ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKJ POPIS DRUŽINSKIH POGLAVARJEV L. 1660 IN ŠTEVILO PREBIVALSTVA V LJUBLJANI DR. VLADO VALENCIC Ze ko je bil dovršen rokopis razprave o pre- bivalstvu Ljubljane pred dve sto leti, ki je bila objavljena v zadnji številki lanskega letnika »Kronike«, mi je prišlo v roke več seznamov ljubljanskih družinskih poglavarjev z navede- nim številom njihovih družinskih članov.* Ti seznami, ki so iz 1.1656, 1660 in 1662 in se na- našajo na takratni okoliš stolne župnije, nam dajejo sliko o stanju prebivalstva v času, ko so nastali, zato so brez dvoma važen vir za zgo- dovino populacijskega razvoja v Ljubljani. Prvi popis prebivalstva na Slovenskem, ki je bil izveden z namenom, da se ugotovi nje- govo število, je bil šele I. 1754.2 prejšnjo dobe so se tu pa tam ohranili razni seznami, ki so bili napravljeni v davčne, vojaške ali cerkvene namene, iz katerih se da posneti število prebival- stva ali pa vsaj dopuščajo, da se more število prebivalstva na njihovi podlagi oceniti.' Največ takih virov pri nas je cerkvenega izvora. Med tcj spadajo tudi seznami družinskih poglavarjev ljubljanske stolne župnije iz 1. 1656, 1660 in* 1662, ki vsebujejo število spovedanih in število oseb, ki niso opravile velikonočne spovedi, in sicer posebej otrok, ki še niso prejemali zakra- mentov, ter posebej ostalih, ki k spovedi niso prišli (personae pro communione, infantes non pro communione, irestantes). Iz 1. 1656 je ohranjen le seznam, ki vsebuje prebivalce v ulicah od Špitalskih vrat (današnji Prešernov trg) do Kapucinskega samostana (Trg revolucije), od tod do ženskega samostana (na začetku Titove ceste), v Gradišču, pred Nemškimi vrati (Trg francoske revolucije), v Krakovem in v Trnovem, iz 1.1662 pa seznam za mestne dele od jezuitskega seminarja (današnji Levsti- k-cv trg) do vodnjaka pri stiškem dvorcu, od tod proti Karlovškim vratom do Schafarjeve hiše (j.ad domum Saffarin«), potem zopet od stiškega dvorca do Tranče, od tod do Fabjani- čeve hiše (»ad domum Dni Fabianzh«) in konč- no v Špitalski (današnji Stritarjevi) ulici. Ker torej zajemata oba omenjena seznama majhen del Ljubljane, za ugotavljanje števila prebival- j 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO siva v mestu oziroma na teritoriju stolne župni- je ne prihajata v poštev in bom obravnaval zato le sezname iz L 1660. Vikarji in leviti stolne župnije so sestavili 1. 1660 štiiri sdzname z imeni družinskih po- glavarjev dn navedli število oddanih spovednih listkov, število otrok, ki še niso opravljali i spovedi in število od spovedi izostalili odraslih oseb. Dva seznama nosita z majhnimi razlikami naslov sNomina et Cognomina Patrum familias qui de sc suisgue Anno 1660 Labaca pa-o paschali tem- pore Confessionis et Communionis dedere sche- das« (imena in priimki družinskih poglavarjev, ki so zase iu za svojce leta 1660 v Ljubljani za velikonočni čas oddali spovedne in obliajilne listke), druga dva seznama sta pa na kratko označena kot »Communicantes, catechumeni, re- stantes et abscntes anni 1660« (obhajani, katehu- meni, izostali iu odsotni leta 1660). Vsak seznam je sestavil drug duhovnik; trije so izkazovali v svojih seznamih družinske poglavarje po ulicah, trgiih in predmestjih, kjer so živeli, ali pa so vsaj označevali popisani del mesta po pomemb- nejših zgradbah, le vikar Boštjančič (Baschtian- tschitsch) ni navajal pri popisanih prebivalcih nobenih krajevnih označb, iz opomb pri nespo- vedanih osebah se vidi, da so stanovali v njego- vem seznamu vsebovani blizu jezuitskega ko- legija, na Starem in na Mestnem trgu. Po Fab- jan'čičevi knjigi hiš* je bilo na podlagi imen družinskih poglavarjev mogoče ugotoviti, da omenjeni seznam vsebuje stanovalce Gornjega trga, Levstikovega trga, Virantovega vrta. Zvez- da rske ulice, Zoisove ceste (dela, ki ga tvori prejšnja Trubarjeva ulica). Starega in Mestnega trga, del Ciril-Metodove ulice {Pred škofijo), Stritarjeve in Mačkove ulice ter delno Cankar- jevega nabrežja. En seznam — sestavil ga je vikar Gregor Rubida, — vsebuje škofa, stolnega prosta, stolnega dekana in večje število duhov- nikov, nobenega "dvoma ni, da se nanaša na so- seščino stolne cerkve. V istem seznamu je po- pisana ulica pred frančiškani, danes del Vodni- kovega trga in Študentovske ulice, ulica pred vicedomom, to je okolica današnje univerze na Dvornem trgu, Židovska ulica, ulica pred de- želno hišo in deželna ulica (>platea ante domus provinoiale« m »platea provinciaJis«), okolica današnje Slovenske akademije znanosti in umet- nosti, Novi trg (v seznamiu stoji sicer »in foro antiquo«, vendar je bila to napaka popisovalca, kajti več družinskih poglavarjev te skupine sem na podlagi Fabjančiča' lokaliziral na Novem in Jurčičevem trgu ter v Čevljarski ulici), Breg in Nemška (Križevniška) ulica. Levita Janez Goste je popisal prebivalce Za zidom (Cankar- jevo nabrežje. Ključavničarska steza. Krojaška ulica), v Rebri (Norenstaig), tu je vsebovan tudi Grad, od Schaffarjeve hiše (»a domo Schaffa- rin«, verjetno Gornji trg 20) do Karlovških vrat, v Rožni ulici, v Hrenovi ulici, v seznamu »pla- tea quae vocatur Nasturcia«, po imenih stanoval- cev sem jo s pomočjo Fabjančiča« spoznal za Hrenovo (popisovalec je najbrž istovetil hren z vodno krešo ali pa travniško penušo), na Zabjeku, na Prulah pred Karlovškimi vrati in na pokopališču sv. Nikolaja. Četrti seznam je sestavil Jurij Hlade, v njem so ])rebivuloi ulice od Špitalskih vrat (Prešernovega trga) do žen- skega samostana (današnja Čopova ulica). Gra- dišča, pred Nemškimi vrati (Trg francoske re- volucije), iz Trnovega, Krakovega in od Vice- domiskih do Spitalskih vrat (od Dvornega do Prešernovega trga). Rezultati popisa so razvidni iz tabele, v kateri je število prebivalstva izkazano po ulicah, trgih in mestnih delih tako kot v seznamih. Število družinskih poglavarjev sem izkazal posebej, da je mogoče dobiti sliko o številčni sestavi družin. Sc;veda so družinski poglavarji šteti tudi v koloni spovedanih oziroma izostalih, tako da končna ko- lona daje število celotnega popisanega prebival- stva. V tabeli so števila in seštevki, kot sem jih sam ugotovil; pripominjam, da so tudi popisoval- ci sešteli svoje sezname in zapisali na njih svoje 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA seštevke, ki pa imajo vsi več ali manj napak. Po seštevkih v seznamih bi število popisanih znašalo: vedani Otroci Izostali Skupaj Sei-liam Gregorja Rnl)i(Ic . . 769 150 54 953 Seznam Janeza Gosteta . . 790 224 5 1.017 Seznam vikarja Boštjanfiča . 921 249 55 1.225 Seznam Jurija Hladeta . . . 1.194 378 1 1.572 3.674 1.001 93 4.768 Številke v Boštjančičevem seznamu so včasih jjopravljene in težko čitljive, zato ni izključeno, da sem jih drugače bral, kot jih je zapisovalec zapisal. Razlike med mojo ugotovitvijo in po- pisovalčevimi seštevki so največje pri seznamu, ki Iga je sestavil Jurij Hlade; ta se je pri .sešte- vanju precej zmotil. Na teritoriju stolne župnije je bilo tedaj po mojem seštevku seznamov popisanih 4.659 oseb. K tej številki je treba takoj prij>omniti, da ne predstavlja vsega takratnega prebivalstva ome- njene župnije. V seznamih je navedenih skupno 25 družinskih poglavarjev, ki so bili s svojimi družinami odsotni in niso upoštevani ne med spovedanimi ne med izostalimi. Pri povprečju 5.7 osebe na družino bi morali prišteti k gornje- mu številu približno 150 oseb. Ravno tako bi morali prišteti še prebivalce ljubljanskih samo- stanov in jezuitskega kolegija, ki niso spadali pod jurisdikcijo stolnega župnika in niso v se- znamih. V samostanih in jezuitskem kolegiju je tedaj živelo gotovo 150—200 ljudi. Sicer pa vzbu- jajo seznami vtis, da je v njih z omenjenimi iz- jemami zajeto celotno stalno prebivalstvo in da je torej dejansko število takratnega prebivalstva v stotini župniji znašalo okrog 5000 ose'b. Že IX) načinu, kako je bil popis izveden, in po namenu, kateremu je služil, smemo biti pre- pričani, da je dosegel kar največjo popolnost. Cerkev je vodila v desetletjih, [)otem ko je bila reformacija na našem ozemlju zatrta in se je uveljavila katoliška restavracija, strogo^ nadzor- stvo nad izpolnjevanjem versklih dolžnosti. Ljub- ljana je bila takrat .še majhno mesto, duhovščina župne cerkve je gotovo imela pregled nad verniki in ni verjetno, da bi pri popisu nastale večje vrzeli. Tudi je bilo število drugovercev neznatno, seznami navajajo le štiri protestante, trije so bili rokodelski pomočniki, zato je s popisom katoli- čanov bilo zajeto dejansko vse mestno prebi- valstvo. O strukturi prebivalstva rezultati popisa ne povedo veliko. Kot že omenjeno, je na družinske- ga poglavarja prišlo povprečno 5.7 osebe, to pov- prečje je skoraj isto, kot je bilo ugotovljeno za 1.1754. Med družinskimi člani so šteti tudi hišni posli in druge tuje osebe, ki so živele v družina. To se vidi iz opomb glede od spovedi izostalih oseb, kjer je omenjeno n. pr., da ni bil oddan spovedni listek za pomočnika, ki je luteran, ali pa, da ni bilo k spovedi pisarjev in služkinj. Otroci, ki še niso prejemali zakramentov, so predstavljali 21.5 Vo popisanega prebivalstva, pri štetju 1.1754 pa so tvorili otroci do vštetega tri- najstega leta 21.8 Vo vseh prebivalcev, zato sme- mo sklepati, da sega skupina katehumenov oziro- ma za zakramente še ne doraslih otrok približno do 14. leta starosti. Za del Ljubljane, ki je spadal pod šentpetr- sko župnijo, to je za šentpetrsko in poljansko predmestje, ni podatkov o številu prebivalstva, ki bi sloneli na kakšnem popisu. Mogoče pa je šte- vilo prebivalstva v obeh predmestjih za čas okrog 1.1660 približno oceniti po številu rojstev. Ker manjkajo rojstne knjige stolne župnije za čas od 1. 1645 do 1669, ni mogoče izračunati nataliteto za stanje prebivalstva v 1. 1660 in uporabljati tak časovno najprimernejši multiplikator. Sicer je v Pogled na Ljubljano od juga v Valvasorjevi dobi v drugi polovici XVII. stoletja 181; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO arbivu stolne župnije register h krstnim knjigam iz XVn. stoletja, ki se nanaša tudi na razna leta, za katera krstne knjige niso ohranjene, vendar ta ]'egistcr ni dovoij popoln, da bi ga mogei v ta na- men uporabljati.^ Po registru je bilo v letih 1656 do 1660 in 1662 do 1665 — za 1.1661 podatki manjkajo — povprečno 147 novorojencev na leto, medtem ko je prišlo po krstnih knjigah v letih 1638 do 1645 povprečno 325 krščencev na leto. V tem številu pa je vmes mnogo krščencev, ro- jenih v drugih župnijah, tedaj so namreč kršče- vali v stolnici in vpisovali v krstne knjige stol- ne župnije še številne novorojenčke iz sosednih župnij, ki pa jih od mestnih ni mogoče natanč- no ločiti, ker ni vedno navedeno, iz katere žup- nije so bili. V letih l670i doi 1680 je bilo po krst- nih knjigah stolne župnije letno povprečno' 224, po registru pa 180 novorojencev. To naj zadostu- je kot dokaz za nepopolnost registra krščencev. Pri pomanjkanju drugih podatkov moramo pri ocenjevanju števila prebivalstva nporabiti mul- tiplikator, ugotovljen na podlagi štetja iz 1. 1754 in števila rojstev iz istega časa. Izračunal sem, da je tedaj prišlo povprečno na enega novoro- jenca 26.1 prebivalcev.' Mislim, da smemo ta multiplikator upoirabiti za ocenitev prebivalstva v tistem delu Ljubljane, ki je spadal k šentpe- trski župniji; za to župnijo ne razpolagamo z ustreznimi podatki, smemo pa predpostavljati, da se nataliteta v poljanskem in šentpetrskem predmestju ni bistveno razlikovala od natallitete v ostalih delih mesta. Ker je bilo v obeh ome- njenih predmestjih v letih 1656 do 1665 na leto povprečno 59.8 novoTOJencev, je moralo število prebivalcev- znašati na podlagi multiplikatorja 26.1 okrog 1.560 oseb. Po številu rojstev sem ocenil tudi stanje ljubljanskega prebivalstva konec XVI. stoletja, za prvo polovicO' in za konec XVII. stoletja.» V naslednjem pregledu podajam svoje cenitve ka- kor tudi ugotovitve popisov iz 1.1660 in 1.1754, ki kažejo razvoj ljubljanskega prebivalstva ne- kako skozi poldrugo stoletje. Ker je stanje za nekatera leta ugotovljeno oziroma izračunano za teritorij župnij, ki sta sestavljali mestno ozemlje, in so podatki različnega značaja, ne- katere številke so le cenitve, druge pa rezultati več ali manj točnega popisa, navajam številke ločeno po župnijskih teritorijih. Od šentpe- trske župnije sta seveda upoštevani le šentpe- trsko in poljansko predmestje, ki sta bili del mesta. Dasi gornje številke, ki slone na približnih cenitvah in nepopolnih popisih, ne morejo biti točne, nam vendar nudijo sliko o stanju in raz- voju ljubljanskega prebivalstva, ki se najbrž ne bo preveč oddaljevala od pravega stanja, katerega za dobo, ki ni poznala ljudskih štetij, na podlagi ohranjenih podatkov ni mogoče ugo- toviti. OPOMBE /. Kapiteljski arhiv, fasc. 58, št. 17. Na sezname je na- letel pri pregledovanju Kapiteljskega arhiva in me nanje opozoril arhivar Božo Otorepec. — 2. Vlado Valenčič, Pre- bivalstvo Ljubljane pred dve sto leti. Kronika, II/3, 1954, str. 191 si. 3. O raznih sekundarnih virih za statistiko prebi- valstva v času pred vojaškimi konskripcijami in ljudskimi štetji prim. Fran Zwifter, Prebivalstvo na Slovenskem od X'VIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana 1936, str. 11 si. — 4. Vladislav Fabjančič, Knjiga hiš, I. del. Stari trg. Rokopisna knjiga v .\LALj. — 5. Fabjančič, Knjiga hiš, II. del, Novi trg. — 6. Glej opombo 4. — ?. Poglavje o populaciji Ljubljane med ,1500 in 1700, ki sem ga pripravil za Zgodovino Ljubljane, Rokopis v MALj. — S. Arhiv stolne župnije v Ljubljani, Auszug der Getauften von 1621 bis 1686. --- 9. Glej opombo 7. « 182