo z antikomunizmom in zmerljivkami iz ideološko nacionalistične preteklosti lastni debakel. V Borzna gibanja Po nekaterih podatkih Jugoslavija potrebuje za začetek novega gospodarskega cikla ZG,S milijarde dinarjev svežega kapitala (8 milijard nemških mark), ki pa ga ne more zagotoviti brez članstva v mednarodnih finančnih institucijah. Država povečuje svoj notranji dolg, kije samo lansko leto znašal 25 milijard dinarjev. Problem s Slovenci je ravno vtem, da smo slepi, ko nam kdo obijubi velik dobiček. ljudje so najemali draga posojila, prodajali nepremičnine in vlagali denar v skrajno tvegane finančne instrumente, ki nimajo nikakršne realne povezave z gibanji v slovenskemgospodarstvu. Nsjvečjo škodo pa je utrpel kapitalski trg, ker je zaigral veliko priložnost, ki jo ponujajo vzajemni skladi za pridobivanje drobnih investitorjev. Kai hoče Nato, česa noče SUmnjja Ob obisku generalnega sekretarja Nata Javierja Solane so nas na veliko zasuli z InfonnactJami, k$J hoče (oziroma pričakuje) Nato od kandidatov za članstvo v pjem. Zato pa lahko ob načelnem slovenskem stališču, da je Slovenija zainteresirana za včlanitev v Nato samo ugibamo, kakšno Je sicer mnepje Slovence glede posameznih pogojev za vključitev. Tako ne vemo, ali so imeli naši uradni predstavniki kakšno svoje stališče (in svoj predlog) glede nekaterih splošno znanih zahtev Nata, denimo glede višine nacionalnih vojaških proračunov (v slovenskem primeru npj bi bil ta po pisarju nekaterih po vstopu v Nato enkrat večji od dosedapjega), glede namestitve jedrskega orodja, udeležbe slovenskih vojakov v vojaških akcijah na ozemljih drugih držav itd. Spet je bilo veliko ponižnega prikupovapja (takšen je bil vsaj vtis), kot da Slovenija do nobenega izmed teh vprašapj ne bi imela svojega stališča, kot da ne bi šlo za razpravo, ampak zgolj za sprejemapje nekakšnega ultimata v slogu tistega, kar je zapisal komentator Slovenca, da nam ne preostane nič drugega, kot da vse, kar nam Nato ponpja, sprejmemo, da druge rešitve, druge alternative preprosto ni, kot da nimamo pravice do svojega mnepja, do svojih predlogov. Premier dr. Drnovšek je šele na izrecno novinarsko vprašapje odgovoril, da slovenska stran s Solano ni razpravljala o tako pomembnem vprašapju, kot je nameščapje jedrskih raket na slovenskem ozemlju. Dr. Drnovšekje kar sam namesto Solane, čeprav bi bilo ravno stališče Solane zelo zanimivo, poskrbel za komentar, da kolikor spremlja do-gajapja v Natu meni, »da ni potrebe po nameščapju jedrskih oporišč v Sloveniji.« Seveda je še toliko bolj čudno, da se »tega vprašapja niso dotaknili« glede na splošno znano odklonilno stališče Slovaške in Bolgarije do nameščapja raket Nata na svojih ozemljih, čeprav sta ravno tako kot Slovenija zelo resni kandidatki za članstvo v pjem. »Prednosti«, ja jih vladami ne vidiio Generalni sekretar Nata Solana se je takoj po prihodu v Ijubljano srečal s predsednikom Socialdemokratske stranke in nekdapjim obrambnim ministrom Janezom Janšo. Nekatere opazovalce je to presenetilo, Solana pa Je pojasnil, da so takšna srečapja s posameznimi opozicijskimi voditelji pjegova stalna praksa. Dejal je, da je bila želja po sestanku obojestranska. Šlo naj bi za to, da slovenska odločitev za članstvo v Natu potrebpje kar najširši konsenz, in tudi takšna srečanja naj bi k temu pripomogla. Večer je zapisal, da Solana ni hotel komentirati Janševe izjave, da slovenski vladajoči politiki Natu ne zmorejo dovolj dobro predstaviti vseh slovenskih prednosti. Vsekakor pa bi bilo zanimivo vedeti, zakaj je Solana za svojega sogovornika iz opozicijskih vrst zbral ravno (in samo) Janšo (ali mu je to namignil kdo s slovenske strani?), in ali je res (vsa) opozicija Janšo pooblastila za izjavo, da ima za vključevanje Slovenije v Nato vlada soglasje opozicije? Solana in niesovi stari »grehi« Seveda lahko samo ugibamo, ali je Janez Janša (v slogu svojega siceršnjega notrapjepolitičnega delovapja) tudi prvemu človeku Nata Solani očital pjego-vo »sumljivo« preteklost. Solana je bil namreč pred leti najbolj goreč nasprotnik Nata... Pač pa Janša tudi tokrat ni zamudil priložnosti, da ne bi dopovedoval Slovencem (in svetu), da bo Slovenija zares sposobna za vključitev v Nato po volitvah, če bo na pjih Izbrala prave stranke in ljudi, seveda v skladu z pjegovo znano tezo, da Slovenije svet ne mara in da je v Sloveniji marsikaj zanič samo zato, ker gre pri vladapju za kontinuiteto »starih sil«, češ da nekdapji komunisti pač niso pravi sogovorniki za Nato. O tem je eden izmed komentatorjev cinično zapisal, da za Slovenijo sploh ni gotovo, da bo sprejeta v Nato v prvem krogu pjegove širitve, da pa so bližje temu nekatere države, kjer so danes na oblasti nekdapji komunisti. Iluzije in defetizem Dopisnik Dela iz Bruslja je zapisal, »da širitev Nata ne bo preprosta, četudi mnogi menijo, da bi utegnil priključiti nekatere države že leta 1999. Verjetno tudi pri nas marsikdo misli, da bi bila lahko prav Slovenija med prvimi novimi članicami. To bi se utegnilo zgoditi, čeprav seveda ne zaradi Natovih potreb, da si z nami okrepi obrambno in vse bolj politično sposobnost. Gre bolj za to, da smo v številnih pogledih mapj problematični kot nekatere druge države - nismo bili v varšavskem paktu, naša morebitna vključitev navsezadpje ne bi bila napoti Rusiji. Vseeno pa bi bilo koristno, če tudi o tem ne gojimo pretiranih iluzij, naposled se morajo o vsakem kandidatu soglasno odločati vse članice Nata. Kdove, kako bo tedaj s slovensko-italljan-skimi odnosi?« Seveda je nesmiselno tudi prikrivapje slovenskih notrapjepolitičnih razlik. Raziskave javnega mnepja kažejo, da se velik del Slovencev opredelJpje za sodelovanje Slovenije z Natom, ob tem pa imajo različne pomisleke ali celo odpor glede obveznosti v zvezi s tem. Kaj laihko se zgodi, da se bomo zapletli v podobne nesporazume in spore kot ob vključevanju v Evropsko unijo. Vsekakor pa glavni argument za integrirapje v Nato ne bi smele biti defetistične komentatorske ugotovitve, ki jih je te dni kar preveč, da nam pač ne preostane nič drugega, da nimamo kaj spraševati, kaj razpravljati. Tako smo lahko prebrali, da »slovenska državnost ni samoumevna za vekomaj, naša varnost je tako rekoč nemogoča brez opore v Natu. Lahko bi rekli, da za Severnoatlantsko zvezo veja podobno kot za EU: alternativ ni oziroma so nevarne. Majhna država, zaznamovana z lego na obrobju konfliktov in območja intenzivne militarizaclje, Je bržkone še ranljivejša in ima map) maneverskega prostora, kot se ji zdi« (Delo, 30. aprila 1996). »Članstvo v tej zahtevni organizaciji hkrati z dajapjem prednosti (večja varnost, umeščenost v glavne tokove sodobne vojaške tehnologije) zahteva tudi konkretne obveznosti (na primer občutno povečapje obrabnega proračuna, privolitev v namestitev jedrskega orožja). Odločitev o tem, ali smo v zameno za večjo varnost pripravljenmi privoliti tudi v nekatere zahteve, bo lažja, če bomo upoštevali opozorila poznavalcev, da seje Evropa iz enega najtrdnejših delov sveta po koncu hladne vojne spremenila v enega varnostno najmapj zanesljivih območij, pri čemer prav Slovenjo zaznampje lega na obrobju tako imenovane strateške črne lukpje, v kateri poteka kar 80 odstotkov svetovnih sporov... Nato skladno s svojo novo vlogo ponuja roko.prav bi bilo, da jo - kljub zahtevnosti naloge, ki bo temu sledila - sprejmemo. Vse drugo je prenevarno.« Koko le že bilo? Posebna raziskava centra za raziskovanje javnega mnenja seje ukvarjala s slovensko preteklostjo, narodnoosvobodilnim bojem, partizanstvom in domobranstvom, s Titom in Kardeljem, s tem, ali je bil upor proti okupatorju smiseln ali pa bi bilo morda bolje počakati na zmago zaveznikov. Odgovori, ki so jih raziskovalci dobili od tisoč enega reprezentančno izbranega državljana Slovenije, so presenetji-vi, ker ponujajo bolj uravnoteženo, boj strpno in racionalno podobo Slovenje v odnosu do preteklosti, kot pa je tista, ki jo vztrajno, vsiljivo, že kar nasilno prikazujejo posamezni samozvani razlagalci »nove« in - kot vpijejo - edino prave zgodovine. Večer piše, da velika večina Slovencev - kar 61 odstotkov - pritrjuje trditvi, daje bil leta 1941 po okupacji slovenski narod v smrtni nevarnosti, hkrati pa meni, da bi brez upora pod vodstvom komunistov in Osvobodilne fronte kot narod verjetno izginili. Ne soglašajo s trditvjo, daje bil upor nepotreben, ker je povzročil preveč žrtev, in da bi bilo boje počakati na zmago zaveznikov. Večina Slovencev se strirja, daje bil boj domobranskih enot na strani okupatorja dejarje izdaje lastnega naroda. Vprašani se tudi ne strinjajo s trditvjo, daje bila ustanovitev domobranske vojske nrjno dejarje samoobrambe pred komunizmom. Trditev, da so se partizani bojevali za slovenske interese, podpira skoraj 56 odstotkov Slovencev, enako trditev za domobrance pa le 17 odstotkov. 57 odstotkov Slovencev pozitivno ocerjrje vlogo komunistične partje Slovenje med drugo svetovno vojno. Hkrati pa 48 odstotkov vprašanih izvensodni poboj domobrancev po drugi svetovni vojni označrje kot strahoten zločin, 19 odstotkov kot veliko politično napako in 11 odstotkov kot tragično, a neizogibno posledico državjanske vojne. Na vprašanje, kako bi na splošno oce-nili zgodovinsko vlogo Josipa Broza Tita, je kar 65 odstotkov Slovencev odgovorilo, dajo ocerjrje za pozitivno. Edvarda Kardeja pozitivno ocerjrje 41 odstotkov Slovencev, negativno pa 27 odstotkov. Na vprašarje o razmerah v Slovenji v času SFRJ 24 odstotkov vprašanih meni, daje bil to čas napredka in dobrega živjerja, 4 odstotki pa, da Je bil to čas strahu in zatirarja. Kar 66 odstotkov vprašanih meni, da bi morali spomenike in obeležja NOB ohraniti in skrbeti zarje. 42 odstotkov Slovencev soglaša z odkrivarjem spominskih plošč padlim in pobitim domobrancem. Vprašarja, ki sojih postavjali raziskovalci Slovencem, seveda niso namišjena ali posledica kakšne posebne indoktri-nacje »starih sil«. Vzeta so tako rekoč vroča iz razhčnih aktualnih polemik in pamfletov o novejši slovenski preteklosti. V rjih se brez upoštevarja zgodovinskih dejstev na veliko izkrlvjajo in iznlčrjejo posamezna zgodovinska obdobja in vloga posameznih zgodovinskih osebnosti. »Odstavitev« zgodovinarjev in ljudstva? Zdi se, da bi komentator Slovenca nejrsje »odstavil« Judstvo, ker napačno misli in odgovarja. Ker to vendarle ni tako preprosto, seje zaradi »nezadovojivih« odgovorov v nedavno objavjeni raziskavi slovenskega javnega mnerja o slovenski preteklosti lotil zgodovinarjev raziskovalcev. »Prepustimo zgodovino zgodovinarjem, lahko poslušamo že vrsto let in zdaj (no, to delajo že nekaj let) so še raziskovalci pred Judi vrgli to floskulo in zarjo dobi-li polno podporo. Toda do česa so se dokopali zgodovinarji, ti pooblaščeni obvladovale! zgodovine? V znanstvenem poročilu o novejši zgodovini Slovencev, po naročilu in plačilu državnega zbora so ga napisali zgodovinarji Inštituta za novejšo zgodovino, lahko preberemo nasledrji oris političnih taborov pred drugo svetovno vojno: ‘Oba velika politična pola na Slovenskem, tisti, ki je poskušal uresničiti narodno povezovarje in zaobiti ideološke razlike, in tisti, ki ni znal ah mogel enotneje strniti sil, zlasti pa ni hotel prestopiti praga zveze s komunisti, sta bila ideološko zelo neenotna’. Navedek govori sam zase. Prepustiti zgodovino zgodovinarjem. Boje bi bilo (naj mi oproste zgodovinarji, ki nimajo nič pri tem navedku), da bi zgodovinarje prepustili zgodovini... Strategija, na kateri grade snovalci in raziskovalci javnega mnenja, pa je pozabljanje in oproščanje. In izidi razumevanja preteklosti to potrjujejo. Vendar na žalost le v strpnosti in razumevarju, ki ga imajo Judje do polstoletne vladavine komunizma in komunistov, ne pa do v vojni poražene protikomunistične strani. Kako lahko drugače razumemo, da se kar tri četrtine vprašanih strinja s trditvijo, daje bil sistem socialističnega samoupravjanja dobro zamišjen, le da ni bil uresničen, in da dve tretjini anketirancev pozitivno in skoraj petina zelo pozitivno presoja zgodovinsko vlogo Tita, hkrati pa kar tretjina (leta 1993 ‘le’ vsak peti; je to že usmeritev?) ne soglaša z odkrivanjem spominskih plošč padlim in pobitim domobrancem...« Komentator se sploh ne trudi, da bi prikril, da je zanj vsaka raziskava, ki pokaže »pozabjanje in oproščanje« do polstoletne vladavine komunizma problematična in nesprejemljiva, podtaknjeno kukavičje jajce. V rjegovem modelu je lahko vse zgoj črno ali belo. Zato, da bi dokazal, kako »odpuščarja in pozabljanja« ni za poražene na protikomunistični strani, ne navaja rezultatov ankete v zvezi s povojnimi poboji domobrancev, ne piše, da skoraj polovica Slovencev soglaša z odkrivarjem spominskih plošč padlim in pobitim domobrancem, ampak piše zgoj o tem, da tretjina Slovencev ne soglaša z odkri-varjem spominskih plošč pobitim in padlim domobrancem. S samovojnim prikazovanjem rezultatov raziskave vsijrje sklep, da so mnerja Slovencev izsijena, skonstruirana in lažna. In tako kot odsta-vja zgodovinarje, katerih ugotovitve mu niso všeč, in jih pošija kar »v zgodovi- no«, tako za raziskovalce predlaga »ro-tacjo« oziroma uvedbo »pluralističnih« raziskovarj, da bi dobili »drugačno Javno mnerje« (I). »Nekdanji jmtijec« dr. Bučar Kolumnist verske Družine Branko Rozman še naprej iz tedna v teden do-kazije, da slovenske zgodovine noče poznati in priznati. IJegovo sovraštvo in sovraštvo Slovencev, ki niso bili (in niso) na rjegovi strani, pa postaja že »zgodovinski dokument« in vrhunsko dokazilo razkoraka med cerkvenim učerjem o strpnosti, sožitju in odpuščanju in prakso nekaterih rjenih služabnikov. Rozman je namreč človek, ki živi in dehje znotraj cerkvel V zadrji številki Družine Je takole obračunal z dr. Francetom Bučarjem: »Poslanci državnega zbora so 18. aprila 1996 obravnavali vladni zakonski predlog o tem, da bi smeli tijci kupovati nepremičnine v Slovenji. Poslanec dr. Bučarje izjavil, da ne bo glasoval za zakon, ker ‘noče biti na strani tistih, ki imajo kolaboracjo tako rekoč že zapisano v svoje gene. Preprosto se ne morem pridružiti taki izdaji nacionalnih interesov od leta 1941.’ Takšne partjske floskule bi si g. Bučar ne smel privoščiti, saj je kasneje preveč tvegal in storil za slovensko de-mokracjo in neodvisnost. To pot je pač imel slab občutek v parlamentu: iz ijega je pogledal nekdapji partjec...« Kovačičeva in Tuttom »nova zgodovina« V Ijubjani poteka polemika med Peterletovo SKD in Janševo SDS o tem, katera izmed obeh strank je prva (in katera boj radikalno) zahtevala odstranitev spomenikov Kardeju in Kidriču. V skladu s tem očitno lider Slovenskih krščanskih demokratov v Ijubjani Boštjan Turk in lider Socialdemokratske stranke v Ijubjani DimitrJ Kovačič teknujeta med seboj v samovojnem odkrivaiju »nove zgodovine« in pritlehno primitivnem diskva-lificirarju in mazanju mrtvih (političnih) nasprotnikov. V tem sta oba zelo »izprašana«. Tako vsak zase in oba skupaj na veliko dokazujeta svojo politično in siceršijo (ne)kulturo in nasilnost. Sicer pa Kovačič in Turk nista poglavitni problem. Kakšna Je moralna podoba, kakšne so vrednote strank, ki oba ekstremista mimo prenašata na najpomembnejših pozicJah v Ijubjani in očitno odobravata (in spodbijata) ijuno ravnarje? DimitrJ Kovačič je zadijič zapisal, da sta bila »vodilna slovenska komunista KardeJ in Kidrič zločinca. Zato njuna spomenika ne moreta stati na javnih mestih. Nikjer na svetu zločincem ne postavjajo spomenikov. Lahko pa ju spravimo v neki del muzeja, kjer bi pričala o časih, ki so postavjali zločincem spomenike...« Boštjan Turk pa te dni polemizira z govorom predsednika državnega zbora Školča na državni proslavi dneva upora proti okupatorju, v katerem naj bi Školč izkjučno »pozitivno« ocenil Kardelja in Kidriča. Turk pravi, daje Školč »kot je dolg in širok pogrnil na preizkušnji iz novejše slovenske zgodovine. Ne samo, daje ‘zdrsnil’ na najbolj elementarnih vprašanjih etike, intergrativnosti in splošne sprejemljivosti, kakršno bi Judje pričakovali od človeka na rjegovem položaju. Ne, ‘zdrsnil’ je tudi pri razumevanju temejne vloge obeh povzpet-nih prevratnikov v slovenski zgodovini. KardeJ in Kidrič sta se v slovensko zgodovino namreč zapisala po vseh drugih stvareh, kot jih je bil pripravjen v svojem izkjučijočem izvajanju priznati Školč...« Turk povsem samovojno (in v nasprotju z vsemi domačimi in tijimi zgodovinskimi dokumenti in dognarji) pripisije vso krivdo za to, da Trst, Benečja in Juljska krajina niso pripadli Jugosla-vji oziroma Slovenji, predvsem Kar-dejevi »nediplomatski žilici in napuhu hitro izobraženega političnega analfabeta«... »V resnici sta velika, Kidrič in KardeJ (in rjuni gromoglasni zagovorniki). V resnici zaslužita spomenike. Največji bi se gotovo moral dvigovati v onem mestu, ki nosi prijazno ime - Butale. Sreča je le, da Ljubjana niso Butale in Slovenci ne rjihovi prebivalci. Morda to ni jasno le tistim, kijih v političnem smislu pre-dstavjajo,« piše Boštjan Turk, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov v Ijubjani. Pripravil: J- K- HITRE RASTI V BANČNIŠTVU SO TVEGANE IN DOLGOROČNO LE REDKO USPESNE Banka Celieie peta naivečja slovenska banka • Se letos bo tudi v Liublkni • Nuino potrebno bo povezovanje regijskih finančnih institucij * Preveč centralizma nam že škoduje • Bančništvo ie konzervativna dejavnost. Banka Celje d. d. se po finančnih kazalcih oziroma uspehih, ki jih je dosegla zadnja leta, uvršča med prvo četrtino poslovnih bank v naši državi, na celjskem območju pa je največja banka in to namerava tudi ostati. Široka a n»lmimkfanirešefnje znanje in izkušnje so tiste prednosti bahke^aMooc f Socialnih problemov ki jamčijo za njeno uspešno poslovanje tudi v prihodnje Celovitost ponudbe dopolnjujejo specializirana bančna podjetja, v katerih ima banka pomembno kapitalsko udeležbo. Tako so poleg klasičnega bančnega poslovanja pokrita področja lizinga, prometa z nepremičninami, borznega posredništva ter aktivnega sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Geslo Banke Celje je zajeto v misli ((so stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka”. O tem in še o čem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Nikom Kačem. Panorama: Banka Cedeje največja regijska banka. S kakšnimi uspehi se lahko pohvali v zadnjem letu ? Kač: Rast poslovarja se je povečala za dobro tretjino, uspešna je bila prodaja dolgoročnih obveznic, ustvarjeni dobiček pa je bil k^ub zniževanju obrestnih mer in nižji obrestni marži lani za skoraj tri četrtine večji kot leto poprej. Znašal je 799 milijonov tolarjev. Z uspešno prodajo odkupljenih delnic od Nove ljubljanske banke se je Banka Celje lani dokončno kapitalsko osamosvojila. Razširih smo tudi poslovno mrežo, tako da imamo trenutno 31 enot. Lani je mednarodna agencija za ocenjevanje bank Thomson BankWatch uvrstila Banko Celje takoj za Novo ljubljansko banko in SKB. Po nekaterih podatkih pa naš rating še raste. Nujnost bančnih povezav v regijah Panorama: Kako gledate na položaj slovenskega bančnega trga in na njegovo prihodnost? Kač: Slovenski bančni trgje prenasičen. Po obdobju izrazito regijsko deljenega trga, ko konkurence tako rekoč ni bilo, smo bili po letu 1990 priče pravi eksploziji rasti novih bank, na drugi strani pa izločitvi dela bank hčera iz sistema ljubljanske banke. Trenutno je v Slovenji kar 31 bank, nastala je cela vrsta parabančnih institucij. Preživele bodo banke, ki bodo imele celovito ponudbo, od klasičnega poslovanja do posredovanja pri prodaji nepremičnin. Nerad uporabljam besedo Banka Slovenje, raje uporab jam izraz kreditno monetarna oblast. Taje z nekaterimi administrativnimi ukrepi sicer skušala zmanjšati število bank v Slovenji. Zlasti število manjših bank, ki pa so se dokapitalizirale, omejile obseg poslovanja in tako obdržale svojo samostojnost. Od 31 bank obvladuje ta hip sedem bank kar 80 odstotkov slovenskega trga. To pomeni, da bo mjno moralo priti do bančnih povezav v regjah. Panorama: Verjetno pa so regije vseeno premajhne in treba se bo širiti v druge. Zlasti zanimiv je ljubljanski bančni trg, kamor sta že prodrli Dolenjska banka in Splošna banka Koper. Bo na vrsti tudi Banka Celje? Kač: Lani smo odprli štiri nove poslovne enote v Posavju in savinjsko-šaleškem območju. V Ljubjani je skoncentriranega več kot 50 odstotkov vsega slovenskega kapitala m iluzorno bi bilo pričakovati, da bo nadajnje poslovanje uspešno brez prisotnosti v Ljubjani. Se letos bomo odprli enoto Banke Celje v Ljubljani. Sicer pa z mnogimi jubjanskimi firmami in drugimi že kar uspešno sodelujemo. V času sodobne tehnologije to ni nikakršen problem, res pa je, da mjno potrebvjemo tudi “šal-ter”, če želimo poslovarje razširiti in nuditi storitveoziroma poslovno sodelovarje tudi s posamezniki. Panorama: Še leta 1990 ste obvladovali 90 odstotkov trga v regiji, danes ga okrog 70 odstotkov, prisotni pa skušate biti v drugih regijah. To je po svoje zanimivo, pa tudi razumljivo... Kač: Vsekakor. Zakaj nam je ljubjanski finančni trg zanimiv, sem povedal. Komu drugemu je zanimiv cejski trg in tako seveda ni naključje, da bo Nova LB sredi Geja odprla svojo enoto, tuje SKB, pa še vrsta drugih. Zaenkrat v Slovenji pač še nima- mo predpisa, ki bi omejeval šiijeije bančnih mrež v druge regije, tako kot je to denimo v Ltalji. Ko bo naša centralna banka ugotovila, da to ni smotrno, bo seveda drugače. Res pa je, da vsaka banka oziroma ijen menedžment skušata ugotoviti, kaj si lahko od širjeija obeta, in nihče si ne želi, da bi imel na novih mestih zgoj stroške. Panorama: Rekli ste, da brez povezav v regiji nebo šlo. Predvsem zato ne, ker sicer ne bo mogoče obvladovati regijskih finančnih tokov. Bi lahko v Celju ustanovili lastni finančni cen ter? Pri tem mislim na Celjsko borzno hišo, na Hmezad banko, Banko Celje in morda se koga. So ta trenutek takšna razmišljanja realna? Kač: Nekgj začetnih korakov v tem smislu smo že napravili. Prepričan sem, da v Hmezadovi banki točno vedo, da se bodo morali povezati z nekom v regji, že zaradi nekaterih skupnih nastopov na trgu, saj si v regji ne bomo mogli več konkurirati. Treba bo združiti cije in moči. Pogovori tečejo, vendar o tem podrobneje sedaj še ne bi rad govoril. Če ne bo prišlo do povezovanj v regjah, potem bo odtekanje možganov, kot temu pravimo, v Ljub jano še večje, kot je sedaj. Ne smemo si zatiskati oči pred jub janskim centralizmom. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi tako, kot seje v Makedonji, kjer v glavnem mestu živi že 60 odstotkov prebivalstva, kajti svojo prihodnost oziroma možnost za uspeh vi-djo le tam. Mislim, da je centralizma pri nas že tudi preveč, čeprav ga nekaj seveda mora biti'. Ob tem nihče ne more zanikati tudi česa dobrega iz prejšrjih časov in iz prejšrjega režima. Policentrični razvoj Slovenje ni bil slab. Če ga ne bi bilo, ne bi maša vloga ni ta, da hi reševali socialo. Mi podpiramo zdrave stvari, te pa bodo pomagale reševati socialne težave. Sicer pa v banki nismo tako trdi in ’zagamani’, kot trdijo nekateri. Zavedamo se, da ne delamo s svojim denarjem. Delamo z denarjem varčevalcev, firm in delničarjev. Vsakega delavca, ki se pri nas na novo zaposli, pokličem na pogovor in mu povem, da mora imeti na svojem delovnem mestu, tudi na Valterju7, prazen predal, v katerem je samo listek, na katerem piše, da ne dela s svojim denarjem. Našim delavcem želim vbiti v glavo to, daje treba v človeku iskati ključ do uspeha. V storitveni dejavnosti, kar pa bančništvo je, to se posebej drži. Dana beseda je obveza in vejja več kot ne vem koliko podpisanih pogodb. To moramo čimprej spoznati vsi v naši državi.77 bilo več živja v višinskih predelih, ne bi bilo cest v teh območjih in tudi razvoja v dolinskih predelih ne, in to v državici, ki jo lahko s polnim bencinskim rezervoarjem, v avtomobilu prevozimo po dolgem in počez. Pred kratkim sem bil poslovno v Sao Paulu, mestu, ki šteje čez 30 miljonov prebivalcev, in spet sem se prepričal, da Slovenja ne more ubežati svetovnim trendom oziroma svetovni delitvi dela, ki nas v nobenem primeru ne bo zaobšla. Priložnost Slovenije vidim v intelektualnih storitvah, industrja pa se bo počasi, a vztrajno selila tja, kjer je poceni delovna sila. Te stvari bo treba urediti z državno regulativo. Ob tem pa nikakor ne mislim, da moramo čez noč pomesti z vso industrjo pri nas. Strateško povezovanje Panorama: Kaj čaka slovensko bančništvo v procesu priključevanja k Evropski uniji. Kmetijci o tem na veliko govore in razpravljajo, zdi se mi pa, da ste bankirji v primerjavi z njimi kar malce pretihi. Kač: Delno imate prav, vendar tudi o tem, kaj čaka bankirje v pridruženem članstvu v Evropski unji, kar precej razpra-vjamo. Tudi poslovno bančništvo bo izpo-stavjeno močnejši konkurenci velikih in dobro organiziranih bank. Problem je v recipročnosti, s katero bo moralo biti do-vojeno, da lahko tudi trje banke v Sloveniji odpirajo svoje podružnice in predstavništva. Trenutno imamo v Slovenji štiri banke, ki so v popolni ali večinski lasti znanih avstr jskih in ene francoske banke. To so banke hčere in morajo poslovati v skladu s slovensko zakonodajo, ki zahteva za ustanovitev in za poslovarje s polnim pooblastilom zelo visok jamstveni kapital. Prav zaradi tega zaenkrat rjihova prodornost na slovenskem bančnem trgu ni tako velika. V primeru možnosti za ustanovitev podružnice pa bo le-ta poslovala po tiji zakonodaji, in to z minimalnim kapitalom, s tehnologjo in bančnimi storitvami po svetovnih cenah. Jamstvo za naložbeni denar bo tako, kot veja v domicilni državi, pomenilo strošek za poslovarje. Ta je v velikih bančnih sistemih zaradi števila transakc j ter skupnega razvoja novih storitev izredno nizek. Panorama: To pa bo seveda pomenilo veliko konkurenco domačim bankam... Kač: Jasno. Na to se je treba priprav-vljati že sedaj in ne smemo se uspavati ob Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje a prejšnje strani sedanjih uspehih. Predvsem bo treba modernizirati poslovanje, krepiti lastni položaj ter se strateško povezovati, o čemer sem že govoril. Samo čakati na vstop v Evropsko unijo in nič narediti pomeni toliko kot že vnaprejšnja predaja. Panorama: S1. januarjem leta 1999 naj bi uvedli skupno evropsko denarno enoto evro, ki naj bi zamenjala nacionalne valute članic Evropske unije. Slovenija takrat prav gotovo še ne bo članica Evropske unije, nemška marka pa je pri nas še vedno neformalno rezervna valuta za tolar, čeprav je konvertibilen. Slovenci smo še kar navezani na marko in smo izgubili priložnost za drugačen odnos do tolarja. Se strinjate s tem? Kač: Da. V pravnem prometuje nemška marka formalno dovoljena za domače posle. Tudi uporaba devizne klavzule. Že pogled v zbrana sredstva naše banke kaže, da se je prebivalstvu zaupanje v tolar sicer povečalo, vendar je še vedno več kot polovica vseh sredstev prebivalstva naloženih v tujih valutah, od tega v poprečju 70 odstotkov v nemških markah. Ne glede na tečajna nihanja v posameznih obdobjih je varčevanje v DEM še vedno glavna postavka bančnih bilanc. Ali bodo Slovenci enako zaupali evru, kot so nemški marki, ali pa bodo raje prešli na varčevanje v švicarskih frankih (Švica ni članica EU) oziroma v ameriški dolar ali japonski jen, je veliko vprašanje. V obdobju menjave, ki bo trajala le šest mesecev, lahko pričakujemo tudi nekaj nezaupanja. Tega se zavedajo tudi guvernerji posameznih centralnih bank, zato želijo storiti vse, da bi o dolgoročni stabilnosti evra prepričali svoje prebivalstvo in druge narode. Ta sprememba bo močno vplivala tudi na poslovanje naše banke, zato moramo nenehno spremljati dogajanja in biti čimbolj pripravljeni na morebitna presenečenja. “Bančništvo je konservativna dejavnost. Vse j e treba graditi na zaupanju in dolgoročno. Planinci vedo, daje treba imeti za dolgo turo v hribe kondicijof ki si jo človek počasi nabira. Kdor se na hitro, kar naenkrat zažene v hrib, bo slej ko prej omagal. Tudi v našem bančništvuje bilo nekaj hitrih startov, djjipa niso bili doseženi.,, Izrazito hitra rast v finančno bančni sferi Panorama: Tudi Banka Cedeje bila ta mesečna 4. slovenskem finančnem sejmu Kapital 96. Kakšne izkušnje dobite na takšnem sejmu ? Kač: Predvsem je treba vedeti, daje bila rast v finančno bančni sferi v zadnjih letih v Slovenci izrazito hitra. Ob relativno uspešnem poslovanju bank se je razvila vrsta novih finančnih institucij, ki iščejo svoj tržni prostor preko obeh borz v Iju-bljani. Število in raznolikost novih storitev, kijih ponujajo banke, zavarovalnice, borzne hiše in podobne institucije, se skokovito povečuje. Veliko sredstev vlagajo v razvoj in posodobitev ter izobraževanje kadrov doma in v tujini. Nehote dobi človek občutek, kot da ta sfera živi zelo uspešno, daje na neki način odrezana od preostalega oko^a in daje že ušla v 21. stoletje. V tem smislu je bila opazna odsotnost Dadasa. Ta odsotnost ima v sebi tudi neko sporočilo. Tako kot povsod, so tudi na finančnem področju hitre rasti tvegane in le rekokdaj dolgoročno-uspešne. Treba seje zavedati, da v bistvu vsi igramo ničelne vsote in da vsak dobiček na eni strani pomeni izgubo na drugi. Hitri in visoki zaslužki so vedno bili in bodo rizični, možni pa le kratkoročno. Napredovati je treba počasi in zanesljivo. V poslovnih bankah ni spektakularnih rasti in zaslužkov, pa tudi hitrih padcev ne. Ker imamo poslovne banke izjemno veliko komitentov, je prav, daje naše poslovanje pod skrbnim drobnogledom Banke Slovenije. Negativna presenečanja so tako minimalna. V tujini ne poznajo finančne institucije, ki bi v letu ali dveh storila kdove kaj. V tem smislu je pomembna tudi tradicija. Mi jo imamo in s tem tudi zaupanje. Navsezadnje smo druga naj starejša banka v Sloveniji. Ceijska mestna hranilnica je bila ustanovljena že leta 1864, prva pa je bila v Ijutomeru leta 1862. Banki je najteže, če izgubi zaupanje Panorama: S tem seveda ne mislite reči, da se kdaj ni pojavilo tudi nezaupanje... Kač: Nikakor. Najteže je bilo v letih od 1990 do 1992. Jugoslovanski trgje razpadel, razpadli so veliki sistemi z velikimi krediti, devizni varčevalci so bili v skrbeh, kaj bo z njihovimi devizami in ali jih bodo sploh lahko dvignili. Vsi vemo, kaj se je zaradi izgube teh trgov zgodilo z Emom, Konusom, štorsko železarno... V tistih letih sem dobil sive lase. Prej jih nisem imel. Zavedal sem se tudi tega, da je banki najteže takrat, ko izgubi zaupanje. S tem izgublja zaupanje tudi država. Vse te stvari smo dokaj uspešno prebrodili. Panorama: Pri tem so imeli verjetno pomembno vlogo izobraženi kadri... Kač: V Banki Celje je zaposlenih 545 delavcev. Povečan obseg dela in osamosvojitev banke sta zahtevala kadrovsko krepitev, delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo pa se je z 19 povzpel na 21 odstotkov. Lani je imela banka 16 štipendistov za pridobitev višje in visoke izobrazbe, študija ob delu pa seje udeležilo 33 zaposlenih. Z udeležbo na TOP - Jobu na obeh slovenskih univerzah seje banka načrtno in aktivno vključila tudi v iskanje bodočih kadrov. Ne smem pozabiti tudi na izobraževanje in usposa-bijanje pri tujih bankah, kot denimo pri Sparkasse v Mainzu, ABC College na Dunaju, Kreditanstaltu na Dunaju in drugod. Izrazito naraščajo posojila prebivalstvu Panorama: Na začetku pogovora ste omenili dobro poslovanje. Bi našteli, prosim, še nekaj konkretnih podatkov o sami rasti poslovanja, prodaji obveznic banke in ustvarjenem dobičku? Kač: Bilančna vsota Banke Celje je ob koncu lanskega leta znašala 69,4 milijarde tolarjev, kar pomeni, daje po velikosti bank na petem mestu v Slovenj]!. Še posebej izrazito in nad pričakovanji so naraščala posojila prebivalstvu. Največ povpraševanja je bilo za gotovinska posojila in posojila za nakup avtomobilov. Banka Celje je prebivalcem odobrila 18300 posojil v vrednosti 9,8 milijarde tolarjev, kar je triinpolkrat več kot leto poprej. Število posojilojemalcev narašča tudi pri prav-nih osebah in vedno večjih je iz Posavja, Velepja in Ljubljane. Sodelujemo s 33 tujimi bankami, korespondenčno mrežo pa ima vzpostavljeno z več kot 850 bankami po vsem svetu. Plačilni promet s tujino narašča in je lani dosegel vrednost 1,2 milijarde nemških mark. Naše obveznice so lani začele kotirati v borzni kotaciji A, in to poleg republiških obveznic in obveznic SKB banke. Gre za sredstva oziroma delnice v višini 10 milijonov mark. Kljub zniževanju obrestnih mer in nižji obrestni marži smo lani ustvarili 799 milijonov tolarjev dobička ali 72 odstotkov več kot leto poprej. Do revizije bo dobiček ostal nerazporejen, delitev dividende pa je načrtovana po letni skupščini, ki bo 17. maja. “Pred desetimi leti pri nas še nihče ni sanjal o bankomatih, kijih imamo sedaj na vsakem vogalu. Ocenjujem, da bančna ponudba prehiteva bančno kulturo, in več bo treba tudi z naše strani storiti za izobraževanje samih uporabnikov bančnih storitev. ” Panorama: S prodajo odkupljenih delnic Nove ljubljanske banke seje Banka Celje dokončno kapitalsko osamosvojila. Kaj še lahko poveste o ureditvi strukture kapitala? Kač: Število delničarjev se je od 305 povečalo na 945. Pri tem je 85 odstotkov kapitala v lasti pravnih oseb, ki so se že v veliki meri olastninile, preostali lastniki pa so fizične osebe. Največji delničar razpolaga z 11,8 odstotka delnic, šest delničarjev pa ima več kot tri odstotne deleže kapitala. Med delničarji banke prihaja letos do nadaljnjih sprememb, saj so bile najavni dražbi prodane zastavljene delnice večjih delničarjev, in to za poplačilo dolga. Za podjetnike najbolj pomemben trg, kije sposoben plačevati Panorama: Vaša banka je bila v zadnjem času kar nekajkrat omenjena v zvezi z Zlatarno Celje in Kili Liboje. Nam lahko zaupate kaj zanimivih novic o tem? Kač: Preden ste prišli na pogovor k meni, so bili pri meni predstavniki iz Liboj. Zaupam vam lahko, da bodo sedarji najemniki, tudi zaradi našega razumevanja, postali lastniki tovarne keramike iz Liboj. Tovarno bodo vzeli od nas v najem, čeprav je bilo še nekaj drugih ponudb, kratkoročno morda še bolj zanimivih. Skupaj pa smo POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU BANKE CELJE: _________Zneski v mio enot__ 1998 indeks SIT DEM na SIT BILANČNA VSOTA KAPITAL BANKE JAMSTVENI KAPITAL BANKE OBVEZNOSTI BANKE DEPOZITI PREBIVALSTVA PLAČILNI PROMET 8 TUJINO (V DEM) DOBIČEK 1994 SIT DESM 51.715 9.809 6.788 37.783 20.291 465 633 69.401 120 11.039 83 9.710 463 51689 249 26.621 1.145 6 799 790 134 126 113 110 143 588 137 303 131 1.241 108 9 172 ir! ;slStEedstei c,Miino'' ~ IKS posoJUoJemalcev - pravne osePe B'KI Število zaposlenih 528 Poslovna mreža_________________________27 945 261.927 5.024 682 545 31 Zneski v DEM so preračunani po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije. 31. 12. 1994 - 1 DEM = 81,6488 SIT 31. 12. 1995 - 1 DEM = 87,8899 SIT ugotovili, da bo poslej 160 zaposlenih vedelo, da jih čaka delo in socialna varnost. Glede Zlatarne pa moram reči, da smo odpisali 25 odstotkov terjatev, in upam, da bodo tudi drugi podpisniki korektno izpolnili svoje obveznosti. Poudarjam, da upam. Verjel bom, ko bodo to storili. Panorama: Zakaj zgolj upate? Kač: Zaradi negativne kadrovske selekcije. Mnogi so si ustvarili svoje zlatarske delavnice, mnogi svoje firme, in ta trenutek nisem čisto prepričan, kdo sploh še lahko korektno izpelje svoj posel v tej firmi. Tudi sicer imam občutek, da je pri nas preveč sorodstvenih in krajevnih povezav in da si premnogi direktorji ne upajo reagirati pravočasno. Nisem prvi, ki govori o problemu kuhane žabe. Ce žabo na hitro vržeš v krop, bo takoj crknila. Če jo počasi kuhaš v mlačni vodi, bo dolgo živela, se navadila na te življenjske pogoje in preživela. Preveč mlačne vode je v našem gospodarstvu. Panorama: Na Celjskem pa je kljub vsemu mnogo takšnih, ki se ne gredo mlačnosti. Konec koncev tudi Banka Celje ne bi bila to, kar je, če ne bi bilo gospodarskih uspehov. Kač: Ko pridejo k meni podjetniki, jih najprej vprašam, ali imajo trg. Večina seveda pravi, da ga ima. Kje je ta trg in kakšen je? Če domači trg ni plačilno sposoben, je težko. Trgje seveda tudi na tujem, plačila so redna, toda cene za plačilo storitev so precej manjše kot pri nas. Vsaka čast tistim, ki znajo ^cmariti med tema dvema čerema. Jih je pa kar nekaj na našem območju. Med njimi Sip, polzelska tovarna nogavic, Garant iz Polzele, tekstilna tovarna Prebold... Panorama: Kakšno je sporočilo vašim poslovnim partnerjem? Kač: Tudi v prihodnje jim bomo svetovali pri reševanju finančnih težav, jim pomagali pri iskanju optimalnih rešitev ter vzpostavitvi stikov s poslovnimi in strateškimi partnerji. Janez Vedenik Obisk uglednega ameriškega publicista Johna Naisbitta v Sloveniji Konec prejšnjega mesecaje Slovenijo obiskal slavni ameriški publicist John Naisbitt, avtor knjige Megatrendi, v katerije v 80-ih letih napovedal konec hladne vojne. Pred dvema letoma pa je v knjigi z naslovom Global Paradox, napovedal nastanek tisoč držav, ki ne bodo več klasične nacionalne države. Oblikovala da se bodo »virtualna plemena«, ki bodo izredno močno notranje povezana na podlagi skupne kulturne in predvsem jezikovne pripadnosti. Na drugi strani pa da bo pjihov razvoj odvisen predvsem od komunikacij s celim svetom in ne zgolj z ožjimi regijami. Razvoj računalniških telekomunikacij omogoča preživetje zelo majhnim in srednjim podjetjem ter sposobnim posameznikom, ki lahko komunicirajo s celim svetom. V ta namen se bo povečala vloga enega samega svetovnega jezika, ki bo postal pomembno komunikacijsko orodje, v intimnem svetu pa se bo še okrepila vloga nacionalnega j ezika. John Naisbitt je v Sloveniji doživel sprejem pri predsedniku države in pn predsedniku vlade. Doživel je tudi intervju v Sobotni prilogi Dela. Avtor intervjuja gaje označil za njegov okus preveč populističnega avtorja, čeprav je gostujoči profesor na hardvardski in moskovski državni univerzi. Slovenci moramo pač imeti nekoliko drugačno mnenje kot preostali svet. V intervjuju je Naisbitt povedal, daje obiskal državo, kjer se je začel proces nastajanja virtualnih plemen, kot imenuje nove skupnosti. Čeprav za predavanje zahteva 40 tisoč dolarjev ho-noraija, bi bilo koristno njegovo obisk izkoristiti tudi za pogovor z širšim občinstvom. Morda ne bi bilo odveč prevesti v slovenščino katere izmed njegovih knjig, ki bi prav gotovo prispevala k razumevanju slovenske stvarnosti. Osnovni nauk njegovih zelo zanimivih knjig paje: “Misli lokalno, deluj globalno.” Gre za obrnjeno maksimo mednarodnega gibanja zelenih, kijo je Naisbitt priredil za razumevanje trendov, ki se pojavljajo v svetu po koncu hladne vojne. Slovenija bo še zelo dolgo soočena z nekakšno izolacijo, ki jo na eni strani povzroča nemirni Balkan, na drugi pa zapletene poti v evropske politične, gospodarske in varnostne asociacije. Razumevanje osamosvojitvenih procesov, uspevanje vedno manjših subjektov v svetovnem procesu razvoja mora Slovenija nujno nadgraditi s strategijo telekomunikacijskih povezav. Te so popolnoma prosto dostopne celemu svetu in na tem področju ni potrebno spreminjati zakonodaje o stvarnih pravicah do nepremičnin, pisati novih ustav, se pogajati v Rimu, Bruslju in še kje. Potrebno je zgolj spremeniti zakonodajo, ki omogoča monopol Telekomu, TV Sloveniji in verjetno še kateri sila pomembni instituciji. Skratka, omogočiti je potrebno prost razmah vsem oblikam komunikacij, ki bodo omogočile razvoj posameznikom in slovenskim podjetjem. Slovenska politika je zašla v zaprti krog debat o vključevanju v Evropsko unijo in Nato, pri tem pa pozablja, da je postala evropska ideja ena najmanj popularnih idej v Evropi, da je Maastrichtska Evropa mrtvo truplo, ki je nastalo zaradi pretirane mo-netarizacije. Evropske države so vse po vrsti nasedle mo-netarističnemu pristopu, kije bil glavno gibalo vsega združevanja. Projekt enotne evropske valute je doživel popoln poraz. Priča smo vzporednim poskusom posameznih evropskih držav, da bi na lastno pest ustvarjale lastrn vpliv v posameznih evropskih regijah (n.pr. italijanski projekt Evro-slavije in projekt Velike Nemčije z revitalizirano Avstro-Ogrsko). Ideja Evrope regij je najbljižja dejanskim možnostim, ki se jim lahko pridruži Slovenija. V ta namen je potrebno najprej spodbujati osamosvojitev regij v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška), predvsem pa morajo slovenske politične stranke postati mnogo bolj internacionalne. Slovenska idejaje prinesla vojno na Balkanu, ker se Slovenija ni zavedala, daje njen ekonomski egoizem lahko povod za etnična čiščenja v drugih delih bivše skupne države. Ideja Evrope regij nikakor ni ideja rušenja obstoječih držav, temveč pomeni pot k nastanku evropskih virtualnih plemen, kot jih slikovito imenuje Naisbitt. Medtem ko Slovenija čaka na polnopravno članstvo v evropskih asociacijah in je še vedno blokirana na svoji poti na Balkan, lahko s pametnim pristopom začne razvijati nacionalne projekte komunikacijskih povezav, ki nas ne bodo pripeljale zgolj do Bruslja, temveč tudi na Japonsko, v ZDA, Kanado, Avstralijo, Afriko oziroma tja, kjer bo obstajal ekonomski, politični, kulturni in znanstveni interes posameznikov. Zaenkrat paje pač tako, da Slovenija tava brez vsake strategije, namesto da bi strategijo slovenskega razvoja prepustili naravnim možnostim, ki jih lahko izkoristijo neposredno najsposobnejši med nami. Slovenija ima takšne možnosti že od leta 1991. Preteklo je že pol desetletja in še vedno ostajamo poznani zgolj pri specialistih v diplomaciji in pri tistih posameznikih, ki so slučajno navezali z nami neposredne odnose. Tista organizirana politična sila na Slovenskem, ki bo spoznala nujnost vstopa v obdobje komunikacij, bo omogočila Sloveniji nujni razvoj, ki ne bo odvisen zgolj od naših sosedov, temveč od razvoja, ki omogoča preživetje v globalnem smislu. Boštjan Horvat Piše: Martin Ivanič CE SI DOVOLL DOBER... Če bi nameraval pisati portret tedna slovenskega ministrskega predsednika, bi moral o njem najprej napisati nekaj všečnih stavkov. S tem bi si zagotovil nekakšno moralno pravico, da ga v nadaljevanju tudi grajam. Ker pa ne pišem portreta in ker sem nergač po definiciji, bom laskanje, deloma bi seveda bilo tudi utemeljeno, enostavno preskočil. Premierje v predprazničnem časopisnem intervjuju na eno izmed vprašanj kategorično zatrdil, da če si dovolj dober, na volitvah zmagaš ne glede na (prevladujoč) volilni sistem. Nimam se namena ubadati s takšnim tipom intervjujev, v katerem novinar sobesedniku nasuje kopico vprašanj, s katerimi se dotakne vseh aktualnih vprašanj, ta pa mu nanje odgovori, kar mu pač odgovori, in nobeden se veliko ne trpinči s tem, da se bralec pri večini odgovorov čuti nekam opeharjenega. Zagotovo pa takšni pogovori niso veliko vredni in človek se vprašuje, ali zanje ni škoda sicer pošastno dragega časopisnega prostora. Ta občutek je tem močnejši, kadar podoben intervju naredi dober novinar. Kritična pripomba k predsednikovemu zgoraj omenjenemu odgovoru je nekje drugje. Preprosto povedano, gre za zlorabo dejstva, da slovenski volilci nimamo prav velike, predvsem pa ne kakovostne izbire, da smo pretežno “zlheraši”, se pravi, da se odločamo za kandidate, ki se lahko postavijo z nekaj majavimi vrednotami, kot so zmernost, umirjenost, vsaj minimalna učinkovitost ipd. Ta trditev bi se najbrž zdela marsikomu dvomljiva, če bi pomislil na siceršnje izbruhe primitivnih političnih strasti in na nezanemarljivo hrupnost privržencev nekaterih strank ali politikov, Ni težko uganiti, da z zadnjim ciljam na socialdemokrate in njihovega primasa. Toda politična strastnost se na volitvah (vsaj če sodimo po dosedanjih dvojih oziroma trojih večstrankarskih) nekako razblini. Zaradi tega žanjeta tudi Kučan in Drnovšek večji uspeh, kot bi ga smeli pričakovati zgolj po izražanju političnih čustev volllcev. Skratka, Drnovšek s takšnim “naziranjem ” Izraža zanj sicer značilno nagnjenje, da sebi pripisuje zasluge za stvari, ki imajo navadno drugačna in druga gibala. Vse to je v veliki meri mogoče zaznati tudi v njegovi knjigi, ki ji je previdno ali pa samozavestno dal naslov Moja resnica - toda o njej morda še kdaj drugič. Nobenega dvoma ne more biti o tem, daje takšno gledanje na javnost, na volil-ce, v bistvu podcenjujoče in žaljivo. Enako je, kot če bi proizvajalec opankov v petdesetih letih trdil, da izdeluje odlično obutev zgolj zato, ker so ljudje glede na ponudbo in kupno moč kupovali veliko opankov. Ker pa Drnovšek ni zabit, ker precej dobro “bere” utrip javnosti in ker mu je torej jasno, da javnosti ni jasno, kaj zanjo takšna njegova stališča pomenijo, jih lahko trosi brez večje bojazni, da se mu bodo na volitvah maščevala. Mirno se lahko zanaša na delovanje spredaj opisanih motivov za opredeljevanje pretežnega dela slovenskih volilcev. Toda volilci bi morali znati opazovati, analizirati, povezovati in sklepati. Nekaj bi se lahko naučili tudi iz naslednjega “medijskega” primera. Bralcem je bržčas znano, da seje pred časom razvnela razprava o tem, kje so tanki nekdanje JLA, ki jih je prevzela slovenska vojska. Gre za še eno v seriji razprav o slovenski orožarski mafioznosti, ki seveda vse po vrsti ostajajo brez odgovora. Njihov edini učinek čutijo v svojih plačnih kuvertah člani zadevne parlamentarne komisije. Kakor koli že, v časopisu je bila postavljena trditev, da se število tankov, kijih Slovenija navaja v svojem uradnem poročilu, ne ujema z njihovim analitično ugotovljenim številom. Obrambno ministrstvo je trditev »ovrglo«, rekoč, da so prijavili drugačno število, kakor je trdil časopis, del razlike pa se skriva v domnevno slabih tankih, ki jih je vojska razstrelila med svojimi vajami iz protioklepnega streljanja. Časopis je v odgovoru objavil kopijo uradnega poročila, ki kaže, da ima prav časopis in ne ministrstvo. Hkrati opozarja, da bi lahko samo idiot pri streljanju uporabil za tarče tanke, ki so še vedno vredni okroglih 100. OOO dolarjev vsak in zaključuje, da so bili manjkajoči tanki prodani na jug. Zadnjega dejstva v resnici ne gre nesmiselno problematizirati, toda postavlja se eno samo merodajno vprašanje: Kje je denar od prodaje teh manjkajočih tankov?Odgovorna vprašanje, koliko tankov v resnici še premoremo, je vsekakor preprost. Postavitije treba kvalificirano inšpekcijsko komisijo, ki naj enostavno prešteje vse tanke in ugotovi njihovo stanje. Po vsem sodeč smo državljani po prepričanju obrambnega ministrstva tolikšni idioti, da nam lahko meče v oči - ne peska, temveč gnoj. Toda v redu, vsaka vojaška ustanova je doslej menila, da je sama sebi namen in da je njeno poslanstvo tolikanj sveto in skrivnostno, da ji ni treba odgovarjati. Nemara se pri tem okorišča tudi s prijaznimi pohvalnimi puhlicami, kijih na njen račun izrekajo tuji resorni obiskovalci. Pač v duhu Drnovškove teze, da če si dovolj dober itd. Vendar se moramo vprašati, ali ni za oziroma nad ministrstvom kljub vsemu javnosti in parlamentu odgovoren ministrski predsednik. Popolnoma nam je jasno, da on v resnici ne more bedeti nad vsako vojaško konzervo, hkrati pa se dobro ve, da na določeni točki mora posredovati, če je manipulacija ah neodgovornost nekega resorja tako očitna in skregana z zakonitostjo in etičnostjo. Tudi nam je jasno, da mora premier varovati svoje “kadre” in integriteto celotne Izvršilne oblasti. Ne pričakujemo torej, da bo nekega ministra napodil zgolj zavoljo enega ali dveh člankov. Prav gotovo pa smemo zahtevati, da bo znal oceniti, kdaj je kaka zadeva tako resna, da se sproža vprašanje integritete javnosti. Se pravi, da ji bo dal vsaj zagotovilo, da bo zadeva šla pod drobnogled in da bo obveščena o dejanskem stanju. A kaj ko je premier dovolj dober, javnost pa hvaležna čreda! Piše: Jože Smole RUSKI POLIGON Dnevnik The New York Times je v posebnem uvodniku opozoril, da ameriški tisk podcenjuje volitve v Indiji (majvečji demokraciji« s 400 miljjoni vohvcev), precenjuje pa volilno kampanjo v Izraelu in priprave na predsedniške volitve v Rusiji. Pisec tega uvodnika dodaja, da predsednika ZDA Billa Clintona prav nič ne zanima, katera od petsto političnih strank v Indjji sl bo zagotovila največ glasov, se pa kar najbolj aktivno zavzema za podporo izraelskemu premieru Simonu Peresu in ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu. Pri takšnem neposrednem političnem angažiranju, ki meji na vmešavanje v notranje zadeve Izraela in Rusije, Clinton izhaja iz ocene, daje Izvolitev Simona Peresa pogoj za nadaljevanje mirovnega procesa na Bližnjem'vzhodu, izvolitev Borisa Jelcina pa zagotovilo za nadaljevanje dosedanjih gospo- darskih reform in privatizacije v Rusiji. Takšni politični usmeritvi predsednika Clintona sledijo tudi mednarodne finančne inštitucije, ki z novimi krediti Rusiji računajo na povečanje možnosti za izvolitev Borisa Jelcina. Mednarodni denarni sklad je nedavno sklenil, da bo Rusija v naslednjih treh letih dobivala po tri milijarde dolarjev kreditov letno. Zahodne banke pa so pristale na odložitev odplačila 78, S milijard dolarjev ruskih dolgov. Po večmesečnem zastoju pri naložbah, kar je bila posledica slabega gospodarskega stanja v Rusiji in s tem povezanih ri-zikov, so se zdaj velike ameriške, japonske in zahodnoevropske firme odločile za velike investicije. Ob tej odločitvi navajajo, da je inflacija v Rusiji v marcu padla na 8,8 odstotka, da je zaustavljeno padanje proizvodnje in da presežek v trgovini Rusije s svetom znaša blizu 16 milijard dolarjev. Ocena je torej, da je Rusija prebrodila dolgoletno hudo gospodarsko krizo, in ni izključena skorajšnja ponovna gospodarska rast. Prav to so tudi glavni argumenti Borisa Jelcina v sedanji volilni kampanji. Njegov glavni tekmec Genadij Zuganov, predsednik KP Rusije, pa dokazuje, da je bilo zmanjšanje inflacije doseženo na račun delavcev in večine prebivalcev Rusije, ki danes živijo veliko slabše kot v nekdanji Sovjetski zvezi. Nezaposlenost, kije nekdaj sploh niso poznali, se danes še vedno povečuje. Bistveno so zmanjšane socialne pravice delovnih ljudi. Delavci so porinjeni v stare kapitalistične mezdne odnose, brez pravic do kakršnega koli sodelovanja pri odločitvah. Nadaljuje se razslojevanje ruske družbe na peščico novopečenih bogatašev in množico revežev. Srednji sloj je zelo majhen, obstaja samo v velikih mestih, v večini regij pa ga sploh ni. Genadij Žuganov zagotavlja, da ni proti gospodarskim reformam, toda izvajati bi se morale na povsem drugačen način od dosedanjega. Privatizacija ne bi smela biti divja, zaustaviti bi bilo treba krajo družbenega premoženja, v sistem tržnega gospodarstva pa bi morali vgraditi socialne korektive. Pri propagiranju takšnega pristopa se sklicuje na poglede in izkušnje evropske socialne demokracije. Žuganov se zavzema tudi za odprtost Rusije v svet in podpira naložbe tujega kapitala v rusko gospodarstvo. Zahodni državniki, zlasti ameriški, mu ne verjamejo. V mnogih časopisih se ponavljajo skorajda dramatična opozorila, da bi njegova izvolitev za predsednika Rusije pomenila konec privatizacije, drastično prekinitev gospodarskih reform in začetek obnavljanja Sovjetske zveze. V teh analizah pretirano poudarjajo nesporno dejstvo, da so v vrstah KP Rusije mnogi stalinisti oziroma ljudje s starimi ortodoksnimi pogledi. Pri takšnem slikanju razmer tudi televizijske postaje posebej prikazujejo stare simbole na predvolilnih zborovanjih Žuganova. Mnoge velike ameriške, japonske in evropske firme pa so v svojih ocenah bolj umirjene od uradne politike. Ocenjujejo, da morebitna zmaga šefa KP Rusije Genadija Žuganova na predsedniških volitvah ne bi pomenila konca gospodarskih reform in ne bi ogrozila tujih naložb v rusko gospodarstvo. Izkušnje Poljske so zelo poučne tudi za ocenjevanje ruskih razmer. Valensaje kategorično trdil, da bi izvolitev kandidata levice na predsedniških volitvah pomenila tudi konec gospodarskih in družbenih reform na Poljskem: Razvoj dogodkov gaje povsem demantiral. Piše: Branko Ziherl DROBNE RADOSTI VELIKIH CINIKOV Človeku postane kar tesno pri srcu, ko opazi, kako prvi pridigar liberalne akademije vneto prepričuje svoje kvazi- levosredinske oboževalce - v resnici se že nekaj časa javno dobrikajo skrajni reakciji, do tal priklanjajo transnacionalni skupini orožnikov, kjer zaudarja po kulturi fašistov; toda to je že druga zgodba - in slovenske bralce, daje zdravorazumsko povsem na mestu, če bi državnozborske stranke pred parlamentarnimi volitvami postorile vse, česar jim doslej ni uspelo dokončati, ali sprejele vsaj toliko človeku prijaznih zakonov, kolikor je pač potrebno za pri-boritev naklonjenosti volilcev. Kajti vprašanja, s katerimi se poslanci ubadajo zdaj, prej spominjajo na posledice pretirane samovšečnosti nekoga in preštevanje lukenj v volilnem situ, kakor da polnokrvno skrbijo za skupno dobro. Naš pridigar nato nevedne bralce prijazno opozori, naj ne pozabijo, daje naša demokracija še v otroški dobi, čeprav se predvolilni boj ne razlikuje kaj bistveno od tistih v nekoliko bolj razvitih demokracijah, kjer tudi poznajo nizke udarce. Predvolilno obdobje se pač na splošno izraža kot histerija strankarskih prvakov, kakršni v boju za oblast podležejo tudi najbolj hladnokrvni politiki. Pričujoče besede tako držijo, kakor so vredne premisleka: če si zdravorazumske operacije in rešitve predstavljamo kot nekakšno politično pa-nacejo, ki nam je na voljo, kadar sicer manj prijazno gospodarstvo ali presihajoče socialno življenje postane neznosno, potem jih imamo vedno zadosti, čeprav med njimi zlahka prepoznavamo zelo staro, celo starikavo miselnost. Niti hotenja po spremembi volilnega sistema v celoti niso nič novega. Seveda se vladajoče garniture pred volitvami raje lotevajo neogibnih prilagoditev pravil, da bi si tako zagotovile kako prednost pred opozicijo, čeprav naj bi bila resnično zaželena le tista zakonodaja, ki je ugodna tudi za opozicijske stranke. Naj počiva v miru - Nikola Pašidl Zakaj naše sedanje nesreče je kriv zgolj nekdanji volilni sistem, kakršen je zagotavljal zmago samo eni stranki. Približno tako pravi dobrohotni pridigar. Prepričan sem, da smo današnji ljudje zelo daleč od včerajšnjih, toda vseeno nisem ravnodušen do vprašanja, ali bomo zato kaj bližji človeku jutrišnjega dne. Glasnik t. i. liberalne akademije nam je namreč v podtonu sporočil še tole: ker pravičnega, zanesljivega volilnega sistema nikoli ne bomo dosegli, nas pustite vladati tudi v prihodnjih štirih letih, čeprav smo v iztekajočem se mandatu sprožili stavkovni val in povzročili socialno utesnjenost, se pogostoma pobalinsko obnašali in zastraševali javnost, češ da bo vsaka druga izbira spet pripeljala na oblast bivše komuniste. Temperaturo nam tako in tako merijo samo Američani! arena Piše: Boža Gloda da bodo Balkanci kot nekoč kupovali prav vse in za VSTo ka^Jepovedal Semoli6. Je v,»41 m menedžer^, ki ribarijo v kalnem v imenu nekakšnih še neobstoječih lastnikov in kričijo o nujnosti mizernih plač, treba nenehno metati v obraz. Ce bi poletja imela prave lastmke, bi nesposobni menedžerji že davno dobili brco proizvodnjo. Pokojni Kraisky je avstrijskim gospodarstvenikom pred petindvajsetimi letu zalučal v obraz MarjanPodobnik JttsriMnez=: priložnosti za idokazovauje« - : .-.'j,— -—... • Ji — Li sko vesoljstvo Je pozval, ; naj za božjo voljo ne do- slovenska jabolka in hruške. Potem se bo kdo spomnil, da k zavedni slovenski riti paše samo Palomin v kakšne italijanske Kitajske cunje popolnoma nemoralno. Umivati se bomo smeli samo s soleo, branje tujih časopisov bo veljalo za sabotažo domače grafične in podobne industrge, uvozpohištva, avtomobilov, kmetfiskih strojev, Jogurtov, igrač in drage konkurenčne nevar-nosti bo strogo prepovedan. Tistega ki si bo drznU pomisliti, da bi kakšen kos zemlje prodal tujcu, pa bodo In tako bo slovensko gospodarstvo za trdno zaprtim plotom zopet veselo konkurenčno. Za žeblje bomo potrpežljivo stali v vrsti in bili veseli, če bomo namesto desetcentimetrskih doto enkrat manjše, bencin bo na bone, kruh pa na karte. Točno v tako smer namreč vodi filozofija gospoda Podobnika, ki bi za vsako ceno zaščitil domačo kmetijsko proizvodnjo, da bi še naprej lahko prodajala drago. To pa ni tržno gospodarstvo. Če so delnice, kot vsako drago blago, na trgu, jih bo pač kupil tisti, ki bo ponudil več. če bi se tujci tepli za slovenski krompir, gospoda Podobnika najbrž ne bi nič motilo, pa se žal ne. Če pa bi radi prišli in pokazali, kako se konkurenčno dela in trguje, pa je vesoljni potop. Taka politika res vodi v večne mizerne plače. Koebeahavn 96-V evropskem kulturnem prostoru naj bi razčistil dilemo, sli bodo veliki nerodi asimilirali male sli ne. KOEBENHAVN 96 mmms Danski publicist Erling Olsen v svoji knjigi Kakšna je Danska ugotavlja, da njegovi sodržavljani kjjub vikinškim koreninam ne marajo arogance. Ko je postala duhovščina preveč arogantna, je državo leta 1536 preplavila reformacija, in tej so zvesti tudi danes. Ko je postalo plemstvo preveč arogantno, je oblast prevzel kralj Prederik III. in leta 1660 razglasil absolutno monarhijo. Ko je postal kralj preveč aroganten, so mu njegovi uradniki vzeli del oblasti in razglasili prosvetljeni absolutizem. Ko so postali uradniki preveč arogantni, so se na Danskem leta 1849 odločih za demokratično ureditev. Ko je postala vlada preveč arogantna, so leta 1901 sprejeh večinsko načelo. Ko so postali moški preveč arogantni, so leta 1915 tudi ženskam dali volilno pravico. Ko so postali profesorji na univerzah preveč arogantni, so leta 1970 razglasili študentsko participacijo pri vodenju univerze. Ko so postali evrokrati preveč arogantni, so se Danci uprli sprejemu Maastrichtskega sporazuma. Ko so postali evropski unionisti preveč arogantni, so Danci odgovorili s Koebenhavnom 96 - evropsko kulturno prestolnico. Večji del celoletnih prireditev bo namreč poudarjal dansko kulturno samobitnost. Številni simpoziji, seminarji in podobna srečanja bodo udeležence silila, da bodo govorili o zavarovanju kulturne identitete malih narodov v združeni Evropi. Tako se bodo s kulturo postavili po robu evroaroganci. Pa ne le to. Premagovanje provincialnega kompleksa Če človek obišče Koebenhavn, zelo hitro ugotovi, da mesto ne potrebpje takšne prireditve, da bi se vzdignilo iz nekakšne kulturne zaprašenosti. Celo nasprotno. Presenečenje, kako globoko je kultura vtkana v sleherno ped 1,3-milijonskega mesta. Mesto, ki je dobrih 800 let danska prestolnica, ljudem ponuja toliko možnosti za kulturno doživljanje in izživljanje, daje skoraj neverjetno, zakaj so za leto prireditev v okviru evropske prestolnice kulture porabili dodatno milijardo danskih kron. Za lažje razumevanje povejmo, da je to dobrih 250 milijonov nemških mark. “Za Koebenhavn Je značilna večna dile- ma, ali bi bil provincialno mesto ali svetovna metropola. Kjub temu, kar imamo, in tega ni malo, je res, da smo bili vedno pri promociji našega mesta skromni, nekako sramežljivi. Pri pripravi Koebenhavna 96 pa smo se odločih za agresiven nastop doma in po svetu. In to seveda stane,” nam je dejal tiskovni predstavnik odbora za pripravo omenjene prireditve Carsten Laes-soe. Odkar sta idejo kulturnih prestolnic Evrope uveljavila grška ministrica za kulturo Melina Mercouri in ryen francoski kolega Jacques Lang (leta 1984), je bilo že 11 evropskih kulturnih prestolnic. Prvi takšni prestolnici - Atenam so sledile Firence, Amsterdam, Berlin, Pariz, Glasgow, Dublin, Madrid, Antwerpen, Lizbona in lani Luksemburg. Po Koebenhavnu bo glavno mesto evropske kulture Solim, zatem Stockholm in Weimar, leta 2000 pa bo tovrstnih prestolnic kar 11. Koebenhavenski proračun za prireditev je doslej absolutno največji. V primerjavi s prejšnjimi prestolnicami naravnost megalomanski. Zakaj tako? “V prvi vrsti bi radi dali vedeti, da smo evropsko idejo kulturnih prestolnic vzeli zares. In več kot to. Z organizacijo vseh prireditev in raznih posvetovanj želimo spodbuditi vseevropsko razpravo o tem, kgjje velika Evropa, kqj je z identiteto narodov, posebej majhnih, kakršni smo mi, saj nas je komaj 5,2 milijona. S prireditvijo želimo tudi definirati našo kulturno identiteto, ijudi po svetu pa še boi] seznaniti s koebenhavensko ponudbo. LjučUe recimo ne vedo, da se uvrščamo med najboj varna mesta na svetu. Dokaz je recimo to, da sodimo med 10 največjih kongresnih središč na svetu in da doslej pri nobenem izmed številnih kongresov, ki smo jih pripravili, ni bilo nobenega incidenta, tudi najmanjšega ne,” pravi Carsten Laessoe. Generalni sekretar prireditve je naturalizirani Danec, po rodu Američan, Tre-vor Davis. Zanj mnogi pravjjo, daje pravi gent). Včasihje celo tako genialen, da seje z njim težko pogovarjati, nam je dejal eden izmed danskih odličnikov. “Namen tako dragega projekta je kulturo uvrstiti v vrh politične skrbi sleherne evropske države. Gre tudi za to, da Koebenhavn dokočno uvrstimo v tako imeno- Pestra sestava levosredinske koalicije Oljka bo novo vlado silila v sporazumevanje SPOROČILO lEUlIANSKM VOLIVCEV Prvič v zgodovini prihaja italijanska levica na vlado z levosredinsko koalicijo Oljka. D*Alemova demokratična stranka levice je postala najmočnejša, stranka komunistične obnove pa peta. Plačana demonizacija drugačnih je po dolgih desetletjih prekinjena. Stigmatiziranje z marksisti, komunisti, boljševiki, socialisti, levičarji končno izgublja zlovešč prizvok. Bombastično simboliko Naprej Italije, Narodnega zavezništva in Plamena trobojnice je zasenčila pomirjajoča Oljka. Le skrajneži z desnega brega še opravičujejo z antikomunizmom in zmerljivkami iz ideološko nacionalistične preteklosti lastni debakel. Zakaj je italijansko sporočilo pomembno tudi za Slovenijo? Soseda je - po dolgoletnem enoumju krščanske demokracije- v svojevrstni tranziciji, le na drugem koncu. Res pa so kar nekaj let pred nami, tako v gospodarskem razvoju kot v demokratizaciji in boi) realnem prepoznavanju politično razvojnih trendov, čeravno je bilo tudi pri njih malo tehtnih ocen, ki bi vnaprej prepoznale in napovedale preboj levice. Vendar je to ob znanem desnem medijskem monopolu in obvladovanju javnega mnenja - ko gre za ocenjevanje italijanske politike - boU razumljivo za italijansko kot, recimo, za našo medijsko sceno. (Tudi del medijev pri nas, ki ima znanje, sredstva in možnosti za objektivnejšo oceno, je še 22. aprila zjutraj papagajsko rutinsko godel o negotovem izidu. Redkih komentarjev, ki so - tudi v Panorami - argumentirano napovedali prihod levice, pa vsevedni “strokovnjaki” še brali niso. Raje so dokazovali, da je moč večino ljudi nenehno vleči za nos, čeprav manipuliranje ne rešuje družbeno razvojnih vprašanj) Berlusconijevo monopolistično pridobitništvo za izvoljence in delo njegove vlade so volilci v kratkem času stehtali in izmerili, saj ni reševalo zavoženih razmer, predvsem pa ne težav večjega dela italijanske družbe. Razkrili so posiljevapje s »fintami«, kako nujne -preden se volilci zavedo -da so izredne volitve, kako državljani ne podpirajo odpi-rarja v levo in solidarnejšega reševanja težav socialne države, temveč samozvane Berlusconije in oblastiželj-ne Pinije. Podobno je Fini konfrontirajoče vsiljeval družbi neofascio-populizem, večinski in predsedniški model vladarja ter nestrpno odklarjal sporazume-vapje o eksistenčnih vprašali) ih. Ob volitvah pa se je pokazalo, da so tako posiljevanje s čimprejšrjimi volitvami kot vsiljevarje večinskega volilnega sistema neosnovani (po večinskem sistemu bi koalicja Oljke povsem pomedla z desnim polom), kar dodatno kaže na površnost desnice pri reševapju politično gospodarske krize na sploh, in da ji ni šlo za sanacijo razmer v družbi, temveč le za grobo premoč in oblast. Državljani volilci pa so se sami pravočasno dokopali do realnejše presoje. Namreč daje za razvozlavanje razvojnih vprašanj potrebna strpnost, dogovor in soglasje. Dinijeva vladaje pokazala tehtnost strokovnosti in znanja, trdega dela, odprtega obravnavanja težav in puhlost prejšnjega dema-goško parolaškega soloodlo-čapja. Pri tem je predsednik republike Scalfaro odigral pomembno družbeno moderatorsko vlogo. Vladanje da pač ni poker, temveč zbiranje sinergije sou-stvarjalne poglobljene in vsebinske demokracije, ki ga sprošča le modro pluralno sodelovanje. Antagonizator- ska in šakalska politika, ideologizaclja in varanje javnosti lahko nestabilnost samo prikrijejo. Zapozneli napoleonizmi in dučizmi pa niso več evropske teme. Prava vprašanja so tista, za katera so se po dolgoletnih naporih, omahovanjih, globaliziranem ovlraiiju - in tretjem poskusu v dveh le- tih-končno odločili italijanski volilci. Globljih reform ni zmogla nobena od dosedanjih 55 italijanskih vlad v 50 letih. Reforme pa naj bi popravile marsikaj. Ustavo, medijski monopol, davčni sistem, korumpirano upravo predimenzioniranega državnega aparata, klientelizempodku-povalcev in podkupljenih, enakomernejši policentrični razvoj (predvsem italijanskega juga), uveljavljanje vsebinskega federalizma in lokalne samouprave proti no-torno prevladpjočemu državnemu birokratskemu centralizmu petih milijonov uradnikov (štirikrat številčnejše prebivalstvo ZDA jih premore le dva milijona). Daje ustvar-janje novih delovnih mest in pogojev za zaposlovarje ter eksistenco mladih, kar je postala eminentna evrop- ska tema ob 22 milijonih brezposelnih. Poskusi demontaže socialne države, ki se uveljavlja z velikimi težavami, so prav tako naleteli na odločen odpor javnosti. Italijanski delavec, z japonskim vsaj primerljiv, ne zmore več bremen zbirokratizirane družbe, ko sproti zgublja možnost za delo. Z večjo brezposelnostjo in manjšim dotokom sredstev iz dela zgublja tako socialna država kot vsa skup- nost. (To Je postalo še občut-nejše po padcu berlinskega zidu, ko so usahnila tudi sredstva trjega pod/kupo-varja parazitskih antikomu-nističnih akterjev. Moro, ki je že pred tem opozarjal predvsem na nacionalne vire, je žal svoj poskus prenove plačal z živjepjem.) Nacija se bo zdaj morala dokazati z lastnim zna-njem in delom. Prof. Romano Prodi, bodoči predsednik vlade, napovedpje izpol-nj e vanj e volilnega programa, s katerim Je koalicija zmagala, stabilnost in petletno vlado. Pa tudi - drugače kot Fini in Berlusconi-s odelo vapj e s konstruktivnim delom opozicije pri vladanju in soodločanje. Pestra levosredinska koalicija in Bossljeva Severna liga kot nekakšen tretji pol, ki niha med federalizacijo Italije in secesijo “Padane” (kot imenpjejo razvit, bogat severni del Italije), pa bodo novo vlado kar silili v sporazumevanje, ne v konfrontacijo, in v črpapje moči za vladanje iz dogovornega sodelovanja. Nasilna evforična demagoška desnica (ki je še na predvečer volitev na Piazza Navoni v Rimu uprizorila pred/zmagovalni poskakovalni ples Berlusconija in pajdašev) je zapravila zaupanje in preveč prepotrebne ustvaijalne sape. Po zgodovinskem preobratu v Italiji s prihodom levice odločno trkajo na duri možnosti za sa-mobitnejši in ustreznejši razvoj. A bo treba delati. Milan Samec neosnovani (po večinskem sistemu bi koalicija Oljke povsem pomedla z desnim vani evropski kontekst, prebivalce mesta pa prepričamo, daje njihova prestolnica del Evrope; Evrope, ki se širi. Z vložkom pa želimo tudi kulturi dolgoročno zagotoviti boUše delovne možnosti. Namen takšne prireditve je tudi zboljšati kakovost življenja in ljudem dopovedati, da to ni le boljša plača in večje število sob v rjihovih domovih, ampak tudi vloga kulture v njihovem vsak-danjem življerju. Ne nazadpje paje namen Koebenha-vna 96 spodbuditi razpravo o me-stu, o rjegovi kul-111 in vseh drugih identitetah, razpra-° ®edamosti in prihodnosti mesta,” je v 1 atkem pogovoru poudaril mag tega me-Somanskega projekta Trevor Davis. trJ~Ilak0 mnenje ima tudi mestni župan Jens Oa^t-tQer Mikkelsen: “Koje Koebenhavn dobil ca i ’ 130 evropska kulturna prestolni- bnrieta 1996, smo se vprašali, za koga se em0 teSa velikega projekta. Od-B Vor je sila preprost. Zašel” k roračunski in organizacijski ^fekcionizem Dansko bi lahko brez dvoma za-^1, daje marketinško vodena država načelih, ki jih je postavil ugledni gneriški marketinški strokovnjak; Philip otier. Danci skrbno, premišljeno in flf^Sjno prodajajo vse, kar se prodati turii i tem 80 perfekcionisti. Iz tega jj.:1 izhaja šala o skandinavskem go-da arskem sožitju. Idealna in gospo-Cfsko uspešna formula tega sožitja na: “Vse, kar si izmislijo Pinci, Redijo Švedi, Danci pa to uspešno ® EUeznann^Jensen, liberalcev in vnanji mini-aifiiv Življenjski interes t*1**1 narodov je, da in-ta^vno sodelujejo v ev-1»*** integracijah. Ne nadnje tudi zato, da ve-ciSrS fantom onemogoča dominantno vlogo v župnem peskovniku.” korist bodo od tega imeli. Med več kot 2000 predlogi so jih izbrali okoli 600. V celotni program so pritegnili več kot 50 tisoč ljudi, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri njegovem uresničevanju. Poklicno pa se z njegovo uresničitvijo ukvarja 150 ljudi. Hkrati so tudi reševali finančno vprašanje. Debele milijarde kron ni bilo tako lahko zbrati. Z dobro marketinško akcijo so iz javnega sektorja izvabili 26 odstotkov te vsote. Denar so prispevale oblasti 42 krajevnih in treh pokrajinskih vlad ter državno ministrstvo za kulturo. Ves preostali denar paje iz zasebnega sektorja - sponzorske pogodbe in donacije raznih nevladnih fundacij s področja kulture. “Tega denarja ne bomo porabili le za drage honorarje nekaterih nastopajočih , ampak ga bomo na neki način vrnili ljudem. Izmed več kot 600 prireditev, kijih bo mogoče videti v tem letu, jih lepo število financiramo ravno iz tega denarja. Del denarja pa smo porabili za zidavo ali obnovo 40 mestnih objektov. Poleg tega ne razmišljamo samo o tem letu. Zdaj, ko programi že tečejo, se ukvarjamo predvsem z leti, ki bodo sledila. Iz te grandiozne prireditve moramo za prihodnost potegniti največ, kar se da, ” je zatrjeval Trevor Davis. Pravjjo, da se prebivalci Koebenhavna identificirajo s prireditvijo, saj množično sodelujejo pri rgej, nenehno pošiljajo nove predloge in kritizirajo pomanjkljivosti, poleg tega pa bolj množično kot doslej obiskujejo razne prireditve na prostem in v zaprtih prostorih. Trevor Davis, generalni sekretar organizacijskega odbora Koebenhavn 96: "Koebenhavn 96 je tudi leto dialoga; dialoga o prihodnosti mesta in dialoga o prihodnosti malih narodov v Evropski uniji." uvoi_u, jjcijuui pa uu uepcsiiu roc&jo Norvežanom. ” Projekt Kbebenha-96 so delali Danci sami, brez pomoči 8 Mh nordijskih držav. Pripravljali ^ Sa, tako, kot se to po sodobnih (oketinških načelih spodobi. Kandi-sn. o so sprejeli leta 1992. Takrat so takoj lotih raziskovalnega dela. R]p^lavlli 80 številne razprave, okro-C«tize in druge oblike razprav o tem, g^sna naj bi bila ta prireditev in ko-p5° hgj bi stala. Sprejemali so razne ii.^oge za oblikovanje programov in si prepričevali, nn) razmišljajo, kakšno hdnp večja Odvisnost od fsfuskega mtaku ^dejansko vodi Gospodarstvo ZR J Mestna hiša -Tudi v njej se bodo morali odločiti, ali bo Koebenhavn v prihodnosti provincialno mesto ali prestolnica evropskega tipa. Pogled v 21. stoletje Sistem prireditev Koebenhavn 96 kaže tri teritorialno zaključene celote ob nekaterih eksotičnih vložkih. V prvi vrsti gre za Koebenhavn in Dansko, predstavitev njune zgodovine in kulturne identitete. Hkrati prireditve nakazujejo možnosti prihodnjega razvoja in integriranja danske kulture v širši prostor. Drugi teritorialno zaključeni krog zajema Baltik. Koebenhavn je največje trgovinsko pristanišče v Baltiku in je zato naravno povezan z drugimi baltskimi deželami. Večjo pozornost posvečajo zlasti trem novim državam na tem območju - Litvi, Latviji in Estoniji. Tudi Peterburg ni daleč in zato so z njim tesno sodelovah pri pripravi meseca kulture. Trelgi krog pa zajema Evropo. Danska je članica Evropske unije že od leta 1973. Varijo so jo silili predvsem gospodarski interesi, saj je recimo članica skupnega trga postala tudi Velika Britanija, tradicionalno ena najboljših danskih gospodarskih partneric, zlasti na kmetijskem področju. Kakor se je unija vsebinsko bogatila, tako seje Danska začela vse bolj bati za svojo kulturno identiteto. Nekateri razumniki, kot na primer nekdanji zunanji minister in predsednik liberalne stranke Uffe El-lemann-Jensen (velik prijatelj Slovenije), trdijo, daje strah povsem odveč, saj v Bruslju bolj skrbijo za identiteto malih narodov kot ti narodi sami. “Ko si enkrat v Uniji, je glede podpisovanja skupnih dokumentov eno samo vprašanje: ali boš dokument podpisal 10 minut prej ah pozneje. Vprašati se moramo tudi, koliko male suverenosti bomo žrtvovali za koliko velike. Pri oblikovaiiju velike Evrope pa se moramo angažirati z vsemi silami, ki jih imamo na razpolago. Prav za nas majhne je še kako npjno, da sodelpjemo v tem procesu, saj je naš skupni interes, da izdelamo sistem, ki bo onemogočil velikim fantkom, da bi prevladovali v peskovniku, ” je slikovito opisal svoje viderije participacije malih narodov v veliki združeni Evropi odlični poznavalec evropskih razmer Jensen. V luči omerijenih dilem so se organizatorji Koebenhavna 96 odločili za kar nekaj prikazov kulturne ustvarjalnosti malih narodov Evrope in pripravo vrste posve-tovanj strokovnjakov za posamezna humanitarna področja iz vse Evrope o temi identiteta malih narodov v združeni Evropi. Posveti se bodo vrstili vse leto in na njih bo sodeloval tudi marsikateri slovenski strokovrijak. Trevor Davis ob tem poudarja, daje Koebenhavn 96 tudi program dialoga. Najprej notrapjega dialoga o sedapjo-sti in prihodnosti Koebenhavna, predvsem pa o dilemi, ah naj bo dansko glavno mesto provincljska ali evropska prestolnica, potem dialog o vlogi Koebenhavna in Danske v baltskih okvirih in ne nazadpje o kulturni identiteti 5,2-milljonske Danske v Evropi. Tudi na ta način so vsi programi usmerjeni v prihodnost, v 21. stoletje. Tristopenjski program Celotni program Koebenhavn 96 so snovalci razdelili v tri sezone; spomladansko, poletno in jesensko. Kot je povedal Trevor Davis, imajo vsi omepjeni sklopi programa tri dimenzije; umetniško, ki naj predstavi umetniške sloge in percepcije, človeško, ki temelji na delo-vapju v skupinah in predstavi ideologijo mnogih nevladnih gibapj, kar je tudi podlaga za delovanje skandinavskega socialnega modela, in geografsko, ki promovira kulturno različnost na makroravni in poudarja pjen neoviran razvoj v širšem regionalnem sklopu. Ncgpomembnejše teme spomladanske sezone so zgodovina mesta, Koebenhavn v nordijski regiji in retrospektiva kulturnih dosežkov 20. stoletja. V poletni sezoni bodo najpomembnejše prireditve razni mednarodni festivali in razstave, začel pa se bo tudi globalni dialog med Severom in Jugom, dialog o varovanju okolja in dialog o programu zelenih mest. Jeseni bo vizija 21. stoletja veliko bolj prisotna kot v prejšrjih dveh sezonah. Vrstili se bodo zanimivi medijski projekti, predstavitve novih umetniških tehnik, sodobnih zvrsti glasbe, eksperimentalnih gledališč ter številni programi za otroke in mlade. V okviru različnih prireditev se bo predstavho tudi maiijše število umetnikov iz Slovenije. V sodobno zasnovani in izvirni prireditvi Kontejner 96 - Umetnost prek oceanov se bosta predstavila koprska umetnika Jasna Hribernik in Zmago Lenardič z instalacijo Reciklirana opera, na evropskem mladinskem glasbenem festivalu bodo mladi iz Slovenije nastopih s projektom Musical Gils - Oz, v programu 96 cerkva - Človeški glas bo oktobra nastoph zbor Ave, jeseni se bo predstavh tudi modni oblikovalec Alan Hranitelj, ki že dolgo ustvaija v Sloveniji, v programu Phoenbc pa bo sodelovala tudi Metelkova iz Ijubljane. Besedilo In fotografije Jože Poberaj Jovan Zaricje odpo-5^5 Pogajala z London-^klubom v New Yorku. s Odpovedi pogajanj sta ba ^^jugoslovanski am-^ador v OZN Vladislav Jo-ChaVi° iH predstavnik 8s2Jezi z dnevnim redom Pravda in ni komentiral Jwi^ve Pogajanj z ZRJ. tirat-^^0 ni želel komen-topjal. zamenjave koordina-OairJUgoslovanskih pog^jal- HienjP.fja.1 je le’ da Je za‘ sio,™ Avramovicajugo-tp ^a^ki notranji problem 8wa bo njegova stran gai.Pa, de se bo lahko podala s komer koli. obia^eyer jugoslovanskih v Prvi vrsti na-Pamo 2una>njepohtičnim kazat?0?1' Svetu želijo po-biva da dogosiavija ni g^apaboSdS; Ze-10 drag°- Sam Priznava, da v2drl? likvidnost države zujejo njemu neznani devizni prilivi. Ti so najverjetneje povezani s tran-sakcijami bank bratov Karič, ki niso pod kontrolo Narodne banke Jugoslavije in so pod direktnih vplivom centrov pohtičnih moči. Problem je tudi v dejstvu, da ZRJ mesečno uvozi za 250 milijonov dolarjev blaga, zato sedanje devizne rezerve ne zadoščajo za tekoče potrebe. Na nedavni tiskovni kon-ferencije Avramovič povedal, da zvezna vlada ni izpolnila obpube o finančni podpori njegovemu stabilizacijskemu programu iz leta 1994. Takšno pomoč naj bi mu nudila Banka Karič, in sicer v višini 100 milijonov dolarjev, ter poslovna enota Beograjske banke iz Cipra, 200 milijonov dolarjev. Banka Karič mu j e odobrila zgolj 10 milijonov dolarjev, Borka Vučič, direktorica Beograjske banke na Cipru, pa ni uspela zagotoviti nobenega denarja, ker so njena denarna sredstva zamrznjena v tujini. Podporo je dobil zgolj pri nekem visokem pohtičnem funkcionarju (govori se o Slobodanu Raduloviču, predsedniku srbske vlade), ki mu obljublja 300 milijonov dolarjev posojil. Avramo- vič svari, da ima ZRJ le nekaj več kot 300 milijonov dolarjev deviznih rezerv, kar onemogoča izvajanje stabilizacijskega programa. Ugibanje, ali namerava Miloševič zamenjati guver-nerja Avramoviča, so v zadnjih dneh zelo aktualna. V nekaterih političnih krogih predvidevajo, da ga bo zamenjala Borka Vučič, direktorica Beograjske banke na Cipru. Na naslednji seji zvezne skupščine še ne gre pričakovati razprave o njegovi zamenjavi, saj je zvezni poslanec Ivica Dačič izjavil, da 14. maja ne bodo razpravljali o tej problematiki. Prav tako je izjavil, da SPS podpira Avramovičev program ekonomskih reform, ker je to tudi program njegove stranke. Avramovič svari tudi pred nerazumnimi zahtevami, ki se pojavljajo na področju denarne politike. Pokojninski sklad zahteva bd NBJ po- odobril takšno posojilo, bi sledilo vnovično tiskanje denarjabrez podlage, s tem pabiza 15 odstotkov povečal količino denarja v obtoku.. Posledica bi bila nova hipe-rinflacija. V posebnem pi-smuje svoja stališča sporočil predsedniku srbske vlade in predsedniku pokojninskega sklada, ki sta nanj naslovila zahtevo za odobritev posojila. Guverner Avramovič uživa podporo praktično vseh opozicijskih strank, nekaterih sindikatov in črnogorske politike. Srbska opozicija se zaveda, da prekinitev pogajanj z jugoslovanskimi upniki pomeni nadaljnjo izolacijo Jugoslavije, ki bo trajala, dokler je ne bodo sprejeli v MMP in Svetovno banko. Član- stvo v teh institucijah pa je pogojeno z začetkom pogajanj s komercialnimi bankami. Jugoslavija nujno potr bilje tuje kredite za fina: ciranje lastne proizvodnje. Politične stranke, ki podpirajo Avramoviča, vidijo edino rešitev v postopni vključitvi Jugoslavije v Evropsko unijo. Da so gospodarske razmere v ZRJ resnično na robu katastrofe, govorijo predstavniki številnih opo-zicijskih strank. Po nekaterih podatkih Jugoslavija potrebuje za začetek novega gospodarskega cikla 26,5 milijarde dinarjev svežega kapitala (8 milijard nemških mark), ki pa ga ne more zagotoviti brez članstva v mednarodnih finančnih institucijah. Država povečuje svoj notranji dolg, kije samo lansko leto znašal 25 milijard dinarjev. Zvezna republika Jugoslavija je tudi pred začetkom postopka sprejetja nove lastninske zakonodaje, ki bo omogočala različne oblike lastninjenja. Nekatere opo-zocijske stranke že nasprotujejo predvideni obliki lastninjenja in zahtevajo uvedbo podobnega modela, kot gaje izpeljala Češka. Vladin predlog predvideva “Avramovičsvari tudi pred nerazumnimi zahtevami, ki se pojavljajo na področju denarne politike. Pokojninski sklad zahteva obtoku. Posledica bi bila nova hiperinflacija.^ obvezen popis premoženja, ki se bo lastninsko preoblikovalo, ustanovitev posebne agencije, ki bo izd£yala soglasja k popisu premo-ženja, soglasja o programu lastninskega preoblikovanja in izvajala nadzor nad potekom lastniiijeiija. Ponovno je v postopku tudi zakon o podjetjih, ki ga je vlada že poslala v skupščino, vendar gaje kasneje umaknila iz postopka. Novi predlog zakona se le malenkost razlikiije od prejšnjega. Po mneiiju poznavalcev pa bo problem nastal v sami skupščini, ki se sestaja zelo poredko in so v pjej pogoste obstrukcije. Bitka med Avramovičem in Miloševičem v Srbiji pomeni bitko med evropsko in protievropsko usmeritvijo. Avramovič nima nobenih možnosti za uspeh, tudi če ne pride do njegove zamenjave. Popolna odvisnost Narodne banke Jugoslavije od centrov političnih moči, na katere nima nikakršnega vpliva, pa pomeni vedno večjo možnost finančnega zloma te države in vedno večjo odvisnost od mafijskega kapitala, ki dejansko vodi jugoslovansko gospodarstvo. Zunanji zid sankcij, ki zajema predvsem članstvo v mednarodnih institucijah, deluje predvsem na finančnem področju. Dolgotrajnejši obstoj takšne zapore pomeni za Jugoslavijo popolno izolacijo z vsemi negativnimi učinki, ki smo jih vajeni iz Iraka. Boštjan Horvat Proletarec in svetnik Slovencu ne pomenita nič Slovenci imamo včasih srečno roko, če se spomnimo, koliko so se že v preteklosti zlasti politiki prerekali, katere praznike naj narod praznuje in katere mora vreči v popolno pozabo. In priznajmo, da preden smo v koledar z velikimi črkami zapisali današnje praznike, je bilo med politiki več kregarije kot ne, vendar pa so se navsezadnje vseeno odločili za tiste praznike in za tista obeleževanja, kijih narod nosi v spominu in z njimi še dandanašnji vsakodnevno živi. Za nami sta dva, kakor koli ju že pač gledamo in ocenjujemo, zelo pomembna praznika, ki še zmerom tako ali drugače dajeta pečat slovenski naciji in državi -dan upora proti okupatorju in praznik dela. Zanimivo je, da se oba državna praznika praznujeta drug za drugim v enem tednu; torej v sedmih dneh, in zagotovo nosita kako mitološko poslanstvo in sporočilo, ki je vsestransko povezano z eksistenco slovenskega naroda in s slovenstvom kot takim. Danes zahteva poseben premislek in poglobljeno tolmačenje zlasti praznik dela, in to zaradi svoje prazničnosti in zaradi dela kot dela. Nehote zelo pov-sakdanjeno govorimo o delu, ki nam daje kruha, da lahko živimo iz dneva v dan človeka vredno. Priznati moramo, da nas preživetje kot tako kratkoročno ne zanima več toliko kot nekoč. Čedalje bolj de ukvarjamo z živetjem življenja, torej takšnim bivanjem človeka in naroda v naročju svetosti življenja, ki si podaja roko z zemsko večnostjo. Delo je zagotovo eden ključnih smislov, smotrov in ciljev vsakega človeka, vsakega naroda, vsake družbe in vsake države, pa tudi občestva, če ideologiziramo skupino kot skupnost. Vendar pa delo samo na sebi pojmujemo ne samo zelo različno in zelo drugače, ampak celo zelo nasprotujoče in celo zelo izključujoče ter smo pogosto na meji nesmisla, ki skorajda popolnoma razvrednoti delo kot najbolj človeško delovanje v tuzemskem svetu. Enoplastno in enostransko razmišljanje in tolmačenje dela vodi v njegovo celovito nasprotnost, tako da nam nazadnje ne ostane nič drugega kot samo nič, kar pa pomeni, da se človek s takim ničevim delom razoseblja, čeprav ostaja še zmerom osebek. Osebnost sama iz sebe izhlapeva v praznost, ki se z nobeno pomočjo nikoli, nikomur in nikjer ne vrača kot vrednota. Če se to že pripeti, je to zgolj privid, ki dokočno razvrednoti človeškost; v tistem trenutku pa človek ni več človek, ampak sam sebi nič. Je delo sploh lahko praznik? Zagotovo ne, ker če bi to bilo res, potem bi se delo iz dneva v dan preobražalo v ne-delo oziroma v delo nad delom, kar pa pomeni, da bi izgubilo svojo lastno stvarno vrednoto. Njegova rea-liteta-bi transcendirala v nadtranscendenco, v svoj lastni absurd, v konec dela, v nič nedela. Proletarci vseh dežel se niso združili prav zaradi tega, ker dela niso pojmovali kot svojega lastnega dela, ampak so delali zato, ker naj bi bilo delo en sam praznik. Živeli so torej v brez-delu, saj sebe kot človeka preprosto niso enačili z delom kot nujnim bistvom eksistence. Podružbljali so se v namišljeni enakosti in enakopravnosti, kar pa ni mogoče niti v nemogočem, ker človek ni bitje, ki bi se na tem svetu prerojevalo v sočloveka, na onem svetu pa je tako ali tako samo brez-delo kot nič dela. Je le praznik brez praznovanja, saj tudi videz postane samo navidezen, ne pa več kot modrija človekove modrosti. Delavci proletarci so pravzaprav delu kradli njegovo modrost, saj če v delu ni modrije, če delo ni modro, potem je lahko samo lažiranje samega sebe, kar pa človeka vodi v nerešljivo prevaro in v samopretvar-janje, daje vsestrano srečen in vsestransko bogat. To je proletarska eksistencialna laž, ki ne bi smela imeti pravice človeka vrednega življenja. Proletarci vseh dežel so se hoteli združiti na popolnoma enak način, kot so se v davnini ljudje in ljudstva združevala v občestva. Vendar pa vedimo, daje tako združevanje bilo in je samo sebi namen in nič drugega kot peklenska ideologi-zacija, ki človeka vodi ali na križ za obešanje ali na goli otok. Torej v tisto in takšno življenje, ki nima nič skupnega z najbolj človeško vrednoto in z največjo pri- ■■S poklicanost, je neizpodbitno dejstvo.» Borzna gibanja Prejšnji teden je minil predvsem v znamenju praznikov. Kljub navideznemu mrtvilu, ki je vladalo na slovenskih finančnih trgih, tega obdobja ne gre podcenjevati. Letošnja zimaje bila prav gotovo huda preizkušnja, tako za investitoije, udeležence, kot za regulatorje. Prišel je čas za ponovni, temeljit razmislek o strateških in kadrovskih premikih predvsem na kapitalskem trgu. Verjetno bo marsikaj odvisno od dogovorov, ki so jih sprejeli pomembni predstavniki bančnih in gospodarskih lobijev na kakšnem teniškem turnirju ali morda na kakšni jadralni regati v Sredozemlju. Upajmo v kar največjo razsodnost in modrost takšnih dogovorov, ki bodo vsekakor močno vplivali na prihodnjo uspešnost gospodarstva. Do uveljavitve “novega finančnega reda” pa lahko še naprej pričakujemo skakanje menjalniških deviznih tečajev, ki jim ni kos niti Banka Slovenije, in nadaljnje padanje tečajev na kapitalskem trgu. Borzni indeks je zdrsnil tako nizko, da se bo ob nadaljevalcu dosedanjih trendov spustil na izhodiščno mesto (1000) že v nekaj tednih. Zaupnja ljubljanski borzi ne more vrniti prav nihče več. Vsi dosedanji mehanizmi prepričevanja in zgovarjanja na prepočasni proces privatizacije so postali neučinkoviti. Borzni zlom je napravil svoje in vsi prizadeti skušajo prevaliti svoj del krivde za neuspeh na ramena sokrivcev. Ne smemo pozabiti tudi na delno krivdo investitorjev, ki so naivno vlagali v vzajemne sklade, ki so ponujali magični letni donos nad 50 odstotkov. Problem s Slovenci je ravno v tem, da smo slepi, ko nam kdo obljubi velik dobiček. Ljudje so najemali draga posojila, prodajali nepremičnine in vlagali denar v skrajno tvegane finančne in- PRAZNIČNI POMENKI strumente, ki nimajo nikakršne realne povezave z gibanji v slovenskem gospodarstvu. Največjo škodo pa je utrpel kapitalski trg, ker je zaigral veliko priložnost, ki jo ponujajo vzajemni skladi za pridobivanj ) drobnih investitoijev. Takjsna priložnost se lahko vrne šele čez mnogo let. Krivdo nosita predvsem Ljubljanska borza in agencija za trg vrednostnih papirjev. Jasno je, da ljudje, ki so pripeljah do takšnega stanja, ne morejo več pisati novih zakonov, sprejemati sklepov, ki bodo vplivali na proces lastninjenja in opravljati nadzora nad udeleženci na kapitalskem trgu. Na agenciji hočejo celotno breme za katastrofo prevaliti na ljubljansko borzo. Nedavne javne izjave neodvisnega strokovnjaka, dr. Dušana Mramorja, kije ves čas obstoja agencije vodil strokovni svet in skrbel za siceršnjo kadrovsko zasedbo te institucije, da zakon dopušča možnost organiziranja novega trga vrednostnih papirjev, je usmerjen ravno k tem cilju. Ta izjava pomeni predvsem grožnjo Ljubljanski borzi, da bo agencija prepustila Blagovni borzi (z besedami: Sadarju) organiziranje slovenskega privatizacijskega trga. V Panorami smo že pisali o OTO trgu, Iger kotira vedno več privatizacijskih delnic. Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa, da lahko agencija s pogodbo pooblasti drugo pravno osebo za opravljanje dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji izven borze. Pri tem trgu gre za izvenborzno trgovarje. Glede na dejstvo, daje agencija sklenila pogodbo za izvajanje izvenborznega trgovanja z ljubljansko borzo d.d., v javnosti in pri izdaja-teljih vrednostnih papirjev nastaja zavajajoči vtis, da je OTC trg nekakšna priprava na kotacije A in B. Takšen vtis je posledica popolnih anomalij na sekundarnem trgu. Osnovni cilj zakonodajalca je bil predvsem, da tistim izdajateljem, ki še ne izpolnjujejo pogojev za redne borzne kotacije, omogoči preglednejše trgovanje z njihovimi papirji, borznim posrednikom pa lažje izvajanje določila, ki pravi, da morajo poročati agenciji o sklenjenih izvenborznih poslih. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo večina podjetij, ki so se lastninila z javno prodajo, zahtevala redno borzno kotacijo. Snovalci kapitalskega trga so do sedaj živeli v sanjskem svetu, v katerem so si predstavljali, da vsa podjetja neizmerno hrepenijo postatijavne delniške dru be in komaj čakajo, da jim bo ljubljanska borza dala zeleno luč za borzno kotacijo. Kakšna je resničnost, smo videli pred časom, ko sta si agencija in Ljubljanska borza začeli histerično prizadevati za nove borzne kotacije. V smislu vzpostavitve nove borze je potrebno gledati tudi začetek trgovanja s terminskimi pogodbami na redne NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI - t 90.4 1 90.2 10.4. 11.4. 12.4. 13.4. 16.4. 17.4. 18.4. 19.4. 20.4, 23.4. 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 30.4. 3.5. Menjalniški NLB NLB podjetniški —- Srednji tečaj BS Izdelal: Jernej Horvat SLOVENSKI BORZNI INDEKS-SBI VREDNOST 3.1.1994 = 1000 1 \JVJVJ ■N 1»-^ i *;nn 1 ouu i /inn 1 oUU ■1 onn \ \ IZUU \ 7 i ►H a N f i -i nn 1 r d \ r* r* V 1 1 uu r"' S 4 nnn 10001; Vir: Ljubi L3. ans 15 ku .3. »or 19 za .3. 21 .3. 25 .3. 27 .3. 29 .3. 2 4. 4. 4. 9. 4. n .4. 15 .4. 17 .4. 19 .4. 23 .4. 25 .4. 29 .4. delnice posjovnega sistema Mercator. Že prve dni trgovanja je bilo sklenjenih precej pogodb. Trenutni tečaj na OTC trgu se giblje okoli 4000 SIT, s terminskimi pogodbami, ki se poravnajo konec junija, pa se je na Blagovni borzi trgovalo po ceni okoli 4.245 SIT. Pričakovanja nekaterih borznih posrednikov, da bi cena te delnice lahko že v kratkem poskočila tudi na 8000 SIT, se verjetno ne bodo uresničila. Cena pogodb, ki se bodo poravnale septembra, znaša zgolj 4500 SIT. V naslednjih tednih lahko pričakujemo trgovanja s pogodbami na nove privatizacijske delnice. Pri eventualnem porastu trgovanja s tovrstnimi finančnimi instrumenti lahko pričakujemo nadaljnje zaostrovanje spopada na kapitalskem trgu. Večji obseg trgovanja lahko povzroči popolno nekompeten- rodnostjo bivanja, torej lom. Delo se dela zaradi delejjj Slovenci smo dolžni za* ohranitve slovenskost^ / cMrpt.it.i rin.csAhnn T)OZ0^* J ^ svetiti posebno poz predvsem tako imenov intelektualnemu delu, seveda pa ne rešitve V. odrešenja. Intelektualno je delo z največjo in n#29« vrednostno potenco in ij)Jr ralo bi biti hkrati indivit^I* in družbena nenadornes« jj “ vrednota. Da ga ne cer 1 in ne spoštujemo doVOM ' že stara slovenska reS*LL > Da ne verujemo v njoe 1.1 življenjsko poklicanosti < neizpodbitno dejstvo. J Modri človek je bil z j stvom poklicanJna ta ST^ * - O&n in v to sveto življepjCi svojo lastno modrostjo1, veka vrašča najprej v nJ j _ samega, potem pa ga 30 ,3,5' ča s sočlovekom v druz_vc> ki lahko svojo pamet sa^L® llf kreira le iz intelektnS|L modrije, in to enako v doravni in v navpični vedno in samo med ze^fkoi in nebom in ne nekje nebom in zemljo. Sain0Tj« trjevapje in samodokST i vanje je ključno gonilo telektualnega dela, 1° if 1 klicani intelektualci |0n. morejo biti odpoklicani (io p je zgodba o uspehu l3^#vc samorealizacija le, ,ell modrost delo in če je 0 modrjja. ‘ib Proletarec in svetn: vencu ne pomenita ni^ Dragom, co OTC trga, vsaj kar s® L; gibapja tečajev za privr.. W cjjske delnice. Trgovanj ker je terminsko trgova .ov brez vsakršnega nadzora'J govna borza pa lahko poS^.;^ nrostnr. k1er se bo o®0 prostor, kjer se bo -o usodi najboljših vnjaK or. .uusan jvmunv* ( cija sprejela stališča posredovala Blagovni 00%« vendar je njegovo pr^K vanje brez vsakega uclILLJo ker nima prav nobene vne podlage za svoje PoC .4 Problem pa ni v Blas0 1 1 borzi, temveč v neodvisi 1J strokovnjaku, kije i^®1 jjJibf vse možnosti, da bi 1 ustrezno pravno podle® Lj, V naslednjih tednih b ‘ku] priča še enemu zanib1 Joju dogodku. Ljubljabshfvi mu augouiiu. ■ borza organizira svojo^ ^ dicionalno konferenc ,J . znanem bhšču portor osk f kongresnega centra 00 v tekala v povsem druga® ^ vzdušju. Ponovno borao^ io s priložnosti videti in nepozabna imena, ki 'qjS] povzročila sedanji d J?1* borzni zlom. Prevlado :V^ tetfj bodo nekatere zguljene^ in prevzemom podjetv^ tf( ooaonekaterezgugeuv- ,, predvsem pa se borza P091 s ča terminskemu poslov J za področji, ki nista ° /hr menjeni z nobenim zakojj Še vedno sta pre zakonom divjega Zopet bodo blesteli neo- « sni strokovnjaki, kj ^], ' ~ 'Plfr1' J4, v J poskrbeli, da bo kapi^Lj,^ trg služil predvsemj7?^^ nim finančnim lobijem^ iatQ gospodarstvu in droo* investitorjem, čemu j |a,Pc ubadali s pisanj6111, zakonov, če je na r zahodu dovoljeno vse>. ni izrecno prepoveu- . . Dogovori, sklenjeni prazniki, bodo pokazan v resnici še lahko P‘^ ( kujemo od ljudi, ki so* ^ - -------------- dah0, >Pec zajedanji polom. ve uveljavitve pa riL/sai pričakujemo zgolj rada^eTprenSe7eda^C --1------,3 poskuse medsebojnega zevanja. Boštjan 30^ a* KO J 18‘Sp, jjic0?Omuiski odbor za praznovanje 50. obletnice ii l94ia v°jne” je izdal brošuro z naslovom Slovenija ^fa l.1948 ' Zma6oslavje premaganih. Uredil jo je jL 5*° Rozman, natisnila in med ljudi poslala d- o. o., za založbo pa seje podpisal dr. glavni urednik Družine, ivt 9l*se v uv°du brošure, je glavni namen njenih .0rjev, “da slovenski narod zve resnico o tem, kaj Js pri nas med volno dofiaialo...”. Mar ie res možn< M likvidacije? S^vni vzrok za kolabo-laSlovencev navajajo Srn ,Vs6 kot očitno, da gre v povija V6dini primerov za ugo-0 izdajo in kolaboracijo. .J likvidacije so znane 'saj v manjšem obsegu) v "vodn — ■ - ii^^n , Porniški Evropi. O likvi-iKTPrnt 511 ^ošinili, ki sojih storili Jpofns ev°lucionarji”', pa pri-;efVaQr0a?° v branje knjigo Sil-’jif0ielfy a okupatorjevih r?Lrjj<* naslovom Kaj storiti go-avtorji o dilemah Sloven- ^iio «Sstem °as'u- 0 prvi pra-)%r' Pridružiti se revoluciji, Af).12 eUonih razlogov ni bilo A Int-' ” č® naj bi to veljalo '1 lof nad 1,0 veijaiu rto!,1 1941/42, potem naj bi r^fez,^?06110’ da J® za uP°r še tf 'ibiia0^'111 kakšna “etika" ncj Is f7-UP°ru nasprotna?! Avtorji '.kji, Sej°: “Ustanoviti svoje lI\un2ane - dve ilegalni vojaški ki bi v medsebojnem $ itvi v^kli ogromno slovenske Trdjjo, da KPS ni dovo-)y Perniške organizacije zun^j 6l daje takšne vrste t- ^slkio preprečila. Hkrati l8 «^Vemo’ da-)e bil uPor ‘ , možen, vendar bi “v ?. lo „ ^dojhem boju prelili ogrom-! Že vVenske krvi”. Zakaj neki ''ojR),',se tudi druga ilegalna ti ti j,/(•Poje vaja proti okupatorju ^l2an^roti “komunistom” (par- ^S,“spoiitana J, ^oobramba”? !! :2hvf^f'nek b- 1- vaških straž bele fiarde (Be-ga) ^U®!0 avtorji brošure kot an° samoobrambno de-1 drobnih investitoijev. Taksna priložnost se lahko vrne šele čez mnogo let. Krivdo nosita predvsem Ljubljanska borza in agencija za trg vrednostnih papirjev. Jasno je, da ljudje, ki so pripeljali do takšnega stanja, ne morejo več pisati novih zakonov, sprejemati sklepov, ki bodo vplivali na proces lastninjenja in opravljati nadzora nad udeleženci na kapitalskem trgu. Na agenciji hočejo celotno breme za katastrofo prevaliti na Ljubljansko borzo. Nedavne javne izjave neodvisnega strokovnjaka, dr. Dušana Mramorja, kije ves čas obstoja agencije vodil strokovni svet in skrbel za siceršnjo kadrovsko zasedbo te institucije, da zakon dopušča možnost organiziranja novega trga vrednostnih papirjev, je usmerjen ravno k tem cilju. Ta izjava pomeni predvsem grožnjo ljubljanski borzi, da bo agencija prepustila Blagovni borzi (z besedami: Sadarju) organiziranje slovenskega privatizacijskega trga. V Panorami smo že pisali o OTC trgu, kjer kotira vedno več privatizacijskih delnic. Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa, da. lahko agencija s pogodbo pooblasti drugo pravno osebo za opravljanje dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji izven borze. Pri tem trgu gre za izvenborzno trgovanje. Glede na dejstvo, daje agencija sklenila pogodbo za izvajanje izvenborznega trgovarja z ljubljansko borzo d.d., v javnosti in pri izdajateljih vrednostnih papirjev nastaja zavajajoči vtis, da je OTC trg nekakšna priprava na kotacije A in B. Takšen vtis je posledica popolnih anomaljj na sekundarnem trgu. Osnovni cilj zakonodajalca je bil predvsem, da tistim izdajateljem, ki še ne izpolnjujejo pogojev za redne borzne kotacije, omogoči preglednejše trgovanje z njihovimi papirji, borznim posrednikom pa lažje izvajanje določila, ki pravi, da morajo poročati agenciji o sklenjenih izvenborznih poslih. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo večina podjetij, ki so se lastninila z javno prodajo, zahtevala redno borzno kotacijo. Snovalci kapitalskega trga so do sedaj živeli v sanjskem svetu, v katerem so sl predstavljali, da vsa podjetja neizmerno hrepenijo postatijavne delniške dru be in komaj čakajo, da jim bo ljubljanska borza dala zeleno luč za borzno kotacijo. Kakšna je resničnost, smo videli pred časom, ko sta si agencija in Ljubljanska borza začeli histerično prizadevati za nove borzne kotacije. V smislu vzpostavitve nove borze je potrebno gledati tudi začetek trgovanja s terminskimi pogodbami na redne Izdelal: Jernej Horvat NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI Izdelal: Jernej Horvat SLOVENSKI BORZNI INDEKS-SBI VREDNOST 3.1.1994 = 1000 I ouu ■s a cnn louu ■■ a jinn 14UU a onn 10UU - a onn \ V L iZUU \ l/ i »-«1 \ JS r a a nn r J* K L uUU S a nr\n 1000 ,. Vir: Ljubi 5.3 jans 15 ka .3 bor 19 za .3. 21 .3 25 .3 27 .3. 29 .3. 2 4. 4. 4. 9 4. 11 .4. 15 .4 17 .4 19.4. 23 .4 25 .4. 29.4. delnice poslovnega sistema Mercator. Že prve dni trgovanja je bilo sklerjenih precej pogodb. Trenutni tečaj na OTC trgu se giblje okoli 4000 SIT, s terminskimi pogodbami, ki se poravnajo konec junija, pa se je na Blagovni borzi trgovalo po ceni okoli 4.245 SIT. Pričakovanja nekaterih borznih posrednikov, da bi cena te delnice lahko že v kratkem poskočila tudi na 8000 SIT, se veijetno ne bodo uresničila. Cena pogodb, ki se bodo poravnale septembra, znaša zgolj 4500 SIT. V naslednjih tednih lahko pričakujemo trgovanja s pogodbami na nove privatizacijske delnice. Pri eventualnem porastu trgovanja s tovrstnimi finančnimi instrumenti lahko pričakujemo nadaljnje zaostrovanje spopada na kapitalskem trgu. Večji obseg trgovanja lahko povzroči popolno nekompeten- rodnosljo bivanja, toreJ lom. . Delo se dela zaradi o® Slovenci smo dolžni z ohranitve slovenskost svetiti posebno pozor predvsem tako imenovan intelektualnemu delu, # edino lahko vsaj pribil2^ sistenco odrešitve kot ra seveda pa ne rešitv® jih odrešenja. Intelektualno!*’0! je delo z največjo in naJ Ijj 01 prinnst.nn nnt.pnCO l*1 * K Ifao; vrednostno potenco ralo bi biti hkrati indivic ^ in družbena nenadoineSjL^ -vrednota. Da ga ne cen | e: in ne spoštujemo dovodi, J p že stara slovenska resn Da ne verpjemo v n)e° življenjsko poklicano^ > neizpodbitno dejstvo. Modri človek je bil z stvom poklican na ta s, in v to sveto življenje, svojo lastno modrostjo^ veka vrašča najprej v nj ^ ^ samega, potem pa ga sUi modrost delo in če je i modrjja. ci .3' Proletarec in svetni*»m vencu ne pomenita njc^^i co OTC trga, vsaj kar sel lt> gibanja tečajev za priva 16 cjjske delnice. Trgova™^^ terminskimi pogodbami v naprej diktira cene trgu. Problem pa naS ^ ker je terminsko trgov „i0vlh brez vsakršnega nadzora govna borza pa lahko prostor, kjer se bo o usodi najboljših sloVe^XJ& podjetij. Neodvisni vnjakdr. Dušan Mramor > še naprej tarna, daje vendar je njegovo pri2' ia vanje brez vsakega ueimio; ker nima prav nobene P d( i vne podlage za svoje ,AU£ Problem pa ni v Blag® (l 'st Problem pa borzi, temveč v neodv--strokovnjaku, kije im®1 L ibaf ■iSi>A> vse možnosti, da s idlag0' ustrezno pravno p°mf®-V naslednjih tednih priča še enemu zanm1! % j mu dogodku. Ljubjam hi.. mu UUgUUrt.U. »a borza organizira svojo dicionalno konferenc®' j oz %bi kongresnega centra b° ^ tekala v povsem drugac^ ^ vzdušju. Ponovno bomo ^ io 8lc priložnosti videti in S.P s če t bodo nekatere zguljene!®.;j predvsem pa se borza P®) ® ča terminskemu poslo;^ 'hi in prevzemom podjetij- f( }.)a£ za področji, ki nista o menjeni z nobenim zakofL troHTin at a ji ^8. sni strokovnjaki, LA,,?1 poskrbeli, da bo kapit")))^ 1 Še vedno sta prepu® jjA0,1 zakonom divjega zah®,^! zakonom divjega d< j ^: Zopet bodo blesteli n®° UJ. g OJ. HZjll p J. OUi. v l nim finančnim lobije#* k ^ gospodarstvu in hro® investitorjem. Cemu ^j^p^ !?% bfla ubadali s pisanjem 1 zakonov, če je na^1 ^re na*« zahodu dovoljeno vS^ “48 t-------------^ ririč^sar v resnici še lahko V« la ^ kujemo od ljudi, ki s° ,00^ -----—, —i— za sedanji polom. pričakujemo zgolj ni J SJitt nadaljnje sprenevedaj poskuse medsebojneg ^ka: ževarja. Boštjan j Opravičevanje kolaboracije (3.) iža6 re ^ violinski odbor za praznovanje 50. obletnice ^ #&4ia v°jne” j® izdal brošuro z naslovom Slovenija * al% v * Zma6oslavje premaganih. Uredil jo je ®ozman> natisnila in med ljudi poslala jS, d. o. o., za založbo pa seje podpisal dr. 8\ I m* <»lavn* urednik Družine. ^l.se v uvodu brošure, je glavni namen njenih (.0rjev, “da slovenski narod zve resnico o tem, kaj ^ Pri nas med vojno dogajalo...”. Marje res možno lov” straneh brošure žepnega formata Jenskemu narodu povedati “vso resnico” o Rajanjih med drugo svetovno vojno? Nedvomno zahtevna naloga, ko pa ji vsi slovenski ° kovinarji skupaj doslej še niso bili kos! likvidacije? nŽtfoci?*' ®avni vzrok za kolabo-Vaflifeci 9dela Sl0vsncev navajajo zmagoslavja premaganih ,#Vai ? likvidaoue, ki naj bi jih 1 ^ «sia a (varnostno ob- ješ0' osti .z a s’ rnjef 10' v'%fiala VOS . ([il^alna služba). “Morili so je: e S1! rn°' )lca: iio ID Id i pišejo. In še: “zato ^Partijski teror razbesnel .^ajnosti in čistil tudi v '■Vrstah. Neredko so svoje /i 'hucili in metali žive v ogenj ezna. ” Za to trditev ne o dokazov. Likvidacije iQ v, ' u >- v . JJizv. v o lal^JL Pile - ovaduhov in sode-ge thiv okuPatorja. Med žrtvami j A, a* tudi nedolžni, nenazadnje “bilo ker v takratnih okoliščinah mogoče natančno pre- ^ l?ati zanesljivosti obtožb. Tudi ...Kj^Sih odporniških gibanjih * fLf' glede na okoliščine po itti^ ^žna samo ena, najhujš;, 1 ma kazen. Analiza sleher-Posameznega primera iikvi- ita6 razkrila tudi razlog, kks6nost neupravičenost sefi.. ratK*vl66r arinega dejanja. Glede naopi-II&PJLl “btios zaslepljenih posamez-ia o JL °v okupatorja in do odpora jtahL^Veg kot očitno, da gre v jWWfllV6®ini primerov za ugo-izda0° id kolaboracijo, likvidacije so znane io6*l8ei Qi v nianjšem obsegu) v .nsKlfcii ^Porniški Evropi. O likvi-►roMPrSo “P zločinih, ki so jih storili lAr lrevolucionarJi”> pa pri' tfeAfo4?10 v branje knjigo Sil-m llNeif^a Zločini okupatorjevih “•./Of.fb naslovom Kaj storiti go-'IZ^L" avtorji o dilemah Sloven-cli^liio- tem easu- 0 Prvi pra-e pij&n Pridružiti se revoluciji, ncePot),, veti°nih razlogov ni bilo ^0^% Ikh ” č® naJ bi to veljalo 'Lei,!1 1941/42, potem naj bi i elW>W 0ceno, da je za upor še 1 trtf1blia0daj' bi kakšna “etika” naj 1 ,, e l^iiPoru nasprotna?! Avtorji ejo: “Ustanoviti svoje ane " blve ilegalni vojaški jD^ oj^kil, ki bi v medsebojnem iJlSl v aUli ogromno slovenske lotfiiJrdjjo, da KPS ni dovo-iC0' 'P n^ni^ke organizacije zunaj Skef'Porr,Ironia daje takšne vrste 'n C1'4 tn^ibi0 preprečila. Hkrati 'nefcht 2vemo. daje bil upor ili ( Hm. "?mu možen, vendar bi “v 3 i? lo s, ^Pojnem boju prellU ogrom-3li < ee KVenske krvi”. Zakaj neki Ki , 'ojsitA86 tudi druga ilegalna dr11 ti tv/; P0.)6 vala proti okupatorju loV^isan oti “komunistom" (par-‘jglJi a,P°m!)?| ^^oS0ntana . G; fpOobramba”? o^ftianek t. i. vaških straž D^<«a bele garde (Be-ga) §6®' Pto-n ej0 avtorji brošure kot tlOj aws an° samoobrambno de-30d%bli/aplsali S0: “Razmere v b°c1X815:1 Pnkrajini so postale tals);stiw2:ciržne. da so se ogro-V#! VS? V boškem potoku in ifllli 1944 Štu naCi Horjulom sre- ‘n’ Partizanom z orožjem Sf “-aKor smo jih imenovali. tfi 6|fe}c vaških straž oz. bele 'Ve ne'rrakor smo Jih imonovali. 1VW resSrR pomoto, potem to !, K 94? j “ela garda je nastala P0’ lr9obuvta’ leta i943 pa seje [ lt6Pobra^OVala v slovensko do-ij Ibtra* nnsfcv°- Nastanek vaških i#1 tsamZlP1 Pomenil spontano Kri<>a ^obrambno dejanje. Glede niiP1 Ovno i5laPia Pred drugo sve-ant 'e(ietf o®0 ^ po nJej ui mogoče a '“8arn0r,vPontanemu nastanku flbe’’- Vsa dejavnost ll). > 'Dja, . ’ strank in Cerkve pred jasno ,<)°QleJV1e' bajimje komunizem nevarnost kot m m nacizem. Takšnega Zakai likvidacije • Cerkev glavni pobudnik in organizator »spontane samoobrambe« • Plačani vojaški kurati v šestih conah in oboroženi duhovniki • Prihodnost slovenskega naroda ie Rupnik videl le pod okriljem Velike Nemčije in nacistične Evrope mnenja so bili tudi v Vatikanu, nasprotovali pa so mu ameriški škofje. Avtorji Zmagoslavja premaganih se brez sramu hvalijo, da so se tega zavedali že leta 1941 in še prej. V ljubljanski pokrajini je ostala po okupaciji edina nedotaknjena organizacija Cerkev. Zato je tudi lahko bila glavni organizator in pobudnik te “spontane samoobrambe”. Na Gorenjskem, Štajerskem, kjer je okupator izgnal skoraj vso duhovščino, ter na Primorskem, kjer je duhovščina ostala zvesta svojemu ljudstvu, ni bilo takšne “spontane samoobrambe”. Tudi ni bilo bratomorne vojne. Po kapitulaciji Italije so jo pričeli tja “izvažati” iz Ljubljanske pokrajine. Pisanih dokumentov, ki do-kazuiejo odločilno vlogo Cerkve /rgaihzaciji vaških straž in oele garde (MVAC), je veliko. Med njimi je zlasti pomembna okrožnica škofa Rožmana, ki jo je 1941. leta poslal vsem žup-nijskim uradom v Ljubljanski pokrajini. Najpomembnejši pa sta vsekakor spomenici, ki ju je škof Rožman poslal 12. in 26. septembra 1942 generalu Ro-bottiju, poveljniku XI. armadnega korpusa. V tisti, z dne 12. septembra, je v imenu “zdravega dela Slovencev, ki so izrazili pripravljenost resno sodelovati z italijanskimi oblastmi, da bi vzpostavili red in zatrli prevratniške in puntarske elemente,” predlagal in obljubljal vojaškim oblastem med drugim naslednje: 1 .Ustanovitev oboroženih vaških straž in voditeljev, ki bodo izbrani iz vrst mož, vrednih zaupanja. Z njihovo ustanovitvijo da bo v nekaj tednih zagotovljen popoln in vsestranski red v deželi; spričo obvladanja jezika in poznavanja razmer bodo lahko odkrivali tiste, ki ščitjo skrite v gozdovih; 2. Odločitev okupatorskih oblasti za ustanovitev tajne policije v Ljubljani, ki bi štela 500 mož, oboroženih z revolverji, kar bo zagotovilo, da bodo v šestih tednih odkriti, prijeti nevarni elementi in izročeni italijanskim oblastem. Sodelovanje vaških straž (MVAC) in zloglasne tajne politične policije z italijansko vojsko oz. z njeno policijo je imelo skupni cilj zatreti narodnoosvobodilni boj. Ta dejstva potrjuje tudi Jožo Tomasevich v svoji knjigi Četniki, vojna in revolucija v Jugoslaviji, 1941-1945, ki jo je izdala Stanford University Press, Stanford, California - 1075, str. 224, ko opisuje organiziranje MVAC v Sloveniji in navaja, da so zaradi pritiska generala Roatte in generala Robottija, poveljnikov XI. armadnega korpusa, razporejenega v Sloveniji in raznih liderjev ter zlasti z vplivnim ljubljanskim škofom dr. Rožmanom, dosegli veliko naraščanje MVAC. In dalje, da je škof dr. G. Rožman v svoji poslanici z dne 12. 9. 1942 generalu Robottiju predlagal ustanovitev MVAC pod italijanskim nadzorstvom in pod po- veljstvom izbranih slovenskih oficirjev, ki so tedaj še bili v taboriščih za vojne ujetnike. Ti bodo izpuščeni v skladu s seznamom, ki ga bo predložil vojaškim oblastem škof G. Rožman. In še, da je bila na njegov predlog ustanovljena specialna policija v Ljubljani. Robotti je odobril vse predloge, ki so bili takoj uresničeni. Pri enotah in poveljstvih so bili nameščeni duhovniki - kurati. Glavni kurat MVAC je spomladi 1943 postal dr. Ignacij Lenček, profesor teologije, škofijski referent katoliške akcije in škofov predstavnik pri poveljstvu VI. armadnega korpusa. Na njegov predlogje italijansko poveljstvo postavilo vojne kurate v šestih conah. To so bili oboroženi plačani vojaški kurati. Italijanski polkovnik Alberto Seraglia je poveljstvu XI. A zbora poročal: “Krajevni duhovniki, ki so, kakor je znano, po večini ustanovitelji in voditelji formacij MVAC, prosijo, da jih oborožimo s pištolami. ” In oborožili so jih. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino je poročal Mussoliniju 18. 9. 1941 (po petih mesecih okupacije): “Duhovščina pa nam je še naprej v celoti naklonjena in popolnoma sodeluje z nami...” Tako so italijanski poveljniki poročali za župnike iz Sv. Vida, Iga in Begunj pri Cerknici, da so njihovi zaupniki in ovaduhi. Za slednjega poročajo, da je ovadil 40 simpatizerjev oz. pripadnikov OF ali sorodnikov partizanov ter omogočil požig^več kot 21 njihovih bivališč. Župnik Tizingar je boju, npr. v Dolenji vasi) vse vzeli, a topničarje na Turjaku prisilili, da streljajo na svoje prejšnje pomagače. “Ob italijanski kapitulaciji je bilo 107 postojank vaških straž s 6.250 borci, 250 četniki in 4.700 partizani,” pišejo pisci brošure. Zakaj jim potem sami niso pobrali orožja, saj jih je bilo po njihovem več kot partizanov, poleg tega pa so tudi dobro poznali razmere v posadkah, kjer so skupaj jedli in spali? Ali res le prisega Bogu in ne tudi Hitlerju? Zgodba o domobranstvu in domobrancih je kristalno jasna. Zato soji tudi avtorji posvetili le bore štiri strani brošure. Da bi slovenski narod zvedel “vso resnico” o njih, bi zadostovalo na enem prostoru objaviti obširen programski govor generala Rupnika v Unionski dvorani 17. aprila leta 1944, letak s pozivom za vstop v domobransko legijo, besedilo domobranske prisege, govor SS-generala Rdsenerja ob prisegi, Ustanovno listino o organizaciji gorenjskega domobranstva ter govor Stanka Kocipra, domobranskega propagandista ter Rupnikovega tajnika in zeta, 14. oktobra 1944. leta. Poglejmo, kaj vse to pove! Na zborovanju 17. aprila 1944 v ljubljanski Unionski dvorani je Rupnik strnjeno razgrnil svoje poglede na stanje v svetu in v Sloveniji. Zborovanja so se udeležili visoki nemški oficiiji z SS-generalom Roseneijem na čelu. Rupnik je v govoru izpričal vi prisege (da je šlo za lojalnost Nemcem s figo v žepu) govorijo ali o pravnem neznanju ali pa namernem sprenevedanju opravičevalcev tega dejanja. Smešna je tudi trditev piscev brošure: “Komunisti so vrgli v svet laž, da so domobranci prisegli firerju (še vedno je zanje firer - ne Hitler!!!). Zaradi tega jih je imel Zahod za nacistične kolaboracioniste. Ta lažje prispevala h kasnejši strašni usodi domobrancev”. Torej Zahod da je slepo verjel komunističnim lažem - ob svoji obveščevalni službi in številni diplomaciji?! Res pa je, da je “strašna usoda” domobrancev povezana z njihovo prisego. Avtorji brošure pišejo: “Domobranci so bili priključeni nemški policiji kot samostojna vojaška enota. Nikdar niso bili sestavni del organizacije SS... Ves vodstveni kader je bil slovenski, prav tako poveljevalni jezik in pesmi”. Vendar: Rupnik je izdal 30.9.1943 posebno naredbo, s katero je ukazal popolno podrejenost nemški vojski in policiji. V sestavu domobranskih enot so bili nemški oficirji in tudi oddelki za zvezo, sicer bolj za kontrolo in poveljevanje. Na Gorenjskem je bil poveljnik domobrancev - podoficir SS Erich Diechtl, šef gestapovske izpostave v Kranju. Domobranci niso mogli storiti ničesar brez vednosti in soglasja izpostave gestapa. Samo peli so lahko, če so? Komuniciranje (pa tudi poveljevanje) z vojsko, policijo, gestapom, vsekakor ni potekalo v slovenščini. “Domobranci so se bojevali proti NOV Slovenije, kije bila s strani zaveznikov priznana kot zavezniška vojska. To je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo. Posredno pa so se bojevati proti zaveznikom s tem, da so nadomeščati divizijo ati več, ki sojih Nemci lahko uporabitina frontah.’’ lastnoročno napisal ovaduški seznam oseb, ki so odšle v partizane, ali pa jim pomagajo (tudi o tem je ohranjen dokument). Škof Rožman je pisal Mirku Javorniku, glavnemu uredniku dnevnika Slovenski dom, da mu je general Ruggera, poveljnik divizije alpskih lovcev (Crovatte Rosse), poleg drugega dejal: “Povedal vam bom odkrito, kaj mislim o MVAC... MVAC nam Italijanom mnogo pomaga (imel sem vtis, da misli reči “nas Italijane ščiti”), med vami Slovenci pa ustvarja takšno sovraštvo, da ga 50 let ne boste mogli odpraviti. ” Ni treba utemeljevati, da so in zakaj so Italijani te oddelke oborožili, opremili, hranili in plačevali. 0 tem je dovolj dokumentov. Iz vsega povedanega izhaja, da vaške straže in MVAC niso bili nikakršna “samoobrambna organizacija”, temveč ofenzivna okupatorjeva vojska - za boj proti partizanom. Vendar ob vsem tem avtorji brošure tudi pišejo: “Septembra 1943 je Italija kapitulirala. Iz Ljubljanske pokrajine umikajoče se italijanske vojaške enote so svoje orožje, opremo in vojaška vozila prepustile partizanom." Izraz “prepustile” namiguje na nekakšno domnevno zavezništvo med Italijani in partizani. Tako kot tisto o italijanskih topničarjih na Turjaku in v Grčaricah. Partizanom pa Italijani niso ničesar kar “prepustili”, temveč so jim partizani z orožjem (in tudi v privrženost nemštvu, nacionalsocializmu ter osebno Hitlerju, povrh pa še svojo protižidovsko usmerjenost in sovraštvo do narodov in držav protihitle-rjevske koalicije, do Anglije, Amerike in SZ. Govor je izzvenel v slogu tedanje nacistične ideologije in propagande. Prihodnost slovenskega naroda je Rupnik videl le pod okriljem Velike Nemčije in nacistične Evrope. Na omenjenem letaku poleg drugega piše: “... tudi naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo angloameriške plutokracije izročena boljševizmu.” In še: “Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.” Že samo to veliko pove tudi o naravi domobranske prisege. Kako za lase privlečena je trditev: “Domobranci niso prilegli Hitlerju, ampak Bogu.” Poudarki v prisegi pa so: “Prisegam pri Vsemogočnem Bogu... v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo... nadrejenim pokoren...”, itd. Bogu torej niso prisegli; bilje samo priča. Pokornost nadrejenim pa se je nedvomno lahko končala le pri Hitlerju. Govor SS-generala Rosenerja tudi ni dopuščal dvoma, komu so domobranci prisegli. “Vaša prisega, ki ima ozir na vodjo velike Nemčije,” je dejal v govoru. Razlage o pravni nara- “Tista o reševanju zavezniških letalcev pa je sploh hudo debela. Nikjer ni podatkov o tistih, Jd naj bi jih rešiti domobranci Obstoja pa pisno povelje organizacijskega štaba domobranskega poveljstva z dne S. 12.1943o tem, kako ravnati z ujetimi letalci. Navodilo se glasi: Aretirati, preprečiti pobeg, zvezati in po zaslišanju izročiti SS in policijskemu štabu za boj proti banditom! Obstojajo tudi dokumenti, da so se domobranci po teh navodilih tudi ravnati.” Kdo je v resnici reševal sestreljene zavezniške letalce? _Kako prisrčno zveni besedilo: “Čustveno so bili z vsem srcem na strani Anglije in Amerike. Reševali so sestreljene zavezniške letalce. Ves čas vojne so ostali na slovenskih tleh in se niso bojevali na frontah proti zaveznikom.” Na Gorenjskem, verjetno tudi na Štajerskem, so bile vse gestapovske izpostave ves čas od 1941 do 1945 skoraj v isti sestavi. Tudi gestapovci se niso nikoli bojevali na frontah proti zaveznikom, samo proti banditom - komunistom. To bi lahko rekli tudi za številne druge pripadnike SS, gestapa, policije, pa stražarjev v taboriščih po vsej okupirani Evropi, kajti večina njih ni bila nikoli na fronti. Morda so nekateri bili tudi “z vsem srcem” na strani Anglije in Amerike, vsaj od leta 1944 naprej. Pa jih to ni rešilo odgovornosti pred zgodovino. Domobranci so se bojevali proti NOV Slovenije, ki je bila s strani zaveznikov priznana kot zavezniška vojska. To je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo. Posredno pa so se bojevali proti zaveznikom s tem, da so nadomeščali divizijo ali več, ki sojih Nemci lahko uporabili na frontah. Tista o reševanju zavezniških letalcev pa je sploh hudo debela. Nikjer ni podatkov o tistih, ki naj bi jih rešili domobranci. Obstaja pa pisno povelje organizacijskega štaba domobranskega poveljstva z dne 2. 12. 1943 o tem, kako ravnati z ujetimi letalci. Navo*diio se glasi: Aretirati, preprečiti pobeg, zvezati in po zaslišanju izročiti SS in policijskemu štabu za boj proti banditom! Obstajajo tudi dokumenti. da so se domobranci po teh navodilih tudi ravnali. Partizani so rešili 304 člane posadk sestraljenih letal; o tem je bila ob 50 letnici zmage odmevna razstava v Ameriki, Evropi in v Ljubljani, od koder je potovala po vsej Sloveniji! Avtorji brošure očitajo partizanom, da so s svojim bojem “z odstranjevanje'n demokratičnega dela naroua dejansko uresničevali cilje fašizma in nacizma in tako kolaborirali z njihovimi političnimi cilji”. To tezo so si izmislili sami “pro-tirevoiucicnarji”, demokratična in odporniška Evropa ne! Na drugem mestu pa pravdo, da so se vaške straže za orožje obrnile na okupatorja, kar je bilo tako po “vesti kot po mednarodnih določilih dopustno”. Ta teza o kolaboraciji s fašisti sploh ne zasluži odgovora -polemike. Politično oceno kolaboracije so že izrekli zavezniki, ki sojo obsodili in hkrati priznali NOB. Dr. Izidor Cankar je to storil že pred koncem vojne, nato pa še Franc Snoj in dr. Alojzij Kuhar - člani ožjega vodstva SLS in begunske vlade v Londonu. Obsodili so kolaboracijo in domobransko prisego, se odločili za NOB ter javno pozvali domobrance, da storijo isto. Ni “mednarodnega določila”, ki bi dopuščalo oboroženo kolaboracijo. Tedaj veljavna Haaška konvencija in pravilnik iz 1907. leta, ki določata “pravila o običajih in zakonih vojskovanja na kopnem”, oborožene kolaboracije zoper upor lastnega naroda ne dopuščata. Churchill: “Kdorkoli, ki koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik!” Potrebno je odgovoriti še na trditev v zaključku brošure, kjer piše: “Na koncu vojne je velik del slovenskega ozemeljskega obrobja ostal zunaj slovenskih meja.” Po naštevanju tega “ob-robja(l)” pa piše: “Vsega tega ozemlja zahodni zavezniki niso hoteli priznati Jugoslaviji zaradi fanatičnega stalinizma titovskega režima v ključnih letih po vojni." Že 1973. leta je dr. Dušan Biber v zagrebškem VUS-u in kasneje v Delu objavil obilno korespondenco med Churchillom, Trumanom, Rooseveltom, feldmaršalom Alexandrom v zvezi s t. i. tržaško krizo. Objavil je tudi dokumente Foreign Of-ficea in State departmenta v zvezi s to krizo. Objavljeni so tudi razni drugi politični in vojaški dokumenti. Vsi govorijo o dramatičnosti takratnih razmer, hkrati pa tudi o dejstvu, da nismo dobili Trsta in Gorice ter dela Julijske krajine zato, ker je Churchill reševal poraženo Italijo, da ne bi v njej zmagali komunisti. Dobili smo samo tisto (brez Trsta in Gorice), kar je jugoslovanska vojska zasedla v dramatični “dirki za Trst” z osmo angleško armado. Drugače še tegaT ne bi dobili. Sicer pa so bili veliki na Zahodu (1915-1918 npr.) vedno na strani velike Italije na škodo male Slovenije. Tako je tudi danes, čeprav v Sloveniji ni komunizma in stalinizma. Koroško na plebiscitu pa smo izgubili že leta 1918, ko seje večina Korošcev izrekla za Avstrijo. Piscem brošure Zmagoslavje premaganih še tole: Churchill je ob napadu Hitlerja na SZ še istega dne prebral razglas, v katerem je poleg drugega, rekel: “Nihče ni bil že celih petindvejset let tako nepopustljiv nasprotnik komunizma kakor jaz. Ne prekličem nobene besede, ki sem jo izrekel o tej temi... Trdno smo sklenili uničiti Hitlerja in sleherno sled nacističnega režima. Nič nas ne bo odvrnilo od tega - nič... Kdorkoli, naj bo čloVek ali država, ki se bori proti nacizmu, bo deležen naše pomoči. Kdorkoli, bodi človek ali država, ki koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik.” (Konec) Prvoaprilsko računalništvo ali Številna uredništva časopisov, radijskih in televi-zjjskih prugrainov nikoli ne zamudno priložnosti, da bolj ali mapj duhovito naprvo-aprihjo svoje bralce, poslušalce oziroma gledalce. Smešnice postajajo čedalje boj) vizualne. Toda dovtipi v računalniških revijah, na Internetu in drugih modemskih servisih se precej razlikpjejo od drugih, saj izražajo duhovnost vrhunske tehnologije, navdihe prihajajočih generacij. Ugledna britanska računalniška -revija PC Pro je nedavno objavila odprto pismo predsednika Resne mednarodne računalniške korporacije (Serious International Computer Korpo-ration), naslovijeno z obveznim “Dragi potrošnik...”. Pisec nato pojasnjuje, kako je družba dobrih dvajset let dobro poslovala, ne glede na govorice histerično usmerjenega dela trgovinskega in finančnega tiska, nekako vse do leta 1994, ko seje nekaj zlomilo. Tudi poslovno leto 1995 je začela dobro, še posebej z novim računalnikom 2.4 PC za otroke (2’4 Kids PC), kije bil namenjen predvsem za družinsko rabo, in s posrečeno zasnovano multimedijsko igro Poškrop-ijen (Splatter), vendar je kasneje nekoliko pretiravala v oceni, da lahko ustvari do deset milijonov milijard (lO.OOO.OOO.OOO.OOO.OOO) dolarjev dohodka, kar ne bi bile mačje solzel Pijača in nogavice ročnega računalnika za samodejno prevajanje (angleško vprašarje “Ali lahko dobim kako pijačo?” je zelo natančno prevajal v čisto poljščino, in sicer takole: “Kakšne barve so tvoje nogavice, dečko?”) pa vse do povsem novega računalniškega stroja z vgrajeno mikrovalovno pečico. Naj še kdo reče, da ta predsednik nima dobrih domislici Skratka, družba SICK je naprodaj in od svojih vče-rajšrjih potrošnikov pričakuje čimugodnejše ponudbe. Pozorni bralci bodo, poleg drugih nenavadnih podrobnosti v pismu, hitro ugotovili, daje beseda “korporacija” napisana z začetnico “k”, namesto z veliko črko “C”, kot bi bilo v angleščini pravilno. In tako je pisec lahko izpeljal kratico SICK, ki v angleškem jeziku pomeni-bolan. Pomembnejši podatek pa je okoliščina, da Je bilo pismo objavljeno v aprilski številki mesečnika PC Pro. Oh, ta angleški humor! Neki uporabnik Interneta, Mike Taylor, je prvega Miška za kadilce skih umetniških arhivov. Pri tej družbi resda ustvarjajo mjvečjo zbirko digitaliziranih umetnin na svetu, in sicer s posredovanjem razmeroma majhnega podjetja Cor-bis iz Seattla - kot lastnik je vpisan Bill Gates -, ki si je podobne pravice pridobilo Skladno z navedeno oceno, je družba SICK naročila naravnost velikanske količine potrebnih sestavin, seveda po nekoliko višji ceni od tržne, zaradi česar je na koncu prvega trimesečja pridelala manjšo izgubo -skupaj je znašala sto milijard dolarjev! Da bi nekoliko popravila svoje bilančno starje, je za pičlih 300 milijonov dolarjev kupila družbo Pretekli deležnik (Past Par-ticiple Corporation)- na tržišču bolj znano po dobrem urejevalniku besedil. Vendar je korporacija SICK kupila korporacijo PPG z namenom, dajo bo preusmerila v proizvodnjo programske opreme za tridimenzionalno projektiranje. Z dokaj močno racionalizacijo je družbi SICK uspelo v nekdanjem pocUelJu PPG število zaposlenih zmanjšati s 3.000 - posledica komunistične politike zaposlovanja (sicl) - na vsega “enega vratarja, dvaprogra-merja in osebo, ki sliši na ime Jim”. Kej takega se lahko zgodi samo v Veliki Britaniji! Ker poslovne zadeve čedalje hitreje drsijo navzdol - če nekoliko skrajšam zgodbo -, danes predsednik korporacije SICK že spominja potrošnike na nesporno dejstvo, da njegovi družbi nikoli ni manjkalo zanimivih idej: od nekdanje miške s skrivnim predalčkom, prek ■■■■■■■ Tipkovnica za samocenzuro aprila prek “mreže vseh mrež” sporočil tole: “V sporočilu, kije močno vznemirilo računalniško industrijo, so Ken Thompson, Denis Ritchie in Brian Kernighan priznali, da sta bila operacijski sistem Unix in programerski jezik C, njihova produkta, prvoaprilski šali, ki trajata že dvajset let... ” Mnogi uporabniki Interneta so to sporočilo komentirali, češ da sploh ni presenetljivo, saj se v paketu Unbc že dolga leta spoprijemajo s hudimi nakazami. Seveda bi lahko našteli kar nekaj naivnežev, ki so verjeli Taylorjevemu sporočilu, vendar so obenem pokazali veliko razumevanja tudi za omenjene avtorje Unixa in C-ja. Dva tisoč let ikon Najburnejše reakcije v javnosti pa je povzročila vest, razširjena prek Interneta, da družba Microsoft kupuje - katoliško cerkev. Morda seje vsa zgodba začela z vestjo agencije Associated Press, da predstavniki korporacije Microsoft že pripravljajo z Vatikanom sporazum o ekskluzivni pravici na elektronskega objavljanja vatikan- že za milijone in milijone slik in dokumentov iz najrazličnejših agencjj, muzejev in galerij. Zgodba o nakupu izključnih pravic je torej podprta s skromnim dejstvom, daje Bill Gates najbogatejši Zemljan, in. seveda z ugibanjem, ali namerava vodstvo korporacije Microsoft iz katoliške cerkve ustvariti ogroclje svojega novega oddelka za versko programsko opremo. Čeprav je vest o nakupu celotne katoliške cerkve sprva zvenela dokaj fantastično m demonično, sojo številni Internetovi uporabniki razumeli toliko resno, da so od korporacije zahtevali, naj javno odstopi od “strašnega greha”, če je informacija resnična. Predstavnik družbe Microsoft je ta namigovanja takoj komentiral, “da gre glede na resnost celotne zadeve zagotovo za nekaj, s čimer nikakor ne želimo biti povezani” . Povsem mimo tega preklica se je na Internetu pred nedavnim pojavila informacija, kako je neimenovani katoliški dostojanstvenik, ko ga je nekdo zaprosil za komentar, vidno razburjen pripomnil, daje Mi- tako in tako kar naprej pridušajo, da so vsa Okna zgolj manj uspešno oponašanje njihovega priljubljenega macovskega vmesnika. Davek in protinikotinska miška Ena izmed prvoaprilskig šal, ki se kar naprej ponavljajo, je gotovo tista, ki govori o dodatnem davku na modemsko rabo telefonskih linij. Čeprav seje prvič pojavila že leta 1986, do danes ni izgubila svoje prepričljivosti. Letos smo vest o novem davku lahko zasledili na več Internetovih konferencah. Uporabnike je obveščala, da želi Zvezna komisija za komunikacije (PCC) uvesti dodatni davek na rabo telefonskih linj) za modemsko povezovanje, torej poleg ustaljenega zaračunavala naročnine in impulzov. Na naslov te komisjje je zelo hitro prispelo toliko protestnoe-lektronske pošte, daje mo-, rala v vseh množičnih medijih objaviti preklic Inter-netove vesti: “FCC je od večjega števila uporabnikov računalniških modemov prejela sporočila, v katerih izražajo poudarjeno zaskrbljenost zaradi domnevnega predloga naše komisije, crosoft s svojimi različicami Oken in ikonami pravi mačji kašelj za cerkev, saj ta že skoraj dva tisoč let uporablja cerkvena okna (poslikana) in ikone (po cerkvenih zidovih in v sakralne namene). Skupina Microsoftje kajpada pogostoobjekt prvoaprilskih in drugih smešnic. Prvaki korporacije to razlagajo podobno kot naš narodni pregovor: “Samo za dobrim kopjem se dviguje prah!” ali: “Odličen človek ima sto napak, pokvarjenec pa samo eno. ” Vendar je nekaterim ostala pri srcu potegavščina iz leta 1991, češ da korporacija pripravlja Okna _(Windows) za Macintosh. Še posebej je bila všeč uporabnikom računalnikov Macintosh, ki se že Oolobi na Internetu Zveza z zunajzemeljskimi bitji naj predpišemo davke na modeme v telefonskem omrežju. FCC nikoli ni predlagala česa takega, kar bi posledično lahko uvedlo superdavke Tudi nekatere druge smešnice imajo kako dobro idejo. Miška za kadilce: Slovita švedska farmacevtska korporacija LoofLirpa je zara-i zelo strogih predpisov o prepovedi kajenja na delovnem mestu začela prodajati miško, ki pri slehernem , n “kliku” oziroma vsakem pritisku na gumb izpusti “nikorete” (Nicorette) - manjšo količino ni^o ^ Nova naprava je dobU".;; prikladno ime: nikoD1 (NicoMouse). 4 Tipkovnica za safl1® zuro: Če se želite zav vati pred neprijetni®1 oI1 nimi obravnavami a11 ( mogočiti svojim otrok<®\ si že v rani mladosti b . pijejo na glavo kake P0™,, probleme, potem je z® pravšnja izbira novi sclK PC/PC, ki tekoče nadzo* tipkanje in briše vse V°\ cialnovznemirljive be® ter tipkovnica ZaneSiF, PC (Positively PC), s katere zagotovo ne D mogli napisati nobene godne besede -čez neka) ^ pa tudi ne kake nesp0“ nosti. Kžjti ta tipkovnica j) f.-noVi camniJla arvUrnV (Lm , A) in štirih soglasni*-0', F, H in C), zaradi česa1 pis neprimernih besedi prosto ni več mogoč. | večini drugih besed n*1 govorim. Dan vseh za nos potegnjenih Golobi na Internetu: vjuiuui iičii . David Waitzman iz ko1' jjaviu vvanzman iz. " račje BBN SystemS ’ racije nnn bysi;eii^n< Technologies je precej P0^ no razložil tehnično sf fikacijo svoje ideje, Pre^j! ins-aciju a v uje meje, ^ uradno naslovljene P1’®,, .dr IP datagramov prek P"v Ur^ set prenašalcev. V resn1 .--l predlagal uvedbo S°l0.j !6 ^ smonoš za razpošiljajo sporočil po Internetu. 'H jti man je spodbudo za s. 1 jv inovacijo našel v nenjg je: problemih z vzpostavlja«) tes zvez s t. i. domačimi st j »1 mi na Internetu, ki so J jv iskane, in v tehničnih1 , jč vah, s katerimi se SP 'l “S ] da, kadar poskuša d° J enega izmed strežnikov1® j (uporabnik, ga lahk°«w A vja, takoj ko vzp@$PM zo), ali pri vsakok1 .vrj uporabi protokola za p1^ 'rj datotek (FTP). Waitzmam|L predlaga, naj si vsa* ,j r rabnik Interneta, P u 5* odličnega modema Pre.s0ti j bi kakega dobrega g° j leriua,--, ■ Oliver Crepin-Leblorj, poslal v mreže obvesti1 > sre: so na Internet prikijd® VB( su na niuerneo pi s ' tudi zunajzemeljska b1tr’( sa. ( imajo svoje naslove C0* “a: spomnim, da imajo vs1. t Vi' slovi na Internetu P0®®; V^e označbe, denimo, .eC1 . izobraževaije, .com z t cjetja, .uk za Veliko h. nijo). Nove naslovne oz®L ap n-pp-nm.crhn , se preprosto glasijo:.® , Mars, .ju za Jupiter, ( Saturn in podobno, j Crepin-Leblondova, skjjj o 1 -i o i /"n/**! m "i nOlžlS* .,1 s spremjajočimi pojas1^ “<}el priporočili sprožilo J ti Ci zanimaije javnosti-mu je več deset tis°c ..j rabnikov linjskih serVk Če veste za kakšen no 5 p *-net, ki bi ga morali pri^L na Internet, to sporoc tl0 naslov <1.april ic-a°',ntf . Te Esad St^ V06i C pismonošo. . {ji Zveza z Nezemljaiu- % vcati veteran linijskih Pas visov-kakor so CompuS,. ja Prodigy ali America 0^] jr , ir Post Z A NOVO OTROCI JO RofRESOJČ^ K# PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOCt Žiro RAČUN: 50101-654-4l°3^ HVALA. Objave o prispevkih pre0E ub\\av V REVUI OTROK IN DRUŽINA osrji ra« V •tu S1, i jv* bar* P0£ vetij 2an 9. maja 1996 PAMOMMA Olkmki fe dela in žjvlimja Slomk v midovini (S.) uoc«! g,# Di8»( .liO11 0*‘ ,Uti zav' i0ftf pot8' ie$el °i te^ podci H (tl,1 COV jar 3dPf ( d» nit^ , Takoj po neuspelem ple-f Wltu teta 1919 je Splošno --«1 v v i^0 dru§tvo ustanovilo .Velikovcu Zvezo ženskih - Ustev Koroške. Aprila » ^0 je Izšla prva številka •(Jj^ega lista Koroška Zora, pjaoniktvo pa je prevzela Ana i^tenova. To je bil odmev ki so se zavedale, da rn4 *. °° za Koroško potrebno mXSriti' ^to pa je potreb-1 W Dni a^jati narodno zavest, ' srariavUati knjižnice in w3Venske šole. Delo te ženske ;onjf| se je ohranilo do da- ^ 30 tudi nadaljnje. ,n J j, *Nl bilo lahko takrat usta-= tež »°vitl ŽENSKO društvo. Lp' te pripravljati tla, da -Li j” Postavi tudi slovensko rt#* 2=xStvo na sv°Je noge, da UpfS misliti s SVOJO gla- AW To^liti te delati tudi ZASE. Utf. rfp^bfla takrat največja pre-nTeH‘ c^ost,« je zapisala tajni-,n ^ tira , 0Snega ženskega druš-c uf: p Wtoka Govekarjeva. ^id združitvi narodov v resW Jot*6vino Jugoslavijo je m\ci J, °pil za slovenske žene 3 tbrt žas' saJ J® bite treba j. pr Va^^ovati že začeto delo- Amida Zihema: SLOVENKE SKOZI CAS Po združitvi v kraljevino Jugoslavijo je bila ustanovljena jugoslovanska ženska zveza * Razmah slovenskih ženskih društev in oreanizacii • Ali je politika res samo moška nadeva vanskih ženskih društev. Predsednicaje bila Srbkinja Leposava Petkovičeva, podpredsednici pa sta bili Zlata Kovačič s Hrvaške in Pranja Tavčar iz ljubi)ane. Program zveze je podpiral varstvo kmečkih žensk, zaposlovanje mož in žensk, varstvo invalidov I. svetovne vojne, vključitev žensk v kulturno, socialno in gospodarsko življenje v državi. Po banovinah pa so pričele delovati sekcije ZJZD. Po I. svetovni vojni se je na Slovenskem ustanavljalo vse več ženskih društev in organizacij. Leta 1919 je bilo ustanovljenih več strokovnih združen) npr. društvo dipl. babic, magistrativnih uradnic, poštnih-telegrafskih uradnic, društvo učiteljicje nadaljevalo delo iz leta 1898 ter razširilo dejavnost v Domu učiteljic TKD Atena, ustanovila se je zveza gospodinj, Zveza gospodinjskih pomočnic Je nadaljevala delo zveze služkinj, kije delovala že prej. Leta 1919 je bila ustanovljena Slovenska krščanska ženska zveza. Leta 1924 so Socialdemokrati ustanovili Zvezo delavskih žensk in deklet, liberalci pa Zvezo akademsko izobraženih žensk. Leta 1923 je nastala feministična aliansa ženskih pokretov, ki jo je vodila Alojzija Štebe. Stebetovaje bila tudi predsednica Komisije za ženske pravice pri Mednarodni ženski zvezi, v kateri so Slovenke zavzemale pomembno mesto. Politične stranke niso bile naklonjene delovanju ženskih društev. Klerikalci so na začetku nasprotovali, češ žena naj kot mati - božja služabnica uresničuje poslanstvo višjih božjih zakonov. Liberalci do emancipacije žensk niso imeli stališča, preganjal jih je strah pred »osvoboditvijo žene«, in predloga ženskih društev za reformacijo gibanja niso sprejeli. Socialisti so menili, da je žensko gibanje »buržoaztjsko« obarvano in da proletarkam ne prinaša ničesar, sami pa tudi niso kaj več storili. Socialdemokrati so želeli sprejeti cilje ženskega gibanja, lastnih ib S6 n!^e ženskih društev, hkrati [j,.8® soočiti z zaostalo pa-»rhaino tradicijo. Srbska zveza je 22. sep-Jabra 1919 sklicala kon-ws jugoslovanskih žensk n. _e,°gradu.JJdeležile so se kjteutee SŽD iz Ljubljane, tifteora, Celja in štiri V]JS^e Slovenke. Ustano-‘Jenaje bila Zvezajugoslo- isef1 C0 0; iilO, itft 'n® )S^‘ ,dt zaf Brit 31^ > Se'1 live' i iKti? vel aS' 511P 0 •Slovenska žena - slovenska matil Kakor radi zamenjavamo narod ž z njegovo vrhiyo plašijo, tako iščemo slovenske žene po krivem le v našem mladem meščanstvu In uradnlštvu, kije bilo boji in usodneje izpostavljeno, nego živa masa preprostega ljudstva. Če nam je bilo ženstvo 'višjih slojev’ do nedavna zanesljiv tlakomer, po katerem smo lahko spoznavali prodiranje tujega duha, nam je ostajalo vendar še tolažilno dejstvo, daje široki narod v svojem jedru zdrav in so vse njegove prirodne vrline varno shranjene v duši preproste slovenske matere in žene. Ta nam je nadomeščala vse, kar je zvodenelo v nedozoreli vrhnji plasti ali utonilo v tujstvu: lahko smo izgubljali, zakaj ona je dajala dobrega v izobilju. Kjer pa je prišla preprosta slovenska žena do širjega spoznanja in jasnejše zavesti o svojem mestu sredi naroda in o usodi tega naroda sredi drugih usod, jo vidimo vedno fanatično rodoljubko, vidimo njene prvobitne kreposti, poveličanje v apostolski zgled ljubezni in delavne zvestobe". Vladimir Levstik , Narodna noša v tržaški okolici programskih stališč pa niso imeli. Takratni politiki so iskali izgovore, češ »politika je preumazana, da bi se ženske z njo ukvarjale« ali »da ženske vodijo čustva, ne pa razum, manjka jim objektivnost«. Ženske so pa poudarjale, »daje uzakonitev državljanskih pravic žensk (političnih, pravnih, socialnih, ekonomskih) indikator civilne-demokratične družbe«. Feministke so stalno poudarjale, da moški nimajo pravice predstavljati interesov žensk. Minka Govekarjeva, kije bila vsestransko ustvarjalna na političnem, kulturnem, literarnem področju in učiteljica, seje spraševala: »Alije politika res samo moška zadeva? Kje pa so tiste politične šole, ki so hodili vanje moški, da so dobili zrelostno spričevalo za politično udejtvo-vanje? Gotovo ni vsaka ženska zrela za politično delo, toda ah je zrel vsak moški?« Za volilno pravico so se zavzemala vsa ženska društva, prirejala javna zborovanja, pošiljala resolucije, voditeljem držav, leta 1938 so se obrnila neposredno na predsednika vlade Cvetkoviča. Leta 1939 pa seje pojavila v načrtu volilnega zakonika pravica do volilne pravice, ki pa naj bi jo imele le ženske z univerzitetno izobrazbo, obrtnice in samostojne podjetnice. Ženske so v času med obema vojnama aktivno posegale na politično dogajanje. Pomembneje bilo, da so se pojavljale z naprednimi idejami, kar je vsekakor prispevalo k dvigu avtoritete ženske v družini in v družbi, bile so aktivne na širšemjugoalovansksm območju in uživale veliko, spoštovanje v evropskih deželah. Takratni vladni sistemi zaradi patriarhalne in konzervativne obremenjenosti niso priznava-li ženskih pravic. Zato je bilo toliko bolj razumljivo, da so ženske postajale vse bolj zahtevne in uporne. V letu 1941 seje to izrazilo z njihovo vključitvijo v boj proti okupatorju in za uresničevanje ciljev enakopravnosti. Skoda, da soobdobje med obema vojnama ni prikazano z vidika celotnega delovanja žensk. Znano je, da so dosegale velike uspehe na izobraževalnem gospodarskem področju, na področju kulturne ustvarjalnosti, znanosti itd. Zbrano in tudi objavljeno je delo žensk v času H. svetovne vojne in NOB, zlati na področju zdravstvene in socialne dejavnosti. Nekaj Je napisanega tudi o delovanju žensk po vojni, sicer pa naj bi se tega dela lotili znanstveniki. Prispevek žensk pri izgradnji porušene domovine, pri oblikovanju družbenega sistema, socialne in zdravstvene ter izobraževalne politike je namreč velikega pomena tudi za delovanje žensk danes. . Slovenke so prehodile težko pot, saj so ob materinstvu, družinskih naloga, ob izobraževanju, družbenih aktivnostih dosegle zavidljiv 47-odstotni delež v družbenem proizvodu. Tudi zato naj bi družba ocenila vrednost ženskega dela v družini in družbi. (Konec) na Gore-kjer voznika kultur- *DARS "(i6l6n£0vfciljete po Siovsuiji po i ti tH te avtocest, tako pro-4JaiJa°i kot proti Kranju ali fost . u> vas na cestninskih vj*- ''rus?-8'11 sprejmejo tako ali iVf 8o Trebaje Priznati, da [jii4^obir.aharsu najbolje poučili 0 Pozdravijo. 0 Žtajef?./16 boste doživeli ne pri ■ V er* in ne pri tistih, ki sedijo Zato ?113111 Postaji proti Divači. ^cern 8mo t0 pot Plus pobi-0sr(5il7 steki na avtocesti proti Ju Gorenjske. ^»AHS ^ar nekajkrat smo lnil^strstvo pozvali, n^j 0 ^ 'IlP8kl^ZU1?^ivoje’ da gospod trm paradi cestnih zapor, ki Žal Prekmur- l^vanaj^ma1časa* da bl se da bQ fr z malenkostmi’. ” Mor- Oarsu ^P®10 vsaj Darsu. Pri 80 za Lr-£ved-pa tedi plačani Uš 36 Jtea ne bo ™ vetiiii ; ’ da Reka ni v Slo- ^^bsdSctaost^61110 mlnUS Chryslerjev novi jeep gr and cherokee Chrysleijev jeep grand cherokee, novost leta 1996, ki prihaja na tržišče, ima kaj pokazati. To je veliko terensko vozilo z močnim pogonskim motorjem. Z uspešnimi dopolnitvami j e za lastnike več kot primerno vozilo. Čeprav je to terenec, ga po notranji opremljenosti in tehnični dovršenosti lahko uvrstimo med luksuzne limuzine. Težak je 1,2 tone in ustrezno hiter, dobro se izkaže tudi v ovinkih. Zavorna naprava sedaj deluje še hitreje, pri 100 kilometrih na uro zaustavi vozilo že po 41 metrih. Strokovne ocene kažejo, daje morda slaba točka v zavornem sistemu to, da je potreben močan pritisk na zavorni pedal. Popolnoma predelani notranjosti vozila ni česa oporekati. Tudi za okolje je zaradi tehnične dovršenosti vozilo bolj prijazno. Menjalnik deluje gibčno in brez težav. Še nekaj tehničnih podatkov: šestvaljni motor spredaj prečno z vrtino 98,4 mm; gib 86,7 mm; gibna prostornina 3,964 cm3; kompresija 8,75 : 1; zmo- \ ‘ j ____ : __ . Videz je pravi, oprema je dobra in cena je temu primerna! gljivost 130kW/177KM; elektronsko multipoint vbrizgavanje, 4-stopenjska avtomatika, permantenten pogon na vsa štiri kolesa, dolžina/širina/višina: 1850/1800/1690 mm, medosna razdalja: 2690 km, teža vozila 1850 kg, skupna teža vozila: 2360 kg, pospešek iz 0 na 100 km: 11.1 s, največja hitrost: 180 km/h, povprečna poraba: 17 1/10 km, cena v DEM: 84.000 Chryslerjev jeep grand cherokee, letnik 96, bo pri slovenskem uvozniku na voljo v mesecu oktobru. Pripravil: Janez Temlin Prejšnji teden sem imel srečo, da sem dobre tri ure sedel med pravimi delavci, tistimi, ki se vsakodnevno zaradi svojih socialnih težav in travm, kijih prinaša “slavna tranzicija” (kot seje izrazil eden od udeležencev) v Sloveniji, srečujejo sami s seboj. Sami s seboj se srečujejo zato, ker preprosto nimajo več nikogar, na katerega bi se lahko naslonili, mu zaupali svoje težave in ki bi jim jih upal, znal in kar je najpomebnejše, tudi hotel pomagati reševati. Ko so posamezniki v razpravah odpirali probleme in vprašanja, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tako na delovnem mestu kot doma ali celo na cesti do zavoda za zaposlovanje, stranskemu opazovalcu pride na misel le eno: da bi bilo najprimernejše in najbolj učinkovito za vso slovensko politično elito in oblastnike, če bi se izdala videokaseta takega srečanja, prej omenjenim rabita za študijsko gradivo in podlago za odločitve tako v parlamentu kot vladi in še kje v državi. To iz preprostega razloga, ker je očitno, da tisti, ki imajo moč pri sprejemanju odločitev, ne poznajo teh pravih delavskih interesov, mnenj in hotenj. Da pa ne bom še sam preveč zašel v filozofiranje in politično frazarjenje, bom raje navedel nekaj poudarkov iz ust teh avtentičnih slovenskih nosilcev tranzicije. Prizanti moram, da mi je najbolj ugajala ugotovitev, enega od razpravljalcev, da so naj večjo ceno tranzicije oz. prehoda iz prejšpjega sistema v nov sistem, ki naj bi se imenoval kapitalizem, plačali nakdanji delavci in sedanji slabo plačani delojemalci ter tisti, ki so ostah brez dela in brez socialne varnosti. Zato je seveda daleč od tega, da bi se slovensko delavstvo sramovalo preteklosti, sramujejo se sedanjosti. To svojo ugotovitev je utemeljil z nekaj zares očitnimi resnicami. Recimo s tole: “Če prebirate časopise ( tisti seveda, ki sijih lahko kupijo), boste lahko skoraj vsak dan opazili članke in oglase, ki opozarjajo slovensko javnost na to, da se je tu in tu izgubil pes, mačka, ptič in ne vem katera žival še in da najditelja čaka tudi nagrada. Istočasno pa boste sila redko naleteli na vsebino, ki bi opozarjala, daje tu in tu toliko in toliko delavcev izgubilo delo, da so rjihovi delodajalci že pred tremi meseci “izgubili” njihove plače itd. itd.”Še več, nihče se ne oglasi, ki bi izguby eno delo in plačo povrnil. Ne, to si lahko slovenski delavec povrne le s stavko ali drugim podobnim revoltom. Ni kaj, zadetek v pol- no. “Kajti kot so povedali, iniciatorji nove stranke niso delojemalci, ampak (o)cenjeni in (o)lastninjeni gospodarski eksperti in delničarji v svojih nekdanjih podjetjih (člani upravnih odborov, nadzornih svetov, agencij za ocenjevanje nekdanje družbene lastnine itd..), ki vedo, kako nepošteno seje in se še lastnini. Pa smo tam. Potem ko so delavci ugotovili, da so potegnili najkrajšo v procesu lastninjenja, so se sedaj javili še >nekif gospodarstveniki in menedžerji, ki enako trdijo. ” ______________ še svojo ilustracijo: ste na slovenski nacionalni televiziji kdaj že opazili organizirano okroglo mizo, na kateri bi sodelovali izključno samo delavci iz različnih področij gospodarstva in vodili dialog o ~ V- , ' 5 ■ j i ■ I ! J tl II..... iiMitfkm, i i mm sil. 1 lil ji I -v-vv / > V x \ ? M « . . . Ufiiiii i* Pl Pl 1 PII »i lil I* k I« ir J tli ■! i Tak je dejansko odnos množičnih medijev do delavske populacije. Tak je tudi odnos tistih, ki iščejo izgubljene živali, do slovenskih delavcev. Sicer pa, kaj bi ovinkarili, spomnimo se, kako popularen je Drnovškov Artur. Ali pa kako neverjetno popularno je bilo prikazano Drnovškovo kidanje gnoja z voza. Kot da tega opravila ne bi na tisoče Slovencev opravljalo vsak dan, in to brez kamer in novinarjev. K temu lahko dodam problemih v gospodarstvu skozi svojo optiko? Nistel Ali pa: ste že zasledili v katerem od slovenskih časopisov lestvico popularnih delavcev, ki niso politiki, športniki, estradne zvezde in še kdo? Nistel Ste mogoče med lestvicami popularnih Slovencev našli kakšnega delavca, podjetnika (ne kapitalista), obrtnika, kmeta? Nistel No, pa smo tam. Razpravljalec, kije popularnost delavcev primerjal z živalmi, je imel glede odnosa slovenskih medijev do te populacije prav. Še nazornejše so bile kritike, izrečene na račun vlade, koalicije in sploh oblasti. Recimo daje sedanja koalicija bolj podobna “dvotaktoemu motorju” kot pa vladi. Da so ministri boy podobni toplovodarjem kot tistim, ki naj bi reševali probleme v državi. Da je kapitalizem, še posebej v navezi s klerom, vedno in povsod poniževal delavce. Da je politika odpiranja novih delovnih mest usmerjena v nova delovna mesta hlapcev, dekel in “šuhpucaijev”. Da delavci danes lahko tožijo še samo “luft”. Da je poteza Drnovška in vlade, ki je imenovala enega najbogatejših Slovencev za državnega sekretarja za privatizacijo, isto, kot da bi dali mački čuvat klobaso. Da ne razumejo tistih (predvsem nežnega spola), ki se dopoldan potijo od vznemi-rjenja, ko Peterle igra na harmoniko, popoldan pa od tega istega Peterleta prosijo socialno pravičnost in največkrat kar milost, namesto da bi bil vrstni red obrnjen -najprej pravičnost, potem šele navdušenje nad harmonikarskimi vragolijami. Tudi politične stranke so bile pod kritičnim očesom razpravljalcev. Začelo še je z mislyo enega od raz-pravijalcev, da bo potrebno na j esenskih volitvah pripeljati v parlament več delavcev in da bo potrebno poiskati takšne mandatarje, ki se jim kasneje ne bodo postavljali kot gospodarji. Najbolj sočna pa je bila tista, izrečena na račun Liberalne demokra-cije: “Ta stranka je tipičen primer begunskega centra za politike.” Prvi, kije pristal v tem begunskem centru je bil Drnovšek, potem pa seje v zadnjih treh letih vanj naselilo še nekaj političnih beguncev. Gre za tiste iz nekdanje Demokratske stranke z Ruplom, Bavčarjem in Kacinom na čelu, pa nekdanje Zelene s Šešerkom, Tancigom na čelu, pa nekdanje Socialiste s Šukljetom in Žakljem na čelu, “K temu lahko dodam še svojo ilustracijo: ste na slovenski nacionalni televiziji kdaj že opazili organizirano okroglo mizo, na kateri bi sodelovali izključno samo delavci iz različnih področij gospodarstva in vodili dialog o problemih v gospodarstvu skozi svojo optiko? Niste! Ali pa: ste že zasledili v katerem od slovenskih časopisov lestvico popularnih delavcev, ki niso politiki, športniki, estradne zvezde in še kdo? Niste! Ste mogoče med lestvicami popularnih Slovencev našli kakšnega delavca, podjetnika (ne kapitalista), obrtnika, kmeta?Niste!No, pa smo tam.” pa tudi nekdanje Pučnikove socialdeEO krate z Venguštom na čelu, pa nekat re nekdanje prenovitelje z Balažičem11 čelu in še bi se kdo našel. V poslanski skupini LDS je našla svOJ zatočišče tudi Biziljeva, ki sedaj ustanavlja novo stranko. Tudi o tej,11 povedani novi stranki je bila dana m?, tka in jedrnata ocena: ustanovili na)u jo užaljeni direktorji in gospodarstvenik1’ ki v procesu lastninjenja niso prišli o svojega koščka lastninske pogače. Kajti kot so povedali, iniciatorji nov stranke niso delojemalci, ampak (o)cenJei1* in frTila at.ninmni tfnsnnHfl.n.cilri elrsnertl^. Pr. toka Nje tozvt to to “vedi Porai Po točn We cij za ocenjevanje nekdanje družbene 1» stnine itd..), ki vedo kako nepošteno s je in se še lastnini. Pa smo tam. Potetr ko so delavci ugotovili, da so potegn^ najkrajšo v procesu lastninjenja, so ^ sedaj javili še “neki” gospodarstveniki^ -rr»ar>£irlt»£vrvH Iri cm o f-nrliin TV/Tiolim. do T/em zaonjem sna tezKo volilce, da se bodo od Jutri naprej zaV' zemali za poštenje in pravičnost pri litvi nekdanje družbene lastnine, če teg niso počeli do sedaj. Ali pa bo ta nova stranka morda z» res rešila probleme še bolj problematičnega lastninjenja, kot je npr. tisto v enea1 največjih tovarn v Ljubljani, kjer se s? Hfl.nii iiTTPfl.vitpli ■nnt.ptfliifi F.a vfir1*. kot k po] ^lavi So: to80( Plače Sodbi stotko Sli Joain kktiv voem ljubljanskem mestnem svetu predlog^ spremembo zazidalnega načrta in namefo bnosti na celotnem zemljišču, na kat® rem stoji ta tovarna. In ne boste verjel1’ nova namembnost naj bi bila trgovSk poslovna dejavnost. Na dvorišču nekdaj tovarne, ki še danes izdeluje turbine, ulitK in še marsikaj, bo lahko čez kako leto aj1 dve deloval velik trgovski center. Ni kal’ olastniniti skoraj izčrpano tovarno * majhen denar, nato pa dejavnost pr0^ smeriti na trgovino, je najlepše, kar b, lahko želi bodoči lastnik. Z oddajo nek®J govinske centre bo čez noč imel povrni'’ vložek, ki ga bo z velikim “rizikom svojevrstno pogumnostjo, seveda v K® rist delavcev, vložil v to propadlo tovar no. Morda mu bo država za to trgovci, tisti starejši bodo prejeli od držav miloščino v obliki tranzicijske pokop Ža konec. Kantovo vztrajanje, da & ganje ni nikdar upravičeno, niti v pr* meru, da bi prijatelja rešilo pred verjej. nim umorom, je krik vpijočega v pušča crvHrVhmo TvVlrH/Vrio r\Klac+.i tvpi TiQG "RfiS. je posiusai lo aeiavsKu razpravu, * tovil, daje pri nas veliko lažnivcev^ k Pre todst tlektn Čečenjja se ne sme odcepiti in osamosvojiti. Tudi Kosovo se ne sme odcepiti in osamosvojiti. Tako Čečeniji kot Kosovu so ponudili avtonomijo. Nočeta. Ni dovolj. Ko človek opazuje planet Zemljo, opazi, da se na nekaterih delih planeta države združujejo, na nekaterih pa se obupno trudijo priti narazen. Če bi Židje in Palestinci živeli vsak v svoji državi na dveh različnih koncih Združenih držav, ali bi potem bilo se v redu? Če si znamo odgovoriti na to vprašalne, si bomo znali odgovoriti na vprašanje, kje v Evropi bi morala biti srbska in kje hrvaška zvezna država, da bi bil v Bosni mir in da bi Albanci bili zadovoljni. Kakšna bi bila Slovenija, če bi mejila na Švico in Švedsko, ne pa na Italijo in Avstrijo? Džohar Dudajev je bil predsednik Čečenije, vojaški in narodni voditelj, in najbrž bi se odcepil, če bi bila Čečenija del Jugoslavije. In če ne bi imela preveč nafte. Umber-to Bossi je samo predsednik Severne lige, politične stranke torej. Ni jasno, kdaj bo odcepil Severno Italijo in tako omogočil Sloveniji, da ne bo več mejila na državo, ki sega izrazito predaleč na jug. Firence so nekakšna Tuzla in Rim je nekakšna Makedonija, Franček Rudoff: Praktični fundamentalizem Džohar Dudaiev vsaj po zemljepisni širini. Pa tudi če bi se Hrvaška združila z Norveško, bi se Slovenci morda bolje počutili: države, ki segajo daleč na jug, so vedo problematične. Slovenja, kot vemo, se skuša združiti v Evropsko tanijo, kar sicer ni isto kot Sovjetska zveza ali Združene države, je pa nekoliko podobno. Navadili se bomo, da bomo skupaj z mnogimi velikimi narodi, pa tudi z Irci, Katalonci in Luksemburžani. Je pa majhna težava samo še s schengenskim sporazumom. Kako smešno: kadarkoli potujem po Avstrji, se zgrozim, ko se bližam Gradcu. Kako postane Gradec problematično mesto: saj je samo nekaj deset kilometrov oddajen od neke izvenevropske države. Tako mesto Evropejcu (kadar potujem po Evropi, se imam za Evropejca), kratkoinmalo vzbuja mešane občutke. Tudi ko zagledam razcep: ena hitra cesta peje proti Maribo- ru in druga proti Celovcu, na Koroško, v deželo, ki je polna nekakih problemov, ker ima preveč skupnega z nekakšno neschengensko in neevropsko državo, sem spet zaskrbljen. Tako kot se Slovenija mora znebiti meje z Italjo, to skoraj afriško državo, se mora Avstrija nujno znebiti meje s Slovenjo, to ujetnico obbalkanskega tranzita. Kako naj to izvede? Seveda ne tako, da bi se Slovenja in Avstr Ja združili. Potem bi Av-strja mejila še na Hrvaško, in to bilo šele kompromiti-rajoče. Ugledna sredrjeevrop-ska država bi se spremenila v nevarno divjino. Tudi ne tako, da bi se Slovenja združila ibi nekakšna z Madžarsko. Tako 1------— mongolska država nenadoma segala do Mediterana. Kako neki bi lahko Evropa kaj takega dovolila? Evropa, kakršna je, je nastala iz preprečevarja Nemcem, da bi ozemejsko segali do Mediterana. Kasneje pa preprečevarja Rusom, da bi se jim posrečilo prav isto. Kompromis je smešen: Angleži so si šli zagotavjat vpliv na Cipru in Grčiji in Grčja je zdaj lepo v Evropi, Evropa pa je prav v višini trebuha razrezana na pol. Valentin Vodnik je napisal, da bo Slovenja prstan Evrope. V resnici pa se je Slovenija spremenila v poglobjeni popek Evrope. Če sledimo znamenitemu venetologu, potem je v Slovenji Evropa kot s popkovino po vezna s svojo indoevropsko, se pravi kar indijsko preteklostjo, se pravi z dajnimi azjskimi prostranstvi. Če smo še za stoprjo nazor-nejši, potem lahko zakjučimo: Slovenja je prizorišče, kjer Evropa sama sebi zdrsne globoko v rit. Primera se zdi maqj šajiva, ko se zavemo, da bo Evropa imela eno samo pravo mejo, in ta bo na robu Slovenje. Pri tem niti ni tako važno, ah na severnem ah na južnem. Če bo Slovenija v Evropi in ko bo Slovenja v Evropi, bosta avstrijska Koroška in avstrjska Štajerska šele na varnem v celovitem evropskem svetu: nevarna evropska mejna pokrajina pa se bo začela nekje pri JubJan-skih podvozih. Šrh bo turista začel spreletavati šele tik pred Novim mestom. Kle bo defi- nitivno zaplapolala schengen-ska zavesa? Kje bo Evropejca minila žeja po nakupovanju nepremičnin, po brezskrbnem namakanju v zdraviliščih, po predajaiju intelektualnim in umetniškim užitkom? KJučno evropsko vprašarje današijega trenutka je, kje se bodo na zemjevidu začenjale gore Balkana? Seveda sem za to, da Slovenja pride v Evropo: nisem pa zato, daje Slovenja skrajni spodnji rob Evrope. Predstavljajte si reklamo: Ahilova peta Evrope. Trdi podplat Evrope. Noht na palcu Evrope. Mezinec Evrope. Kurje oko na mezincu Evrope. Nekaj maij higieničnih predelov Evrope sem omerjal že prej. Vse zadaje tisočletje je bila Slovenja oblikovana v skladu s premiki med mejami rimskega cesarstva nemške narodnosti. Čisto zgodovinske domislice so kdaj pa kdaj pri-pejale Istro v Avstrjo in k Slovenji, včasih pa k Italiji ah Hrvaški. Istri najbrž ni mogoče pomagati. Ampak v nobenem naj boj črnem sce-narju se ne sme dogoditi, da bi Slovenja postala nekakšna večja Istra. Polotok med sprtimi konglomerati narodov. Mimogrede zvemo, da se Združene države in ijihov predsednik spet ukvarjajo s Kosovim. Zanje nič lažjega. Ameriški predsedniki se že desetletja ukvarjajo tudi2 Izraelom in Palestino. Hi. JT CLACD • Italija se baje ukvarja AOCbliJCb »O UCLJD ~ • Makedonjo in Albanijo:-čudnega, tudi Benečani so o ladovah obrobje bizantinskee in turškega imperja. “dele; > N: tor je todei. maij železne zavese. * Vsaka država in vsaka saut nost držav se mora trU”i.0! da si ne bi izkopala nepr®. dnih jarkov ob svojih r0 vih- , rUMti No, ko je Jelcin dal u111^ Džoharja Dudajeva, ni ra\ pokazal, da vodi samost J j , a in odgovorno državo: ker * “tevi ne zapira poba države boiL^ askt vojna. Smrt Džoharja ^ dajeva, kije vseeno pom® t lova Čečenom nekaj takega ^ Varja nekoč Tito Jugoslovanom 1^. Janša Slovencem, prej j. i tonet v ja Jelcina v čase eksp , eti0o mentov Brežijeva z Ate tokln vsinc ?I'ane 111 % SN. i Po< “Uez toedi Ndc Tei S, Miloševič ji ni na P01’1’ LdflO Cu Karadžič. Pa nekako ye% >st boj tudi Tudman. Venom ^ države pakta Nato pref®^. bi z raketami tolkli P° te jih. Ah imajo potem druge, finejše modele, j, narediti z rjimi? ^ako j sf°rni stvaj Sel GMb 'etoi, % lezi. 7L PRA7MIK V <5TFP.A. II KAJ DELAJO r I l^fallll\ ¥ W I fcMW^W» 1 I «■■np..hli?l»lh Jj , I ________________________________________ X)k Prazn*ki je bil na pristojnem sodišču v Mariboru na-prisilno poravnavo za podjetje Stavbar-Megrad, hčerinsko j^etje Stavbarja. Večinski lastnik obeh podjetij je republiški Za Ker prisilna poravnava ni uspela, je sodišče Uv "j Podjetje, kije dajalo delo in kruh okoli 240 delavcem, e kratkim seje 15 članov cleWtVa Sindikata kovinske in ^teomdustrije Slovenije (SKEI) ki „ e?'io petdnevnega seminarja, Vm-Je organiziral sindikat ko-^'arjev Avstrije (GMBE). Semi-teiH Poteka* v okvira progama Umovanja SKEI Slovenije na v e^rodnem področju, in sicer jn-.^kalni šoli GMBE, ki je v in rfte avstrijskem turističnem $tejn barskem središču Hofga- in ^dobna oblika izobraževanja WZnanjanja članov SKEI Slo-y J® z delovanjem sindikata in kJftei kovinaijev Avstrije je bila tehH ena lansko leto v Kram-orfu ob Vrbskem jezera, teo, posredovane na letoš- dj^doje odpotovala na tri-V^obiskh kovinarjemSIo-istv! delegacija SKEI pod vo-S|ov * Albert3 Vodovnika. S htejida. kolegi se bo pogona i;.?° aktualnih dogajanjih ten 1 • ?vi sindikalni »sceni«, ten „ j a l^o-šnje in si ogledala Podjetij, K»: njem dvspteminarjii, so bile še pre-0° il^ . Pomembne za delovanje sfo^.te v°dstva SKEI pri tran-stVa |nci-jl slovenskega gospodar-n vlogi sindikata pri tem. G.V]jipetar 23 mednarodne odnose 'etei P” some seznanil s prob- Vk]ju’v^t katerimi se srečujejo ob je (ii. Vlv Evropsko unijo, saj jim >iWpP,SePO"8T- Zanimiva je bila razlaga vodstva GMBE o delovanju in vlogi svetov delavcev pri soupravljanju njihovih podjetij ter vključevanju in sodelovanja članov sindikata v podjetju (z mnenji in predlogi) v obravnavano tematiko svetov delavcev. Vloga sindikata se v avstrijskih podjetjih nekoliko razlikuje od nalogah sindikata v podjetjih v Sloveniji. Predvsem ima še vedno veliko vlogo pri uresničevanju določb zakonodaje o delovnih razmerjih delavcev (protestih delavcev ob plačah, delovnem času, odmorih, sodelovanju in vključevanju v delo Svetov delavcev itd). Podrobnejeje bila obravnavana humanizacija dela in zakonska urejenost varstva pri delu v povezavi z medicino dela, sistem zavarovanjain pokojninsko-inva-lidsko zakonodaja ter s kompetencami oseb, ki delajo na tem področju. Avstrijski inšpektorji dela v primera težav, s kakršnimi se srečujemo tudi v slovenskih podjetjih, hitro reagirajo. Tudi razlaga vsebine zakona o delovnem času je bila pomembna, še posebej z vidika zahtev SKEI SLovenije po ohranitvi 40-ume-ga delovnega tednika ob sedanjih pogajanjih z delodajalci o novi panožni kolektivni pogodbi. Ob obravnavani temi o stavkah v Avstriji je bilo pojasnjeno, da posebne prepovedi stavk ni, vendar se mora vse odvijati po konven- cijah Mednarodne organizacije dela (ILO). Zanimiva je bila primerjava delovanja »njihove« banke Bawag, kjer se zbi ra celoma članarina članstva (1 % bruto plače) in se sredstva seveda uporabljajo tudi za morebitno stavko z večkrat predlaganimi in nerealiziranimi predlogi Delavske hranilnice v Ljubljani o poenotenem zbiranju članarine. Pri njih je to že dalj časa dobro urejeno, saj prevladuje zavest, da je sindikat večinski lastnik banke. Udeleženci seminaija so bili s predavanji zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi se take oblike izobraževanja izvajale tudi v prihodnje. Vladimir Bizovičar ŠE POSNETEK ZA ALBUM-Takole je naše »šolarje« ovekovečil Vladimir Bizovičar, sekretar SKEI Slovenije. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Prihaja Dan Gallin Med 13. in 15. majem bo na obisku v Sloveniji Dan Gallin, generalni sekretar mednarodne sindikalne organizacije IUF, ki poleg delavcev gostinstva in turizma združuje tudi zaposlene v kmetijstvu in živilski industriji. Svoje članstvo ima po vsem svetu, zadnja tri leta - po vstopu SGiT v IUF - torej tudi v Sloveniji. Dan Gallin se bo najprej pogovarjal s predstavniki vodstev Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, nato pa še s člani predsedstva oziroma izvršnega odbora obeh sindikatov. Drugi dan ga bosta na ločena pogovora sprejela predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič in predsednik GZS mag. Jožko Čuk, zadnji dan pa še dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Dan Gallen bo 14. maja obiskal Terme Čatež, kjer se bo pogovarjal z vodstvom sindikata družbe in direktorjem, obisk v Sloveniji pa sklenil z ogledom Postojnske jame. »Upam, da bo odšel domov z najboljšimi vtisi, mi pa z novimi izkušnjami za nadaljnje delo,« nam je povedal sekretar SGiT Ivan Jurše, organizator obiska. D. K. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Tenisači - pozor! Na igriščih športnega centra Fenix v Trbovljah bo 25. maja teniški turnir za posameznike - člane SDGD, ki ga v okviru SIG 96 prireja sindikat Cementarne Trbovlje, d. d. Zadnji rok za prijave je 10.5.; Startnina: 1.500 tolarjev. Organizator bo poskrbel za brezhibno tehnično izvedbo tekmovanja in dežurno zdravniško službo, nenazadnje pa tudi za zakusko (malico). Podrobnejše informacije: Anton Prišel, telefon (0601) 26-544, int. 35, ali Danica Rozina, int. 26. D. K. KNG - Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Plakete v pravih rokah Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki DE, je Sindikat KNG Slovenije tik pred prvomajskimi prazniki podelil odličja za posebne dosežke pri uveljavljanju, razvoju in krepitvi vloge ZSSS in KNG. Prejeli so jih: Sindikat družbe Henkel-Zlatorog Maribor, Majda Celcer (Sanform Ruše), Romana Ilovar (Aero Celje), Peter Rupnik (Kemična tovarna Moste), Peter Schmitt (ICEM, Belgija), PeterWinkl (Sindikat kemične in sorodnih dejavnosti Koroške, Avstrija), Brane Bambič (Krka Novo mesto), Janez Erman (Kemična tovarna Podnart), Alojz Kaplan (Akripol Trebnje) in Jože Santner (Plastika Pameče). Na sliki sta še sekretar KNG Franjo Krsnik (levo) in predsednik Janez Justin (desno). V dragih sindihatlh Policijski sindikat Molk je bil dovolj zgovoren... Izvršni odbor Policijskega sindikata Slovenije (PSS) je ocenil »uro protestnega molka«, s katero so delavci ministrstva za notranje zadeve 24. aprila manifestirali nezadovoljstvo s svojim delovnopravnim in socialnim položajem (na sliki), hkrati pa predstavili svoje zahteve za ureditev in izboljšanje tega položaja. IO PSS je ugotovil, da seje molčečega pohoda okoli Slavije udeležilo blizu 400 članov iz vseh delov sindikata v državi, kar je bilo trikrat več, kot so načrtovali. Ocenil je tudi, daje izvedba protesta potekala na visoki stopnji kulturnega obnašanja in izražanja. Ker so mediji o dogodku celovito in korektno seznanjali javnost, je po mnenju vodstva PSS »ura protestnega molka« dosegla svoj namen. D. K. DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC MAJ 1996 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM =13,79% Obrestne mere za bančne vloge : hranilne vloge na vpogled : vezane vloge : - do 30 dni - od 31 do 90 dni - od 91 do 180 dni - od 181 dni do enega leta - nad 1 leto občani T+0% = 13,79% T+6% = 20,62% T+7.5% = 21,76% pravne osebe T+0% = 1% T+5% = 19,48% T+5.5% = 20,05% T+6% =, 20,62% T+7.5% = 21,76% Obrestne mere za posojila : obročna posojila na : - 6 in 12 mesecev - 15, 18 in 24 mesecev občani T+ 9,50% = 24,60% T+ 10.50% = 25.74% pravne osebe T+ 11% T+ 12% = 26,31% 27,44% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov , društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev.: 061 316-881, 312098. Pričakujemo vaše sodelovanje. S spoštovanjem Tel.: (061) 312-098. 316-881 Teleta: (061) 312-091 DIREKTOR DELAVSKA HRANILNICA j0ŽeStegne d.o.o. 1 LJUBLJANA. Dalmatinova^ ^ k0d0Vaia ^Mar^^^^M^^^^^^ospodarstva^ovensk^de^rnTd^ (česar so se mnogi Dali). B R okreva in kot kaže, kmalu ne bo več sledu o nekdanji “bolezni” Se vračamo na stare gospodarske poti? DV0ŠTEVILČNA INFLACIJA NA OBZORJU Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij). Cena priročnika je 6.900 SIT. naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek rad zavrne kritike vladine gospodarske politike, včasih na pogled tudi malce zviška, kot nedavno tega mnenje dr. Jožeta Mencingerja, da je bila zgodba o uspehu kratka in ne preveč uspešna. Premier je, kot je sam dejal, trdno prepričan, da bo Slovenija gospodarsko še naprej uspešna. Srčno radi bi se vsi skupaj pridružili temu mnenju, vendar pa kaže, da bo pot do uspešnosti - dr. Kraljič, direktor pariškega sedeža mednarodne svetovalske organizacije McKinsey, jo imenuje trajna nadpovprečna konkurenčnost gospodarstva - težja in daljša, kot smo morda menili še lani. Prav zdaj smo namreč skupaj z našimi najpomembnejšimi poslovnimi partnericami, državami Evropske unije, na poti v dolino razvojnega vala, medtem ko smo bili še del lanskega leta na njegovem vrhu. Ali je za' to krivo ciklično nihanje rasti gospodarstva ali tudi napake v dosedanji gospodarski politiki? Mnogi menijo, da smo razvojni vlak zamudili že na začetku osamosvojitve in da so vlade po vrsti delale napačne poteze, če pa je bilo kaj pravih, so jih naredile prepozno. Tudi zdajšnja vlada. Dr. Drnovšek sicer priznava, da so se gospodarske razmere poslabšale, napoveduje pa tudi primemo ukrepanje. Med drugim obljublja zategovanje pasu in odločne ukrepe zoper rast cen. Inflacija naj letos ne bi presegla lanske, bila naj bi celo nekoliko pod njo. Vendar spričo razmer, kakršne so nastale in kakršne se obetajo, v uspešnost boja zoper dvomestno inflacijo v letošnjem letu ne vetjamemo preveč. Letos je inflacija v štirih mesecih že presegla polovico lanskoletne predvsem zaradi podražitev energentov in energije - kar bi vlada morala postoriti že lani, pa jo je preveč mikalo formalno doseči enoštevilčno inflacijo. Ker pa se v svetu nafta vztrajno draži in po podatkih poznavalcev zdajšnja rast cene močno presega gibanja v bližnji preteklosti, nas kajpak zanima, kako se bo slovenska vlada uprla pritiskom na cene v prihodnje. Tudi druge cene, zlasti cene najnujnejših življenjskih potrebščin, so se letos že močno dvignile. Če bi res hoteli doseči enomestno inflacijo, bi morale začeti padati in padati bi morale vse do konca leta! Padejo pa običajno le cene sezonskega sadja in zelenjave na višku sezone... Pritiskajo tudi izvozniki (Združenje izvoznikov) s sicer nerealno zahtevo po takojšnji 25-odstotni inflaciji; vlada se mora otepati pritiskov na plače zaposlenih v negospodarstvu in pritiska sindikatov na zvišanje vsaj najmanjših plač v gospodarstvu v pogajanjih o socialnem sporazumu. Gospodarstvo terja znižanje prispevkov in davkov. Pri tej zadnji zahtevi bo morala vlada, če ji bo hotela ugoditi, in trdi, da hoče, luknjo, ki bo nastala v proračunu, napolniti iz drugih virov, denimo z višjim obdavčenjem premoženja, dobička, davki na visoke zaslužke in še s čim. Med največje težave slovenskega gospodarstva smemo šteti razmere na zunanjih trgih, zlasti v Evropski uniji in v njej posebej v Nemčiji, naši najpomembnejši gospodarski partnerici. Recesija je večja, kot je bilo moč pričakovati, napovedani varčevalni ukrepi ostri. Se bo zaradi tega zmanjšala naša prodaja na tuje? Zanesljivo, kajti znižanje gospodarske rasti v Evropski uniji z napovedanih 2,9 odstotka na samo 1,3 nas bo najbrže prizadelo bolj, kot pričakuje naša vlada, kije tudi napovedala rebalans razvojnih pričakovanj: družbeni proizvod naj bi letos namesto za pet zrasel le za štiri odstotke. Ker se trgi v drugih državah, ki niso veliki kupci naših izdelkov, le počasi bolj odpirajo slovenskemu gospodarstvu (sporazumom o prosti trgovini s srednje-evropskimi državami ter članstvu v EFTA navkljub), je težko pričakovati relativno visoko rast družbenega proizvoda-čeprav po Men-cingetju 4- ali 5-odstotna rast za tako majhno gospodarstvo ni nič posebnega. Ob manjši prodaji na tuje ne bo zaželene rasti družbenega proizvoda, in če je ne bo, bo treba zategniti pas. Ker do zategovanja pasu nismo ravno prijateljsko razpoloženi in ker še nismo pozabili, da se z inflacijo živi lažje (probleme odrivaš kasnejšim generacijam), je težko verjeti, da bo vlada uspešna pri zadrževanju inflacije pod dvomestnim številom, celo če zanemarimo dejstvo, da bodo letos volitve. Pravih vzvodov za zbijanje inflacije z gospodarskimi rezultati vlada nima. Pomagal bi morda le prenos nekaterih podražitev v naslednje leto. Vendar bi bilo to kratkotrajno olajšanje in v bistvu brez prave koristi. “Prihranki” v rasti inflacije se vedno z obrestmi poplačajo v naslednjem letu, in to se nam je zgodilo tudi letos-Če dolgoročne vizije in napovedi o uspešnosti Slovenije in o trajni nadpovprečni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva niso iz trte izvite (verjamemo, da niso!), bo treba zato, dajm bomo uresničili, takoj najti ustreznejše odgovore na izzive svetovnega trga kot doslej. Ali jih bosta vlada in parlament našla? Upajmo! SE n? 9. maja 1996 jmnmi Prve izkušnje pri delovanju Zunanji lastniki in delavsko ^Piše: Vojko Čujovič svetov dejavcev Na splošno lahko ugotavljamo, da sindikati z organizacijo zborov delavcev, kandidacijskimi postopki in samo izvolitvijo svetov delavcev niso imeli večjih težav. Z namenom bolje spoznati in analizirati prve izkušnje in težave, ki so jih sveti delavcev že pridobili, smo v okviru Sveta kranjskih sindikatov organizirali več srečanj predstavnikov sindikatov in svetov delavcev (iz skupno 25 podjetij, v katerih so svet delavcev že izvoljeni) s pravno službo. Pokazalo seje, da so prve izkušnje soupravljalcev zelo različne in da so različni tudi pogledi na pomen svetov delavcev ter sindikata. Kljub temu sta se vseeno izluščili dve vprašanji, ki v tej fazi razvoja delavskega soupravljanja težita prav vse svete delavcev: soupravljanje Piše: Ciril Urek ~ Kako svetu delavcev dejansko in formalno zagotoviti pogoje dela? - Kako razmejiti področje dela in pristojnosti med Svet delavcev in sindikat® v podjetju? Pogoji dela Pri obravnavi tega vprašanja je najprej potrebno 'očiti pogoje dela, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi samega zakona, in pogoje dela, katerih se je z delodajalcem potrebno predhodno oogovoriti. , Delodajalci praviloma ne delajo težav glede nuj-tth stroškov za delo sveta iz 65/1 člena zakona in glede Pripadajočega fonda plačanih ur za delo članom sve-tadelavcev in za njihovo izobraževanje. Pojavljajo se *lcer različna tolmačenja v zvezi s pokrivanjem stroškov kotizacije in prevoza na izobraževanje, zato predla-8amo, da to obveznost delodajalec prevzame s parti-ripacijskim dogovorom. Delodajalci ne oporekajo ikonsko določenemu številu članov sveta delavcev "t predstavnikov delavcev v nadzornih svetih. Večkrat Pa nasprotujejo delavskemu direktorju, čeprav so Spolnjeni zakonski pogoji za njegovo imenovanje. Večji problem so pogoji dela, o katerih se je posebno predhodno dogovoriti z delodajalcem. Bistveni Pogoj za kakovost delo svetov delavcev je stroka, ki 1° bodo sveti delavcev prisiljeni iskati tudi pri zunanjih strokovnjakih. Zakon predvideva mesečni znesek, ki p delodajalec krije svetu delavcev za zunanje strokovnjake, vendar do danes še ni mnogo svetov dela-!cev, ki bi na ta račun že prejeli sredstva. Tisti pa, ki Pttt delodajalec plačuje stroške za zunanje strokovnjake, e niso uspeli te obveznosti delodajalca formalizirati s Podpisom participacijskega dogovora. Prve in dru-opozaijamo, daje participacijske dogovore potrebno sPrejeti. Prve zato, da bo delodajalec dogovorjene ^veznosti pričel izpolnjevati, druge zato, da jih de-v^ajalec ob prvem resnem problemu ne bo prenehal ^Polnjevati. 2. Razmejitev pristojnosti Naše stališče je, da se pristojnosti sindikata in sveta delavcev v podjetju, če izvzamemo nekatere nedoslednosti zakona, ne pokrivajo, temveč dopolnjujejo. Trdimo, daje lahko za delavce učinek dobro organiziranega sindikata, ki pokriva 50 odstotkov potreb, in dobro organiziranega sveta delavcev, ki prav tako pokriva 50 % potreb delavcev, ob njunem usklajenem delovanju večji od 100 odstotkov. Iz prvih izkušenj svetov delavcev žal izhaja, da je ta učinek lahko tudi mnogo manjši. Naj večja nevarnost je, da si sindikat in svet delavcev ne razdelita pristojnosti. Dogaja se, da na obeh ravneh razpravljajo o istih problemih. Če gre le za izgubo časa, je problem manjši. Če se začne v podjetju boj med svetom delavcev in sindikatom za položaj najbolj pomembnejšega sogovornika uprave, je problem mnogo večji. Če pa uprava tak položaj izkoristi in začne vsebino reševati s tistim organom, s katerim ima manjše težave, je bolje, da sveta delavcev v podjetju sploh ni. Zato je potrebno takoj po konstituiranju sveta delavcev s sindikatom skleniti dogovor o medsebojnem sodelovanju. Potrebno je razdeliti pristojnosti, ki niso nujno enake v vseh podjetjih, dogovoriti seje potrebno o načinu medsebojnega obveščanja, usklajevanja stališč in reševanja morebitnih sporov. Šele potem sledi sprejem participacijskega dogovora z delodajalcem in poskus zagotovitve večjih pristojnosti na področju dela, ki po zakonu in dogovoru s sindikatom gredo svetu delavcev. Na seminarjih, ki jih za člane svetov delavcev organizira ZSSS v Radovljici, opažam, daje med udeleženci veliko zanimanje za podano oceno zunanjih lastnikov družb. Po oceni kapitalskega sk----------------------- lada, ki je do nedavnega deloval v okviru ZPLZ, bo v Sloveniji nad 1.700 družb imelo lastninsko strukturo v lasti skladov in investicijskih družb. V prvi fazi bo njihov delež v povprečju okoli 40 odstoten, če pa k temu dodamo še kapitalske lastninske odnose bank in lastninska razmerja obveznic občin, bo ta delež zunanjih lastnikov še večji. Ocene kažejo, da smo v marsikaterem podjetju podcenjevali vplivnost skladov in pooblaščenih investicijskih družb kot sedanjih in bodočih lastnikov. To potijuje tudi podatek, da so skladi in investicijske družbe r« Kaj je to.. Kandidacijski postopek Svet delavcev kot osrednje delavsko predstavništvo v podjetju je izvoljen z neposrednim in tajnim glasovanjem zaposlenih v podjetju. Posebej pomembno pa je vprašanje, kako se oblikuje kandidama lista za volitve članov sveta delavcev. Po določbi 27, člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju imajo pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev: - v družbi z več kot 20 do 50 delavci - najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico; - v družbi z več kot 50 do 300 delavci - najmanj desetina delavcev z aktivno volilno pravico; - v družbi z nad 300 delavci najmanj desetina delavcev z aktivno volilno pravico, vendar je v vsakem primeru veljaven predlog, ki ga poda najmanj 50 delavcev, - vsak reprezentativni sindikat v družbi. Predlogi kandidatov za člane sveta delavcev, ki se predložijo volilni komisiji, morajo bib pisni. Predlogom kandidatov za člane sveta delavcev iz prvih treh alinej prejšnjega odstavka je potrebno priložiti podpise delavcev, ki predlagajo kandidate za člane sveta mladi delavci in podobno), za posamezne organizacijske enote oziroma dele delovne v°u",i r. »Vprašanja - odgovori« £i ^vrrrrr- "ST**"’ r«' »»»»»delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, za industrijsko Delavske enotaosti, Dalmatinova*4, LjublTana, teMon 061 313 942 ’ kar 52 odstotno s sodnimi postopki nasprotovale predlaganim sklepom skupščin družb. Skladi in investicijske družbe so od sprejema zakona o soupravljanju sprejeli vrsto organizacijskih in vsebinskih zasnov, med drugim metodologijo portfolio menedžmenta, pravilnike o trgovanju z delnicami in deleži v gospodarskih družbah, strategijo do soupravljanja, in tako postavile temelje za pričetek optimi- zacije začetne strukture premoženja. Po teh usmeritvah bodo skladi in investicijske družbe svoj portfelj razdelile na posamezne strateške usmeritve - odprodajo deležev v manjših firmah, koncentracijo v posamezni panogi - v katerih bodo vsako družbo posebej vrednotili, in to po bilančnih kazalnikih in dinamični razvojni vrednosti družbe. Za obvladovanje soupravijalskih funkcij v gospodarskih družbah so skladi in investicijske družbe medsebojno postavili izhodišča za dodeljevanje generalnih pooblastil za nastop na skupščinah in v nadzornih svetih. Samo kapitalski sklad ima na listi za delegiranje v skupščini in nadzorne svete nad 150 predstavnikov. Predstavnik skladov in investicijskih družb v skupščini ali nadzornem svetu družbe ima fakultetno izobrazbo, velike izkušnje iz vodenja in poslovanja, obiskoval je specialstične oblike dopolnilnega izobraževanja. Spremlja ga visoko usposobljen strokovni tim, ki pripravlja vse ocene za posamezno točko dnevnega reda in oblikuje predloge za odločitve. Tega ne dela na pamet, temveč s pomočjo strokovno analitičnega in vrhunsko podprtega informativno-računalniškega sistema. Delavci, zaposleni, bodo prek soupravljanja postavili nove lastninske odnose, vzpostavili lastniško dinamiko, opredeljevali pristope in strategijo do različnih skupin lastnikov in iskali najboljše pogajalske osnove, pri čemer je nosilni predstavnik delojemalcev svet delavcev. Na Območni organizaciji sindikata Zasavja od lanskega poletja opažamo skokovit porast aktivnosti, ki so povezane z izvolitvjo in delom sveta delavcev ter posledično z vsemi oblikami delničarstva. To pred sindikat in še posebej pred najodgovornejše nosilce sindikalnih dolžnosti postavlja nove vsebinske, strateške in strokovne naloge. V našem sindikatu je torej potreben takojšen nov projektivni pristop na ravni podjetja, območja, sindikatov dejavnosti Slovenije in ZSSS. Ta pristop mora biti takšen, da bomo sposobni dajati oporo svetom delavcev pri odločitvah, kijih bodo morali sprejemati do uprav in lastnikov. Nekateri sindikalni voditelji še vedno niso sprejeli izziva soupravljanja za svojega, in kažejo svojo medlost na tem področju z molkom. Teh odgovornih nalog ni mogoče uresničevati in opravljatiljubiteljsko po sistemu halo efekta, temveč s strokovnim - analitičnim pristopom ob kar naj večjem znanju z izmenjavo izkušenj, kot se to vidi skozi očala zunanjih lastnikov. I. •“Kavica “veta” sveta Delavcev Vprašanje: V članku o temeljnih načelih 4SpU v eni izmed prejšnjih številk JrE ste v okviru t.i. načela pravice samopomoči navedli, da ima svet aelavcev tudi pravico “veta” na »ločene odločitve vodstva podjetja. I katerih primerih svet delavcev ahko uporabi to pravico? Odgovor: Svet delavcev ima po določilih rjDU (gg člen) res pravico s svojim klepom zadržati odločitev vodstva, „endar pri tem ne gre za pravico veta” v pravem pomenu besede. ?kŠno zadržanje izvršitve namreč 1 dokončno, kar je sicer značilno I Pravo pravico “veta”, ampak je »začasno - do odločitve arbitraže. Vet delavcev mora namreč hkra-z zadržanjem izvršitve odločitve ^sprožiti predpisani arbitražni Zakon daje svetu delavcev pra-orii0’ s sklepom zadrži posamezne ločitve delodajalca in istočasno arbitražni postopek za re-sJanjo medsebojnega spora v napet' riolodajalec o vprašanjih iz D e’ Šeste, sedme in osme alinee re8a odstavka 89. člena tega zako-j , P^dhodno ne obvešča sveta 0(|,avxcev pred sprejemom dokončne va ? ,ve - v osmih dneh od dne-k° je bil obveščen o sprejemu 0dl°£>tve delodajalca, del'^e*0(^aja^ec ne seznani sveta avcev, ne spoštuje rokov iz 91. na tega zakona in ne zahteva skupnega posvetovanja s svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vprašanj iz 93. in 94. člena tega zakona - v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca. V primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa, to je arbitraže. SVET DELAVCEV IN PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI PODJETJA Vprašanje: Vodstvo podjetja seje kljub nasprotovanju sindikata odločilo prodati počitniški dom, ki je bil namenjen organizaciji cenejših letovanj za delavce podjetja. Zato seje sindikat obrnil po pomoč na svet delavcev. Prodaja še ni realizirana. Kaj lahko v zvezi s tem ukrene svet delavcev? Odgovor: Kakršno koli razpolaganje s počitniškimi zmogljivostmi podjetjaje po določbi 95. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ena tistih odločitev, za katere je potrebno predhodno soglasje sveta delavcev. To pomeni, da vodstvo sploh ne sme sprejeti takšne odločitve, če ni pridobilo ustreznega pisnega soglasja sveta delavcev; kolikor pa jo je kljub temu sprejelo, je bil s tem direktno kršen zakon. Če napovedana prodaja počitniškega doma še ni realizirana, naj zato svet delavcev vodstvo podjetja nemudoma opozori na omenjeno nezakonitost in zahteva takojšen preklic sprejete odločitve. V primem, da vodstvo ne bo želelo preklicati svoje prvotne odločitve in tudi ne bo zaprosilo sveta delavcev za soglasje, mora svet delavcev takoj sprožiti arbitražni spor po določilih ZSDU. Zakon v teh primerih sicer ne predvideva možnosti uporabe pravice “veta”, vendar pa bi svet delavcev po našem mnenju za vsak primer lahko posebej sprejel tudi takšen sklep. Poleg navedenega pa lahko svet delavcev po svoji presoji uporabi še druge zakonske sankcije, predvidene za primer delodajalčeve kršitve soupravijalskih pravic, o katerih smo na straneh tega časopisa že obširneje pisali (prijava sodniku za prekrške, obvestitev inšpekcije za delo, morebitna ovadba za kaznivo dejanje). Odgovore pripravil: mag. Mata Gostiša Udeležba zaposlenih pri dobjčku podjetja Piše: mag. Iztok Purič Opravičilo V prejšnji številki je prišlo do neljube pomote. Avtorica članka »Lastništvo zaposlenih in uspešnost podjetij« je mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela, avtor članka »Finančna participacija kot element integralnega modela participativnega upravljanja« pa mag. Iztok Purič. V prejšnjem Soupravljalcu smo njuni fotografiji zamenjali, za kar se avtorjema in bralcem opravičujemo. Uredništvo Ena od pogostih pojavnih oblik finančne participacije zaposlenih v razvitih tržnih gospodarstvih je udeležba zaposlenih pri dobičku podjetij (profit sharing plan). Dobiček je v tržnem gospodarstvu edini ' pravi razlogotganiziranegade-lovanja podjetij in hkrati tudi pomemben kazalec dosežene uspešnosti. Doseženi dobiček omogoča podjetjem razvojno učinkovitost, zaposlenim, ki so v teh podjetjih udeleženi s kapitalom in z delom, pa zagotavlja osebno in splošno blaginjo. Iz teh razlogov so razumljiva prizadevanja, in iskanje načinov tako pri lastnikih kapitala, menedžmentu kot tudi pri zaposlenih, da se dobiček doseže; le doseženi rezultat namreč omogoča tudi delitev. Bistvo udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij je v načinu plačila, kjer je dodatek k osnovni - fiksni plači neposredno povezan z rezultatom (dobičkom) podjetja.Temeljni motiv in vodilo uvajanja take oblike nagrajevanja zaposlenih v podjetjih je spoznanje, da obstaja pri zaposlenih vzročna zveza med njihovimi aktivnostmi, prizadevanji in in delitvijo rezultatov. Z uvedbo udeležbe pri dobičku je podjetjem omogočeno, da določeni del dobička razdelijo med zaposlene. S tem zagotavljajo dodatek - bonus k osnovni plači, ki pomeni prispevek posameznika in podjetja kot celote in je nedvomno pomemben motivacijski dejavnik. Pri uvajanju udeležbe pri dobičku v praksi so tile glavni elementi: - oblikovanje delitvenega sklada mora biti opredeljeno vnaprej. Jasno morajo biti določeni pogoji, na podlagi katerih se delitev izvede. To pomeni, da se lahko del dobička razdeli le, če je dosežen vsaj minimalni dobiček in je bil del le-tega reinvestiran (prag dobička). Potrebno je oblikovati delitveno formulo, ki mora biti odsev okoliščin, v katerih podjetje deluje. Najpreprostejša formula izraža odstotek od ustvarjenega dobička pred obdavčitvijo; - določitev meril delitve dobička med zaposlene z naslednjimi možnostmi, ali proporcionalno glede na fiksne plače zaposlenih ali enaki deleži za vse udeležence, ali pa velikost izplačila glede na delovno dobo zaposlenih; - ustrezna komunikacija med udeleženci pri delitvi dobička, predvsem v smislu učinkovitosti, zlasti med menedžmentom in zaposlenimi, in tuje pomembno mesto in vloga sveta delavcev. Pri izplačilih na podlagi plana udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja obstojata dva temeljna načina: gotovinski in delniški. Pri gotovinskem gre za izplačila v določenih časovnih obdobjih v obliki denarnega zneska, lahko pa z zakasnitvijo v obliki vrednostnih papirjev posebnega sklada, kijih zaposleni vnovčijo ob za ta namen določenih primerih, kot so odpravnina, upokojitev, nesposobnost za delo.. Pri delniškem načinu gre praviloma za izplačila z zakasnitvijo. Zaposlenim šo izplačani bonusi v obliki navadnih delnic. Ta način podjetjem omogoča, da zaposleni tako pridobljenih delnic ne morejo prosto prodati na trgu kapitala, lahko pa se organizira interni trg znotraj podjetja. Seveda pa zaposleni prejemajo dividende. Omenjena načina izplačil zaposlenim sta le osnovna. Mogoče so tudi druge oblike, saj gre za zelo prilagodljiv sistem, ki podjetjem in zaposlenim omogoča kar največjo svobodo pri izpeljavi v praksi. Če na koncu udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetja ocenimo glede na cilje, ki jim podjetja sledijo (večja iniciativa zaposlenih, oblikovanje ustvarjale-ga ozračja, pripadnost podjetju, interes za čimboljši poslovni izid), lahko ugotovimo, da gre za sistem, ki omogoča nagrajevanje zaposlenih na podlagi dejanskih rezultatov, brez zapletenih finančno računovodskih procedur. V sodobni socialni državi, kakršno si želimo, dobiček sicer ni edini razlog organiziranega delovanja podjetij, ima pa kljub temu izjemno pomembno vlogo. Razvojna učinkovitost in socialna trdnost sta ključna kriterija za oceno razmer, v katerih živimo, za oba pa je pomembno, da je dejavnost podjetij produktivno in profitno učinkovita. Del plače iz naslova ustvarjenega dobička ima izrazito motivacijsko vlogo in _____________________ povečuje interes za- t<> stran pripravlja poslemh za dose- IHHVUk r* i i * * ganje pozitivnih po- L jjtjv ^^^ka enotnost siovnih rezultatov, v sodelovanju s kar kažejo izkušnje \\\jM Studiom razvitih tržnih go- participatis. spodarstev. ^ £_______£____________ TE 9. maja 1996 Pek im svoj pramik Prvi maj bo letos zagotovo drugačen od tistega, ki smo ga praznovali lansko leto. Navzlic pogajanjem, ki se vlečejo že mesece, nam ni uspelo priti do sporazuma, ki bi dal zaposlenim tisto, kar jim gre, in hkrati zagotovil uresničevanje za Svobodne sindikate Slovenije osrednjih nalog - to so obramba delovnih mest, ohranitev tovarn pred stečaji, odpiranje novih delovnih mest, vzpostavitev pravne varnosti in dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb. Stvari se zavlačujejo in zaostrujejo z izgovorom - češ novi časi, nova pravičnost, ki zahteva novo, drugačno razumevanje razlik, ki nastajajo v naši družbi. Delavec naj z razumevanjem sprejme višje plače poslancev, sodnikov, zdravnikov in direktorjev. Od njega in sindikatov pričakujejo, da razumejo, da bi dvig delavskih plač od 35.000 za osem ur dela, ob visokih - evropskih normah in večizmenskem delu, na 37.000 tolarjev, torej za borih 2.000 tolarjev, kolikor zahtevamo sindikati minimalne plače, da bi ta znesek uničil podjetja, ogrozil makroekonomska gibanja, povečal infla- cijo - skratka povzročil nacionalno katastrofo. Vse to in še kaj naj bi delavec razumel, naj bi razumeli sindikati - toda kdo pa razume delavca, da s 35.000 tolarji plače ne more živeti in da je za tega delavca ali delavko pravica do regresa in minimalne plače velika-zagotovoprevelika zahteva, pomembna pravica - ki jo Svobodni sindikati moramo za vsako ceno ohraniti. Slovenskih podjetij ne uničujejo nizke delavske plače, pač pa napačne poslovne odločitve, slab menedžment, slab marketing, zastareli proizvodni programi, slaba organizacija, prepočasnost vlade, ko bi njihova hitra pomoč še rešila prenekatero podjetje in še kaj. Za vse to niso odgovorni delavci, za vse nismo odgovorni sindikati. In če so zahteve delavcev, sindikatov za minimalno plačo in regres prevelike? Kaj pa sploh ima ta delavec od vseh teh velikih sprememb - od vse te demokracije, ki je vse pogosteje le demokracija za 16 ur dneva, za preostalih 8 ur, ko je delavec v tovarni, pa demokracije, tiste industrijske ni - obstaja le preklemanska pravica delati in molčati. So pa prav vsi sloji slovenske družbe nekaj od te demokracije dobili - še največ tisti, ki najglasneje nastopajo proti sindikatom - le slovenski delavec je dajal, dajal veliko, dal največ - dal v tem trenutku 120.000 brezposelnih. Ali kot so zapisali naši sindikalisti iz Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije: »Od te politike se žal ne da živeti. Trdo delamo, in zato hočemo primerno plačilo. Neto plača med 30 in 35 tisočaki pomeni pravo bedo in ponižanje za delavke in delavce, ki trdo delajo za dosego norme. Socialni status družin je močno prizadet in sprašujemo vas vse, zlasti pa predstavnike delodajalcev, kako živeti?« Da, tako tekstilke in usnjarji - kako živeti? In Svobodni sindikati Slovenije smo odločeni, da damo svoj prispevek v obrambi teh delavskih pravic. Socialni sporazum je priložnost, ki je ne smemo zapraviti, da si za naše delavstvo izborimo tiste minimalne pravice, ki jim gredo; da se za to pogajamo naprej, da pa hkrati damo vedeti, da gre tokrat hudo zares; da smo pripravljeni in odločeni za obrambo teh delavskih interesov seveda še naprej sedeti za pogajalsko mizo, se pogajati, toda za vse to storiti še mnogo več-sprejeti izzive splošne stavke slovenskega delavstva, ker je ogroženo človeško dostojanstvo delavk in delavcev. Ključna krivda, da nismo do tega trenutka podpisali Socialnega sporazuma, s pomočjo katerega bi dali delavcem višjo minimalno plačo, primeren regres za dopust, uredili eskalacijo plač glede na inflacijo in ločitev direktorskih plač od delavskih, je pri delodajalcih. Sele ko smo Svobodni sindikati Slovenije napovedali splošno stavko za 30. maj, se je na pogajanjih nekaj premaknilo v dobro delavcev. Vemo - ni cilj stavka, cilj je zavarovati osnovne delavske pravice. Če nam to uspe pred stavko, toliko bolje - sicer pa moramo v imenu delavske solidarnosti storiti tisto, kar od nas pričakuje naše članstvo. Na zadnjem kongresu Zveze svobodnih sindikatov smo dejali: »Za našo pot naprej potrebujemo še več znanja, odločnosti, doslednosti in tudi borbenosti. Boj za delavske pravice nas mora združevati. Naše geslo naj bo: najprej zlepa in še enkrat zlepa, in če ne gre zlepa, pa zgrda.« Trideseti maj bo priložnost, da to dokažemo! Trideseti maj bo priložnost, da dosežemo tisto, kar smo rekli na protestnem shodu kovinarjev v Trbovljah: »Danes Trbovlje 95, jutri Slovenija 96. Danes so delavci zasedli Trbovlje, jutri bodo delavci zasedli Slovenijo.« In 30. maja bodo delavke in delavci, člani ZSSS, zasedli Slovenijo. Prvi maj - praznik dela, praznik delavskih pravic in delavske solidarnosti, praznik, ki mu nobena nova demokracija ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno - tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in bogastvo drugih, ki jim je dano, da besedo delavec izgovore le zato, da bi dosegli večje dobičke, na drugi strani, je prekletstvo tega življenja, teh in prihodnjih generacij. Ta usodnost, zaznamovana z bojem za boljše plače, za delovne pogoje, ki bodo varovali delavčevo zdravje, za industrijsko demokracijo, ki bo spoštovala delavčevo človeško dostojanstvo, je bistvo našega praznika. Prav zato je 1. maj velik praznik. Velik je zaradi njegove tradicije, zaradi ideje, ki ga je zaznamovala, in zaradi tiste pristne prazničnosti, ki jo nosimo v sebi tisti, katerih praznik je. Pa saj drugače ne more biti. Kapital gor ali dol, liberalizem takšen ali drugačen, vse se vendarle začne in konča z delom - k sreči. In to delo praznuje - ima svoj praznik. Dušan Semolič, Opatje selo Prvomajska praznovanja v Zasavju m ......^. Območna organizacijaZSSS Zasavje je skupaj s sindikati podjetij, društvi in kulturnimi organizacijami pripravila tri tradicionalna srečanja delavcev in občanov ob praznovanju mednarodnega praznika dela 1. maja v Prapretriem, na Kipah in Plešah. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba članov sindikata, mladine in upokojencev na kresovanjih še kar dobra. V bogatem programu so sodelovale delavske godbe iz Hrastnika, Trbovelj in Zagotja ob Savi, pevski zbor Zarja in recitatorji. Sindikalni aktivisti Tjaša Kohne v Prapretnem, RudiTomše v Trbovljah in Marko Glavač na Plešah so v svojih razgovorih izrekli marsikatero kritično na račun oblasti in parlamenta zaradi slabega položaja delavcev, velike brezposelnosti in predstavili najavo splošne opozorilne stavke ZSSS za zaščito delavskih pravic ter izrekli čestitko borcem in aktivistom ob dnevu upora ter zahvalo vsem upokojencem za njihov prispevek pri razvoju vseh treh zasavskih dolin. Prvomajsko vedro jutro je bilo v znamenju budnic v vseh treh mestnih središčih in v znamenju tradicionalnih pohodov delovnih ljudi in občanov na znane zasavske planinske postojanke. Še posebej praznično je bilo na Mrzlici, kjer se na ta dan že več kot 70 let zbirajo zasavski in savinjski ljubitelji |ora. Za prijetno praznovanje pa so poskrbeli priznani ansambli zabavne glasbe Zasavci, Ansambel Nika Zajca in Duo Hip-Hop. Po oceni prisotnih na prvomajskih prireditvah zaslužijo vse priznanje za organizacijo tudi Gasilsko društvo Prapretno, Strelska družina Alojz Hohkraut iz Trbovelj, Turistično društvo Goiče iz Zagorja in izvajalci kulturnih programov. Ciril Urek Pmke po evropskih standardih Praznovanje 1. maja, delavskega praznika, je imelo vedno, ima in bo imelo poseben pomen. Gre za zgodovinski praznik, gre za tradicijo, gre pa tudi za to, da na njem organizirano in dostojanstveno povemo, kje smo in kakšen je položaj delavcev. Gre pa tudi za to, da se poveselimo, zapojemo, zaplešemo, če nam seveda vreme tako ne ponagaja kot danes. Ko letos praznujemo ta delavski praznik, ni razlogov za prešerno praznovanje. Vse preveč delavcev je brez dela, vse preveč delavcev ne ve, kakšna je usoda njihovih delovnih mest in podjetij, vse preveč delavcem so kršene z astavo, zakoni in kolektivnimi pogodbami določene pravice. Res ni razloga za veselje. Slovenija je demokratična, socialna in pravna država. Toda kakšna je ta demokracija, kakšna je ta socialna država, kakšna je ta pravna država? Nova zakonodaja zagotovo ni po meri delavcev, marsikateri ukrep vlade je uperjen proti njim. Ko se hvalimo, da smo socialna država, pa nekaj sto tisoč delavcev, upokojencev, brezposelnih in njihovih družin živi - životari na robu preživetja. Res pravna država je Slovenija, ko je treba kar nekaj let - štiri, pet, danes naj bodo z nami samo dobre želje! Takšna, kot si jih zasluži naš praznik, naj bodo ta srečanja. Geslo Za zmago pravic, ki je popotnica letošnjemu 1. maju, naj ne bo samo popotnica in dobre želje, ki prav gotovo bodo na prvomajskih srečanjih, to naj bo eden od ciljev Svobodnih sindikatov Slovenije in delavskega gibanja tako doma kot v svetu. Prvomajska srečanja so priložnost, ki nas spomni na delavske proteste v tovarnah in na ulicah proti zakonu o plačaj, proti odpuščanju delavcev, zapiranju tovarn in naraščanju brezposelnosti, za izvajanje kolektivnih pogodb, za boljšo socialno in pravno varnost, za oblikovanje socialnega partnerstva in za soodločanje delavcev o ekonomskih in socialnih vprašanjih itd. Spomnijo na kolektivna pogajanja med sindikati in delodajalci in dogovarjanja o politiki plač z vlado. Morda celo na to, kakšni smo sindikati med sabo. Spominjajo nas, da smo nasprotovali takemu lastninjenju, kakršno je danes, da smo zahtevali rešitve v smeri učinkovitega gospodarstva, ne pa tekmovanja za ekonomsko in politično oblast in kdo si bo več nagrabil ter za to, kakšna bodo razmerja politične moči v državi. Praksa nam je dala prav. Zahtevali smo, da zaradi lastninjenja delavci ne morejo izgubiti dela oziroma delovnega mesta, zaradi lastninjenja se je pojavila nova armada brezposelnih delavcev, na to smo med drugim opozarjali. Danes pa tisti, ki bi takrat lahko preprečili točo in nevihto, po toči zvonijo. Ali morda zvonijo zaradi tega, ker jih peče vest? Nasprotovali smo takšnim predlaganim rešitvam zakona o denacionalizaciji in o zadrugah, kakršne so v zakonih. Tudi tu smo imeli prav! Če kdo, potem delavke in delavci najbolj poznajo in občutijo, kaj pomeni odpuščanje in ukinjanje delovnih mest ter kaj pomeni, ko gre podjetje v stečaj in kakšno je življenje s plačo, ki komaj zadošča ali pa tudi ne, da se družina pretolče iz meseca v mesec. Težko namreč sprejmemo resnico, da so nekatera podjetja in delovna mesta popolnoma odveč, in še težje, da je odveč mnogo delavcev. Ko so delavci pred dejstvom, da bodo ostali na cesti, se še tako nič prida služba zazdi kar v redu in upajo, da bo nekako le šlo. Ostati brez službe je bridko spoznanje, ko se ti sesujejo ne samo ideali, ampak tvoje vsakdanje življenje, življenje, ki ga živiš zdaj, danes, ne jutri. Nadaljuje se politika in praksa, da se najprej krčijo pravice na področju socialnega varstva in socialnega zavarovanja. Delavci in njihove pravico so že nekaj zadnjih let temeljni vir za pobiranje davkov, prihrankov, zmanjševanje inflacije, prestrukturiranje ter reševanje podjetij in podobno. Vsa zadnja leta se neprenehoma zmanjšujejo pravice iz dela in delovnega razmerja in njihov obseg, bodisi da gre za sistemske rešitve ali pa za interventne predpise. In tako ukrepajo vse slovenske vlade zadnjih let! Res je že nerazumljivo, da ko gre za pravice delavk in delavcev, ni prave politične volje v parlamentu, ne v vladi in ne v drugih institucijah, da bi se delavske pravice vseh ohranile oziroma malo izboljšale v smeri evropskih vzorov. Kako lahko dopustimo, da so socialno ogroženi zlasti tisti, ki pošteno delajo? So priložnosti, ko je vredno in nujno zastaviti besedo za mir in sožitje med narodi in je vredno pozvati na strpnost med ljudmi ter opozoriti na človekove pravice in svoboščine, na pravni red in spoštovanje tega, na načela parlamentarne demokracije in svobodo tiska. Še posebej je vredno pozvati vse sindikate, naj se postavijo na stran dela in za pravično razmerje med delom in kapitalom... Rajko Lesjak, Boč čakati na pravico na sodišču. Sodni mlini meljejo počasi, pa še vedno dražji postajajo, za marsikaterega delavca že nedosegljivi. Gospoda oblastniki, gospoda delodajalci se za te probleme skoraj ne zmenijo. Poslušajo, potem pa se posvetijo svojim skrbem - skrbi za lepo podobo Slovenije v svetu, skrbi za čim lepšo zgodbo o uspehu, skrbi za čim večji dobiček. Težave in problemi delavca, malega človeka jih ne zanimajo. Morda bo sicer letos nekoliko drugače, ker je volilno leto. Z lepimi obljubami morajo pridobiti volivce, da bodo spet prišli na oblast. Ko bodo volitve mimo, bo vse pozabljeno. V Svobodnih sindikatih se dobro zavedamo sedanjih težkih razmer. Po svoji vesti, znanju in svojih najboljših močeh skušamo izboriti za svoje člane, pa tudi za vse druge delavce, pravice, ki jim gredo -po človeški postavi, bi rekel Cankar. Jaz pa bom rekel - po evropskih standardih. Izboriti skušamo torej pravice, kijih uživajo delavci drugod v razviti Evropi. Pravijo, da nam ne gredo, pravijo, da si jih ne moremo privoščiti, ker smo ekonomsko prešibki. Čemu pa se je odpovedala oblast - čemu so se odpovedala menedžerji, lastniki, delodajalci? Ničemur! Breme osamosvojitve, vse breme lastninjenja, prehoda v kapitalizem - nosijo delavci. V svobodnih sindikatih še vedno mislimo, da se da po demokratični poti doseči veliko. Sedaj ni čas za velike revolucionarne korake. Pa vendar je tudi našega upanja v demokratičnost, dobronamernost, socialni čut in pravičnost novin oblasti in delodajalcev vedno manj-Zato smo za 30. maj napovedan opozorilno stavko, če ne bodo uresničene nekatere naše zahteve, gre zlasti za minimalno plačo. Ko danes na delavski praznik govorimo o položaju slovenskih delavcev in njihovih družin, ne morem mimo za Jesenice in jeseniške delavce pomembne obletnice; Drugega septembra 1906, torej pred 90 leti, je bila na Jesenicah ustanovljena pD'a kovinarska delavska organizacija’ predhodnica današnjih sindikatov-Devet let so trajali poskusi za njeno ustanovitev. Kaj vse so poskušali [ danji oblastniki, da bi to preprečil1-Štiriinštindeset članov je bne^av začetku, 44 pogumnih jeseniški kovinarjev, ki so utirali pot delavski in sindikalni miselnosti na Jesenica i-To so bili naši predhodniki. Gregor Miklič Javorniškt R