*-A VSA » « » a .v* V w
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lsto 3 ŠtfiV *iA7 - Tona 5 lir - 3 ilinnllrp - 2 din	Poštnina plačana v gotovini TRST SObotil. 22. marca 1947 UREDNIŠTVO to UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - X
_ to O. tHKV. . kena J lir ' J lUgOlire ' Ulil	Spedizione ln abbon. postale	1	L	X?**/	Tel, št: Ur. 93806. 93308 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
3EVM0U NAČRT 0 NEMČIJI
Samo z industrijo lahko Trst obdrži sedanje število prebivalstva in se tudi razvija.
Zunanji ministri so sklenili povabiti zastopnika avstrijske vlade v Moskvo
Moskva, 21. — Svet zunanjih ministrov je danes na popoldanskem Usedanju preučil poročilo narnest-n‘k°v. ki' so imeli nalogo pripraviti evstrijsko mirovno pogodibo, in je oa to prešel k naslednji točki dnev-nega reda, to je začasna organiza-cija Nemčije v dobi, ko bo oblast lzvajal zavezniški nadzorstveni svet v imenu štirih velesil.
Nato sta Bevto in Marshall objas-stališče svojih vlad. Bevin je ^Vt)i poročilo razdelil na pet delov: - Razdelitev oblasti med zvezne ržave (Laender) in centralno vla-°’ Centralna vlada naj bi imela Predsednika in dve zbornici, od ka--h bi ena predstavljala ljudstvo, J^Sa pa zvezne države. 3. Ta točka o pravicah, ki naj bi biie zno zajamčene v ustavi posa-zveznih držav in v osrednji vi. 4, p0 Bevinovem mnenju je in°Zr'° V Nem,fi^ P1-1*-1 do ustavnega demokratične ga režima postopo-tr	"*e	^re'5a	'Livesti;	a) Cen-
uPravo, b) začasno ustavo, čemer naj sodeluje nemško ljud-^ c) izvesti volitve in sestaviti vlado, d) poiskusni dob! bi
pra Ori	<'°	1,110	P°trebno>	P°"
^	1 začasne ustave, e) končno se
* ‘zvedle nove volitve in sestavila konč nova vI®da, ki bi delovala po «tv2,n° iZdelani ustavi. 5. Nadzor-•kdn1 8V6* nai 1)1 sl Pridržal na.
Ja: demilitarizacijo, denacifl-^ Jo, uničenje kartelov, varnost, repatriacijo vojnih ujet-
ZIof' *n 1>e!’uncev’ vprašanja vojn:h •edb»°eV’ ^rašanje imunitete zanj nltl s 1 iT1 °blasti in vprašanje ^nofejev-j. Inozemstvom,
Povzel je
arshalll ki je izjavil, da bi me
rola Nemčija sedaj dobiti začasno vlado. Tudi on se je izjavil za zvezno ureditev Nemčije.
Zaradi pomanjkanja časa ni francoski zunanji minister Bidault prišel do besede in ba najbrže govoril jutri.
Bevin je svetu zunanjih ministrov izročil tudli izjavo o nemških reparacijah, ki jih je prejela Velika Britanija. Izjava pravi, da je medzaveznlška komisija za reparacije prisodila Veliki Britaniji industrijske naprave v vrednosti 4 milijonov 400.000 mark (400.000 funtov šterfingov). Do sedaj da je Ve-l'ka Britanija prejela naprave v vrednosti 1.500.000 mark. Dalje je Velika Britanija prejela 350.000 ton brodovja v vrednestii 6.350.000 funtov šterlingov. Vrednost nemškega imetja v Veliki Britaniji pa »e- ceni od 15 do 20 milijonov funtov šterlingov.
Glede zaplenjenega zlata v za-padnih področjih Nemčije, pravi izjava, da ga je približno 235 ton, k' da ga hranijo za račun držav, iz katerih so Nemci zlato odnesli.
Svet zunanjih ministrov je danes soglasno sklenil, da povabi v Moskvo avstrijskega zunanjega ministra, ki naj obrazloži avstrijsko stališče glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Seja se je zaključila ob 18.40 po krajevnem času.
nato besedo
Denaclfikaclja na Turinškem
•Beiflin, 21. — Nemška agencija ADN poroča, da je predsednik tu-rinške pokrajinske vlade Froellch izjavil: «Zvedeli smo, da je britanski minister Bevin zatrdil na mo-general | skovskl konferenci, da ni bila de-nacifikacija v sovjetskem zasedbe
Jugoslovanske finance na čvrstih nogah
ttrehaVni prorMun FLRJ Je Pod kun,,0' T° j8 velik uspeh za vsako ,,,inanenega 'ministra in vsota /• ado\ toda toliko večji uspeh-F^Jnancne9n ministra in vlado t>txig ' ki Se *e dolgoletni osvoji alt' ^0rbi in strahotnem mo-
Xe!”S° postavila
to -	0
razdejanju gospodarsko na lastne vetji uspeh za drža-
nja
m
frtižb ^ tavedla revolucijo vsega enega gospodarskega življe-m le morala svoje finance te-U prikrojiH.
n'fc0/0's katerim je pomoč-til .ln!lnJ-ncga ministra obrazlo-ten a°[acm za leto I9i7, je zgovo-®*c8a Ument radikalne preosnove 8a \il^ru^bencSa in gospodarske-Hjn , . lenia in novega pojmova-iarst 'l0suv med dr&aio in gospo-Ijan^0"1' ncd državo in driav-noni■ Zila
hop
°cinc,
državne uprave in gospodarstva, države
1 DoV^ana ^e skvPn0 in zene t ne novem organizmu, zlitem £ . družno skupnost.
proračun FLRJ ni več taje upTavnega značaja, temveč
e*na
luai narodno gospodar-*efcf0r ’ {' državni gospodarski let jJ	po ovojem obsegu da-
tatne etca^a zadružnega in prir čun J1' letošnji državni prora-hotrpj/ vsebuje samo upravnih setie „ V najSirsem pomenu be-^lt’ure Sarn° Potreb prosvete in 't! jjc ’ p°trcb narodne obrambe skrbstv SCl7n° Potreb socialnega Sedanjg’ kar jc bi!o vsebina do-bUje J‘ Proračunov, temveč tse-1 financiranje vsega dr-ratSiru Selitoria’ ki se je slasti
",’h „0 p0 nacionalizaciji privat-
*'°IiiciPOti0rS,Cil1' Podjetij- Druga je tQj °nQrna poteza proračuna s federativno
poteza proračuna
lei^o\mi:ClU
1*1!a),,,,: države vsebuje poleg
- e®^da rt
e?hefl oodkov in izdatkov ^stih a značaja tudi proračune S(ai'Iin ■	3kih republik, Jri se-
po pra-
triai!<si označbo «splošnega n ne9« Preračunam
f. °račil n
® 8	uravnotežen	in
1 di„* mililard in 85/, milijo-
»i^rjev. }e e*tjo
Jlia
Z upravičeno sa-naglasa poročilo, da
bi^ovija ena izmed redkih le krQ 0 svetu, katerih, proračun ^iqt 0Veien; samo dve državi V., U'°raču
Ulil
'c:e(Jk racun s prebitkom t. j. "l)8rrta zveza (s prebitkom to
‘kS rubljov) in ZDA (s pre-. ^ . 00 milijonov dolarjev). iw' milijard in 85j mtlijo-je° Pepa državnega pr or a-
deli
.ono, ' na 59 milijard 560 hr.^ttrd *veznifl izdatkov in t6
^ milijonov din repu-
ljudskimi republi-
h*keionUa°2arn Hercc<j°mna-n, iQ 1	Crna	Odra	pasiv-
ta n‘l<d<> 1*6.6 milijonov
e3«ei) ^'manjkljaj se krije is
bnnVKnega Proračuna.
Z^^Avo je, da je
a«1	izdatkov	do-
*v<Jdac( gospbfžitfsipo
(Z7 milijard Slo milijonov za financiranje državnega gospodarstva in s milijarde soo milijonov za obnovo naselij). Ce pa upoštevamo se izdatke, ki so jih ljudske republike namenile gospodarstvu, znašajo skupno izdatki za gospodarstvo kar 55.24% splošnega državnega proračuna. Te ogromne 'številke so glasnik novega razvoja vsega narodnega gospodarstva pod enotnim državnim' vodstvom in v duhu petletke, ki se že načrtno izvaja. Gre predvsem za industrializacijo in elektrifikacijo, pa tudi za kmetijsko in gozdarsko panogo so določeni predejSnji krediti.
Samo 5.65% zveznega proračuna predstavljajo izdatki za državno upravo in upravno poslovanje. Med izdatki negospodarskega značaja so najznačilnejši izdatki za socialno in zdravstveno zaščito delavcev in nameščencev, ki znašajo 8 milijard 353 milijonov, t. j. 14.02% zveznih izdatkov. Za narodno obrambo je določeno 13 milijard 55 o milijonov (ti. 7% zveznih izdatkov ali približno 16% vseh izdatkov splošnega državnega proračuna.)
Dohodki so zagotovljeni predvsem z novim davkom na promet proizvodov (38 milijonov), dobički državnih gospodarskih podjetij in dohodki raznih državnih ustanov, kakor tudi z reparacijami (okoli 3 milijarde din). Davčna rejorma je Sla za tem, da z uvedbo davka na promet proizvodov, ki je najizdatnejši vir splošne državne akumulacije, razbremeni državljane kot potrošnike in na posredni način z obremenitvijo državnih gospodarskih podjetij zagotovi državi glavni dohodek.
le ti osnovni podatki iz proračuna za leto 1947, govore dovolj prepričevalno o solidnosti jugoslovanskih jinanc. Ugodne prognoze za tekoče leto pa potrjujejo tudi podatki o razvoju državnih jinanc v prejšnjem letu; saj klije gospodarsko življenje in z njim tudi finančno iz semena, posejanega v prešnjem letu, ko so pač koledarski datumi samo konvencionalni mejniki v tem nepretrganem razvoju. Poročilo o splošnem državnem proračunu za 1947. leto vsebuje tudi podatke o razvoju državnih jinanc FLRJ v letu 1946. Zvezni proračun za 1946 leto je bil samo administrativnega značaja in je Prcdvidcv“l*° milijard izdatkov. Nad 6 mdija izdatkov je bilo v lanskem proračunu kritih iz izrednih sredstev. Hvalevredno je, da novi pr račun odpravlja ta naCin kritja (iz izrednih sredstev) ^ deva kritje 2 rednimi dohodki. Celotni izdatki so znašali v lanskem zveznem proračunu lijard 394 milijonov. Ce prištejemo Se izdatke ljudskih
pem področju, posebno pa na Tu-rl-nškem zadovoljiva, ter da je minister dr. Wolf izjavil, da je v Tu-ringiji 50% učiteljev bivših elanov nacistične stranke.
K tej izjavi moramo poudariti sledeče: dr. Wolf ni dal nikoli omenjene izjave o učiteljiih na Turin-škčm. Do 20. marca 1947. leta je bila dosežena sledeča denaciflkacl-ja: v šolah v Turingiji je skupno 10.488 učiteljev, od katerih je 755 bilo članov nacistične stranke. Od pričetka denacifikacije je bilo sprejeto v službo 3.816 učiteljev, ki so jih nacisti oddaljili od šol.»
Zastopniki STO bodo povabljeni
na posvetovanje pred gospodarski svet ZN
New Yo: k, 21. — Odbor gospodarskega in Socialnega sveta ZN, katerega sestavlja 9 držav in ki je včeraj dovršil svoje delo, ki bo služilo za temelj dejavnosti gospodarsko komisije za Evropo, je sklenil povabiti zastopnike Svcbodnega tržaškega ozemlja, ko bo to ustanovljeno, na posvetovanja o vprašanjih tržaškega pristanišča.
Sforza o potrebi sporazuma z Jugoslavijo
Rim, 21. — Italijanski zunanji minister grof Sforza je izjavil: «Ce Italija hoče plodonosen mir, se mora sporazumeti s svojimi sosedi in aioer z Jugoslovani. Želimo si iskrenega in koristnega prijateljstva e Francijo.*
Mladinski festival v Pragi
Beograd, 21. — Svetovna zveza demokratske mladine organizira festival mednarodne mladine, ki bo v Pragi od 20. junija do 17. avgusta tega leta. Povabljene so mladinske organizacije vseh držav sveta.
Jugoslovansko-romunskl ti govinski sporazum podaljšan
Bukarešta, 21. — Gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Romunijo, ki bo potekel koncem marca, je bil podaljšan do 30. aprila, ko bodo pričeli pogajanja za obnovitev sporazuma.
Bolgarsko-sovfetska trgovinska pogajanja
Sofija, 21 — 1. aprila bo odpotovala v Moskvo bolgarska delegacija na trgovska pogajanja z vlado ZSSR.
NARAŠČAJOČA OPOZICIJA
mn TRUMANOVI POLITIKI
Dean Acheson pa se vedno ,,podpira demokracijo
New York, 21. - Večina ameriških listov ne poroča ničesar o naraščajoči ljudski opoziciji proti predlogu predsednika Trumana glede pomoči Grčiji in Turčiji. Vendar molk velikega dela ameriškega tiska ne more zakriti dogodkov, do katerih prihaja v zvezi s Trumanovim govorom.
Organizacija naprednih državljanov Amerike je objavila 18. marca v listu «New York Times* poziv, ki vsebuje tudi popolno besedilo govora, ki ga je imel po radru bivši podpredsednik Wallace, ko je ostro napadel predsednika Trumana.
Poziv pravi, da je «Trumanov predlog, da bi ZDA poslale ljudi, municijo in denar Grčiji in Tur olji, nevaren korak, ki vodi k vojni. Naša iskrena želja pa je, da kongres ne bi sprejel nobenega resnega ukrepa v tem pogledu, dokler ljudstvo ne bi izreklo svoje sodbe. Trumanov predlog poskuša razdeliti svet na dva tabora. Ne smemo dovoliti, da bi ameriški dolarji jn državljani služili vzdrževanju propadlih vlastodržcev. Vse naše zaupanje sme sloneti samo na svetovni organizaciji OZN, ki naj da mir vsem narodom.*
Poziv predlaga Amerikancem, naj protestirajo proti Trumanu in zahteva v kongresu odpor proti Trumanovemu predlogu, kajti ZDA morajo podpirati one, ki so potrebni in ki so v vojni največ žrtvovali na strani zaveznikov.
Predsednik naprednega ameriškega društva odvetnikov, Kenney, je danes sporočil t.sku, da je sklical izredni sestanek izvršnega odbora svojega društva, kajti nujno je treba razpravljati o krizi, ki se približuje ZDA zaradi nedavnih Trumanovih izjav o zunanji politiki.
Kenney je izjavil nadalje, da je treba proučiti vedno pogostejše napade na državljanske svoboččme. ki se pojavljajo v kongresu. Končno je Kenney poudaril, da zunanja politika vedno odraža notranjo po-
litiko; intervencionistična zunanja politika pa vodi tudi v lastni državi do postopnega ukinjevanja državljanskih svoboščin.
Danes je kongres ponovno zasedal. Govoril je namestnik zunanjega ministra Dean Acheson, ki je izjavil, da ni ameriška politika v Grčiji in Turčiji «naperjena proti nikomur*, marveč da hoče samo podpirati ((demokratične vlade* obeh dežel.
Angleži naj gredo Iz Egipta
Ka ro, 21. — Senator Abu Alam paša je v egiptskem senatu 18. marca med drugim izjavil, da egiptsko ljudstvo zahteva popoln in brezpogojen odpoklic angleških čet iz vse nilske doline. Pozdravil bom službeno zahtevo egiptske vlade za izpraznitev angleških čet bilo iz Egipta, bilo iz Sudana.
Po ogorčeni debati je predsednik senata prečital resolucijo opoz.cije, v kateri se zahteva takojšen in brezpogojen odpoklic angleških čet iz Egipta in Sudana brez skiefiitve zavezniške vojaške pogodbe med
Anglijo'in Egiptom.
★
* *
LONDON. — Medazijske konference, ki bo 23. marca v Novem Delhiju se bodo verjetno udeležila vse arabske države srednjega Vzhoda.
Holandska politika v Indoneziji
Haag, 21. — Kakor poroča holandski tisk, j« holandska vlada po 5 mesečnem zavlačevanju in sovražnostih pooblastila holandsko delegacija v Bataviji, da podpiše indonezijsko - holandski sporazumi, kakor je bil formuliran lanskega novembra. Demokratičen1 tisk piše, da kljub podpisu sporazuma vlada ni menjala taktike, ker je istega dne dala nalog za vojaški napad proti Surabajl.
Glede holandske politike v Indoneziji, so se vedile ostre debate v
KRIZA V FRANCIJI
Padec vlade se zdi neizbežen, če pogajanja z Vietnamom v zadn em trenutku ne spremene noložaja
Pariz, 21. — Politična kriza, ki je nastala v Franciji zaradi vprašanja Indokine, ker komunistični poslanci y parlamentu niso hoteli podpreti vladne imperialistične politike, se je danes še poslabšala. Predsednik republike Vincent Au-riol se je mnogo trudil, da bi v zadnjem trenutku preprečil poglobitev krize in padec vlade, katere padec se vendarle zdi-neizbežen, če se ne zgodi kaj nepredvidenega.
Vsekakor Je ministrski predsednik Paul Ramadier na današnji seji socialističnega kongresa izjavil, da še ni izgubil vseh upov. V narodni skupščini so danes razpravljali o vprašanjih manjše važnosti, odločilna debata, ki Ji bo sledila glasovanje o zaupnici, pa je določena za jutri.
V skupščinskih hodnikih krožijo danes vesti o možnosti nove vlade treh strank, ki bi bila podobna
Bidaultovi vladi od 23. 6 do 24. 11. 1946. Nekateri govore tudi o možnosti, da postane ponovno Blum predsednik vlade. V Parizu popolnoma resno pričakujejo Bidaultov prihod iz Moskve in to za nedeljo ali ponedeljek.
Po drugi strani porota Reuter, da so se po vsej priliki pričela pogajanja med vietnamsko vlado in kolonijalnimi funkcionarji francoske vlade v Indokini. Vietnamska delegacija v Indokini je kot pogoje zahtevala ustavitev sovražnosti na vseh frontah v Indokini in takojšnji pričetek pogajanj. Ker francoska vlada vietnamske delegacije ne smatra za resnično predstavnico Vietnama, je verjetno, da se bodo pogajanja pričela v Indokini neposrendo s Ho Cin Minhovo vlado. Vsekakor so to samo domnevanja: vprašanje francoske vladne krize pa ostaja slej ko prej odprto.
0000000000000000000000ooooooooooooooooooooooc
33 milijard 452.8 milijonov; temu je stalo nasproti sr milijard 153,4
milijonov dohodkov, kar pomeni, da je bilo doseženih 99% predvidenih proračunskih dohodkov. Finančno ministrstvo je predvidevalo primanjkljaj 7 milijard, v resnici pa ni presegel 6 milijard din.
Ker je ves kriditnl sistem v državnih rokah, daje poročilo tudi pregled te panoge narodnega gospodarstva in predvsem ugotavlja, da je količina denarja v prometu popolnoma v skladu s potre-' batni jugoslovanskega gospodar-)tua m (ta m o W<xM. «
jo preživljajo celo države, ki so bile v mnogo ugodnejšem položaju. Bdnke razpolagajo z dovolj denarja, kar dokazuje že okol-nost, da je bila obrestna mera znižana od 7% na 4%. Hranilne vloge so pri državnih bankah na-rastle v primeri z letom 1945 ?a 223,7 milijonov din, t. j. za 72%.
Poročilo o državnem proračunu za leto 1947. je prežeto z veliko samozavestjo, ki sloni na doseženih uspehih, toda prav tako na prepričanju, da je bila pot pravilno izbrana, v skladu z novim gospodarskim sisteivom in
mm Jtemakrocij*.
J!
parlamentu. Komunistični poslanec Dergot jo izjavil, da holandska vojska vodi v Indoneziji kolonialno vojno ter preprečuje holandskemu ljudstvu, da bi vzpostavil dobre od-nešaje z indonezijsko republiko. Holandske čete morajo takoj zapustiti Indonezijo.
Louis Saillan! v Toktju
Tokio, 21. — Glavni tajnik svetovne sindikalne federacije Louis Saillant je prispel zjutraj v Tokio. Obiskal bo generala Mac Arthurja, šefa francoske misije Pechhoffa in mnoge druge diplomatske osebnosti. Predvsem se bo pa sestal z voditelji japonskih sindikatov. Na Japonskem bo ostal dva tedna, ter bo obiskal ameriško in sovjetsko zasedbeno področje v Koreji. Novinarjem je izjavil, da bo napravil vse mogoče, da bi poživil japonski sindikalni pokret ter da bi dvignil življenjsko raven japonskih delavcev. Jutri bo prispel tudi sovjetski predstavnik Tarasov.
Žive! mladinski teden!
Mestni odbor antifašistične mladine je ob priliki svetovnega mladinskega tedna — od 23. do 29. marca — izdial sladečj proglas mladini Trsta in ozemlja:
MLADINI TRSTA IN OZEMLJA!
Svetovna mladinska federacija poziva tudi letos mladino, naj proslavi svetovni mladinski teden z najbolj intenzivnim delom za uveljavljenje miru v svetu.
Pokažimo tudi mi našo voljo do miru in poudarimo našo željo, živeti in delati združeni v našem mestu in na ozemlju, ki bosta v kratkem zakonito tvorila «Svobodno tržaško ozemlje*.
Za nas delavce, dijake, kmete Svobodnega ozemlja morajo biti manifestacije svetovnega mladinskega tedna jasen dokaz pomirjenja v našem mestu, trdnega bratstva med Italijani in Slovenci in enotnosti vse mladine.
Pripravimo se na obnovo in okrepitev naše industrije, ki je glavni vir blaginje za vse prebivalstvo. Tako nam bo mogoče zavarovati neodvisnost Svobodnega ozemlja in si zajamčiti svobodno in srečno prihodnost.
V tovarnah in uradih delujmo na to, da se dokončno izvede sindikalna fuzija.
Združeni z vsem ljudstvom bomo v bližnji bodočnosti lahko uvedli na Svobodnem ozemlju demokratični režim, ki bo lahko zajamčil svobodo, delo in blaginjo.
Samo s sporazumnim delom bomo lahko uresničili naša stremljenja:
Volivno pravico pri osemnajstih letih.
Zajamčeno delo, dobro strokovno šolstvo in socialno zakonodajo, ki bo ščitila mladino pri njenem delu.
šolo, ki bo odprta za vso zmožno mladino in ki bo odgovarjala zahtevam modernega življenja.
Možnost za italijansko in slovansko mladino, da se vzgaja v svoji lastni kulturi in da razvije svoje umetniške zmožnosti.
Možnost za vso mladino, da se kakor koli športno udejstvuje.
MLADINCI TRSTA IN 07EMLJA,
udeležimo se proslave mladinskega tedna ter s skupnim In sporazumnim delovanjem odpravimo sleherno nezaupanje za čim tesnejše sodelovanje v bodočnosti, da se utrdi enotnost vse mladine.
Pripravimo se na naš teden, na praznovanje prvega maja, praznika dela, praznika enotnosti vsega prebivalstvu.
Živel svetovni mladinski teden, praznik miru, bratstva, enotnosti!
MESTNI ODBOR ANTIFAŠISTIČNE MLADINE
21. — Bolgarski finančni je danes izjavil v Šobra-se je zamenjava denarja največjem redu s pomočjo Razen tega je izjavil, da vsega prebivalstva dobilo dneh izplačan ves znesek
Jugoslovansko trgovinsko odposlanstvo v Sofiji
Sofija 21. — V Sofijo je prispela jugoslovanska delegacija, ki bo vodila trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Delegacijo je sprejel bolgarski trgovinski minister Božilov. Delegacijo je spremljal bolgarski poslanik v Beogradu Ganovskl.
Zamenjava denarja v Bolgariji
Sofija, minister nju, da izvršila v ljudstva, bo 80% v desetih denarja.
Proces zaradi pokolja v Lidicah
Praga, 21. — 27. marca se bo pričel pred ljudskim sodiščem v Pragi proces proti agentom Gestapa, ki so odgovorni za množični po-kolj prebivalstva v Lidicah. Med obtoženimi je Harold VViessman, bivši šef gestapa v Kladnu, njegov predhodnik Thonsen in 14 pomočnikov.
Oswiecimske grozote
Varšava, 21. — Osmi dan procesa proti ialoo.ncem v Osvviecimskem taboriščni je poljska priča Jan Ka-sinski obtožil šefa taborišča Rudolfa Hossa, da je osebno ubijal že umirajoče jetnike.
Jugoslovanska priča dr. Cunder je zatrdil, da se Je tretjina evakuiranih ujetnikov zadušila v transportnih vagonih, ker Je bilo po 160 ljudi zaprtih v enem vagonu.
46 mostov porušenih na Poljskem
Varšava, 21. — V zadnjih 36 urah so poplave, ki so nastale zaradi taljenja ledu, porušile 46 mostov. ObseZna področja države posebno v
Sleziji so poplavljena.
Evropska gospodarska konvsija
Lake Success, 21. — Evropska gospodarska komisija je na včerajšnjem sestanku sklenila, da bo imela pravico preiskovati gospodarske tehnične probleme ne samo v državah, ki so članice komisije, temveč tudi v državah, ki niso članice OZN, če bodo te preiskave potrebne zaradi obnove porušenih pokrajin ali pa zaradi razvoja evropskega gospodarstva.
Zasedanje sveta za zaupno upravo
New York, 21. — Prvo zasedanje sveta Združenih narodov za zaupno upravo se bo uradno pričelo 26. t m. z govorom generalnega tajnika Trygve Lieja.
Nov vat terorja v Grčiji
Vladne oblasti so aretirale slevilne levičarske osebnosti, da preprečijo njihovo pričanje pred preiskovalno komisijo
SZ zavrača britansko noto glede Madžarske
London, 21. ■— Moskovska radijska postaja je javila, da je sovjetski poveljnik na Madžarskem general Sviridov zavrnil britanski predlog za skupno preiskavo s strani zavezniške nadzorstvene komisije glede sedanjega političnega položaja na Madžarskem.
209.000 italijanskih delavcev
v Francijo
Rim, 21. — V Rimu je bila podpisana francoska-italijanska pogodba o vselitvi italijanskih delavcev v Francijo. Pogodba predvideva vselitev v Francijo 200.000 italijanskih delavcev tekom leta 1947. V imenu Francije je pogodbo podpisal minister za delo Ambroise Croizat.
Solun, 2L — V zvezi z umorom bivšega ministra Zevgosa je grška komunistična stranka izdala proglas, v katerem pravi, da bo Zev-gosov zgled postal simbol za milijone Grkov, ki verujejo v neodvisnost in v demokracijo.
Agencija France Presse poroča, da je Zevzos v trenutku, ko je bil ubit, odhajal k anketni komisiji, da ji izroči spomenico, ilel opozarja komisijo na nov val terorja solunskih oblasti, ki so aretirale 13 levičarskih osebnosti, katerih pričanje pred komisijo bi b'lo zelo neprijetno za grško vlado.
Kljub povečanemu terorju pa odpor ljudstva vedno narašča. Številni kmetje se pridružujejo demokratični vojski. General Zervas, ki je te dni prispel v Makedonijo, je o-dredil večjo ofenzivo v gorovjih Makedonije in Tesaltje. Pri tem 'se poslužujejo tudi letalstva in vojne mornarice.
Anketna komisija je 20. t. m. dospela na albansko ozemlje. Spreje-la Ajo je skupina 400 beguncev iz (■■urije in ji predložila spomenico O^plevzdržnem položaju albanske manjšine v Camuriji.
Včeraj je kom,:s'ja nadaljevala zasliševanje prič. Zaslišala je nekatere demokrate, ki so bili obsojeni na smrt im ki so njih usmrtitev odložili na zahtevo komisije. 21 letni član mladinske organizacije EPON Georgios Krinaris je povedal, da je bil obsojen na smrt, ker ni znal povedati, kdo je za časa okupacije ubil v njihovi vasi nekega kolaboracionista. Zaradi tega umora so
Francoski načrt o tiskovno-obveščevalni službi
Lake Success 21. — Francoska delegacija je včeraj predložila gospodarskemu in socialnemu svetu OZN načrt uredbe glede tiskovne in obveščevalne službe, ki naj bi prišel na dnevni red na seji, k. bo že 1947. leta.
Francoski predlog predvsem zahteva popolno svobodo kretanja in bivanja v vseh deželah za akreditirane dopisnike svobodo pošiljanja novic brez cenzure, ter mednarodno uredbo za tiskovne prekrške. Načrt predvideva tudi ukrepe za zaščito oseb, ki so v informativni službi. Predlaga enakopravnost za vse agencije in liste v različnih državah, borbo proti Sirjenju lažnih vesti; unifikacijo zakona o lažnem obveščevanju ter pravico na objavljanje službenih demantijev.
WASHINGTON. — Iz Pariza poročajo, da bodo mesečno ponudili 25.000 nemškim ujetnikom v Francu: ■ rt-mst. de ortnnejo v Pran-
ert k ;t l-i. «U delavci, ortaVh 20.000 ujetnikov pa bodo vsak slah domov.
moacc. pc-
V ponedeljek bo komisija odpotovala v Sofijo, kjer bo ostala 4 dni in bo nato odpotovala v Beograd ter se bo 3 aprila sestala v Zeinivi, kjer bo izdala svoje poročilo.
Varnostni svet razpravlja o minah v Kriškem prelivu
Lake Success, 21. — Pred Varnostni svet Je danes prišlo ponovno vprašanje glede miniranja Krfske-ga preliva. Odbor za ugotovitev dejstev je predložil svoje poročilo. Odbor je izjavil, da so bile mine, ki so poškodovale dva britanska rušilca, položene «z vednostjo albanske vlade*.
Poljski zastopnik Lange je pou-
daril, da so dokazi, ki jih je predložil odbor, neprepričljivi in si med seboj nasprotujejo. Predložil je, naj obe stranki uredita ta spor na miren nač.n, kakor predvideva statut OZN. Angleški predstavnik Cado-gan je zahteval, naj Varnostni svet ugotovi, da Je bilo minsko polje v Krfskem prelivu položeno s strani albanske vlade ali v sporazumu z njo. Ce se obe vladi ne bosta mogli sporazumeti, naj to vprašanje ponovno predložita Varnostnemu svetu v preučitev, ter naj to vprašanje ostane na dnevnem redu, dokler ne bosta zadovoljni obe vladi.
Varnostni svet je razpravljanje preložil na jutri.
DOBRE IR SLABE STRAHI
francosko-angleške zveze
Bidault potrjuje francosko stališče glede nemškega premoga
JMoskva, 21. — Danes je Bidault priredil na francoskem poslaništvu tiskovno konferenco. Izjavil je, da je imel z generalisimom Stalinom prisrčen in dolg razgovor, v katerem sta razpravljala o stališčih Sovjetske zveze in Franclje. Razgovor je bil 'dolg, je dejal Bidault, teda dobra ura in pol ni zadostovala, da bi razpršila vse nesporazume, Znano je, da zastopa Francija stališče federalizacije Nemčije, oblasti aretirale v vasi 560 oseb to ' medtem ko je ZSSR za enotnost.
monarho fašisti so na mestu ubili 8 oseb ter njih trupla razparali to obesfri na drevesa. Priča Patls je govoril o velikih grozodejstvih me-narho-fašistov. Tudi on je bil obsojen na smrt, ker so ga obtožili, da je organiziral odporniške Bkuptoe.
Na vprašanje o Bevinovem stališču glede porurskega premoga je Etdauit izjavil, da so razgovori med Anglijo lin Francijo glede zavezniške pogodbe dajali upanje, da bo dosežšn sporazum o nemških vprašanjih. Zdaj pa vendarle kaže, da je sporazum še daleč in da ti raz-
Kratke
LONDON. — Britanska vlada je sklenila sporazum z dansko, švedsko in nizozemsko vlado za medsebojno odpravo vizumov.
LONDON. — Med finsko trgovinsko delegacijo ter britanskimi zastopniki so sklenili sporazum za dobavo velike količine finskega lesa Veliki Britaniji.
MOSKVA. — Biolog Gubarov in dermatolog Torsujev, profesorja na medicinskem institutu v Rostovu, sta iznašla nov način zdravljenja gobavo-sti. Do sedaj so imeli to bolezen za neozdravljivo.
BUKAREŠTA, — Bolgarska vlada b* sprejela tisoč romunskih otrok v okviru akcije za pomoč romunskemu ljudstvu. Prva skupina 82 otrok iz Romunije je 2e prispela v Bolgarijo.
FRANKFURT. — 31. maja bo 60.000 Nemcev, ki 90 zaposleni pri ameriški zasedbeni armadi v Nemčiji, odpuščenih. Odpuščeni bodo zaradi trga, ker j« vejaško poveljstvo sklonilo auiaajšati zasedben« »t-vo-
MANILLA, — Filipinski predsed-nil Manuel Roxas in ameriškil veleposlanik v Manilli Mao Nutt sta v Manilli podpisala sporazum za vojaško medsebojno pomoč med Združenimi državami in Filipini.
BERN. — Letos bodo v Bernu štirje veliki procesi proti švicarskim kvislir.gcm. V prvem procesu bo federalno sodišče sodilo zaradi veleizdaje 38 elanom organizacije »Priključitev Svicaijev k Veliki Nemčiji*.
OSLO. — Norveška bo uvozila 50 milijonov opek 4z Belgije v bližnji bodočnosti.
WASHINOTON. — Ministrstvo za peljedelstvo ZDA je objavilo, da predvidevajo za leto 1947 pridelek 1212 milijonov mernikov žita. Leta 1946 so pridelati 1156 milijonov mernikov.
RIM. — Utaibarto Galosso, M s
Snragatom vodi list »Umanlti*, povzdiguje v nekom članku zmožnosti Pija XII., ki ga smatra za nay boga Moaetj*.
govori stališč niso mnogo zbližali.
Bidault je poudaril, da se ne namerava odpovedati svojemu stališču glede premoga, in da bo to stališče zagovarjala katera koli francoska vlada. V tem vidijo nekateri komentatorji namig na trenutno vladno krizo v Franciji. Pravijo, da bo Bidault, čc bo šlo v Flanciji zares, v ponedeljek zapustil Moskvo in odpotoval v Pariz.
Nacisti na letovišču
Berlin, 21. - List «Neues Deutsch-land* piše, da je treba posvetiti posebno pozornost koncentracijskim taboriščem hitlerjevcev v južni Bavarski. List omenja, da so reakcionarni elementi po prvi svetovni vojni našli zatočišče na veleposestniških imetjih, sedaj pa so se zbrali v tako imenovanih koncentracijskih taboriščih, kjer se počutijo mnogo varnejši kakor zunaj. Dobivajo boljšo hrano kakor ostalo prebivalstvo ter svobodno Izpovedujejo nacistično Ideologijo. V taboriščih vlada pravi teror nad onimi, ki so spoznali stvarnost vojnega poraza. Obdržali so popolnoma nacistično administracijo, ki jo podpira notranje ministrstvo in ki ni do sedaj ničesar podvzelo v tem pogledu.
Ameriško „posojilo(( Kitajski in Koreji
Washington, 21. — Nek visok funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva je potrdil novice, da namerava ameriška vlada dati posojilo Kitajski in Koreji. Zdi se, da bo določeno samo za ameriško zasedbeno področje v Koreji 600 milijonov dolarjev. 8e todtoe jše posojilo bo treba dali Kitajski, k: je bila porušena v vojni.
— 2 —
22. marca 1947.
Ostali bomo
na zemlji svojih dedov
V zvez\ z dejstvom, da prid* mnogo slovenskih vasi pod Ita-fijo, se postavljajo pred ljudstvo nova vprašanja, na katera je potreben odgovor. Zato se vaščani teh vasi šesto sestajajo na zbo rovanjih, kjer razpravljajo o perečih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti. Predvsem so ljudje zaskrbljeni, kako bo z zemljo in ostalimi nepremičninami. Nadalje jih zanima, kako bodo morali plačevati davke in kakšne bodo Je razne druge dajatve. Vaino vprašanje je tudi, kako bo italijanska država rešila vprašanje socialne pomoči vojnim žrtvam, sirotan,, vdovam itd.
V drugih vaseh se pojavljajo zopet druga vprašanja. Tako za-nimd mnoge, kako bo s posojilom, ki so ga dali za basa narodno osvobodilne borbe. Vsi dobro vemo, da so mnoge vasi posodile velike vsote. Seveda, če bi prišit pod Jugoslavijo, bi se ta vprašanja sploh ne pojavila, kajti Jugoslavija bi jih rešila pravično. Sedaj so pa v skrbeh, kajti prt šli bodo pod državo, ki bo morala sama plačevati reparacije itd. Na vsak način je gospodarska stran tega vprašanja resna in bo treba najti zadovoljivo rešitev za vse prizadete. Znano je, kako ogromno je žrtvovalo prebivalstvo vasi Steverjan, Sovodnje in drugih.
Na prejšnjih zborovanjih, ki so jih imeli vaščani, so že sklenili, da rUhče ne bo zapustil svoje rodne zemlje. Obdelovali bodo naprej posestva svojih dedov z isto skrbnostjo in požrtvovalnostjo, kakor doslej, če jih je zemlja redila do sedaj, jih bo tudi v bodoče, zlasti Se, ker so pripravljeni požrtvovalno delati.
Vse ljudstvo pa gleda na novo nastali položaj stvarno in se ne da plašiti z nobenimi grožnjami. Zavedajo se, da so del jugoslovanskega naroda, ki bo budno spremljal vse njihove napore pod italijansko upravo. Prepričani so tudi, da se stari časi fašističnega nasilja ne bodo več povrnili.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tudi	\i občinskih uradih
nam m n ra j n priznali ilt/o jezičnost
Protestno pismo partizanov IV. sektorja
DAROVI IN PRISPEVKI
Za nogometni odsek v Nabrežini so darovali v veseli družbi Jožetov 1300 lfir.
Za pogreb tovarišice Colja Marije iz Gabrovca, matere dveh padlih partizanov, je darovalo socialno skrbstvo iz Nabrežine 1500 lir in ASIZZ iz Gabrovca 1490 lir.
Vesela družba je ob priliki zlate poroke Ivana in Jožefe Kralj nabrala 1010 lir za politične pripornike.
Slava padlim junakom v Lonjerju
Dne 21. III. 1945. so bili izdani borci sabotažnega bataljona, ki so imeli svoje skrivališče v Lonjerju pri Trstu. Fašisti skupaj z SS-ovci so obkolili vas in napadli partizane. V junaški borbi s fašisti so padli štirje tovariši, Andrej, Stojan, Pavle in Ra-divoj.
Včeraj smo se spominjali junaške smrti hrabrih tovarišev, partizanov. Slava padlim borcem za našo svobodo!
V nedeljski številki bomo objavili slike in opis junaške borbe.
O vprašanju dvojezičnosti smo že mnogo pisali. Spričo trdovratnega odpora italijanskih šovinistov, ki zavzemajo v Trstu vsa najvaž nejša mesta in ki nočejo prav ničesar slišati o priznanju enakih pravic Slovencem v uporabi njihovega jezika, pa se bomo morali še mnogokrat vrniti k temu vprašanju.
Marsikaj smo že brali o tem vprašanju v razn.h listih in lističih, ki sami sebe nazivajo «na-predne». Izgovarjajo se, da statut še ni stopil v veljavo, da tu še vedno veljajo stari italijanski zakoni itd. Eden izmed glavnih izgovorov pa je ta, da bo veljala dvojezičnost le v državnih uradih, da pa bodo občine, kjer imajo vcč.no Italijani, poslovale samo v italijanščini.
Ta izgovor seveda ne bo držal, ker v tržaški 'občini Slovenci prav tako kakor Italijan; nosijo bremena, ki jim jih nalaga občina za javne potrebe.
Slovensko tržaško ljudstvo ne bo odnehalo, dokler mu ne bo v vseh uradih, pa nai bodo državni ali občinski, priznana popolna enakopravnost. In reakcionarni krogi, ki sede po vseh teh uradih, bodo morali pred odločno ljudsko voljo končno vendarle kloniti.
Pisali smo že o raznih protestih našega ljudstva proti raznim javnim upravam, kakor so železnice, pošta itd., ker nočejo uvesti v svojem poslovanju z javnostjo dvojezičnosti. Danes objavljamo y izvlečku protest, ki so ga poslali partizani iz Sv. Ane, Sv. Magdalene, Zavelj, Doline, Skednja, Ricmanj, Domja, Boršta in Prebenika s svojega zborovanja tržaški mestni občini.
V protestu ugotavljajo, da občinske oblasti namenoma ignorirajo določbe statuta za STO, ki govore o uporabi slovenskega jezika v javni upravi. V protestu zahtevajo, da se morajo vsi uradi v svojem poslovanju strogo držati nače-
la dvojezičnosti, saj upravljajo dvojezičnemu ljudstvu.
Protestno pismo se končuje: «Za-radi velikih krvnih žrtev, ki so jih dali za zmago demokracije in bratstva med narodi na tej zemlji, imajo partizani popolno pravico zahtevati, da demokratične pridobit-
ve, ki. sta si jjih priborila slovensko in italijansko ljudstvo, ki tu skup-
no živita, ne ostanejo le na papirju.*
To zahtevajo borci za svobodo, ki so se borili takrat, ko je razna uradniška gospoda ki se sedaj tako upira dvojezičnosti, služila fašistom ;n nacistom.
Preskrba
Odrezke za piškote naj dvignejo danes vodje prehrane v podeželskih občinah v ul. Genova. 9, seba 2.
Polenovka za menze in zadruge. Interesenti naj so javijo v ul. Genova 9-1. soba 6 do torka 25. t. m.
Reorganizacija stanovanjskega urada
Ker bo stanovanjski urad reorganiziran, bedo od 26. marca 1947 dalje razveljavljene vse prošnje za stanovanja, kakor tudi prošnje za zasedbo stanovanj ali dela stanovanj. Prav tako bedo razveljavljene vse prošnje za podnajem ali prepustitev stanovanj, kj so že predložene stanovanjskemu uradu ali še ne rešene pred omenjenim datumem.
Prizadeti naj obnovijo svoje prošnje v sedmih dneh po objavi tega oglasa na tozadevnem obrazcu, ki ga je treba točno izpolniti !n priložiti potrebne dokumente.
Strojev ne smejo odpeljati
Anhovski delavci branijo svojo tovarno
Kakor vsa Soška dolina, se tudi Anhovo in delavci v anhovski cementarni z navdušenjem pripravljajo na dan, ko bodo priključeni k novi Jugoslaviji, kot svobodni člani svobodnega naroda. Seveda nekaterim krogom ta prehod oblasti ni všeč in bi radi še pred priključitvijo odnesli iz tovarne, kar se odnesti da.
2e lansko leto julija meseca je delniška družba «Isonzo», ki je lastnica te cementarne, skušala odpeljati del strojev iz tovarne v Italijo ali v Trst. Delavci so se odvozu takoj odločno uprli lin tudi ravnatelj Petrucci iz Trsta ni opravil nič. Delavci niso pustili odpeljati strojev.
Pred nekaj dnevi se je v Anho-
V
I li
POD
IL 31 A
GABROVEC*!
V spomin rojstnega dneva Srečka Kosovela je društvo «Drago Bojan* v Gabrovcu imelo 19. • t. m. prireditev. Igrali so «Zadnje srečanje* in «Posredovalnico». Zapeli so tudi več pesmi.
Ljudstvo je ob tej priliki nabralo 14.000 lir za odrsko zagrinjalo. Sklenili so, da se bodo tudi vnaprej pridno vadili za nadaljnje nastope. Skrbno se pripravljajo tudi na 1. maj.
POSTOJNA
Delo na polju ljudske prosvete. V postojnskem okraju je precej razgibano. Povsod se vrše glasbene prireditve, poznan je postojnski zbor, igrajo se razna dramska dela itd. Napake pa y glavnem vrše prosvetni sveti, ki le premalo dajejo poudarka vzgojnim delom, in s tem ne vrše tistega dela, ki bi ga morali prvenstveno opravljati t. j, da bi vodili in usmerjali prosvetno delo na vasi.
Osrednji sindikalni odbor
za izplačilo družinskih doklad
Osrednji odbor za sindikalni sporazum nam je poslal naslednje poročilo o družinskih dokladah v primeru stavke, ki ga objavljamo v izvlečku.
Osrednji odbor je poslal v tem vppašanju ZVU protest. ZVU je namreč priznala pravico stavki. Zato bj mr rali smatrati odsotnost za časa stavke kot upravičeno. ZVU pa je določila, da je treba pri dodeljevanju družinskih doklad smatrati to odsotnost kot samovoljno ter da se zato te doklade ne izplačajo ne glede .na to, ali so delavci v tednu stavke delali vsaj 24 ur ali ne.
1 Osrednji odbor za sporazum, pa smatra, da je odsotnost zaradi stavke upravičena in da morajo zato delavcem izplačati družinske doklade kakor v primeru bolezni ali znižanju delovnega časa, če v ted-
nu stavke opravijo vsaj 24 ur dela. Ce torej delodajalec plača svoj prispevek, mora zavod za socialno skrbstvo izplačati doklade ne glede na stayko.
Sindikalne organizacije seveda ne zahtevajo, da se delavcem izplača mezda ali plača za časa stavke, toda zahtevajo, da delavci za vse plačane prispevke debe tudi tozadevne doklade. Pristajajo tudi na to, da se ne izplačajo doklade, Se delavci opravijo v tednu stavke manj kot 24 ur dela, kakor je določeno za odsotnost, ki ni samovoljna. Jasno je, da morajo delodajalci plačevati prispevke zavodu za socialno skrbstvo, dokler prekinitev dela zaradi stavke v enem dnevu ne prekorači količnika 16/40.
Zato bo odbor za sindikalni sporazum z vsemi močmi podprl to svojo zahtevo.
F/ZKULTURA
GASLINI - SKEDENJ
jutri ob 9.45 na igrišču Ponziane
Jutri bo zopet popolen spored »krajinskega prvenstva. Najzani-ivejša in najlepša tekma bo v •stu, kjer se bosta na igrišču Pon-me srečali enajstorlci Skednja in aslmija. Po zadnjih uspehih ashnija, ki je močno ojačan z ralci kot so Škapin, Pa-ivan in drugi, Je enajstorica torne Gaslini postala najnevarnej-tekmec škedenjskim nogometa-m, ki do danes še niso okusili idkosti poraza. Kdo ve, če ga ne do jutri?
V Kopru bo imela domača enaj-onica v gosteh reekega Torpeda,
je teden dni tega sredi Trsta nesel Tovarni strojev dve točki, jdi v Tržiču bo šlo za res. Postojni bodo vse prej kot lahek plen žiški enajstorlci. V Piranu, kjer bosta srečala Rudar in Piran, goje ne bodo imeli težkega posla, rminčani bodo morali na dolgo it v Pulj, Goričani pa bodo na imačem igrišču igrali z Ajdovšči-i. Pogram tekem je: V Trstu na rišču Ponziane ob 9.45 Gaslini ;edenj, v Tržiču ob 15 uri Tržič-jstojna, v Piranu ob	15.	uri	Pi-
n-Rudar, v Kopru ob	15.	uri	Ko-
■r-Torpedo,	ti Pulju	ob	15.	uri
ilj-Krmin,	v Mirnu	ob	16.	uri
orica-Ajdovščina.
V okrožnem prvenstvu pa je ju-l na sporedu med drugimi tekma-1 tudi derby Prosek Nabrežina, be enajstorlci. tako proseško Priorje P., kot Nabrežina boste na-oplli v svojih najboljših postavah, ikma bo odigrana na Proseku s ičetkom ob 16. uri. Spored osta-l tekem je sledeč: igrišče CRDA > 8. uri Optine-Ponzfana XI, ob . uri Pisoni-Col; ob 12. uri Roia-;se-Skedenj H; ob 14. uri VOM-ontebello II; ob 16. uri Rauber-reher II. Igrišče Ponziane: ob 8. ■i Kraljič-Dreher I; ob 11.30 uri ibulec-ACEGAT. Opensko igrišče: t 10. uri Primorje D.-Sv. Marko.
Rokoborba v N&cionale
Jutri bomo po dolgem času videli v Trstu klasično rokoborbo. Po dolgem Času bodo zopet Tržačani videli svoje težke atlete, ki so v raznih tekmovanjih priborili Trstu že mnogo lavorik. Videli bomo bivše in sedanje prvake kot Vidah ja, Sc-rtoria, Ruana, Vrrono in ostal«. Tem tržaškim koiosom P*.
se bodo postavili v bran mariborski rokoborci, ki štejejo v svojih vrstah atlete, ki dobro poznajo svoj posel ter bodo nedvomno žilav
in nevaren nasprotnik Tržačanom.
Tek čez drn in strn za prvenstvo STO-ja preložen na nedeljo 30. t. m.
Tek čez drn in stm za prvenstvo STO-ja, ki bi moral biti izveden jutri v bližini Montebella, je preložen na nedeljo 30. t. m.
Objave ZDTV Odsek za košarko. Na podlagi sodniških poročil so bile verificirane sledeče tekme: okrožno prvenstvo:	Roianese-Barkovlje	23:20;
DSZ-VOM 37:20: Sv. Vid-Skedenj 27:12; Arzenal-Redivo 24:17; Sv. Marko-Ravber 37:11; Tomažič Sv. Vid 30:10; DSZ-Magdalc na 32:6; Col-Vesna 2:0 (par forfait) ; Rau-ber-R:naldi II 16:3.
Pokrajinsko prvenstvo. Moški: Col-Izola, 47:13; T. Kraljič-Kvarner 26:30; Cermelj-Grad.Jka 30:16. Zenske: Rinaldi-Izola 41:8; Kvarner-Redivo 26:8.
Opomini:	Zaradi’ nedostojnega
obnašanja na igrišču se opominjata igralca Midhelazzi P (T. Kraljič) in Tertan Marijan (Kvarner).
Lahkoatletski odsek. Danes ob 17. uri bo na sedežu ZDTV v ul. Macchiavelli 13 sestanek vodij športnih društev in športnih odsekov kulturnih krožkov.
Jutri tekme v košarki
Pokrajinsko prvenstvo:	igrišče
DSZ: ob 11. uri Cermelj-T. Kraljič (moški); ob 12. uri Rinaldi Redivo (ženske); Gradrika-Tovarna strojev. V /’<a.’i: Izola-Kvarner (moški) ; Izola-Kvarner (ženske).
Morganov in Raubarjev pokal. Moški za Morganov pokal: na igrišču DSZ ob 9. uri Barkovlje-VOM, ob 10. uri Arzenal-Sv. Marko, ob 13. uri Sv. Vid-Redivo, ob 14. uri Skoljet-Roianese. Igrišče Tomažiča: ob 14. uri DSZ-Skedenj.
Zenske za Rauberjev pokal: igrišče Skednja ob 9. uri Rauber-Magdalena ob 10. uri Rinaldi VOM, ob 11. uri Sv. Vid-Col. Igrišče DSZ: ob 8. uri DSZ-Tomažič.
V postojnskem okraju ni tedna, ko bi se ne bi vršila kulturna prireditev. Stalni dramski skupini sta v Postojni, v ostalih krajih so pa priložnostne, ki so po nekaterih vaseh zelo aktivne, kakor v Stu-denem in v Orehku. Tudi mladina se po vaseh pripravlja na uprizoritev sodobnih iger, Tako je mladina iz Trnja pripravila «Tri zaostale ure*. Ne zaostajajo za njimi v Belskem, kjer se mladina pripravlja na uprizoritev «Zupanove Micke*.
V vasi Predjama vzorno urejajo stenčas. Ta je zadnje čase oži v e!'m prinaša zgledne politične, gospodarske in druge članke iz življenja na vasi. Tej vasi bi morale zgledno slediti druge vasi, katerih stenčasi res niso preveč na višini.
Mladinska kulturna prireditev. V nedeljo je mladina iz Matenje vasi nastopila s tridejanko «Zelena vrvi-ea» in šaloigro -.-Gospod Lisjak*. Mladina je dve igr; naštudirala sama. Mnogi mladinci so bili prvič na odru in priznati moramo, da so se dokaj dobro odrezali. Svoji vlogi sta zelo dobro podala Koritnik in Torbar. Tudi ostali so se izkazali. Jasno je, da so se pokazale tudi razne hibe, ki pa jih bo mladina kaj kmalu odpravila. Pravtako nekaterih besed niso pravilno nagla-šali. Vzroke tega moramo iskati v tem, da so bili v času fašizma prisiljeni obiskovati italijanske šole. Svetujemo jim, naj drugič naprosijo nekoga, da jih nauči pravilnega r.aglašanja, saj se bodo le tako naučili pravilne izgovorjave. Vse to je na odru nujno potrebno. Prav tako ni prijetno za uho «1» kanje. Nujno je, da ob takih prilikah napravijo nekoliko več reklame in nalepijo več lepakov. Pravtako ne smejo biti preskromni, saj vsakdo ve, da igralci na vasi niso poklicni igralci, pač pa kmečka in delavska mladina, ki je prežeta z novim duhom, ki se hoče udejstvovati na prosvetnem polju in si sezidati svoj dom. Le pogumno naprej!
CEZARJI
Delo žena. Na dan mednarodnega praznika so žene sklenile, da bodo vestno izvrševale vse naloge in se redno sestajale. Na množičnem sestanku, ki so ga imele 17. t. m., pa so razpravljale o političnem položaju in delu, ki ga bo imela istrska žena v STO-ju. S tem v zvezi so govorile tudi o bodočih na-logah. V diskusijo je posegla tudi 60 letna žena, ki je dejala: «Delale bomo še bolj kot do sedaj, da čim-prej dosežemo naše cilje. Ob zaključku sestanka so 6i zadale sledeče naloge: budno čuvati vse pridobitve narodnoosvobodilne borbe, posvetiti največjo skrb vzgoji otrok in Jih redno pošiljati v šolo, udejstvovati se v kulturno prosvetnem življenju, utrjevati bratstvo in braniti narodnostne pravice.
C. L.
POBEGI
Masovni sestanek. V soboto zvečer so vaščani razpravljali o vaških zadevah in o splošnem političnem položaju. Obravnavali so spor med vaščani Cezarjev in Pobegov in se sporazumeli, da bodo popravili šolo v Cezarjih tako, da bo imela dva razreda, v Pobegih pa prosvetno dvorano Tako bodo zadovoljni vsi, otroci, priletni in najstarejši.
Iniciativnost žena. Na sestanku katerega se je udeležilo 66 članic ASIZZ-e, so sklenile, da bodo čim-prej ustanovile živilsko zadrugo, saj bodo na ta način manj potrošilo in imele rednejšo dostavo živil.
ROČINJ
Zene iz Ročinja so tudi praznovale svoj mednarodni praznik. Med tednom so organizirale predavanje, prispevale z raznimi dopisi za stenčas ter zbirale prostovoljne prispevke za sirote. Priredile so skupno z mladino tudi lepo proslavo. Ob tej priliki je o ženi spregovorila vaška učiteljica.
Za vojne sirote so v tem tednu zbrale lir 1837.
Izpred sodišča
Dvakraf sofena
Včeraj je tržaško porotno sedišče, sodilo Viljemu in Danilu Gravna-rju. Obtožena sta, da sta se. s silo in grožnjami maja meseca 1945 v Gorici polastila srebrnine, denarja, draguljev in.drugih predmetov, ki so bilj last Biankc Cosiulioh-Rosem-berg. Hkrati sta obtožena, da sta se z ropom polastila tricikla, last Angela Milana, da bi z njim odpeljala izropane predmete.
Predsednik je prebral obsodbo, ki jo je bilo nad obtožencema izreklo vojaško sodišče IX. Korpusa. Takrat sta bila namreč obsojena Viljem Gravner na leto in pol težkega prisilnega dela in Dan do Gravner pa na dve leti zaradi zločina, za katerega sta se morala sedaj ponovno zagovarjati pred sodiščem. V takratni obsodbi je bilo cmenjčno, da je dejanje takšnih zločinov v škedo junaštva, lojalnosti in težkih žrtev, k; so jih trpeli borci za svobodo.
Gospa Cosulich, ki je nastopila kot priča, je priznala, da so J! jugoslovanske oblasti vrnile de! imo-vlne. Takrat je stvar prijavila nekemu partizanskemu političnemu komisarju, ki je dejal, da sta to dejanje izvršila prava bandita, ki nista imela nobene pravice vršiti hišnih preiskav.
Javni tožilec se je v svojem ob-(cžilnsm govoru skliceval na obsodbo, ki jo je že bilo izreklo jugoslovansko vojaško sodišče-, kljub temu pa zahteval, da se obtoženca ebsodiita vsak na 10 let ječe m 30.000 lir globe.
Branilca odvetnik Zennaro hi Devetak sta dejala, da proces mi zakonit; oba obtoženca sta bila namreč že obsojena po določbah zakona in postopka s strani vojaškega sodišča, ki je bilo takrat zato pristojno. Ne glede na to pa bi morala biti obtoženca amnestirana, kakor določa amnestija, ki jo je dala v marcu 1946 ZVU. Proces so odložili na 27. t.. m.
vem zopet pojavil glavni ravnatelj iz Trsta in znova načel vprašanje odvoza strojev. Tokrat je dejal, da Ima v Italiji okrog 300 brezposelnih delavcev, ki bi jih lahko zaposlili, če odpelje stroje iz anhovske tovarne. Čudno, da se ravno ti stroji potrebni za zaposlitev italijanskih delavcev v Piemontu ali še bolj daleč. Vsekakor je gospod ravnatelj, ki je lani trdil, da bo odpeljal stroje na tržaško svobodno ozemlje, sedaj spremenil taktiko, ker je upal,'da bo imel pri tem več sreče.
Delavci pa ss se tudi tokrat odločno postavili na stališče, da so stroji plod njihovih žuljev in da so zato nedotakljivi. Tudi jih niso premotile ravnateljeve ponudbe o zamenjavi nekaterih strojeV za surovine in drug material, ki je potreben za obratovanje podjetja.
Anhovsko delavstvo je videlo že iz puljskega primera, koliko veljajo obljube, prihajajoče s te strani, fn ima tudi samo dovolj izkušenj, da jim ne veruje. Zato sodi samo po dejanjih. Prepričano pa je, da bo v cementarni zaživelo novo življenje in da bo vprašanje brezposelnosti temeljito rešeno v tistem trenutku, ko b; Soška dolina in- z njo tudi anhovska cementarna priključena k Jugoslaviji. Po Jugoslaviji se obnavlja v pospešenem tempu in treba bo dvakrat ali trikrat dvigniti kapaciteto cementarne ter najeti še mnogo novih delavcev, da bo bodo lahko vsaj delno zadostili včliloim zahtevam, ki jih bo tovarni postavil jugoslovanski načrt za obnovo in petletko, ki se bo raztegnil tudi na Posočje. Zato je stališče delavcev v obrambi strojev popolnoma pravilno, ker branijo le svojo bodočnost, svoj kruh in svoje blagostanje.
V novo pomlad!
Hej — in zopet smo v nov1 pomladi.'
Dolgo smo jo čakali, težko smo jo čakali, hrepeneče.
Dan za dnem smo oprezovali. Če je bilo slabo vreme, smo se kakor slučajno spraševali, s skoraj zaskrbljenim obrazom:	<Hm
\— kaj letos ne bo pomladit» — In ko se je prismejalo sonce — ej, pri moji veri — takrat smo jo čutili, ne, otipali smo jo v zraku. Četudi je bilo šele januarja.
Mi-
Bili smo res nestrpni, prav kakor otroci, majhni, majčkeni o-troci, ko čakajo svojo največjo srečo — klavža.
Sedaj je tu.
Sončna, sveža, sočna, brsteča, cvetoča — polna neke silne moči, ki vstaja,-moči, ki gotovo zmaga.
In kar nas je dobrih ljudi, ki smo jo čakali, ki jo čutimo, smo prav taki. Novi. Prerojeni. Pomlajeni.
Res, zastonj ne pravimo pomladi — pomlad.
In to je največja skrivnost pomladi. Vsako leto enaka — vsako leto nova — pa naj bo mladim ljudem, ali onim v letih.
Kaj naj torej velja pomladi, če ne naš prisrčen pozdrav: Pozdravljena nova pomlad, pozdravljena iz polnih prsi, v katerih bijejo radostna srca!
Kaj pa z igralnicami?
Pred kratkim je policija zasegla razne igralnice in do nadaljnjega prepovedala njihovo delovanje. Ne vemo, zakaj je sploh tako delgo čakala. Res je, da so te Igralnice dajale del svojih dohodkov nekaterim dobrodelnim ustanovam, ampak ta del je bil tako pičel, da bi morali oni, ki bi morali imeti od njega korist, najbrž umreti za lakoto, če bi bili le od tega odvisni.
Zadeva s temi igralnicami pa je bila, kot se zdi, dokaj zapletena. Po mestu se je šušljalo, da so bili vanjo zapleteni tudi nekateri višji policijski organi, ki jih je v zadnjem času ZVU odpustila iz službe, ali, kakor pravijo oni, da so «de-misionirali*. To šušljanje ’ je našlo svoj odmev celo na Conskem svetu, kjer je o tem nekaj omenil dr. Pincherie. Stvar še ni razčiščena, vsekakor se je policija sedaj zganila in nekaj podvzela. Sicer pa pTavijo, da gre le za neko kontrolo, da bi videli, koliko so imele pri tem igralnice dobička. Pravijo, da bodo celo ugotovili, koliko so bile m trebiti pri tem prikrajšane razne dobrodelne ustanove, Seveda, so zato morali trenutno odtegniti lastnikom igralnic dovoljenja, dokler ne bodo vsega tega ugotovili.
Delovno ljudstvo, ki se zelo težko preživlja, pa se sprašuje, čemu taka skrb za igralnice, kjer razni petični ljudje stavljajo tisočake, kakor da bi šlo za drobiž.
Govore tudi, da bi ustanovili neko večje igralno središče, ki bi imelo občinskli značaj ter bi bilo v korist skupnosti. Ce že res mislijo zopet obnoviti razne zasebne igralnice, bi pa bila to vsekakor boljša rešitev.
Odšli sn liri;/ klnhas
Ko so tatovi zavohali, da je na postaji vagon z krvavimi klobasami, namenjen v Jugoslavijo, so skušali priti do njih skozi luknjo, ki so jo prevrtali iz kabine za zavirača. Nekdo jih je zmotil pri delu, da so 'morali oditi brez klobas. Tudi dva druga vagona prav tako nar menjena v Jugoslavijo, v katerih je bilo usnje in mesne konzerve, so našli odprte. Vendar je preiskava dognala, da ni nič zmanjkalo iz njih.
* *
♦
V petek okreg 19. ure je drvel po nabrežju 3. Novembre s precejšnjo naglico angleški kamion. Nesreča je hotela, da se je prav v začetku mosta čez kanal zaletel v tramvaj, ki m\i je prihajal nasproti od postaje. Kamion je priletel s
tako silo, da si je razbil ves prednji del in ni mogel več z mesta. Tudi tramvaj je dobil nekaj peškodb, vendar je nadaljeval £ot z lastnimi močmi, ko so odstranili razbiti kamion s tira. Človeških žrtev na srečo ni bilo in ljudje v tramvaju so doživeli samo malo strahu.
Smrtna nesreča s plinom
V četrtek so nujno klicali ambu-lanco Rdečega križa v ul. Gatterl 6, kjer se je 60 letna služkinja Lucija Vlana skoraj zadušila v plinu, ki je po naključju uhajal iz plinovoda. Prepeljali so jo v bolnico. Zaradi velike množine plina, ki ga je vdihala, je njeno stanje zelo resno.
A LEK S A N DIR BECK ;
70
VOLOKOLAMSKA CESIA
4.
Donskih je položil zemljevid na mizo. V mislih sem bil že določil mesta za zasede, toda še enkrat sem preizkusil svoj načrt na zemljevidu. Nato sem razložil nalogo: prikriti se poleg poti, obstati in držati se tam ter ne dopustiti niti nemškjim avtomobilskim kolt nam, niti nemški artileriji, da bi se premikale po peteh; puščati male izvldniške skupine brez strela mimo, toda sprejeti kolono s salvami, sprejeti jo z mitraljezi. Ko bi zaseda ohromila sovražnika z nepričakovanim napadom ognja, bi se z lahkoto umaknila.
— Vendar, tovariša, vajin oilj ni v tem, — sem rekel. — Nasprotno, treba je počakati, da se sovražnik zopet zbere, da stopi v boj. Držita se! Držita pot. Naženito ga, da se razvije proti vam za borbo. Ta je prvo. Ali je jasno?
— Jasno je, — je neprepričljivo odgovoril Brudnl.
Njegov obraz, ki je bil sicer tako gibljiv, je zdaj izgubil svojo živost ter postali zbran. Donskih je molčal.
— Ali je jasno, Donskih? — sem vprašal.
— Jasnp je, tovariš kombat. Vztrajati do zadnje kaplje krvi...
— Ne, Donslaih, ne vztrajati, marveč dejatvovati. Manevrirati. Napadati.
— Napadati? — jbe vprašal Brudnt.
— Da. Napasti Iz zasede. Z ognjem pobiti kolikor mogoče hitler-i j-.vcov, Nato počakati, Naj ae aawsaaik tMvije, utopi v borbo, naj
razdeli sile, ki bi vas morale obkoliti. Tedaj se morate izmakniti ter spet r.a dirogem. kraju izbiti na pot, ko ste prehiteli sovražnika, ter mu ponovno preprečiti pot.
Narisal sem na zemljevidu vijugo Pan filovl jeve spirale.
— S tem bomo prisilili sovražnika, da se predčasno razvije, da napada v prazno, preslepili ga bomo. Nato pa, ko bo ponovno krenil na pot, ga je treba vdrugič napasti.
— Napasti? — je ponovno spregovoril Brudni.
Njegov obraz je zopet postal razborit, oči so se mu svetile.
Donskih se je molče nasmihal. Tudi on me je razumel.
Ta beseda »napasti!*, ki mi jo je bil dal Panfilov, je bila nekako čarobna. Mahoma je razjasnila nalogo, prodirala jo je do duše, preobražala ljudi, dajala drznosti. Pomislil sem: To n; samo taktika, to je že nekaj globljega.
Pogovorili smo se o poedinostih. Brudni je bil razburjen. Njegovi možgani, ki so dobili pobudo, so začeli delati, že je videl, kako je treba skriti, kako je treba kamufirati može.
Dejal sem:
— Da, borci se morajo vkopati, da bi se kamufirali. To pravim predvsem zate, Donskih. Tu ne sme biti. Donskih, nikakšnega usmiljenja.
Donskih je molče gledal name. Ponovil sem Fanfilcvljeve besede:
— Imeti usmiljenje z nekom — pomeni ne imeti usmiljenja. Ali je jasno?
Donskih je prepričano odgovoril;
— Tako je, tovariš kombat.
Njegove plave oči niso bile več take kot pred pol ure, potemnele so, postale so strožje.
V našem razgovoru ni bilo ničesar Izrečeno o domovini, o MtooJsivf, toda čutilo se je to v besedah, t je živelo v vsakem izmed nas.
1.8 e.
Truplo v jami
V četrtek zjutraj se je odpravila skupina civilne policije, gasilcev in dveh plezalcev v jamo Sv. Lovrenca pri Bazovici. V jami so našli razpadajoče trupla o katerem menijo. da je 24. leten medicinec Pte-ri Boris, iz Chiadina št. 11., k, so ga ugrabili v ul. Crtspi januarja lanskega leta.
Iz goriške kronike
Pred dnevi so poskušali šovinisti zopet postaviti peklenski stroj v gostilni Pavlin pri Pevmskem mostu. Gospodar pa jih Je "se pravočasno pregnal.
Brainiju Jožefu iz Gorice so pred par dnevi v Trstu tatovi odpeljali kamion, ki ga je pustil za kratek čas na ulici pri Sv. Andreju brez nadzorstva. Kamion je vreden pol-drug milijon lir.
Goriško sodišče Je v sredo obsodilo zaradi nezakonite posesti orožja Renata Nicolinija na Jest mesecev zapora in 18 mesecev pogojno in Angela Zucchiattija iz Basaldella pri Vidmu na 6 mesecev zapora in 6 pogojno.
V sredo ponoči je eksplodiral peklenski stroj pred gostilno Staničeve Lidije na Sempe terski cesti in napravil precej škode. Druga eksplozija je bila pri gostilni Ivanke Kurinčičeve v bivši ul. Balilla 14. Tukaj je imela aksplozija manjše posledice. Obe bombi so postav'!:
("sporočila inobjavT)
V nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v kinodvorani Ala-barda mladinska konferenca.
Popoldne ob 15. uri pa sestanek vse mladine na Opčinah.
Koncert pri Sv. Jakobu, v kinu Ideal priredi jutri 23. t. m. ob 10. uri šentjakobsko prosvetno društvo «Ivan Cankar*. Izvajali bodo isti program, kakor pred nekaj tedni.
Sestanek roditeljskega sveta pri Sv. Jakobu; v važnim predavanjem bo v ponedeljek 24. t. m. ob 15. uri pri Miškotu (gostilna Gregorič). Starše vabimo, da se sestanka udeležijo polnoštevilno.
Plesno zabavo priredi danes ob 19.30 uri tržaški Rdeči križ v dvorani »Grafikov* v ul. Trento 2-H, ki mu je bila blagohotno dana na razpolago. To je prva prireditev tržaškega Rdečega križa.
Udeležencem izleta v Planico!
Vsi-prijavljeni za smučarski vlak
v Planico naj dvignejo vozne listke tam,, kjer so se prijavili in sicer v trgovmi Stoka, ul. Milano oziroma v ul. Conti 11, do sobote do 11 ure.
Odhod vlaka danes 22. t. m. ob 14 uri z glavnega kolodvora. Vsi naj bodo najkasneje pol ure pred odhodom na mestu.
Bivši politični interniranci v Nemčiji
Zveza političnih internirancev v Nemčiji vabi vse one, ki so pristojni na ozemlje STO-ja, da se vpišejo v to organizacijo in tako pripomorejo za uspešnejšo obrambe skupnih interesov. Te dni je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki ima svoj začasni sedež na Korzu št. 7, kjer se lahko zglasite vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Enotni sindikati
Lesna industrija. V ponedeljek 24. t. m. ob 19. uri bo na sedežu odborova seja.
Zborovanje Enotnih sindikatov. Jutri 23, t. m. ob 10. uri bo v ul. Imbriami 5 zborovanje nameščencev, zaposlenih v trgovini na drobno In debelo, tekstilni, oblačilni, pohištveni industriji, prehrani In transportu. Razpravljali bodo o zadnjih ponudbah trgovskega in speditčrskega udruženja.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 21 t. m. se je rodilo 11 otrok, umrlo 11 ljudi, porok pa je bilo 7.
CERKVENE POROKE: trgovec Ravagni Camillo in zasebnica Fonda Giorgina, pomorščak Ravenna Silvio in zasebnica Serianj Ersilia, mizar Stopar Andrej in zasebnica Mljae Pavla, mehanik Budworth Ernest in zasebnica Sanzin Nerina, delavec Bonivento Anton in zasebnica Fragiacomo Ofelia, uradnik Simonefti Karl in šivilja Gasparot-to Jolanda, kmet Ciacch' Vincenc m zasebnica Bracina Marija.
UMRLI: 68 letni Barani Girola-mo, 80 letna Skočir por. Metlika Marija, 72 letna Bergoč por. Bari-ni Ana, 71 letna Krismancich vd. Zhuk Karolina. 40 letna Paoi por. Tarlac Nives, 74 letna Coslovioh vd. Ervato Ana,, 72 letna Comar por. Steinbach Antonija. 58 letni Gondolo Jožef, 3 letni Sparatore Da-r!o, 62 letni Martellanz Nino; Vil-goni Katja, stara 1 uro.
Nabavljalna zadruga v Trstu
sklicuje v smislu čl. 21. zadružtlj; pravil dne 31. III. 1947. v prostori« hiše pristaniiščnih delavcev, tri Duca degli Abruzzi št. 3, ob 20. ul’ redni občni zbor z naslednjim dn®v' nim redrm:
Poročilo upravnega odbora; V0' ročilo nadzornega odbora; volit* novega odbora; slučajnosti.
Občnii zbor se bo pričel ob nap“ vedani uri; v primeru nesklepi® stj zaradi nezadostnega števila nov, pa pol ure kasneje, ne gle“ na število prisotnega članstva. , Dostop je možen le proti ločitvi zadru2ne izkaznice.
Radijski soored’
TRST n.
V sobota, 22. marca
12. IjtK*®4?
0(
c«
lil
11.30 Glasba pri delu;
,sK«
im njegovi nazori; lz.15 parr;za“" . pesmi; 13. pestra glasba; 13.16 * morni zbor; 13.30 orkestralna 8^1 ba; 14. zdravniška oddaja; 14.1® I tanje večernega sporeda; 14.15 ključek; 17.30 plesna glasba; l®' v denske prireditve; 18.15 pevski k« cen sopranistke Slavice Batist". kV baritonista Dušana Pertot* : spremlja ju prof. Mirca Sancine1.
18.45 kulturne aktualnosti; 19- 9 ) ska glasbena ura. Profil' velP skladateljev: J. S. Bach; 19.30 'j,. Hnake skladbe; 20. glasha po
20.45 pregled tiska; 21 Pavli!10 , dvorana; 21.30 koncert mando'1. sta Gina Pressan; 22. lahka g'aS, 23.30 čitanje 3poreda za prih0 , dan; 23,35 polnočna glasba; 24' ključek.
«9
tič
to-
ko
KIN0PREDSTA0E
du
vo
n«
4
Pi
Po:
ter
15; Fantazija
»velika $ in ve
ROSSETTI.
Dlsneya.
SUPEROINEMA. 15: bežen», Charles Boyer Dunne.
FENIOE. 15.30: »Zarotniki*. FILODRAMMATICO. 15.45: sončnem zahodu*.	m
CINE MARE. 15: «Parada ri'8':. -n sti*. Veličamstvena športna 111 všn festacija mladine na stadion Moskvi.	.
ITALIA. 15: <V Mabel-imi
ALABARDA. 15: »Morski
MASSIMO. 15: «V muzeju s' dalov*.
GARIBALDI. 15: »Moj sin je fesor*, Aldo Fabrlzi.
KINO »PROSVETNI DOM* \ V BREŽINI v soboto, nedeljo nedelj-;k »Peruti, ki se ne vri* j (Ali ohe non tornano).
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stsbilimento Tip. Trie
Zalivala
Ob bridki izgubi našega sina.
ža, očeta, brata, strica in sV
Miroslava Ravbar^
izrekamo iskreno zahvalo v9c® so nam izrazili sočutje in ga mili na njegovi zadnji poti- ^ £ posebna zahvala č. g. župniku, sestram iz Tomaja, pevskem11 I ru in učiteljstvu iz Dutovlj. J ’
Dutovlje, Repentabor, Toniji' ■
Žana 18. marca 1947.
Žalujoči:	Jjft
mama, soproga, otroci, B I in ostalo sorodstveni
Nagrado 150.000 Li
ts'
dajem onemu, ki b; kaj vedel o avtomobilu O.M. Taurus, ev blica Gorica Št. 4497, ki mi j e bil ukraden dne 19. 3. 1947 v Trs« ' Avto je roza barve z modrim blatnikom, pokrit s platnom. J vite na naslov Brajnik Jože, Standrež pri Gorici ali na up1® »Primorskega dnevnika*.
Dramska družina Prosvetnega društva »F. Marušiča* iz R°c/I-gostuje v soboto 22. t. m. v ŠPORTNEM KLUBU V BARK0 LJAH s Fran Llpahovo trodejanko:
GLAVNI
ZAČETEK OB 20. URI
VABLJENI
Šentjakobski pevSkl zbor »L Cankar* priredi v nedeljo ob 10. uri dopoldne
PEFSjU
S
KONCERT
Vršil se bo v kinu «1°* nasproti cerkve Sv.