MUZEJ ZA OTROKE pokrajinico pod steklom; nato pri- tisne na »sonce« in takoj zasije v desnem kotu sonce, oblaki se raz- Ko sem lani potoval po Angle- pršijo in krasno pisana mavrica se škem, sem videl v Londonu nekaj, razprostre nad zeleno pokrajino. kar bo gotovo zanimalo tudi moje Dež preneha, počasi izgine tudi čitatelje. Je to namreč muzej Sonth mavrica. Deklica se je prav dobro Kensington, ki očara vse otroke. zabavala in mavrica ni nobena Kakor hitro prekoračijo njegov skrivnost več zanjo. Gremo dalje prag, so vsi kakor začarani. Že na >n stopimo pred neštete steklene koncu glavnega vhoda je videti ve- omare. Z velikimi črkami je nad liko letalo, ki razprostira svoja kri- njimi zapisano: »Prevozna sred- la pod stropom. Kdo izmed otrok stva v raznih časih«. Pred vsako bi se upiral in odšel, ne da bi vsto- omaro je na deski pritrjen gumb. pil v to otroško kraljestvo. DeČki Ge pritisnemo nanj, se prične vse in deklice preživijo v tem poslopju gibati. Prva omara prikazuje reko, več zadovoljnih in veselih uric in ki leno teče skozi pragozd. Če pri- se nauče mnogih stvari, ne da bi to tisnemo na gumb, priplava mimo sami opazili. Veseli glasovi, vzkliki drevesno deblo, v katerega vdol- in živahno vrvenje, kakor na dvori- bini sedi pračlovek s svojo ženo. šču šolskega poslopja v odmoru, Precejšnje število teh steklenih tak živžav sprejme tistega, ki pre- Omar prikazuje najrazličnejša pre- korači velika vrtilna vrata, in pre- VOZna sredstva, ki so jih uporablja- senečen je vsak, ki vidi, s kakšnim [j v teku stoletij. Če pritisnemo na hrupom in smehom tekajo otroci gumb zadnje omare> ki nam prika. sem in tja. Kje je mir, ki tako ve- zuje sodobno pokrajino, vidimo hčastno vlada v vseh drugih mu- vjak ki drvi preko mosta5 avtO) ki zejih? Ni se treba čuditi, saj to je brzi z ogromno hitrostjo po cesti, vendar muzej za otroke, kraljestvo v ozadju pa veiikanski parnik< ki najmanjsA. Odrasli imajo vanj do- se ponosno ziblje na valovih> in v stop le v spremstvu mladme. oblakih brneče ktalo Na stopnicah, ki vodijo v kletne če g. hočete ogledati letala vseh prostore nas naprosijo, da moramo vfst tem mofate gt .^. na majh. napraviti prostor grud otrok kx se nQ ^^ dU Rayno ravnokar vraca iz spodnjih pro- , . , , , , , storov. Radi se jim umaknemo, saj {? ^.droben. ™d+el «T.°»lan*- je vendar muzej namenjen samo Dva decka se pribhzata sipi, manj- njim. V kleti je velika dvorana. Že s)> * ima nos plosko pntisnjen na napis na vratih: »Pridite in napra- stekI°' °ponasa z ustnicami brne- vite si mavrico!« mora navdušiti nJe motorja in zavrti rocico. Skrit vsakega malčka. Počasi stopam za ventilator, ki je namescen v tleh drobno deklico in kmalu stojim v letališča, se prične vrteti in letalo, dvorani na vzvišenem prostoru, na ki je z vrvco pritrjeno na tla, se katerem je v malem narejena kra- P"čne dvigati. Ko se pa ventilator sna podeželska pokrajina. Na mizi Jame vrteti počasneje, se letalo pred podijem sta dva gumba, na Prav previdno in v lepih lokih spu- enem je zapisano »dež«, na drugem sti na tla. pa »sonce«. Deklica pritisne na de- Še eno vrsto steklenih omar vi- ževni gumb in že se vlije ploha na dimo v dvorani. »Razsvetljava od 196 najstarejših časov do danes«. Vsa- »A kaj, staršev s tem prav nič ne ka omara nam nudi drugačno sliko. nadlegujemo. Če gre kakšna stvar Če pritisnete na gumb, nastane noč v dvoje, potem jo popravimo, toda in razsvetljava se sama vklopi. Tu otrok, kateremu se je pripetila ta vidimo tudi tnodel največjega lon- nesreča, nima nobenih nevšečnosti. donskega gledališča z vsemi deko- Vse, kar tu vidite, je narejeno za racijami. Tudi tu stoji neki deček malčke, in če se kaj polomi, je to pred desko z električnimi gumbi in samo znak, da ni dovolj trdno na- z dostojanstvenim obrazom urav- rejeno.« nava svetlobne efekte na majhnem Uporabil sem dvigalo in se pov- odru. Vse lahko vidimo, jutranjo zpel v prvo nadstropje, kjer je bila zarjo, zvezdnato noč, nevihto, bli- razstavljena vsa angleška mornari- ske in grmenje. ca. Tu sem zopet naletel na dečka Če gremo nazaj v klet, vidimo z rdečimi lički, ki sem ga videl že v neki drugi dvorani krasno zbirko Prej, preden sem vstopil v dvigalo. najrazličnejših modelov vlakov. V prvem nadstropju je zapustil Vse lokomotive so narejene točno dvigalo in tekel po stopnicah v pri- po velikih in jih je mogoče tudi tličje. spraviti v pogon, samo na gumb je »To ima gotovo posebno rad!« treba pritisniti. Pred nami stoji lo- sem omenil pazniku, ki je opravljal komotiva tipa »Pacific«, pred njo dvigalo. pa stoji že najmanj četrt ure rado- »Da, že eno uro se vozi navzgor veden deček in jo gleda kakor iz in steče po stopnicah zopet v pri- uma; za nobeno drugo stvar nima tličje,« je rekel in se smejal. zanimanja. V duhu dirja z njo s Tudi jaz sem se smejal pri misli, stokilometrsko brzino in vročično kaj bi rekel paznik pri nas, če bi drži za gumb, čigar električna sila se to ponavljalo že vso uro. poganja kolesa lokomotive. Prav v Ko sem zapuščal poslopje, sem bližini vrtijo trije drugi otroci na opazil vrata, na katerih je bil na- vretenu premogovnega rudnika, ki pis: Predavalnica. »Danes od 3. do ga vidimo v prerezu. S premogom 5. ure predavanje o zvezdah«. Rav- natovorjeni rudarski vozički drdra- no ko sem stal pred vrati, je za- jo k navpičnemu rovu, dvigala ro- zvenel v sobi vesel in razposajen potajo gori in doli in izginjajo v smeh. Začudeno sem prisluhnil in globočini; vlaki, polni črnega ka- Vprašal paznika, če smem vstopiti. menja, vozijo na postajo. )>Ne? n- mogoče> predavanja so Med vsem tem vriščem, truščem, Samo za otroke!« drdranjem in ropotanjem se pa »Ampak, zdi se mi, da se zelo sprehajajo pazniki, mirno in smeh- dobro zabavajo.« ljaje se. »Gotovo, predavanje je končano Vprašal sem enega od njih: »Po- [n se