8554 AA
60100200
0 s R E D N J A K N JI 'i NIC A
hmur^SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	_Art ..
Abb. posule i gruppo Cena 50U lil*
Leto XXXVIII. Št. 228 (11.356)
TRST, sreda. 20. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO VČERAJŠNJEM PONOVNEM SREČANJU PRI SPADOUNUU
Pogajanja med sindikati in delodajalci o ceni dela in pogodbah z mrtvega tira
Prvi sestanki ob «vzporednih» mizah 27. t. m. - Danes zaseda vsedržavni svet CGIL-CISL-UIL
RIM — Zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in zasebnih (Confindustria) ter državnih (Intersind, ASAD) industrijskih podjetij se bodo začeli pogajati o vprašanju stroškov za delovno silo za skupno mizo 27. t.m., istočasno pa ob vrsti drugih miz (kolikor je strok) za obnovitev delovnih pogodb. Vzporednim pogajanjem je postavljen rok 30. novembra, če bi se pa prekinila ali zašla na mrtvi tir si pridržuje vlada pravico «za-vzeti ustrezno operativno zadržanje*. Združenja malih industrijcev, trgovcev in obrtnikov ter druge zastopnike delodajalcev (kot na primer zadružne organizacije) bodo pritegnili k pogajanjem pozneje.
To so v bistvu sklepi včerajšnjega trikotnega srečanja med vlado (Spadolini in Di Giesi). sindikati d ama, Carniti in Benvenuto z najožjimi sodelavci) in največjimi združenji delodajalcev, s predsednikom Confindustrie Merlonijem na čelu. Torej zgolj »metodološki* dogovor, Po katerem bodo naposled sestavili koledar za pogajanja, pri čemer pa ostajajo odprta vsa vsebinska vprašanja, tako glede reforme ustroja P’ač in draginjske doklade, kot glede pogodbenih platform za posamezne stroke. Pogajanja bodo zatorej zelo težka, saj se je tudi včeraj po kazalo, da so si izhodišča sindikatov in delodajalcev še zelo narazen.
Vlada bo po svoji strani skušala olajšati uspeh pogajanj, je poudaril Spadolini v sklepnem sporočilu, ki ga je po sestanku prebral v i-menu vseh, z razgovori ob tretji mizi s sindikati o investicijah in davčni politiki, ki so že v teku. ter
*	pospešenim zaključkom pogovorov
•	delovnih'pogodbah državnega o sebja. Toda pri tem bo strogo spoštovala »združljivost* svojih ukrepov » splošnimi smotri gospodarske po litike, ki se odražajo v omejevanju inflacije letos na 16 odstotkov, k letu na 13 in leta 1984 na 10. Posebej je naglasil nujnost upočasnitve dra ginjske doklade, s čimer je podprl neupravičeno stališče delodajalcev, da je tu ključ za izhod iz krize.
Ocene sindikalistov in delodajalcev so bile po srečanju zelo previdne, prevladovala pa je zaskrbljenost nad možnostjo dogovora ob bližnjih vsebinskih pogajanjih. Čeprav je Spadolini zatrdil, da se morajo pogajanja začeti «brez vnaprejšnjih pogojev* so zastopniki Confindustrie potrdili, da hočejo pred poglabljanjem pogodbenih zahtevkov »preveriti zajezitev stroškov za delovno silo* za posamezne stroke. Sindikati Pa tudi še nimajo povsem enotnega stališča o podrobnostih glede davkov in zaščite delovnih prejemkov. Danes bo o tem razpravljal vsedržavni svet enotne zveze CGIL - CI SL - UIL, ki bo skušal izdelati skupen dokument. Nato se bo o preu-stroju plač in draginjske doklade začelo široko posvetovanje na delovnih mestih, ki naj bi ga sklenili pred 5. novembrom.
Zadrega v KPI ob obisku Vadima Zagladina
RIM — Obisk visokega funkcionarja KP SZ Vadima Zagladinji Povzroča precejšnjo zadrego in pre glavice vodstvu italijanske partije. Zagladin bo danes v Bologni, že južni pa bo prispel v Rim, kjer naj bi se sestal tudi s tajnikom Berlinguer-jem. Vsekakor ne bo uspelo vodstvu Partije preprečiti pogovorov s človekom, ki je po vsem sodeč odposla nec Leonida Brežnjeva.
Med drugim je treba omeniti, da je Zagladina povabil bolonjski institut Gramsci, v praksi komunistični župan Zangheri. S tem pa postaja že delno jasno, da je obisk u-gicdnčga gosta v tesni zvezi s prihodnjim kongresom Italijanskih komunistov. Kljub demokratičnemu centralizmu in odločnim demantijem je v italijanski partiji prisotna pro-sovjetska duša. katere glavni zastopnik je senator Cossutta. Na bazi obstajajo celo skupine, ki odkrito podpirajo Sovjetsko zvezo in se združujejo ob reviji «Interstampa».
Zagladinov prihod bo lahko torej izpadel kot poskus dajanja zagona prosovjetski frakciji na škodo dosedanjega zadržanja večine vodstva in baze KPI. Navsezadnje je tudi Ber-'inguer na zadnjem centralnem komiteju opozoril na nevarnost »tujega vmešavanja* v notranje življenje in razpravo v partijskih vrstah. Dodal pa je, da KPI ne spada v krog tistih' strank, ki se pustijo ^Pogojevati*, v bistvu, da se bo partija branila do skrajnih posledic.
ukega pa bo Berlinguer le s težavo ponovil sovjetskemu gostu, saj bi s tem odpiral notranje polemike in škodil predkongresni razpravi. Prav zato je zadrega vod stva KPI upravičena in razumljiva.
R. G.
S SEJE PREDSEDSTVA CK ZK JUGOSLAVIJE
ENOTNOST AKCIJE JE BISTVEN DEJAVNIK MOBILIZACIJE VSEH SAMOUPBAVNIH SIL
Celotna družbena aktivnost mora biti v funkciji nadaljnje krepitve odločilne vloge delovnih ljudi pri reševanju gospodarskih problemov - Razprava o kreditno - monetarni politiki
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je na včerajšnji seji, pod vodstvom Mitja Ribičiča poudarilo, da so razprave o oceni tekočega družbenogospodarskega položaja in pri premagovanju nastalih iežav na temelju opredelitev 12. kongresa ZKJ in sklepov 3. seje CK ZKJ, izrazili popolno enotnost v ZK in da še družbena akcija, ki poteka, uresničuje z mobilizacijo vseh subjektov sa-
Zastopniki sindikatov in delodajalcev na včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Spadolinijem (AP)
moupravnega sistema.
ZK in druge družbenopolitične organizacije, kot tudi njihova vodstva, imajo svoje odgovornosti pri stabilizaciji družbenogospodarskega položaja.
Na seji so poudarili, da je potrebno ukrepe,, ki sta jih sprejela skupščina SFRJ in ZIS odločno uresničevati in razviti najširšo družbeno samoupravno in politično akcijo v vseh organizacijah ;n inštitucijah sistema, Enotnost sedanje akcije je bistven dejavnik mobilizacije vseh samoupravnih sil, ki krepi zaupanje delavskega razreda in delovnih ljudi v ZK, v lastno' sposobnost in odločnost za odločno reševanje in premagovanje gospodarskih problemov s katerimi smo soočeni. Celotna družbena aktivnost mora biti v funkciji nadaljnje krepitve odločilne
RIM — Predsednik gvatemalske komisjje za človekove pravice je Izjavil, da je gvatemalski režim v zadnjih osmih mesecih usmrtil okrog osem tisoč opozitorjev.
•fiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiNiiiiinmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinimiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiNiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiimimnifUliiiiiiiiviii.iiiiitMiHmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinitfmiiimiMirMiiiiiiiniii«
Nfl VČERAJŠNJEM ZASEDANJU REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE
Franc Šetinc; Treba je tudi raziskati zakaj se ne uresničujejo dogovorjene stvari
«Bolje, da se danes odrečemo delčku standarda, kot da bi jutri izgubili vse» Ovržene pripombe, da Slovenija ni pripravljena solidarno reševati vseh težav
LJUBLJANA - Včerajšnja konferenca SZDL Slovenije je bila namenjena preučevanju najnovejših ukrepov, nalogam ter dejavnosti Socialistične zveze pri nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskih naporov. V uvodni besedi je predsednik KK SZDL Franc Šetinc poudaril, da sedanji izjemni ukrepi niso celoviti, da pa so nujni. »Bolje, da se danes odrečemo delčku standarda, kol da bi jutri izgubili vse. Nevarna bi bila vsakršna iluzija kot
da so nas sedanji nk-epi osrečili in da so boni za bencin in depoziti za prehode čez mejo naš cilj, ali če malo karikiram, naša nova vrednota, nova stopnja v razvoju socializma. Bolje manj praznih priseg nanje, pa več spoštovanja in volje za njihovo dosledno izvajanje.*
V nadaljevanju je Franc Šetinc kot osnovni vzrok za nastali položaj obsodil slabo organiziranost in ne-uresničevanje dogovorjenih stvari. Pri tem se je pridružil mnenju ljudi
v Jugoslaviji, da jt treba raziskati, zakaj je na prime, prišlo do tolikšnega nereda v preskrbi z bencinom. Odgovornost pa je treba za ostriti tudi na številnih drugih področjih: za neracionalno mrežo šol, za počasno preskrbo s kurjavo, neurejenost v javnem prometu, v urbanizmu. za onesnaževanje rek itd. Doslej so v Jugoslaviji na vpogled samo splošni pregledi iz katerih je razvidno, da se ne uresničujejo dogovorjene in nujne stvari. Poslej bo
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiMiiiMiiiiiMiitiiiimiiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMUiMiiiiiiiiiiin
VČERAJ V AMERIŠKI PRESTOLNICI
REAGAN ZELO TOPLO SPREJEL DŽEMAJELA
WASHINGTON - Ameriški predsednik Reagan je včeraj v VVashing-tonu toplo in z vsemi državnimi častmi sprejel libanonskega predsednika Džemajela. Državnika sta načela vrsto vprašanj, ki tarejo trenutno Bližnji vzhod, predvsem pa ameriško politično podporo Libanonu, denarno pomoč, dotaknila sta se obnove dežele, umika tujih čet in določitve varnostnega področja, ki ga zahteva Izrael na jugu Libanona itd. Uradna poročila pravijo, da je bilo srečanje izredno plodno in sta imela državnika priložnost za predstavitev ih razčiščenje številnih vprašanj, ki se tičejo stanja v Libanonu.
Povsem drugačni odmevi na Dže-majelov obisk v ZDA prihajajo iz Izraela, kjer so njegov govor v OZN označili za «razočarujoč in nehvaležen*, predvsem pa naj bi bil prirejen za okus arabskega sveta*.
Libanonski predsednik bo v nadaljevanju svoje diplomatske turneje po Zahodu prispel danes v Pariz, kjer bodo imeli njegovi pogovori z Mitterandom podobno vsebino, kot v Beli hiši. Jutrišnja Džemajelova postaja pa bo Rim, kjer se bo srečal s predsednikom Pertinijem, papežem Janezom Pavlom H., nato pa še z ministrskim predsednikom Spadolinijem in zunanjim ministrom Colombom. Obiskal bo tudi sedež FAO.
Iz steklene palače so sporočili, da je Varnostni svet OZN podaljšal mandat kontingentu UNIFIL, mednarodnim mirovnim silam v Libanonu, še za tri mesece. Razen Poljske in Sovjetske zveze, ki sta se pri glasovanju vzdržali, je vseh ostalih 13 članic VS glasovalo v prid temu predlogu.
V Jeruzalemu so izglasovali zaupnico Beginovi vladi, ki je prejela 36 glasov, medtem ko je proti njej g’asovalo 50 poslancev kneseta. Iz parlamentarne debate pa je izhajalo, da tako vladna kot opozicijska
stran nasprotujeta ustanovitvi palestinske države na zahodnem bregu Jordana, kot tudi pogajanjem s P LO. Med zasedanjem je prišlo med parlamentarci do ostre izmenjave mnenj o sedanji politiki Izraela, proti kateri je odločno nastopil, kot glasnik laburistične opozicije, zlasti Peres.
S področja Šufa, kjer je prišlo v preteklih dneh do hudih spopadov med druži in falangisti, bi morali včeraj prevzeti vlogo »tampona*, ki so ga doslej opravljali Izraelci, vojaki libanonske vladne vojske. Tu so sicer prišli v bližino tega področja. nato pa so se spet umaknili, tako da je stanje na tem predelu spet dokaj napeto.
stvi vzpodbujali pobudo delovnih ljudi in delovnih organizacij pri re-'------- --.kocih vprašanj ter na dru-
ge načine utrjevali zaupanje v delegatsko < Uočanje in ustvarjalno
noc množic.
LJUBLJANA - V petek naj bi se v Novem mestu začel 11, kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, vendar so njegov začetek preložili na soboto, potek kongresa pa skrajšali s treh na dva dni. Pobuda je prišla iz več občinskih konferenc z obrazložitvijo, da je med delegati več kot dve tretjini zapo slenih. Skrajšanje kongresa, ki se bo končal v nedeljo bo prispevalo tudi k drugim prilirankom. (jp)
treba razkrivati konkretno odgovornost.
Šetinc se jo dotaknil tudi izjeSevanju tekočih vprašanj ter na ki krožijo v Sloveniji in sicer, da ge načine utrjevali zaupunje v se ljudje v tej . epubliki obnašajo bolj stabilizacijsko kot drugod v Jugoslaviji. Po njegovih besedah bi moralo biti povsod na prvem mestu vprašanje .kako uresničujemo svoje dogovore, ne pa ali smo boljši ali slabši oci drugih. Poudaril pa je tudi, da socializacija nemarnosti ni pravi način. Solidarnost je zavesten odnos, ne pa administrativna zapoved. S primeri, da je Slovenija plačala več nafte kot jo je dobila, da bi jo dobili tisti, ki je niso plačali, je ovrgel pripombe, da Slovenija ni pripravljena solidarno reševati nakopičenih težav. Opozoril je na odgovornost Socialistične zveze za realnost političnih ocen in za to. da ustvarja med ljudmi plodno klimo.
Vsem pritiskom in težavam se je bilo vedno mogoče upreti le. če so bila prizadevanja odprta na moč ljudskih množic.
V	razpravi je Jože Knez posebno pozornost namenil vprašanjem var- j čevanja in ljudskega posojila. Dejal je, da se bo Socialistična zveza posebej angažirala pri določitvi ciljev ljudskega posojila, njegovega obsega in višine, kot tudi pri zagotavljanju nadzora njegove porabe.
Predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič je posebej opozoril, da je treba razvojne dokumente za leto 1983 prilagoditi novim ukrepom. Osrednja pozornost bo usmerjena k dodatnemu poveča nju izvoza blaga in uslug na konvertibilno področje 'n za večji devizni priliv. Za hitrejše utrjevanje realnega tečaja dinarja, potrošnjo pa bo treba prilagoditi realnim mož nostim. Povedal je, da se glede preskrbe pripravljajo ustrezni ukrepi-
V	razpravi je sodelovalo kar 17 članov republiške konference, ki so podprli prizadevanja za boljšo produktivnost dela, prestrukturiranje gospodarstva in za večji izvoz in zagotovili, da bodo z vsemi sred-
J. P.
vloge delovnih ljudi pri reševanju gospodarskih problemov.
Organizacije in organi SZDL in sindikata, kot činitelji najširše družbene akcije delovnih ljudi in občanov, je rečeno v .sporočilu s seje, morajo razvijati svojo akcijo v skupni odločnosti za odpravljanje težav, spodbujanje proizvodnje in izvoza ter širjenje fronte varčevanja, s čimer zagotavljajo temelje nadaljnjega uspešnega in stabilnega razvoja. Poudarili so nujnost, da organi federacije pravočasno sprejmejo u-krepe gospodarske politike za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Predsedstvo CK ZKJ je proučilo tudi aktualna idejna politična vprašanja izvajanja kreditno monetarne politike v tem letu. Izhajajoč iz o-cen, da so pojavi in gibanja na kreditno monetarnem področju eden od bistvenih vzrokov naraščanja vseh oblik porabe brez realnega pokritja. inflacije in nestabilnosti v blagovno denarnih odnosih v reprodukciji v celoti, predsedstvo meni, da komunisti v okviru skupščine SFRJ. ZIS, Narodne banke Jugoslavije in ch-ugih organov federacije ter u-streznih organov v republikah in pokrajinah moraio v skladu s sklepi tretje seje CK ZKJ in politike gospodarske stabilizacije, zavzeti za takojšnjo pripravo programa temeljitih sprememb in revizije kredit no - monetarne politike.
Predsedstvo meni. da morajo vodstva ZK v republikah in pokrajinah proučiti aktualna vprašanja kreditno - monetarne politike z namenom doslednega uresničevanja politike gospodarske stabilizacije in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov.
(dd)
Še o depozitu za prestop meje
BEOGRAD — Depozit je gospodarski ukrep, katerega namen je o mejiti vsa potovanja v tujino, in ki naj bi prispeval k manjšemu od našanju domače valute iz Jugosla vije. Značaj tega ukrepa je začasen, kot metoda ni neznan v svetu, so sporočili na tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za informacije, na kateri je pomočnik zveznega sekretarja za finance Milan Zi
kelič dodatno pjasnil nedavni odlok.
Depozit se izključno položi v dinarjih in samo na denar, ki gre iz države. Poleg že znanih navodil o tem. kdo vse mora položiti depn zit, so novinarjem včeraj povedali, da je polog obvezen tudi za vse tiste delavce, ki niso začasno zaposleni v tujini To pomeni, da depo zit plačajo tisti delavci, ki kot obi čajno pravimo, delajo na črno, to je tisti, ki nimajo statusa delavca na začasnem delu v tujini, poroča Tanjug.
Občani, ki se šolajo zunaj meja Jugoslavije, ne plačajo pologa, če imajo potrdilo delovne organizacije. Te obveznosti pa niso oproščeni tisti, ki se šolajo zasebno.
Člani ožje družine, o katerih govori ta odlok, so zakonski tovariš, otroci in starši. Le-ti torej ne plačajo pologa, ko gredo na obisk k enemu izmed njih v tujino. Potrdilo za člane ožje družine izdaja sekretariat za notranje zadeve ali drugi organ, ki ga določi občina.
Z najnovejšim odlokom turistične
agencije lahko, če se jim to splača. položijo depozit za svoje potnike. če agencije tega ne sprejmejo, potem morajo vsi potniki to storiti sami. polog pa morajo plačati tudi za otroke, če so z njimi.
Potrdilo o službenem potovanju, ki služi za oprostitev depozita izdajajo v delovnih organizacijah, za turistične vodiče pa je na primer dovolj samo potni nalog, (dd)
Občinski svetovalec KD ubit v atentatu
PA GANI — štirje oboroženi mladeniči so sinoči v atentatu ubili de-mokristjanskega občinskega svetovalca v Paganiju Giusepoa De Rusija. ki je bil obenem tudi Dredsedniit krajevnega nogometnega društva, ki nastopa v tretjeligaškem prvenstvu. Preiskovalci menijo, da so en ubili pripadniki kamere, ki bi želeli upravljati baje zelo dobičko-nonske posle nogometnega društva.

MITJA RIBIČIČ NA MLADINSKI POLITIČNI ŠOLI BORBE
Nujnost varčnega poslovanja z vsemi vrstami energije
Poglobitev kosovskih dogodkov • Sistem družbene samozaščite mora pokazati svoj učinek
BEOGRAD — «12. kongres ZKJ je izrazil kontinuiteto socialistične revolucije in diskontinuiteto z neda slednostmi, omahljivostjo in prag rn ».trimom. Nadaljnja značilnost kongresa je plebiscitarna zahteza za krepitev skupnosti, bratstva in enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti. Poskus kontra revolucije na Kosovu in razbohoten proces gospodarskega, poličnega in kulturnega zapiranja v lastne meje, opozarjajo, da se je eden temeljnih stebrov naše enotnosti resno zamajal, zato je kongres izrecno zahteval odpravo zaprtosti, ki razceplja našo družbo. Postalo je jasno, da se naša socialistična skupnost ne more več napajati le s privlačno politično parolo o bratstvu in enotnosti, temveč da se
NllltllMIIIIIIIIIIIHrilMIIItlllimMIIIIMIIIIIIIIIIIllimilltlllllUmvlIUtllimilf ■'IMIIIIIIIIIMMIMIIIIIIMIMIIIMMtlMmviMIIIIIHIIItUlllllllllltlllllllMIIMIIIIItlMMIIIIIimn
SPOROČILO ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH BANK
Devizne hranilne vloge v Jugoslaviji so v celoti na razpolago varčevalcem
Vlagatelju izplačajo do 250 dolarjev v gotovini, ostalo pa v čekih
mora vezno tkivo in materialni impulz v graditvi v vse pore in sam meiianizem gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. To j* včeraj dejal predsednik predsedstva UK ZKJ Mitja Ribičič ob začetku 14 ciklusa mladinske politične šole Borbe.
Ko je poudaril pomen povečanja izvoza in večje proizvodnje hrane, je Mitja Ribičič posebej poudaril nujnost varčnega poslovanja z vsemi vrstami energije. «Z gibanjem med restrikcijami in omejitvami ne moramo odpraviti naših težav in pomanjkanja, temveč moramo za-
BEOGRAD — Devizne hranilne vloge so popolnoma varne. Nikdar se ni postavljalo vprašanje kakršnihkoli omejitev pravic varčevalcev. To je med drugim potrdil tudi ZIS. Praktično to pomeni, da tudi danes, prav tako kot prej, vsi občani lahko vedno razpolagajo z lastnimi vlogami, ne glede na to, ali gre za devize ali dinarske račune. To je med drugim na tiskovni konferenci izjavil generalni sekretar združenja bank Jugoslavije dr. Milovan Milutinovič.
Z najnovejšim dogovorom bank je urejen način in tehnika izplačil
.....................................im..
PRVIČ V ZGODOVINI ITALIJANSKE REPUBLIKE
Pertini povabil pupežu nu kosilo
RIM — Predsednik Pertini je včeraj povabil na kosilo papeža Janeza Pavla H. v svoji podeželski residen-ci v Castel Porzianu. šlo je za zasebno srečanje, o katerem ni nobenih uradnih poročil. Izvedelo se je samo za jedilnik: poleg juhe sta Pertini in Wojtyla obedovala še z rižoto, teletino s prikuho, sadno solato s sladoledom in vinom iz predsedniške kleti.
Včerajšnje je bilo tretje neformalno snidenje med poglavarjem rimskokatoliške cerkve in predsednikom italijanske republike. Pertini je bil namreč dvakrat na obisku v Vatikanu.
Včeraj je bilo prvič, da je neki italijanski predsednik povabil pape ža na obed.
Na sliki (telefoto AP): prisrčno snidenje med papežem in Pertinijem na vrtu predsedniške residence v Castel Forzianu
sredstev z deviznih računov in knjižic Jugoslovanov, ki živijo v domovini. Težnja je namreč, kar je tudi praksa številnih bank v svetu, da občanom zagotavljajo del izplačil v efektivnem, tujem denarju, o-stanek pa v čekih. Torej so izplačila 250 dolarjev na mesec v gotovini lastniku deviznega računa knjižice, preostalega potrebnega sneska pa v čekih, kar prakticiramo od predvčerajšnjim, samo prehodna učinlcovitejši in smotrnejši način plačevanja in poslovanja s tujino. Seveda ima vsak izdan ček pokritje jugoslovanske poslovne banke in njegova realizacija v tujini ni sporna.
Ne obstaja nikakršen akt, pred pis, sporazum, interno navodilo in podobno, ki bi omejeval devizna izplačila do maksimalnega zneska na računu, temveč gre za dogovor bank, da omogočajo varčevalcem storitve na enoten način. Devizni varčevalec po tem lahko dvigne tudi celoten znesek s tem, da 250 dolarjev ali do te višine v katerikoli tuji valuti, dobi v gotovini, preostali del deviz pa v čekih. Prav tako občani lahko plačajo z deviznega računa ali knjižice z garancijskimi, kreditnimi, denarnimi in bančnimi karticami, seveda do skupne višine hranilne vloge. Hkrati se jim omogoča tudi plačevanje s čekom, garantnim pismom in nakazili v tujini, kot tudi izplačilo z nakazili za blago, ki se kupuje v konsignacijskih skladiščih r državi. še naprej se s prodajo deviz lahko izkoriščajo vse vrste posojil kot doslej.
Dr. Milovan Milutinovič je posebej poudaril, da v zvezi z jugoslovanskimi državljani na začasnem delu v tujini in tistimi, ki se tam mudijo službeno, ni nikakršnih sprememb glede načina razpolaganja z njihovimi hranilnimi vlogami oziro-
ma sredstvi z deviznih računov ali hranilnih knjižic, (dd)
LONDON — Severnoirski volivci bodo danes izvolili 78 poslancev nove skupščine, ki jo .je londonska vlada ustanovila posebej za to nemirno deželo. Ozračje v Ulstru je izredno napeto. Separatistično gibanje IRA je že napovedalo bojkot volitev z raznimi demonstrativnimi akcijami.
Manj avtobusnih zvez med Italijo in Jugoslavijo
LJUBLJANA — Z ljubljanske avtobusne postaje je od dveh rednih avtobusov, ki so doslej vozili v Trst včeraj odpeljal samo eden. Prevozniki razmišljajo o ukinitvi linij v Trst in Gorico.
Prevozniška organizacija Av-totrans z Reke je včeraj ukinila vse izletniške avtobusne linije v Trst, opravljala pa bo redno mednarodno linijo, četudi so avtobusi te dni skoraj prazni. Doslej je z avtobusi Avtotransa mesečno potovalo v Trst okoli 12 tisoč potnikov.
Predsinočnjim so z beograjske železniške postaje tako imenovani tihotapski vlaki krenili skoraj prazni. Za vlaka proti Benetkam in Kopru so potniki vrnili vse vozovnice, ki so jih kupili v predprodaji. Z beograjske avtobusne postaje zvečer prvič tudi ni krenil avtobus v Trst, saj je vanj sedel samo en potnik, (jp)
Podtajnik Fioret sprejel veleposlanika SFIU Marka Kosina
RIM — Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Fioret je včeraj zaradi nedavnih jugoslovanskih restrikcij sprejel veleposlanika SFRJ v Rimu Marka Kosina. Vprašal ga je za obseg in pomen sprejetih ukrepov, obenem pa je kljub raznmevnnju za težave, ki so narekovale tako stroge 'n obsežne ukrepe, opozoril jugoslovansko vlado na nujnost, da spoštuje v vsakem primeru sprejete mednarodne obveze s posebnim poudarkom na tiste, ki zadevajo obmejna območja tudi glede na njihov politični in ne samo gospodarski pomen.
vest o skupni odgovornosti vseh dvigniti na potrebno raven in tako z odrekanjem in žrtvami vseh izboljšati stanje. Zdaj je nujna krepitev odgovornosti na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega življenja, uveljavljanje disciplinskih ukrepov ter hrabrih, brezkompromisnih kadrovskih sprememb tam. kjer je to nujno. «Prav to je trenutek*, je dejal Mitja Ribičič, tko se mora naš sistem družbene samozaščite aktivirati v polni meri. Mi smo ta sistem organizacijsko razvili skoraj do popolnosti. Vendar pa, kakor da ga varujemo za vojne razmere. Vendar mora sistem družbene samozaščite zdaj pokazati avoj popolni učinek, ko so mnoge nase vrednote in dosežki ogroženi z grabežljivostjo, privatizacijo, pa tudi krajo družbene imovine. Toliko prej, ker ima to vprašanje izredno socialno težo in ker se večstransko odraža na razpolaganje in ravnanje naših delovnih ljudi in občanov. Zato bo boj za gospodarsko in družbeno stabilizacijo zelo težak in bo neizogibno naletel tudi na nekatere odpore*, je poudaril Ribičič. »Glavni nasprotniki bodo sile, ki so svojo eksistenco zasnovale na skupinsko lastniškem in državno lastniškem monopolu, katerih moč temelji na odtujenem kapitalu Zdaj ni več čas, ko od komunistov zahtevamo samo dobro voljo in socialistično opredelitev. Komunisti ^ morajo dati mnogo več od tega. Naša partija zdaj išče ljudi, ki se bodo borili, ki bodo prezkompro-misni in ki so sposobni voditi akcijo*, je med drugim poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja I Ribičič, (dd)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK

SPRIČO TEŽKIH UKREPOV ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ
ŠTEVILNI POSEGI V NAŠI DEŽEU ODRAŽAJO ŽEUO DA BI OMILILI OMEJITVE GLEDE MEJNIH PREHODOV
Deželni odbor zahteva poseg zunanjega ministrstva - Odbornik Coloni obiskal generalnega konzula SFRJ - Srečanje med predsednikoma skupščin sosednjih dežel Hafnerjem in Collijem - Stališče SSk in vprašanje svetovalske skupine KPI tržaškemu županu
V	Trstu in drugih krajih naše dežele, ki so bliže meji, se včeraj ni razpravljalo o drugem. Tako najvišjih upravno političnih krogih kot v najbolj zakotnem kavarniškem razgovoru je tekla beseda predvsem o ukrepih, ki jih je sprejel jugoslovanski zvezni izvršni svet glede prehodov meje za svoje državljane, Skupni imenovalec vseh razprav pa je zaskrbljenost. S kakršnega koli zornega kota pogledamo na omejitve glede mejnih prehodov, se nam poraja določena bojazen, da ne bodo najbolje vplivali na tukajšnje razmere.
Besedo zaskrbljenost najpogosteje zasledimo tudi v vseh uradnih izjavah političnih, upravnih, trgovskih, sindikalnih in drugih predstavnikov. Uporabil jo je tudi predsednik deželne vlade Comelli med včerajšnjo sejo, ki so jo sklicali prav s tem namenom, da bi proučili položaj, ki je nastal v deželi po razglasitvi omenjenih restriktivnih ukrepov, s katerimi namerava beograjska vlada popraviti težki gospodarski položaj v državi. Po daljši razpravi je deželni odbor sklenil (tako je rečeno v deželnem tiskovnem poročilu), da formalno zaprosi zunanje ministrstvo, da sprejme ustrezne pobude, ki bi težile k premostitvi sedanjega položaja. Ta položaj je objektivno zaskrbljujoč, je še rečeno v poročilu, in vprašljiv iz pravnega vidika, vsaj kar zadeva Videmske sporazume o obmejnem prometu. «Intenzivna potniška in blagovna izmenjava,* je med drugim dejal predsednik Comelli, «je v interesu obeh držav. Treba jo je ohraniti in, če je mogoče, je celo razširiti, upoštevajoč seveda določene potrebe po gospodarski sanaciji*. Deželni odbor je tudi uradno zaprosil za srečanje z ministrom za zunanje zadeve.
V	teku seje je o ukrepih zveznega izvršnega sveta poročal odbornik Coloni, ki se je včeraj sestal z generalnim konzulom SFRJ Miroši-čem. Odbornik je na srečanju izrazil zaskrbljenost deželnih dejavnikov predvsem zaradi ukrepov, ki o-mejujejo maloobmejni promet, Mi-rošič pa je v odgovoru med drugim izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija kaor hitro bo to mogoče, uvedla mehanizme posebnih olajšav za nekatere kategorije potnikov, kot na primer za delavce.
, V.Jtvgži z omejitvami sta ,se včeraj popoldne sestala v Lipici predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner in predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske rajine Mario Colli. Razgovora sta se udeležila tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože šušmelj in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Miro-šič. Predsednika sta se medsebojno informirala o družbeno gospodarskih razmerah v Sloveniji, oziroma v deželi F-JK s posebnim poudarkom na ukrepih za gospodarsko stabilizacijo v SFRJ. Pogovarjala sta se tudi o bodočem sodelovanju med skupščinama obeh dežel ter o uresničevanju osimskih sporazumov in v tem okviru o uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
O prvih stališčih, ki so jih zavzele nekatere stranke, smo že poročali v včerajšnji številki. Razprava, tudi na politični ravni, se vsekaor nadaljuje. Slovenska skupnost pravi, da so drastični ukrepi SFRJ naleteli v naši deželi na negativne in zaskrbljujoče odmeve. V okviru odprte meje so tudi pripadniki slovenske narodne manjšine vzpostavili vsestransko razvejane odnose z ma tičnimi rojaki, je rečeno v tiskovnem poročilu SSk. Zato izraža SSk zaskrbljenost nad omejevalnimi u-krepi za prehajanje meje, ki formalno prizadevajo prebivalstvo onkraj meje, a se je resno bati, da bodo nujno vplivali na močno skrčenje osebnega in drugega prometa tudi iz Italije v Jugoslavijo.
Nesporno je, pravi dalje SSk, da ima vsaka država pravico zavarovati se pred škodljivimi pojavi za svo-
je gospodarstvo, a po drugi strani si je v današnjih razmerah težko predstavljati vrnitev v čase zaprte meje, ki so za nami. Od takšnega povratka nazaj bi največjo škodo imelo obmejno prebivalstvo, ki se je najbolj posluževalo ugodnosti odprte meje.
SSk se zavzema za to, da se ne prekine krajevni obmejni promet, ki je toliko prispeval k splošnemu pomi-rjenju in k uresničitvi načela odprte meje v obojestransko korist.
Zato upa in pričakuje, da bodo pristojni organi matične domovine ustrezno pregledali sprejete ukrepe, posebno glede maloobmejnega prometa.
Komunistična skupina v tržaškem občinskem svetu je včeraj naslovila na župana vprašanje. V njem je rečeno, da so učinki jugoslovanskih ukrepov zaskrbljujoči za bodočnost cele vrste gospodarskih dejavnosti v našem mestu in bodo lahko imeli določene posledice za zaposlitveno raven. Prav zaradi tega, menijo komunistični svetovalci, ni mogoče več odlašati z izbirami za pre-
osnovo tržaškega trgovskega sistema, kot se je odlašalo doslej. Ukrepe, ki jih je sprejela Jugoslavija, kot suverena država, je nadalje rečeno v vprašanju, je treba proučiti pazljivo, a tudi z določeno zadržanostjo, ki je potrebna v odnosih med državami. Po drugi strani pa omejitve dopuščajo možnost rešitev, pri katerih naj se upoštevajo interesi obeh strani. Podpisniki ob tem sprašujejo župana, če namerava nastopiti pri italijanski vladi, da bi v o-kviru dobrososedskih odnosov nastopila pri jugoslovanski zvezni vladi.
Nezadovoljstvo in zaskrbljenost izhajata iz izjav predstavnikov nekaterih tržaških gospodarskih ustanov. Predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano je v včerajšnjem intervjuju za italijansko TV poudaril da se po letih in letih naporov za odpiranje meje pojavlja nevarnost takšnega zapiranja, ki lahko negativno vpliva na odnose med prebivalci ob meji.
Takojšnje posege italijanske vlade zahteva tudi zveza tržaških trgovcev, ki je včeraj s to zahtevo obi-
skala vladnega komisarja prefekta
Marrosuja.
Kako pa so se omejitveni ukrepi dejansko odražali v našem mestu? Trgovine, kot poročamo na drugem mestu, so bile dejansko veliko bolj prazne kot ponavadi. Tudi na ulicah je bilo za spoznanje manj ljudi. Izvedelo se je celo, da so v nekaterih trgovinah že odpustili del uslužbencev. Računajo nadalje, da se včeraj ni zglasilo na svojih službenih mestih kakih 2000 jugoslovanskih delavcev, ki so običajno prihajali na delo v naše mesto. Sindikati se v zvezi s tem še niso uradno izrekli. Vodstvo sindikalne zveze se namreč sestane danes. Kljub temu pa smo se za zadevo pozanimali. Pokrajinski tajnik sindikalne organizacije CGIL Gialuz je izjavil, da so ukrepi Beograda sicer zaskrbljujoči, da pa še ni razlogov za prenagljene odločitve, ki so samo dokaz nesposobnosti pravilnega ocenjevanja položaja in posledica vse dosedanje brezbrižnosti, zaradi katere se doslej ni ukrepalo v smeri presnove tržaškega trgovskega sistema.
NA OSNOVI PONUJENE ZAČASNE ODŠKODNINE
Podjetje ANAS sklicuje lastnike z Opčin za podpis sporazuma za razlastitev parcel
To obveznost bi moralo podjetje opraviti že pred petimi meseci - Kako bo z izplačilom odškodnine? - Še z devinsko ■ nabrežinske občinske seje
Lastniki zemljišč z Opčin, ki bodo razlaščeni zaradi gradnje avtocestnega odseka Prosek - Opčine, v teh dneh prejemajo obvestila s strani državnega avtonomnega podjetja za ceste (ANAS), naj se zglasijo v njegovih uradih za podpis začasnega podpisnika o spravnem sporazumu. Ta sporazum, s katerim lastnik sprejme ponudbo podjetja o začasni odškodnini za razlaščeno zemljo, je moč v širših obrisih primerjati s kupno - prodajno pogodbo; s podpisom tega sporazuma lastnik praktično izgubi pravico do lastnine zemljišča.
Da so bili lastniki zemljišč s tega področja sedaj poklicani za podpis spravnega sporazuma za razlastitev je vsekakor v sedanjem trenuv ku mogoče zabeležiti kot pozitiven znak, čeprav bi moralo do tega priti že pred dobrimi petimi meseci (podjetje je namreč na tem področju ocenilo stanje parcel proti koncu meseca februarja in v začetku meseca marca, po zakonu pa bi moralo sklicati lastnike za podpis sporazuma v roku 60 dni). Protestne akcije razlaščencev, ki so posebno v zadnjem času opozorile javnost in oblasti na resnost vprašanja razlastitev zaradi gradnje nove promet-
nice, so torej le nekaj zalegle.
Kljub temu pa je še odprto vprašanje. kako bo z izplačilom odškodnine. Lastniki bi namreč morali ob podpisu spravnega sporazuma točno vedeti za znesek vsote, ki jo bodo prejeli za razlaščeno zemljo ter istočasno prejeti 80 od sto te vsote. Kako bo s tem problemom bomo videli že v prihodnjih dneh.
Medtem pa koordinacijski odbori razlaščencev, konzorcij Naša zemlja in Kmečka zveza še čakajo odgovor na zahtevo o sklicanju nujnega sestanka, ki so ga zahtevali tako z deželno, kot z občinsko upravo. Znani so obsodbe vredni zapleti, ki so spremljali brzojavko omenjenih organizacij tržaškemu županu; za-rati tega bodo le te odposlale protestno resolucijo, ki jo je Kmečka zveza pripravila potem ko so na občini zavrnili slovensko brzojavko, načelnikom svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu, tajništvom strank, vladnim predstavnikom v mestu, predsednikoma deželnega sveta in odbora ter tržaškim parlamentarcem.
Le ti bi se morali v ponedeljek na pobudo KGS sestati z organizacijami, ki ščitijo pravice in interese razlaščencev; trije od štirih trža-
Aquila: De Carli obljubil sindikalistom posredovanje
Deželno odborništvo za industrijo bo sporazumno z odbornikom za proračun in načrtovanje sestavilo listino s smernicami energetskega načrta za Furlanijo-Julijsko krajino in ga predložilo v odobritev rimski vladi; v listini bo izrecna pozornost namenjena problemu žaveljske naftne čistilnice Aquila. To je naglasil deželni odbornik De Carli na včerajšnjem sestanku s pokrajinskim vodstvom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki je zahtevalo, naj se deželna vlada odločno zavzame za ohranitev rafinerije v nasprotju z načrtom Agip, po katerem naj bi jo do konca leta 1985 zaprli zaradi domnevnega skrčenja v dotoku nafte. Sindikalisti so nadalje zahtevali sklicanje deželne konference o energetski problematiki.
Odbornik De Carli se je obvezal, da bo z njihovimi zahtevami brž seznanil odbor, dejal, da se z njihovimi stališči bistveno strinja in napovedal, da bo po predložitvi omenjene deželne listine rimskim oblastem uprava Furlanije-Julijske krajine poskrbela za srečanja tako z ministrom Marcoro kot s parlamentarci, da z njimi poglobi vprašanje
ških parlamentarcev pa so bili nepričakovano zadržani zaradi česar je bil sestanek odložen na poznejši datum, verjetno na prihodnji ponedeljek.
O vprašanju razlastitev ter o vseh problemih, ki spremljajo gradnjo nove avtoceste je v ponedeljek zvečer razpravljalo tudi pokrajinsko tajništvo KPI. Da bi temeljiteje poglobilo celotno vprašanje, je sklenilo sklicati sestanek komunističnih upraviteljev v KGS, v tržaškem in okoliških občinskih svetih, v pokrajinski skupščini ter še v rajonskih svetih. Sestanek bo že v teto tedrtil!
Kot smo že včeraj poročali, je devinsko - nabrežinski občinski' Svet na 'svoji ponedeljkovi seji' if'sprejeto resolucijo ponovno potrdil svoja stališča glede avtoceste in poudaril, da bo tudi vnaprej branil pravice in interese prizadetih. O vseh teh problemih je na seji govoril odbornik za urbanistiko Brezigar, ki je predvsem opozoril na veliko nadutost pristojnih oblasti, ki niso občinski upravi dale nobenega odgovora glede nekaterih bistvenih zahtev, ki jih je postavila v zvezi s tem vprašanjem. Še posebej je obsodil poseg policijskih oblasti pri ugotavljanju stanja parcel in dodal, da taki dogodki nikaor ne morejo biti v čast demokratični državi in demokratični družbi, v kateri živimo.
S predloženo resolucijo se je v bistvu strinjal tudi svetovalec Le-narduzzi (KD), čeprav je izrazil bojazen, da bi taki posegi občinskega odbora lahko zaustavili gradnjo avtoceste. Socialistični predstavnik Colja pa je v svojem posegu poudaril, da niso samo razlaščenci tisti, ki so prizadeti: z razlastitvami je prizadeta celotna skupnost. Potem ko se je pohvalno izrazil o delu uprave glede tega vprašanja je Colja še dodal, da morajo biti odškodnine čim prej izplačane.
Komunistični svetovalec Širca pa, potem ko je podčrtal, da se je u-prava izkazala s požrtvovalnim delom odbornika in župana, je opozoril na izredno važnost sedanjega trenutka in na težke pogoje, ki spominjajo na našo grenko preteklost, ko so se oblasti s silo spravljale na našo narodnostno skupnost.
PREDSTAVILI SO JIH SINOČI NA SEDEŽU KPI
PRVI REZULTATI MNOŽIČNE RAZISKAVE 0 TERORIZMU
Na sedežu tržaške federacije KPI so sinoči predstavili javnosti prve rezultate množične raziskave o pojavu terorizma, ki so jo izvedli po vsej državi na pobudo osrednjega vodstva te stranke. Večjo pozornost so, kot je bilo pričakovati, namenili izsledkom te raziskave v tržaški pokrajini, kjer je elektronski računalnik «obdelal» nad tisoč anketnih listov, na zastavljena vprašanja pa so odgovarjali občani obeh spolov, različnih starosti in družbenih slojev ter italijanske in slovenske narodnosti.
Raziskava je v grobih obrisih pokazala, da ima Trst, tudi kar zadeva ta vprašanja, neko svojo specifiko in da je tukajšnje javno mnenje nekoliko drugače reagiralo na pojav političnega nasilja in prevrat-ništva. Iz številk, ki jih to treba sedaj še sociološko oziroma politično utemeljiti, izhaja, da so Tržačani (z razliko od velike večine Italijanov) nekoliko dezorientirani pri stvarnih ocenah teh pojavov, morda tudi zaradi tega, ker se je tukaj terorizem pojavljal v drugačnih oblikah kot drugod po državi. To pa ne pomeni, da Trst ni doživljal terorizma, saj dobro vemo, da je bil in je še deloma danes stičišče fašističnih skrajnežev in njihovih tolp.
Te misli je sinoči poudaril član vodstva federacije KPI Monfalcon, ki je obenem naglasil, da pomeni omenjena raziskava trdno izhodišče za širšo razpravo o vzrokih in pojavu prevratništva v našem mestu, ki mora zaobjeti vSe napredne in demokratične sile. Pred Monfalco-nom je o tem argumentu na kratko spregovoril tudi pokrajinski tajnik KPI Tonel.
cEpidemija mraza» na višjih šolah
Vse kaže, da je zajela naše višje srednje šole pravcata «epidemija mraza*. Prve primerke te bolezni — saj ne moremo dvomiti, da gre za bolezen — so zabeležili v ponedeljek na trgovskem tehničnem zavodu «Zois», ko so dijaki «zaradi mraza» zapustili šolsko poslopje, pa čeprav so se poskusili še prej sami ogreti z novim šnortom, ki bi mu lahko rekli „odpiranje oken”. Takrat je toplomer kazal, da je v šoli 18 stopinj Celzija toplote.
Včeraj se je «epidemija* prenesla še na bližnje poslopje liceja «Pre-šeren*. Klice te tipično študentske bolezni so se najprej pojavile pri nekaterih višješolcih, ki so si hoteli kar na lepem poiskati toplejše okolje, izven šole, za «okrevanje». Po treh učnih urah posvetovanj, prepri čevanj, premislekov, ni preostalo ravnateljici nič drugega, kot da spusti zmrzle dijake iz šole. Tako so višiešolci lahko izrabili edinstveno priložnost, da se ogrejejo s toplino žarkov jesenskega sonca, ki je ravnokar posijalo na Oberdankov trg.
Calza Blodi: usoda delavk še ni jasna
Na Uradu za delo bi bil moral biti včeraj ob 11. uri sestanek sindikalistov z inž. Pini.jem (glavnim delničarjem družbe Calza Bloch), na katerem naj bi sindikati od to-
varnarja izposlovali preklic odpovednih pisem za 153 delovnih moči. Pinija ni bilo, sindikalni predstavniki so ga zaman čakali uro in pol in funkcionar omenjenega urada je sklical nov sestanek, ki bo v petek, 29. oktobra, ob 16. uri. Če Pini ne prekliče odpustov, delavke in delavci ne bodo le ostali na cesti, ampak se bodo znašli na repu seznama tistih, ki pri Uradu za delo iščejo zaposlitev; če pa odpuste prekliče, kar sindikalisti odločno zahtevajo, ostane prizadeta delovna sila do proizvodne preusmeritve v tovarni v posebni dopolnilni blagajni.
V PETEK
Seja dolinskega občinskega sveta
NASTOPILI STA TEA KOŠUTA IN EVA N0VŠAK-H0UŠK0VA
S prvim koncertom GM uspešno v novo sezono
V petek, 22. oktobra, ob 18.30 se bo v Dolini sestal tamkajšnji ob činski svet, ki ima na dnevnem redu poročilo župana o raznih občinskih zadevah, ratifikacijo nujnih sklepov, imenovanje pregledovalcev računov za finančno leto 1982 ter še vrsto drugih zadev upravnega značaja.
• Zveza žensk Italije - UDI prireja danes ob 17. ur na svojem sedežu (Ul. del Toro 12) pokrajinski predkongresni aktiv.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiinMmiiiiiiiiHtiHMiiiiiiiiHiHiiiiiiiHiuiiiiifiifiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiHMiiiimiiinin,,,,,,,,,!,,
PO SKLEPU PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA
Trije izvedenci bode preverjali dejavnost trgovca A. Polojaca
Sinoči je Glasbena matica priredila prvi koncert in s tem odprla sezono 1982 - 83. Nastopil je Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Aniona Nanuta. Solistki sta pa bili Tea Košuta, klavir iz Trsta in Eva Nov-šak - Houškova, mezzosopran iz Ljubljane. Program je obsegal skladbe Mozarta, Alojza Srebotnjaka, in Benjamina Brittna. Koncert je bil še posebno zanimiv, ker je prvič nastopila z orkestrom mlada in nadarjena tržaška pianistka Košuta, gojenka prof. Demšarja, ki je nastopila v Mozzartovem koncertu. Najbolj se je sprostila v tretjem stavku, sicer pa lahko rečemo, da je v splošnem bil njen nastop, z ozirom na to, da je prvič igrala z orkestrom, zelo pozitiven, kajti tukaj se je pokazal talent, ki se bo še v nadalje razvijal. Drugo posebno vrednost je dala sinočnjemu koncertu mezzosopranistka Eva Novšak - Houškova, ki je znana kot najboljša koncertna pevka. Njen nastop je pomenil pravzaprav v tem koncertu vrhunec. Orkester je najboljše nastopil v Concerto grosso v D-molu Antona Vivaldija in pa v Brittnovi Simfoniji, pred vsem pa tretjem in četrtem stavku, ki sta bila najbolj nazorno izve dena. Na zahtevo občinstva, ki je napolnilo dv.orano je orkester dodal še dve slovenski narodni, in sicer v zelo iznajdljivi priredbi Janija
Sodno obravnavo proti trgovcu A-lessandru Polojacu, njegovemu o-četu Gioacchinu in komercialistu Benedettu Navigliu, ki so obtoženi, da so izvozili v Švico okrog tri milijarde lir, so včeraj ponovno preložili. Sodni zbor prvostopenjskega sodišča, kateremu je načeloval predsednik Brenči, je namreč imenoval komisijo treh izvedencev (Luciano D’Avanzo, Raul De Toma in Luigi Rossit), ki bodo imeli nalogo preveriti razsežnost in značilnosti trgovskih operacij družbe Adriatic Coffee, katere člani naj bi bili obtoženci in uvozno - izvozno podjetje Southern Coffe Anstald iz Vaduza (Lichter.stein), kot je razvidno iz zapisnika skupščine dne 30. decembra 1975. Izvedenci bodo morali tudi ugotoviti, kako je potekala kupoprodaja podjetja Southern Coffee, preko katerega naj bi obtoženci u-stanavljali v tujini protizakonite finančne sklade, kot piše V obtožnici, ki jo je podpisal .javni tožilec Dri-gani.
Pred tem sklepom, ki je po mnenju uglednih tržaških odvetnikov precej neobičajen za valutne prekrške, rojeva pa tudi sum, da sodišče hoče preverjati delo finančnih stražnikov, ki so te operacije že o-pravili, je sodni zbor zavrnil zahtevo branilcev, da bi proces premestili v Como in da bi razveljavili dosedanjo preiskavo. Imenovani izvedenci se bodo zbrali pred sodiščem 28. oktobra, ko bodo prisegli in se izrekli o potrebnem časovnem terminu, ki bo verjetno zelo dolg.
MiiKiiiiinitiiiMiif umi m n im ii m ii ii m M m ii hii 111111(11(1111111111111111111)111111111111111 mi ii mn ti tnttiiiiiiif m
ZA ZAPAHI TRIJE MLADI TATOVI KI SO AVGUSTA OKRADLI URARN0
Aquile in energetske probleme v naši deželi nasploh.
...................................................................
ZNANA JUGOSLOVANSKA UREDBA NEMALO PRIZADELA NAŠE MESTO
Sprehod po ulicah v iskanju jugoslovanskih kupcev
Omejitveni ukrepi o potovanjih jugoslovanskih državljanov v tujino so bili včeraj na ustih domala vsakega Tržačana. «Trst bo težko prebolel ta udarec. Sedaj je nrav zares konec tržaškega gospodarstva*, je bilo slišati med pouličnimi pogovori preprosti!' ljudi Mesto je sprejelo vest z onstran meje z veliko zaskrbljenostjo, saj se zaveda da je bil prihod jugoslovanskih kupcev pravcata božja mast za tukajšnjo vedno bolj obubožano gospodarsko dejavnost.
Včeraj je bil torek, torej dan. ko ni bil prihod kupcev z onstran meje na višku. Sredi tedna, tja do petka, je bil doslej obisk iugoslo vanskih državljanov pri nas omejen. kljub temu .je bilo mogoče tu di v teh dneh srečati po središčnih mestnih ulicah gruče Jugoslovanov z vsakovrstnimi torbami in zaboji v rokah. Včeraj vsega tega ni bilo opaziti.
Naš jutranji sprehod po mestu v ♦iskanju jugoslovanskih kupcev* smo začeli na železniški nostaji. ♦Vlaki iz Jugoslavije so narmalno prispeli*, nam je povedal postaje-načelnik. ♦bilo pa je man' ljudi kot ponavadi*. Ta prvi podatek smo lahko takoj sami preverili: obe ča-
kalnici na železniški postaji sta bili popolnoma prazni. Ko je promet z Jugoslavijo najbolj cvetel, so se jugoslovanski kupci tukajle «pri pravljali* na povratek v domu vino. . .
V nekaj korakih smo bili že na avtobusni postaji. «V Trst .je Dri-spelo kakih deset linijskih avtobusov, več jih ni bilo, saj so posebne vožnje že prej ukinili* je povedala uradnica pri blagajni in dodala: »V vsakem od avtobusov pa niso bile več kot tri ali štiri osebe. . .»
Na parkirišču za avtobusno postajo smo našteli prav deset avtobusov z jugoslovansko evidenčno tablico: s tem tednom so očitno mi nili časi, ko .je bilo tu postrojenih tudi do osemdeset ali po sto avto busov dnevno.
Podali smo se proti središču me sta. V Ul. Ghega je še do pred nekaj meseci mrgolelo ljudi, ki so se odpravljali s postaje na nakupe ali pa so se vračali na vlak ali avtobus. Včeraj si se lahko po pločnikih mimo sprehajal in zrl v tr govine.
Pod navalom jugoslovanskih kupcev se je v Trstu razpredla takšna mreža trgovin, da je večkrat presegla kupno moč in zmogljivosti sa-
mih Tržačanov. Kaj bo z vsemi temi trgovinami sedaj, ko so jim omejitveni ukrepi odtujili najboljšega klienta?
Po tistem kar smo videli, se piše jo trgovcem in drugim delavcem v trgovini hudi časi. Trgovine so bi le včeraj domala prazne. Le tu pa tam je trgovca «osrečil» kak nakupovalec. Opazili smo več primerov, ko so trgovci kar pred vrati vabiti mimoidoče v prodajalno. Doslej so imeli za pulti vse preveč dela, da bi jim bila potrebna taka propagandna dejavnost. V marsikateri trgovini so izkoristili ta prisiljeni oddih, da so lahko pospravili blago, uredili police. Mnogim prodajalkam sc lastniki trgovin kar naročili, naj si kratijo čas s čiščenjem izložbenih oken. Prodajalke bodo verjetno prve na lastni koži okusile posledice iu goslovanskih omejitvenih ukrepov.
Potem ko smo se sprehodili po prazni trgovini «Giovanni» (namesto soakedrane srbohrvaščine je bilo slišati le tržaško narečje) in pokukali v bližnjo menjalnico 1*0 Ju goslovanih ni ne duha ne sluha*, so nam rekli), smo se odpravili na Ponterošo. Stojnice z oblačili 'n drugim blagom so še stale ob njih pa ni bilo običajnega vsakodnevne-
ga vrveža: med stojnicami si lahko mirno hodil, brez prerivanja.
Srečali smo dekle in fanta, ki sta stikala med kioski. Povedala sta, da sta Jugoslovana (imeni m od kod prihajata nista hotela povedati) in da sta dan prej «položila» v banki vsak po tistega pel milijona starih dinarjev, ki jima .je »o mogočil* prehod meje. Dejala sta še, da .jima v banki sploh ni bilo treba čakati na vrsto, ko sta prišla polagat predpisani znesek. Na vprašanje »Kdaj se bosta spet vrnila v Trst?* oba nista vedela dati odgovora.
Po Ponterošu smo jo mahnili na Nabrežje. Tu so jugoslovanski državljani parkirali svoja vozila po prihodu v mesto: včerajšnje iskanje jugoslovanskih avtomobilov v tem delu mesta pa je bilo podobno iskanju igle v seniku. Med dveurnim pohajkovanjem po mestnih ulican smo opazili le devet jugoslovanskih vozil. Ta podatek so nam kasneje potrdili tudi agenti obmejne policije. Na mejnih prehodih je tudi včeraj vladalo mrtvilo. Na Pesku je. na primer, nrispelo včeraj v Italijo kakih 200 jugoslovanskih državlia nov. Večina od teh jih je izrabila prvi »prosti* prehod z maloobmejno
prepustnico; mnogo .je bilo tudi ta kih, ki so se s tujimi avtomobili vračali (po počitnicah v domovini! nazaj na delo v tujino, tako, da je bilo prehodov s potnimi listi in s potrdili o pologu res malo.
V mestu smo se ustavili še v nekaterih prodajalnah s kavo (»Sedaj nam bo kava ostala v .skladi ščih*. so nam povedali) in trgovinah z avtomobilskimi deli. Tudi te bodo prizadete od jugoslovanske u redbe. Lastnika ene od trgovin z avtomobilskimi deli je ob vsej tej krizi izrecno zanimalo, kako si bodo sedaj pomagali jugoslovanski avtomobilisti, ko se jim bo avtomo bil pokvaril: v Jugoslaviji skoraj da ne najdeš nadomestnih delov, potovanje v Italijo po rezervne dele pa jim je hudo omejeno.
Po dveh urah stikanja do mestu so začeli trgovine zapirati zaradi opoldanskega premora Napočila ie ura kosila. Podali smo se zato v znano »pizzerio* na Trgu Dalmazia. ki je bila doslej vedno dobro obi skana z Jugoslovani. V prostranem lokalu je jedlo le šest oseb; še na takarjev .je bilo več kot gostov! Uredba po vsej verjetnosti ne bo prizanesla niti gostinskemu sektorju.	M. K.
Karabinjerji so izsledili in aretirali tri zlikovce, ki so med veliko-šmarnimi počitnicami odnesli iz zlatarne - urarne v Ul. Udine 51, last Ivoneja Clementeja, za 35 milijonov lir ur, prstanov, zapestnic in drugih zlatih predmetov. 21-letni Sergio Bandelli, 32-letni Valter Glavina in 21-letni Giorgio Andriolo, vsi iz TV sta, so dejanje priznali. »Podvig* je bil načrtovan, saj so tudi priznali, da so nekaj dni prej izmaknili v avtomehanskih delavnicah Norton in Aurora več. jeklenk za varilni aparat, ki so ga mislili u-porabiti pri odpiranju železne blagajne. Očitno pa niso bili »od poklica*, saj so po nekaj poskusih svojo zamisel opustili in se zadovoljili z zlatimi predmeti v izložbah. V urarno so prišli skozi večjo luknjo, ki so jo zvrtali v zidu bližnjega sta novanja, kjer so bila v teku poprav ljalna dela in je bilo začasno prazno
Od treh pajdašev je Glavina že dobro znan preiskovalnim organom, tudi Bandelli se je že poskusil v tatvini, Andriolo, ki je zaposlen kot uradnik, pa je bil pri svoji prvi izkušnji. Karabinjerji nadaljujejo preiskavo, da bi zaplenili ukradene predmete.
Na sliki: aretirani tatovi Glavina, Andriolo in Bandelli (z leve)
• Sekcija KPI za Sv. Ano prireja jutri, 21. t.m., ob 19. uri na sedežu na Stari istrski ulici 66 javno srečanje s senatorjem Vittoriom Vidali-jem. ki bo spregovoril o svoji nedavni knjigi »Povratek v mesto brez miru, leto 1948 v Trstu*.
Včeraj deželna skupščina FLM
Podjetja z državno udeležbo je treba izvleči iz krize
V našem mestu je bila včeraj deželna skupščina enotne kovinarske sindikalne zveze FLM. Udeležili so se je delegatski sveti vseh industrijskih podjetij z državno soudeležbo v Furlaniji-Julijski krajini. Skupščina je izzvenela kot priprava na splošno deželno stavko industrijskih uslužbencev v boju za obnovitev delovnih pogodb za ohranitev zaposlenostne ravni.
Iz nje je izšla osnovna misel, čla pomeni najširša mobilitacija delav-( stva odločilni pogoj za uspešen pritisk na rimsko vlado, naj korenito spremeni svojo dosedanjo gospodarsko politiko v korist industrijskega aparata z uresničitvijo področnih načrtov; s takšno mobilizacijo naj bi tudi bilo mogoče zajeziti proti-delavske in protisindikalne manevre podjetništva.
Obrati z državno soudeležbo so za našo deželo še posebno dragoceni, zato jih je nujno treba izvleči iz krize, a v tem okviru je prav tako nujno treba priskočiti na pomoč tržaški in goriški pokrajini, kjer je kriza še občutljivejša. Sindikalisti zahtevajo takojšnje soočanje o teh problemih z deželno vlado, kot tudi s političnimi silami.
Goloba. Tu je bil pravzaprav orkester v svojem muzikalnem zagonu najbolj odziven in najbolj učinkovit.
I. S.
Danes se bo začel ciklus filmov Andrzeja Wajde
V kinu Ariston in v Capvelli Underground bodo od danes do srede, 27. 1U„ predvajali zelo zanimiv ciklus filmov slovitega poljskega režiserja Andrzeja Wajde, ki se prav v teh dneh mudi v Trstu kot režiser gledališkega dela *Afera Dantom. V okviru ciklusa bodo vrteli znane in manj znane filme poljskega umetnika ter tudi nekatere, ki jih italijanska publika ni še videla. Danes ob 18. in 20. uri bodo v Aristonu predvajali film Marmornati človek*, jutri va zadnjo Wajdovo uspešnico tželezni človek». \stop ie prost, ciklus na bo sklenilo srečanje z režiserjem, ki bo na sporedu v sredo, 27. oktobra, ob 17. uri v Krožku za kulturo in za umetnost.
Pokrajinski kongres SSk bo v začetku decembra
Predsednik pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti v Trstu je na podlagi 16. člena strankinega statuta in na predlog pokrajinskega sveta SSk sklical redni pokrajinski kongres, ki bo ob začetku decembra.
Na podlagi pravil, ki so uvedla delegatski sistem na osnovi sekcij in prejetih glasov na deželnih volitvah, se bedo zdaj zvrstili kongresi strankinih sekcij. Priprave so že stekle.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane vzgojiteljice in učiteljice, da se vpisovanje za izpopolnjevalni tečaj sindikata zaključi v soboto. 23. oktobra. Kdor se še ni vpisal, naj pohiti! Vpisovanja se vršijo na didaktičnih ravnateljstvih.
Tajništvo nadalje sporoča da se bo izpopolnjevalni tečaj začel v sredo. 3. novembra. Predavala bosta Joža Ferjančič, pedagoški svetovalec za predšolsko vzgojo Zavoda za šolstvo Nova Gorica, in Božidar Moevlja, pedagoški svetovalec za' usmerjeno5 izobraževanje Zavoda za šolstvo Nova Gorica.
Pravočasno'' bosta objavljena kraj predavanj in ura. Vse informacije o poteku predavanj bodo zainteresirani dobili 3. novembra ob začetku izpopolnjevalnega tečaja.
Deželni odbor F-JK je na včerajšnji seji sprejel sklep, v smislu katerega bo zahteval od ministrstva za zdravstvo, naj prekliče ukrep o zamrznitvi novih sprejemov v službo v vseh zdravstvenih strukturah na državnem teritoriju. Sklep deželnega odbora je v povezavi z vprašanjem organika osebja nove bolnice na Katinari: po predlogu deželnega odbora je za začetek dejavnosti v novi bolnici potrebnih 513 oseb.
V PROMETNI NESREČI
Smrt Tržačana pri Latisani
Blizu Latisane se je smrtno ponesrečil 46-letni tržaški uradnik Li-vio Borovina. Ko je upravljal avto v smeri iz Latisane proti avtocesti Benetke - Trst. ga je po pričevanju očividcev zaneslo, tako da je avtomobil najprej trčil v zid neke vile, nato pa se nekajkrat zavrtel okoli svoje osi, pri čemer je voznika vrglo iz vozila. Bil je pri priči mrtev.
Tuja državljana kupovala
z ukradeno kreditno karto
Agenti letečega oddelka so aretirali tuja državljana, ki sta se pri nakupih v Trstu in Benetkah posluževala ukradene kreditne karte A-merican Express in tako oškodovala številne zlatarne in druge trgovine. 36-letnega trgovca Hamada Darwi-cha iz Sirije in 32-letnega mesarja Bruna Souchuja iz Pariza so agenti izsledili s pomočjo prodajalke Barbare Peschel, ki je zaposlena v zlatarni Gerbi v Ul. delle Torri 2. Kreditna karta se ji je zazdela sumljiva in zato je obvestila policijo, vendar tako previdno, da ni vzbudila suma. Agenti so zaplenili veliko dragocenih predmetov v prtljagi goljufov.
Sošolci prvega o.m. in prvega k.o. in drugega RTV razreda poklicnega zavoda Jožef Stefan izrekajo Enzu in Marinu globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob prerani smrti hišnika MARIA SEDEVČIČA izreka podjetje SAFT1 družini globoko sožalje.
Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda Jožef Stefan izrekajo iskreno sožalje prof. Sedevčičn I ob izgubi očeta.
Za vedno nas je zapusti, naš svak in stric
PAVEL MERCINA
Pogreb bo danes, Ajdovščini.
20. oktobra, ob 15.30 na pokopališču v
Žalujoči: svakinja Benčina in nečaki Cunja
G oče, Barkovlje, Ajdovščina, 20. oktobra 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob smrti naše drage mame in nnne
MARIJE GOMIZELJ
IN NEČAKA
DANIJELA LUXE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in vsem, ki so na katerikoli način počastili njun spomin, posebna zahvala gospodom župnikom in vaščanom.
Družina Gomizelj
Fernetiči, 20. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
29. oktobra 1982
Knjižničarski tečaj NŠK
Tudi letos prireja Narodna in študijska knjižnica knjižničarski tečaj. Predavanja bodo v popoldanskih urah od 25. oktobra do 17. novembra. Program se bo odvijal v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11 od 14.45 do 18. ure. Dnevi predavanj: 25., 27. in 29. oktober — 5., 8., 10., 12., 15. in 17. november 1982.
Knjižničarski tečaj je namenjen Širšemu krogu ljudi. Prvenstveno je tečaj namenjen izpopolnjevanju znanja tistih, ki imajo opravka z raznimi vrstami knjižnic. Gre lahko za šolske knjižnice, občinske, družbene, strokovne ali pa ljubiteljske. U-deleženec si bo lahko pridobil nekaj koristnega znanja in napotkov. Najbolj zaželena oblika pristopa je, da nekdo sledi vsem predavanjem,
r Čestitke
Alpinistični odsek SPDT čestita »vojemu članu Lucijanu Cergolu ob rojstvu sina GIANNIJA.
Gledališča
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
U. preddverje
Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
' Jutri, 21. t.m., ob 19.30: Tadeja Perkavec — samostojni klavirski koncert.
Mala dvorana
Danes, 20. t.m., ob 19. uri: Ob ljubljena dežela I. del — poljski film; ob 21. uri: Obljubljena dežela - H. del.
Jutri, 21. t.m,, ob 19. uri Grešno življenje Františka Bule — poljski film; ob 21. uri Nevarno se je nagibati ven — madžarski film.
Hala Tivoli
Turneja angleškega rock ansambla WlSHBONE ASH.
Danes, 20. t.m., — Beograd (Dvorana Pionir).
Jutri, 21. t.m., — Sarajevo (Sken-derija).
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave.
Kino
ker bo tako dobil celoten pregled
nad problematiko.
Predmetnih sklepov predavanj je
devet, naj jih navedemo:
1.	Knjižničarstvo v Sloveniji (informacija o razvoju in stanju knjižničarstva v Sloveniji, naloge in delo, organizacija izobraževanja, knjižničarske strokovne organizacije). Za ta sklop so predvidene 4 ure
2.	Splošnoizobraževalne knjižnice (delovanje in pomen, nabavna politika v knjižnici, slovenska knjižna produkcija, zaščita knjižnega gradiva, uporaba gradiva, informacijska služba, izposojanje knjig). Tudi tu so predvidene 4 ure
3.	Obdelava knjižničnega gradiva
(knjižnično gradivo, katalogi, a-becedna imenska katalogizacija). Za ta sklop je predvidenih 8 ur
4.	Klasifikacija (UDK, sistematika znanosti, 4 ure)
5.	Knjižnice za mladino (pomen teh knjižnic, delo z mladim bralcem, 4 ure)
6.	Osrednji pregledi knjižničnega gradiva (Slovenska bibliografija, bibliografija na Primorskem, centralni katalogi, strokovna obdelava, 4 ure)
7.	Arhiv in arhivsko delo (4 ure)
8.	Italijansko bibliotekarstvo in biblioteke (1 ura)
Italijanska zakonodaja za biblioteke (1 ura)
Rajonski svet za vzhodni Kras se bo sestal drevi ob 20. uri na svojem sedežu, Proseška 28, Na dnevnem redu je med drugim tudi imenovanje komisij sveta in njihovih predsednikov.
Aiiston 18.00—21.00 «L'uomo di mar-mo». Vstop prost.
Eden 16.00—22.15 »Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano, C. Verdone, E. Giorgi.
Nazionale 16.30 »Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «11 terrore in cittš*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00-22.15 «Grand Hotel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano, C. Verdone. E. Giorgi.
Fenice 17.00 »Volpe di fuoco*. Clint Eastwood.
Mignon 16.00 »Scomparso (missing)*
Eilodrammatieo 15.00 «Delizie eroti-che». Prepovedan mladini
Aurora 16.30 «Easy rider*. J. Nichol son. Barvni film.
Capitol 16.30 »Ghiaccio verde*. Barvni film za vse.
Cristallo 17.00 «Africa dolce e sel-veggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sul lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda in Jane Fonda.
Radio 15.30 »Piacere fino al deli-rio*. Prepovedan mladini pod 10. letom.
Viltorio Veneto 16.30 «La liceale al mare con 1'amica di papš*.
Lumiere 16.00 «Qualcuno volč sul ni-do del cuculo*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. oktobra FELICIJAN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 11.12 — Dolžina dneva 10.44 — Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 19.20. Jutri, ČETRTEK, 21. oktobra URŠKA
Vrem? včeraj: najvišja temperatura 18 stopinj, najnižja 14,4, ob 18, uri 17 stopinj, zračni tlak 1020,8 mb narašča, vlaga 67-odstotna, brezvetrje, dežja je padlo 0,2 mm, morje mirno, temperatura morja 18,7 stopinji.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Zollia, Vesna Maria Glavina.
UMRLI SO: 54-letni Mario Cappel-teni, 82-letni Massimiliano Pravica, 76-letni Ferdinando Percolt, 48-letfil Mario Sedevčič, 73-letni Ermanno Bratasevec, 60-letni Silvano Richter, 65-letni Antonio Prodan, 61-letni Giovacchino Tomasich, 55-letni Fio-re Ballaben, 86-letni Giuseppe Do-
neaud.
m
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
«HVALISAVI VOJAK®
Komedija v dveh ielih — Prvič v slovenščini
Režija: MILE KORUN
Danes, 20. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED D - mladinski v sredo.
Jutri, 21. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
V	soboto. 23. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED F - druga sobota po premieri.
V	nedeljo, 24. oktobra, ob 16. uri - ABONMA RED G - popoldanski na dan praznika.
• * * • < fNrtilv)
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predsta”.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonent* prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Javni sestanek v Borštu
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo danes, 20. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu. Na sestanku bomo obravnavali probleme naslednjih krajevnih skupnosti: Boršt, Zabrežec, Sojk. Hrvati, Jezero in Botač.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi
DEŽELNI
KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Prijave za tečaj do 22. oktobra 1982. Progra- se bo odvijal od 25. oktobra do 17. novembra v popoldanskih urah v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
Šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višjih srednjih šolah na razpolago na sedežu v Ul. F. Filzi 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure.
V	spomin na pok. Lojzko Škabar daruje skupina 50-letnikov z Opčin 40.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Filipa Pertota daruje Anica Terčon 10.000 lir za na-brežinsko godbo.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Upravni odbor TPPZ »Pinko Tomažič* obvešča pevce in orkester, da bo vaja za ves ansambel v petek, 22. oktobra, ob 20.30.
Razna obvestila
50-letniki zgoniške občine bodo praznovali srečanje z Abrahamom v soboto 23. t.m. Kdor ni bil obveščen, naj se javi telefonsko na št. 229174 od 12. do 14. ure do četrtka.
Pokrajinski VZPI ln (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANPI -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPI - ANPI.
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo do petka. 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine te? tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra.
■BfJOerUa
Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Vas vljudno vabi na razstavo
ŽIVLJENJE V PAPIRJU
" grafični listi
' MARJANA KRAVOSA
odprtje razstave jutri, 21. oktobra, ob 18. uri
Razstave
V	Galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja se danes, 20. oktobra, češki umetnik J. Anderle.
V	galeriji Babna hiša v Ricma njih je odprta do 24. oktobra razstava Društva zamejskih likovnikov. Urnik: četrtek, od 19. do 21., sobota, od 17. do 20. in nedelja, od 10. do 12. ure.
20. 10. 1982	
Ameriški dolar	1.425.—
Kanadski dolar	1.110.—
Švicarski frank	6S4.—
Danska krona	159.—
Norveška krona	199.—
Švedska krona	190.—
Holandski flnrint	515.—
Francoski frank	199.—
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.420,-
Irski šterling	1.900,-
Nemška marka	567,-
Avstrijski šiling	80,70
Portugalski escudo	15,50
Pezeta	11,50
Jen	5,-
Avstralski dolar	1.280,-
Drahma	16,-
Debeli dinar	20.50
Srednji dinar	19,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
u
Vaillant
t.p.a.
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli:
Pod|etje GIARETTA LUIGI
23126 TRST — ULICA G. VERGA 16 — TEL. 040/574-310
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Mi ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek in Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. DellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospeda'e 8, Ul. DellTstria 35, Prosek, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel 900-121; Sesljan: tel. 209 197;
ZDRAVSTVENA dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure, tel. 732 627. predpraznična od 14. do ure in praznična od 8. do sre, tel, 68 441.
HOP!
v Tržaško knjigarno
Predstavili bomo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarja. Izdaje so še v tisku, a predna-ročniška akcija (in posebne ugodnosti tudi) se te dni izteka: priložnost za srečanje z avtorji in u-redniki.
Predstavili bomo še svežo Bibliografijo Jadranskega koledarja 1946 - 1981 s kazali vseh avtorjev in prispevkov v 36 letnikih.
V petek, 22. oktobra, ob 18. uri v Tržaški kn|igarni.
Vabi vas Založništvo tržaškega tiskal
DVA DNI PO NOVIH JUGOSLOVANSKIH PREDPISIH 0 PREHODU MEJE
Goriška ugibanja o možnih rešitvah v okviru videmskega sporazuma
Včeraj je le nekaj stotin Jugoslovanov prišlo v Gorico * Govorice o začasnem zaprtju nekaterih mejnih prehodov - Zaskrbljeni so tudi v Novi Gorici
Včeraj je bil drugi dan veljavnosti novih jugoslovanskih predpisov o prehodu meje s sosedi. K nam je prišlo le malo ljudi, na Travniku, na Trgu sv. Antona, na Komu, v vseh drugih ulicah kjer smo bili vajeni videti polno parkiranih avtomobilov z jugoslovansko tablico si našel toliko parkirnega prostora kolikor si ga hotel. Zelo malo je bilo krožečih jugoslovanskih avtomobilov, pretežno z novogoriško registracijo. To pomeni, da so k nam prišli predvsem taki jugoslovanski državljani, ki so redno zaposleni pri goriških podjetjih, ali pa ljudje, ki so za svoj prihod k nam izkoristili obmejno prepustnico. Dopoldne je mejni prehod pri Rdeči hiši, tako nam je povedal tam službujoči podčastnik, prekoračilo približno deset jugoslovanskih državljanov s potnimi listi (ti so torej plačali polmilijonski obvezen polog za potovanje čez mejo) ter okrog sto ljudi s prepustnicami. Huje je bilo na mejnem prehodu pri štandrežu, kjer je prišlo le deset ljudi s potnim listom in prav toliko s prepustnico. Če izvzamemo italijanske državljane na meji prometa skoro ni.
Včeraj smo v našem listu poročali o seji občinskega sveta na kateri je bilo to vprašanje v ospredju. Govorniki so poudarjali nevarnost, da se pokvari dobro ozračje ob meji, ki se je izboljševalo celih trideset let. Tu pa tam je bilo tudi čuti očitke na jugoslovansko zvezno vlado, kako da je morala sprejeti tak odlok kar se tiče prehodov z obmejnimi prepustnicami, ko je bil vendarle komaj pred nekaj meseci noveliran videmski sporazum. Prav s tem v zvezi so že v ponedeljek in tudi včeraj zastopniki Goriške navezali vrsto stikov z deželnimi in rimskimi odborniki ter ministri in poslanci, zahtevajoč posredovanje deželnih in vladnih oblasti pri u-streznih jugoslovanskih forumih.
V	Gorici se že čujejo vznemiru-joči glasovi, ki ne obetajo nič do brega. Niso to uradni glasovi, vendar utegnejo priti na površje in skaliti doslej dobre odnose med Go rico in Novo Gorico. Če bodo beograjski odloki obveljali v celoti naj ne bi bilo treba imeti odprte vse mejne prehode. Obdržali naj bi le štandreškega. Ne bi bilo treba začeti graditi avtopart pri Štandrežu. Baje so nekateri trgovci že včeraj poslali uslužbencem opozorilna pisma, da jih bodo odpustili, če ne bo kupcev iz sosedne države; pri zadeti so seveda uslužbenci z znanjem slovčnškejja jezika, t.j, Slovenci.
Na pokrajini se bo v ponedeljek sestala pokrajinska komisija za izvajanje osimskega sporazuma. Na njej bodo seveda govorili o teh ukrepih in tudi o večjem sodelovanju z Unijo Italijanov z Reke in iz Istre.
Enotna sindikalna federacija izraža svojo zaskrbljenost ter se sklicuje na svoja opozorila iz prejšnjih let, da je bila namreč goriška trgovina preveč odvisna od kupcev iz sosedne države. Sindikat trdi, da bi odpuščeni iz trgovin ne dobili zaposlitve drugje. Prav zato vabi sindikat, da tudi trgovci podprejo današnjo splošno stavko v podporo goriškemu gospodarstvu.
Na skupni seji se bosta sestali vodstvi goriške in tržaške zveze trgovcev. Pobudo je dal predsednik goriške zveze Comolli, ki izraža bojazen da utegnejo novi jugoslovanski predpisi okrniti ne le gospodarske, marveč tudi politične stike.
V	težavah so tudi tisti jugoslovanski državljani, nekaj sto jih je, ki so se doslej vsak dan iz Brd
preko mejnih prehodov na Plešivem in v Vipolžah vozili z avtomobili na delo v Novo Gorico in Šempeter po italijanskih cestah. Pot je bila seveda krajša za dobrih dvajset kilometrov v eno smer. Te poti sedaj ne morejo več izkoriščati, avtobusov za njihov prevoz po daljši poti iz Brd na delovna mesta pa ni. Zato bo tudi produkcija v nekaterih novogoriških tovarnah zmanjšana.
Zaskrbljenost velja seveda tudi za razna slovenska društva, čeprav se zdi, da bo moč imeti razne stike na kulturnem in športnem področju, to se pravi, da bodo možna gostovanja, prihodi trenerjev in vaditeljev, itd. V ponedeljek zvečer so številni mladinci v Kulturnem domu ostali brez plesnega tečaja; vaditelj ni prišel. Enako je bilo sinoči v Doberdobu, kjer ni prišel dirigent na vaje kulturnega društva
»Jezero*. Ni moč vedeti kako bo z napovedanim prihodom kulturne skupine iz Cerknice v nedeljo v Katoliški dom. Očitno se bodo vse te stvari uredile v najkrajšem času. Navedli smo le nekaj primerov.
Zaskrbljeni so seveda tudi v Novi Gorici. Že v ponedeljek so z občine Nova Gorica telefonsko klicali občino Gorica in preklicali prihod dveh komisij, ki sta imeli v ton tednu napovedana sestanka v Gorici. Sestala se je tudi komisija za stike z zameistvom in izrazili so svojo zaskrbljenost. Včeraj so zastopniki novogoriške občine odšli na pogovore s tem v zvezi v Ljubljano.
V teh dneh je torej veliko negotovosti in ugibanj. Vsi pa želijo, da bi se našle ugodne rešitve za prehod meje v okviru sporazuma o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo.
ZA DELOVNA MESTA IN GOSPODARSKI RAZVOJ
Jutri šesturna splošna stavka s sindikalnim shodom v Trsta
Stavka je pokrajinskega značaja - Stavkali bodo tudi m šolah ter uslužbenci krajevnih ustanov • Kljub načelnemu dogovoru o razreševanju krize v podgorski tovarni ostaja splošno stanje gospodarstva še zmeraj zelo težavno
Kljub v prejšnjem tednu doseženem načelnem sporazumu o rešitvi krize v podgorski tekstilni tovarni, je položaj v katerem se nahaja go-riško gospodarstvo slej ko prej zaskrbljujoč. Pravzaprav se v bistvu ni spremenilo prav nič. Lahko bi rekli celo, da se je položaj še poslabšal, če upoštevamo tečave, ki se javljajo v nekaterih manjših podtej jih (Inteco), poleg zaskrbljenosti glede razmer v takoimenovanih ključnih podjetjih (Tee Friuli, Detroit. ladjedelnica v Tržiču in seveda podgorska tekstilna tovarna).
Svojo zaskrbljenost nad nadaljnjim slabšanjem splošnega stanja gospodarstva in zahteve po učinkovitih ukrepih za zaščito delovnih mest bodo delavci goriške pokrajine izrazili z jutrišnjo splošno stavko ter na zborovanju v Trstu, pred sedežem deželne vlade. Pridružili se jim bodo dijaki, upokojenci, uslužbenci javnih ustanov. Splošna stavka, ki
■niiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmmaiiiiMUHUMiiMiHiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiii,
OBČINSKI SVET ODOBRIL ODKLONILNO RESOLUCIJO
llllllltlllllllUIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIttiiMiiitiililiiiiiiiiiiiiilllll
Gorica noče novo kaznilnice za mlade prestopnike iz Veneta
Ministrstvo za pravosodje želi zgraditi tako kaznilnico na območju goriške občine
Goriškj občinski svet odklanja predlagano gradnjo kaznilnice za mlade prestopnike na območju goriške občine, na zemljišču med Lečnikom in Faro. Gradnjo te kaznilnice, v kateri bi bilo prostora za približno osemdeset mladih prestopnikov obeh spolov in za približno petdeset čuvajev ter drugega osebja, je predlagalo ministrstvo za pravosodje že v začetku tega leta. To potem, ko so se proti gradnji kaznilnice na svojem območju izrekle občine v Benetkah, Trstu in Tržiču.
Resnici na ljubo moramo reči, da je že izgledalo. da bodo z gradnjo pričeli v čimkrajšem času. O-čitno so o stvari govorili zastopniki ministrstva z zastopniki občine že pred letom dni. kajti že v začetku tega leta je bil v uradnem listu republike objavljen odlok o gradnji kaznilnice v goriški občini. Takrat sta’ svetovalca Brunello in Tuzzi (oba bivata v Ločniku) interpelira-la župana kako je s to stvarjo. Župan Scarano je tedaj v občinskem svetu dejal, da ni uradno seznanjen z vprašanjem. Kasneje so prišli še drugi protesti, predvsem s strani krajevne skupščine v Ločniku, pa tudi z drugih političnih strani. V začetku septembra se je stvar ponovno sprožila. Svetovalec Polmonari je dobil v roke pismo nekega podtajnika, kjer je bilo napisano, da je gradnja kaznilnice domenjena z goriško občino, da je že izdelan načrt in da je tudi izbrano podjetje, ki bo stavbo gradilo. Zato je prišlo do razprave v občinskem svetu. Še pred njo so se sestali načelniki skupin in sestavih odklonilno resolucijo, ki jo je župan Scarano prebral v začetku razprave. V njej je rečeno, da goriška občina zavrača gradnjo kaznilnice in da ne bo izdala ustreznega gradbenega dovoljenja.
Pirellova cKPI), Brunello (PSI). Fornasir (PLI), Tacchinardi (PS DI), Bratuž (SSk), Leardi (KD) so se v imenu svojih skupin izrekli proti kaznilnici in podprli resolucijo, ki jo je bil uvodoma prebral župan. Svoj vzdržani glas pa sta napovedala Coana v imenu misovcev
ter socialdemokrat Bianconi v svojem osgbnem imenu. Poleg dveh misovcev sta se pri glasovanju vzdržala tudi Bianccni in odbornik Zucal-li, tudi on socialdemokrat.
Župan je povedal, da ni bilo no benega sporazuma z ministrstvom za pravosodje. Pirellova je bila mnenja, da je treba preventivno gledati, da ne gre mladina med prestopnike in s tem v zvezi dejala, da bi mora!a občina za to skrbeti. Vložila je tudi osnutek resolucije, o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji. Bratuž je dejal, da bi bili morali pazliveje preučiti problem, drugi svetovalci pa so rekli, da je bilo že dovolj razprave, saj se o stvari piše in govori že leto dni Bianconi je dejal, da Gorica odklanja vsako pobudo, ki pri-
haja od kjerkoli, in da s tem odklanja tudi možnost zaposlovanja za približno petdeset ljudi.
Ne vemo kako je bilo pred raz pravo v ožjem odboru, kajti po mestu so krožile govorice, da se za kaznilnico ogreva nekaj odbornikov. Le Zucalli je v občinskem svetu potrdil te govorice.
V soboto popoldne bodo na razstavišču ob ločniškem mostu odprli razstavo pohištva in opreme, Am-biente 6. Doslej je svojo udeležbo na manifestaciji najavilo okrog 70 podjetij iz naše in drugih dežel, še nekaj prijav bodo po vsej verjetnosti zbrali v prihodnjih dneh, zlasti s strani podjetij, ki se zanimajo za razstavni prostor na odprtem.
...................................imunimi
UVEDENA TAKSA NA IZVOZ Z DVORIŠČ
Občinski možje prijavijo svoje nepremičnine
Odprta vprašanja v slovenski osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto
Na občinski seji, ki je bila v ponedeljek, so svetovalci odobrili tudi sklep, ki obvezuje občinske svetovalce, da javijo županstvu, do 2 novembra, svoje lastnine, t.j. nepremičnine. Gre za izvajanje vsedržavnega zakona, s katerim hočejo izvedeti ah so se izvoljenci svetovalci, poslanci ter drugi lunkcio-narji, obogatili v času vršenja svoje izvoljene funkcije. V goriškem občinskem svetu je stvar sprožila precej humorističnih posegov, kajti tu se vsi poznajo- Bogatenja so bila najbrž ali gotovo v Rimu. večjih mestih in predvsem na italijanskem jugu.
Svetovalci so imeli tudi več interpelacij. Bratuž (SSk) .je dejal, da bi bilo prav, da bi knjižico o
Srečanje med bolničarji Gorice in Šempetra
V	soboto popoldne so se bolničarji in drugi uslužbenci bolnišnic v Gorici in Šempetru srečali v Novi Gorici, na več igriščih, v športnem srečanju v več disciplinah.
V	glavnem zmagale so ekipe šem-petrske bolnišnice. V tenisu je bil rezultata 3:2 za Šempeter, v moški košarki 28:26, v ženski košarki 20:4, v ženski odbojki 2:0, v ženskem nogometu 2:1, v šahu 3:1. Tudi v keg-
ljanju je zmaga šla šempetrcem. Goričani pa so zmagali v moškem nogometu z 2:0, v namiznem tenisu s 4:1, v moški odbojki z 2:0.
Na tekmah je sodelovalo v vrstah tekmovalcev ter gledalcev nekaj sto ljudi. Šlo je torej za veliko manifestacijo sodelovanja In prijateljstva med osebjem sosednih bolnišnic, med katerima so sicer tesni stiki že več časa tudi na tehničnem področju
in v sodelovanju med zdravniki.
Ti stiki so bili poudarjeni tudi na večernem nagrajevanju, ki je bilo v hotelu Sabotin v Solkanu. Spregovorili so predsednica sindikalnega sveta šempetrske bolnišnice Dana Košiček, organizacijski vodja iste inž. Dušan Saksida, predsednik krožka uslužbencev goriške bolnišnice Renato Fiorelli.
Gorici goriške letovičarske ustano ve prevedli tudi v slovenščino. Zupan je dejal, da bi bil to preve lik strošek. Povedal pa .je, da je že v teku prevod knjižice-vodiča o goriškem gradu, ki te izšla v italijanščini in v nemščini. Sedaj bo moč to knjižico dobiti tudi v slovenščini.
Svetovalec Waltritsch (PSD pa je ponovno sprožil vprašanje šolskega poslopja v zavodu Lenassi. Med obiskom župana pred več kot letom dni so učiteljice zahtevale dva prostora v drugem nadstropju, po leg petih učilnic. Učiteljice nimajo svoje sobe, ena učilnica je v pritličju. V tej šoli nimajo telefona in se morajo posluževati tistega od zavoda, ki pa .je dve nadstropij niže. Nimajo papirja in drugih pripomočkov za poslovanje uradov. Pod je v nekaterih učilnicah slab in tudi nevaren. Interpelantu je župan odgovoril, da bodo poskrbeli za namestitev telefona. Da je pred videna restrukturacija stavbe in da bodo takrat uredili tudi vprašanje dveh učilnic.
Občinski svet je tudi odobril, i večino glasov, oopravljen sklep o uvedbi takse na izvoze z dvorišč in hiš. Kot se bodo naši bralci spominjali gre za takso, ki je bila določena že pred dvajsetimi leti, niso pa je nikdar aplicirali. Precej sve tovalcev se je vzdržalo.
Valeria Moriconi jutri v gledališču Verdi
V Verdijevem gledališču bo .jutri zvečer ob 20.30 prva italijanska gledališka predstava. V Gorico pride znana italijanska igralka Valeria Moriconi. ki bo protagonist komedije »Emma B. vedova Gioca-sta* avtorja Alberta Savinija. To bo prva, izvenabonmajska predsta va italijanske gledališke sezone. Prihodnji teden bodo pričeli z nabiranjem abonmajev.
jo je v prejšnjem tednu oklicala enotna sindikalna zveza bo trajala od 8.30 do 14. ure. Sindikalna zveza bo za udeležence manifestacije v Trstu, za tiste, ki nimajo na razpolago lastnega prevoznega sredstva, organizirala avtobusni prevoz. Z Goriškega bo v Trst odpeljalo trinajst avtobusov šest iz Gorice, štiri iz Krmina in tri iz Tržiča. Pet avtobusov iz Gorice bo odpeljalo izpred spominskega parka ob 8.30, eden pa, (ob istem času) s Travnika. Avtobusi iz Krmina bodo odpeljali ob 8.45 s Trga svobode (Piazza della Liberta), avtobusi iz Tržiča pa ob 8.45 s Trga Republike. Povratek je predviden za vse približno ob 12. uri.
Odpustov v Detroitu zaenkrat ne bo
Delavci in uslužbenci tržiškega podjetja Detroit zaenkrat ne bodo prejeli odslovilnih pisem. Vsakršno odločitev v zvezi s tem so odgodili za en mesec. Tako so se sporazumeli na zadnjem sestanku med deželnim odbornikom De Carlijem, sod-nijskim upraviteljem Rom objem ter odvetnikom De Grassijem. Deželni odbornik De Carli je zagotovil, da bo do konca prihodnjega meseca skušal najti najbolj ustrezno rešitev.
Kaj ima v načrtu še ni povsem znano, izgleda pa. da bodo odslovitve (menda s takojšnjo ponovno zaposlitvijo s strani nove družbe) neizbežne. Taki rešitvi delavci niti ne nasprotujejo, v kolikor bodo i-meli ustrezna jamstva, da bo proizvodnja ponovno stekla, čeprav r omejenem obsegu in pod drugačnimi pogoji, kakor dos<ej.
Ukrep o odpustu bi prizadel 380 delavcev.
SLOVENSKO
GLEDAUŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1982-81 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kub turnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure
f Čestitke |
Prijatelji iz Gabrij in z Repna iskreno čestitajo NEVI HUMAR in EDIJU SAMBU ob vstopu v zakonsko življenje.
Razna obvestila
KD »Kras* Dol - Poljane prireja
danes predvajanje filma »Divji svet Tanzanije*, ki ga bo vrtel prof. Černe. Pričetek bo ob 20. uri. Vabljeni!
Člani in prijatelji društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj se bodo v soboto, 23. t.m., zbrali na vsakoletni družabnosti, ki bo v gostilni Devetak na Vrhu. Prijave samo še danes in jutri pri poverjenikih: Marinki Batič, Branku Černiču, Neli Tomšič in Cirilu Černiču.
Kino
G urlca
CORSO 17.15-22.00 «Firefox — vol-pe di fuoco*. Barvni film.
VERDI 18.00—22.00 »Rocky III.». S. Stallone.
V1TTORIA 17.30—22.00 »Super erotie sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
tržit*
EKCELSIOR V okviru prireditev o Mozartu in njegovem času — Don Giovanni de Losey. Ob 10. uri predstava za šole in ob 21. predstava
7o nhrinctvn
PRINCIPE 18.00-22.00 »Sul lago do-rato*.
Mara Carica	*
in uka/ica
SOČA 18.00-20.00 »Morilec Kingfl-šer». Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—20 00 »Super vohljač*. Italijanska komedija. DESKLE 19.30 »Varnost zajamčena*. Japonska komedija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83 538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AH* salute. Ul. C. Cosulich. tele-fon 72-480.
PQ!.IQAnMg§
{	or.:*:::.
TRM NIČNI IINVII
TRŽIČ — tel. 0481 . 73245 Ulica IX. glugno, 88/1
2 22. NAVTIČNIM SEJMOM V GENOVI
ITALIJANSKA NAVTIČNA INDUSTRIJA ZABREDLA V PRVE RESNEJŠE TEŽAVE
Vsi napori usmerjeni v gosposke jahte, proizvajalci pozabljajo na srednji sloj - Še vedno neupravičene podražitve
Tudi za italijansko navtično industrijo je po letih presenetljivega vzpona nastopilo obdobje su-Liih krav. Pred letom dni smo s presenečenjem ugoiavljali, da je navtika ena redkih italijanskih dejavnosti, ki jo je gospodarska kriza obšla, dobički so se celo povečali, saj je marsikdo vlagal v jahte svojo razvrednoteno liro. Letaš pa smo kot kaže dosegli dno. Skriti prihranki srednjega sloja so pošli, denarja primanjkuje že za dostojnej&e življenje, da bo t akdo dvakrat pomislil preden si bo na grbo postavil nakup dragega plovila, saj mora misliti na najnujnejše stvari.
Padec kupne moči srednjega sloja prihaja seveda do izraza tudi na letošnjem genovskem navtičnem sejmu, ki odraža glavne značilnosti pretekle sezone in v neki meri nakazuje težnje za prihodnjo sezono. Slika, ki jo dobimo v Genovi ni nič kai obetavna. Lel os so zabeležiti občuten padec pri prodajah .jadrnic in motornih čolnov krajših od 10 metrov, ki so Lili do nedavnega dostopni sred-n 'emu sloju, v zameno niso po-zna'i zastoja v prodaiah in izvozu tcTikih gosposkih jaht. le navi-r' mn so šle dobro v proda io manjša. tako imenovana djudska plo-\ i’a». predvsem gumenjaki. Tudi tu pa kot kaže ni več potencial-rih kupcev, da ie zaskrbljenost o-peraterjev upravičena.
i. . Seveda pa jc bil tak položaj p edvidljiv, a kai ko so vsi ja-d ali s polnim vetrom zaverova ni v dosedanje poslovne usnehe. Večina obratov je skušala od pro daj iztržiti čim več. da so bile cene nesramno pretirane. Le rc.d Vi so razumeli, da bo treba kaj iikrenati in so temu primerno prilagodili svojo proizvodnjo in ponudbo. Na žatost pa so taki. obrati v manjšini, saj večina še ve- • dno hlasta po lahkih dobičkih; ki
ALFA ROMEO ZANAROO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20. teJ : 70634« in Mirama raki drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve va ■šihTabljenih avtomobilov, nudi mo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rabljeno ALFA ROMEO, Alfetta 1800 77, 76, Giuliet-i ta 1600 78. Giulietta 1800 82. Al-fasud 1200 TI 75. Alfasud Sprint veloce 1500 80, Duetlo 1600; FIAT 131 Raeing 2000 80. 131 Supermirariori 1GOO 79. Panda 45 81. Rilnio 75. super 81. Ritni o 105 TC 81. Ritmo CL 81. RENAULT TL 78. 5 TS 78. MERCEDES Benz 200 80, 280 SE 71. VOLKSIVAGEN Golf Rabblt cabriolet 1500 80. MITSUBISHI Colt GL N 1-tOO 82. FORD Fiesta S 1100 81.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARAN CIJO OBIŠČITE NAS!
jih ne bo po vsem sodeč več u-resničila.
Proizvajalci seveda v takem položaju zahtevajo pomoč države predvsem glede davčnih olajšav za večje gosposke jahte, ki omogočajo največje dobičke. Trdijo namreč, da ni 13-melrski visoko-morski gliser noben luksuz in je zato neupravičen davek IVA ža 35 odstotkov. Kdo pa si lahko ta ko plavajočo vilo privošči ni povsem .jasno. Bržkone so med njimi predvsem davčni utajevalci, kar nam omogoča, da v drugačni luči analiziramo pozitiven podatek izvoza italijanskih jaht v tujino. Seveda se ne bomo obregnili ob večmilijardne jahta, ki jih prodajajo raznim arabskim mogotcem, a ugotovitev, da se je povečal izvoz v Panamo. Liberijo, Nigerijo in Grčijo, daje misliti. Se torej ponovno vračamo v obdobje «lažnih priložnostnih zastav*, s katerimi so v preteklosti novopečeni bogataši skrivali svoja bliskovita obogaten'a.
Italijanska navtika bo zabredla še v težje vode. če ne bo spoznala, da bo lahko rešila svoje težave samo s srednjim slojem. V Italiji je namreč prišlo v zadnjih letih do bistvenih premikov v odnosu ljudi do navtičnih športov. Navtika postaja ena najbolj dovršenih ob'ik rčkreaci.je, kjer človek uresniči svoje želje po neodvisnosti in novemu načinu življenja v neposrednem stiku z naravo. Krog ljubiteljev se je torej izredno razširil, zožil pa se je o-krog potencialnih kupcev. . Razkorak med željami in možnostmi pa lahko odpravijo samo dostopnejše cene. Teh pa tudi tokrat v Genovi ni, V glavnem so proizvajalci le nekoliko olepšali svoje u spešnice, da lahko opravičijo tudi do 30-odstotne podražitve. Še bolj kot druga leta letos neradi govorijo o cenah. Razpasla se je nedopustna razvada barantanja pri ceni, ki lahko pomeni pravi labodji spev za italijansko navtiko.
TEM, načrt «avtoceste revežev»: 10.000 km od Gdanska do Turčije

Po 13 letih je še vedno mlad
Različice elegantne delajo več, njeno mesto je prevzel bogato opremljen model LX
mali A 112 in poskočen
Proizvajajo ga že trinajsto leto in zunanja oblika se ■ ni kaj prida spremenila, čeprav so že v februarju presegli milijon proizvedenih primerkov. Gre za A 112, ki je od začetka oktobra na pro daj v izpopolnjeni verziji. Ne izdelujejo več različice, elegant. name, to nje so uvedli novo različico LX. ki je zelo izpopolnjena in ima mnogo dodatne opreme, ki je ne najdemo niti na avtih, ki sodijo v višje razrede.
Različice, ki so poslej na voljo kupcem, so štiri; junior. elite, LX in abarth. Razlikujejo sc nc sa mo po opremi, temveč tudi po motorjih, ki jih poganjajo: tako ima junior 963-kubični motor, elite in LX 965-kubičnega, abarth pa presega liter in ima 1050 kubični motor, ki zmore kar 70 KM. kar je za tako majhen avto vsega spo štovanja vredno.
Razlike v karoseriji no prav-zaorav malenkostne: odbijači so nekoliko višji in vsebujejo tudi u-triralke, neiolko večje to žadu e luči. reže za izmenjavo z aka so nekoliko spremenjene po obliki, različna so platišča, višji pa so tudi pasovi iz plastične mase. ki tečejo vzdolž bokov in imajo zaščitno vlogo. Za doplačilo dobite pri vseh štirih različicah premič-
AVTOŠOLA DARIO
Darlo Bortuzzo
T R S T — UL BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdaj vam zapade
vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregled v našem sedežu
•	Hitri in dopolnilni tečaji
•	Avtomobilske pratike
w U L
JADRALNA SOLA «NAUTICLUB»
•	Tehnični in administrativni servis
•	Storitve za registracijo plovil
•	Dovolienja za upravljanje jadrnic In motornih čolnov
•	DOPOLNILNI TEČAJI
no streho iz sivkastega stekla, ki jo jc moč nekoliko oupreti, ah' pa povsem sneti.
Naj omenimo le še dodatno o premo, ki jo ima najnovejša različica A 112 LX: petstopenjski me-njahtik, merilnik vrtljajev, digi-ta'no uro, barvana stekla, električne šipe, vzglavnik na prednjih Sed.«^lA, -. habjeenrske žaromete, o grevano zadnjo šipo. brisalec na zadnji šipi, prtljažnik, s prevleko .iz.blaga.-
V vseh štirih različicah js lega na cesti brezhibna in kako ne bi b la, ko so kole. a praktično na štirih vogalih Autobianchijevega malčka, pogon pa je na prednja
kolesa. Zmogljivosti se niso ka.j prida , spremenile, tako da junior presega 130 km na uro, elite in LX dosegata skoraj 140 km na uro, špoi tua različica abarth pa presega,, 155 km na uro. Vse lu-topstL dosegajo v četrti, prestavi. Zanimivi so tudi pospeški: od 0 do 100 km na uro veljajo za štiri različice naslednje vrednosti*.,, junior 18.6, elite in LX 17,7. a-barth . 13,.6., V’4 .modeli. iiRmip ko-lutne -zavore spredaj, bobne pa zadaj.
Omenimo naj še certe: junior velja 6.618.CC0 lir, elite 7.398.000, LX 8.058.00, abarth pa 8.190.000. Vse cene so vključi v roke*.
AVTOODPAD R.M.F.
FERNETIČI
300 m od meje
zraven gradbenega materiala STARC
SSilAZviH
S. p. A.
Gorica - C.so Italija 169 • Tel. 84056 - 83131 • 84093
Vam nudi vsak mesec nove priložnosti za nakup novega avtomobila FIAT
• VSAK DAN VAS PRIČAKUJE V SALONU RABLJENIH AVTOMOBILOV
VAS ZASTOPNIK
aaaa
TEM, Trans European Motor-vvav je verjetno najbolj ambiciozen načrt v Evropi na področju gradnje novih avtocestnih povezav. Gre namreč za dolgo avtocesto v smeri sever jug vzhodno od vseh obstoječih zvez, katere namen je, da doprinese k smotrnejšemu razvoju manj razvitih evropskih držav in poveže Evropo s Srednjim vzhodom. Ta avtocesta, ki bo merila skupno 10 0(10 kilometrov, bo tekla od poljskega pristanišča Gdansk do meje med Turčijo in Iranom, z nekaterimi odcepi, ki bodo novi evropski sistem povezovali z obstoječim zahodnoevropskim avtocestnim sistemom: tu gre predvsem za odcep Dunaj • Beljak Videm, ki je tudi edini de! te avtoceste po zahodnoevropskih deže'ah, če se veda izvzamemo grški in turski del avtoceste.
TEM bo tekla po uesetih drža vab: Poljski, Češkoslovaški. Avstriji. Italiji,. Madžarski, Romuniji, Jugoslaviji. Bolgariji. Grčiji in Turčiji. Prav zaradi te tra se so jo nekateri že poimenovali -avtocesta revežev*, naziv pa ima dvojni pomen: če namreč'po eni strani označuje značilnosti nekaterih krajev, po katerih bo tekla, daje po drugi strani prav tem krajem velike razvojne perspektive.
Zamisel za gradnjo te avtoceste se je porodila leto 1977. Pred Vsem je treba poudariti, da ne gre tu zgolj za neko mednarodno infrastrukturo, ampak bo ta cesta ustrezala tudi potrebam posameznih držav, ki so s pristankom na skupni projekt torej zagotovile, da bodo temu projektu prilagodile svoj notranji avtocestni sistem.
Predvsem so se dogovorili o trasi, po kateri bo tekla avtocesta. Izdelali so tudi študijo o
predvidevanjih razvoja prometa na tej avtocesti, dogovorili so se o postopku, da bi lahko celotno avtocesto gradili z isto sodobno tehniko in končno so se dogovorili o tehničnih, značilnostih avtoceste, ki bo enaka v vseh desetih državah. Italijanski partner, družba Autostrade. pa je bil v prvi fazi zadolžen za izdelavo osnutka prometnih določil, ki naj bi veljale na celotni avtocesti. Ta določila so izdelali in osvojilo jih je vseh deset držav.
Sedaj se je začela druga tri-lelna faza, ki se ho končala leta 1985. Posameznim državam so poverili nalogo, da izdelaio nekatere jttariije v zvezi z gradnjo av toceste. Tako 'je Češkoslovaška zadolžena za preučevan e zaščite okolja. Jugoslavija za študije o protipotresnih gradnjah', Bolgarija pa za sprostitev' tovornega prometa na mejnih prehoditi, Medtem so ponekod že«zabeli z deli in doslej so zgfadil. zd^T.llaO kilometrov te dolge evropske avtoceste. Z gradnjo so začeli že v vseh državah in predvidevajo, da bodo avtocesto dogradili do leta 2009.
To delo je seveda povezano s številnim-! težavami. Kot primer naj povemo, da uredpostavlja gradnja vsake avtoceste • ogromne količine peska in gramoza tei drugega materiala, ki ga bodo, za to avtocesto, brezcarinsko nre vazali preko nekaterih meja. Največji problemi pa so seveda finančnega značaja: posamezne države sedaj iščejo novih oblik finansiranja te infrastrukture, -ki bo seveda zelo draga, šaj se po prečne cene za gradnjo avtocest vrtijo okoli 8 milriard lir za kilometer. seveda če ni posebno zahtevnih del, kot so predori ali viadukti.
B. Br.
aaaa grgk
PADRIČE — TRST — TEL. 226161
4 KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ
Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Kulturne zanimivosti
13.30	Dnevnik
14.00	MASH - Avtobus, TV film
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Piša za Dnevnik 1 - redakcija odgovarja
15.00	Šolska vzgoja
15.30	Trapper: Pronta guarigio-ne, TV film
16.20	Jackson Five, risanka
16.45	Dick Barton, posebni agent, 4. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.20	Capitan Gennaio, igra Sliir-ley Temple
18.35	Lutke
18.50 Koga se vidi?
Glasbena oddaja katero vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello in «Mi... nes>
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Roža za življenje, oddaja katero vodijo Sandra Mondaini, Raimondo Vianello in
21.40	Kojak: Človek, ki je dvakrat umrl, TV film
22.30	Dnevnik
22.40	Srečanje v kinematografu
22.45	Športna sreda
Ob koncu - Dnevnik 1
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja
14.00	Program za otroke in mladino Trije nemirni otroci, TV film - Mister Magoo, risanka - Polnočna bojazen, TV film - Nel paese degli Ineas, dok.
16.00	šolska vzgoja
16.30	Univerza popevke
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Rhytm & Blues Festival 82
18.25	Programi pristopanja
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	1 professionals: Dvojno maščevanje. TV film - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Verdi
21.45	Sindikalna tribuna
22.15 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Berlin A)exanderplatz
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.50	Evropski nogometni pokali, 2. del
Tretji kanal
17.25	Un doppio tamarindo ealdo corretto panna
18.30	L’orecchioocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Figurinai di Liguria, 3. del 20.05 šolska vzgoja
29.40	Lo sparviero, di Londra. film 22.15 Dnevnik 3 - Set
JUGOSLOVANSKA TV ‘ 'Ljubljeno1'' " " 1
8.35 - 10.35 TV v šoli'
17.35	Po -očila ’
17.40	Ciciban dober dan
17.55 Gusarji kapitana Ganeha, nad. in konec
18.25	Obzornik
18.40	Za pesmilo v Slovenijo 19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20 00 Otroci iz št. 67, film
21.40	Majhne skrivnosti velikih kulturnih mojstrov
21.45	V znamenju
Koper
13.30	Odprla : meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti:
TRST — Še o jugoslovanskih normah
BENEČIJA — Razstava kostanjev KRIŽ — «Vse manj je dobrih o-smic» - kabaret s skupino iz Križa
TRST — KPI in terorizem
16.30	Odprta meja (ponovitev)
17.00	TV šola
17.30	Z nami pred kamero
18.00	Film - ponovitev
19.30	Z nami pred kamero
20.15	Visoki pritisk, zabavno ■ glasbena oddaja
21.25	Nenavaden par. TV film
22.25	Nogomet: evropski pokali
Zagreb
17.30	Videostrani 17.40 Poročila
17.45	Radost Evrope
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Varadžin
18.45	Družbene teme
TRST A
7.00,	8.00, 10.00. 13.00. 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 3.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajur-jan; 12.40 Zbor «Siovenec» iz Boršta: 13.20 Nacionalno vpraša nje v zadnjih desetletjih cesarsko-kraljevega Trsta; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje); 14.30 Glasbene skice- 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja (ponovitev); 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Na goriškem va lu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski piogram)
6.00,	6.30, 7.25, 13.00, 14.00 in
16.00	Poročila; 6.00 Otvoritev Glasba za dobro jutro; 6.15 Ob vestila in EP; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13 00 Na valu radia Koper - Glasbena zavesa, objave; 13.15 Kinosjx>red: 13.30 Zanunivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslu Žalcev po telefonu, glasba; 14.31) Z našimi glasbenimi umetniki;
14.50	EP, 15.00 Dogodki in odme
vi; 15.30 Glasba po željah: 16.15 Aktualna tema:	16.30 Objave,
glasba:	16.35 Glasbeni kiosk;
16.55 Zaključek s pregledom no vic.
KOPER
(ltaliionski orograml
6.30, 7.30, 12.30, 15.30. 18.30 Po ročila: 8.30, 9.30,	10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Dnevnik;
6.00	- 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni prostor;
11.00	Kim, svet mladih; 11.32 Pe sem tedna; 11.36 Radio rock;
12.05	Glasba po željah: 13.33 Lov ski kotiček; 14.00 Iz Rima z ljubeznijo in simpatijo; 15.10 Bre--besed: 16.00 Današnji kino; 16 32 Crash; 16.55 Pismo iz.;.; 18.10 Zbori v večeru.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00. 19.00 Poročila; 6.00
9.00	Jutranja oddaja; 10.30 Pe sem v času; 11.10 Glasba, glasba in besedilo od...: 11.34 I Bud denbrook, 12.03 Iz Milana: Takoj se vrnem: 13.35 Master; 14.30 Oper in a buffa. v osmih dejanjih; 15.03 Radio 1 - posebna oddaja;
16.00	II paginone; 18.00 Klasična glasba: 18.30 Globetrotter; 19 25 Prisluhni večeri se; 19.30 Radio 1 n, jazz 82; 21.03 Iz Milana: La borsa del guasto; 21.45 Vse o košarki; 22.27 Audiobux; 23.10 Te lefonski klitv
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila- 6.16 in 6.45 Prometne informacije:
8.50	Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedon sko in srbohrvaško: 9.05 Glasbe na matineja: 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske po staje se vključujejo; 11.05 Ali po znale...; 11.35 S pesmijo po Ju goslaviji: 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12,30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure. Iz naših krajev - Iz naših spore dov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam..:
14.05	Razmišljamo. ugotavlia mo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Do godki in odmevi; 15 30 Obvestila in zabavna glasba: 15 50 Radio danes, radio jutri; 16.00 VrtiLak.
17.00	Studio ob 17. uri; 18.0' Zbo rovske pesmi Bele Bartoka’ 18.15 Naš gdst: 18.30 Odskočna deska: Bernatovič Dalibor - Harfa: 18.56 Minute za EP: 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. Otroci; 18.45 Minute z ansamb'om Henčka Burkata in njegovimi pevci; 20.00 Vokalna glasba Slav ka Osterca; '20.25 Minute < Slo venskim godalnim kvartetom; 21 05 Antonin Dvorak. Odlomlu iz opere «Vrag in Katra*; 22 15 In formativna odda;a v nemščini in angleščini.
Aleksander Zalar
5.
Zapisi s popotovanja po Sikkimo in Ladakha
Lastnik lodge — nekakšnega bivališča — v Vuksonu, zahteva «permit», dovoljenje za obisk dežele, ker drugače ne sme sprejeti gostov. Vodja poti mi ga izroči s težkim srcem. Ko ga pogledam, vidim, zakaj se je tako težko ločil od njega: Na njem je z velikimi črkami napisano, da velja samo za mesto Gangtok. Torej smo ves čas ilegalno potovali po Sikkimu. Pogledam ga. «Predno bo to opazila policija, bomo mi že čez mejo*, odgovori:
Lastniku lodge pokažem prilogo, potrjen seznam članov odprave in nekaj rupij poteši preveliko radovednost. Ko zapuščamo Silckim, obmejna policija pregleda dovoljenje, zapornice se dvignejo in že se peljem čez most, ki ločuje Sikkim od zahodne Bengalije. Vrnili smo se pred iztekom dovoljenja, nikoli pa v Sikkimu ne bodo izvedeli, ali smo ta čas prebili v mestu Gangtok ali med hribi in dolinami Sikkima.
Srečnega povratka je bil še posebno vesel naš šofer. Z nami se zadaj pelje velik zaboj, poln sikkimskega viskija. Sikkim je izdelovalec kvalitetnega viskija, brendyja in drugih alkoholnih pijač. Glavni motiv tihotapljenja
pa je vsekakor v ceni. Cene teh alkoholnih pijač so v Sikkimu enkrat nižje kot v sosednji Bengaliji in ostali Indiji. In kot na dlani je, da je šofer, toliko kot z našimi prevozi, zaslužil s sikkimskim viskijem.
TREKKING PO TROPSKEM GOZDU
Pohod v naravo ima pomembna mesta v turistični ponudbi Sikkima
Dolgo je že tega, ko je nekdo vprašal gornika:
«Zakaj hodiš v gore?* On pa je odvrnil: °Ker so tam.*
SIKKIM — Daleč tam pod Himalajo v gorah Sikkima, kjer se končujejo človeška naselja, se pričenjajo znane trek-king poti. Trekking pomeni v prostem prevodu pohod v naravo. Spominja na naše izlete z nahrbtniki, samo, da se jim tu pridružijo še šotor, spalna vreča, armafleks, pribor za kuhanje in, seveda, zaloga hrane. Vse to lahko udeleženci trekkinga, nosijo sami, ali najamejo šerpe — posebne plačane nosače. Tako potujejo iz dolin v hribe vedno više. Osnovni cilj trekkinga ni osvojitev kakšnega posebno visokega vrha, marveč potovanje čez hribe in doline, opazovanje narave in bivanje v naravi.
V Sikkimu vidiš mlade z vsega sveta, kako sami ali v spremstvu šerp hodijo po pokrajini. V knjigarni v Gong-toku dobiš zemljevid z označenimi trekking potmi: Ena najbolj znanih gre od budističnega samostana Pemayang-tse do planote Yuksom, do vrha gore Dzongri in k njenim sosednjim vrhovom, okoli 4800 metrov visoko. Vsekakor je cilj trekkinga tudi iskanje prvobitne narave, iskanje ne-
znanega, lepega, a obenem krutega sveta visoko nad 2000 metri.
Najbolj zanimivi del trekking poti Pemayangtse - Dzongri je od planote Yuksom, kjer lahko prenočuješ tudi v skromni «lodgi», do Bakhima, zadnjega zaselka pod vrhom gore Dzongri. Takoj za zadnjimi polji planote Yuksom, 2000 metrov visoko, pot zavije v tropski gozd. Mogočna drevesa, po katerih se pno ovijalke, prekrijejo s svojimi krošnjami nebo. Stopam v polmrak tropskega gozda. Ovijalke vise iz vej in se spuščajo prav na pot, po kateri hodim. Med drevesi zamolklo odmeva ptičje petje: najprej visoki toni, nato nizki. Vmes se slišijo kriki meni neznanih živali. Pot je kamnita in me spominja na ono, ki pelje na Komno. Vzpenja se, nato se zopet spušča k potokom, čez katere so speljani viseči mostovi ali ozke brvi. In zopet se vzpenja, čedalje više k zasneženim vrhovom Dzongrija.
Stopam tako, da čim bolj dvigujem noge. Kljub temu me počasti z obiskom pijavka. Še pravočasno jo opazim. Zgodi se, da nekdo toži nad mokroto v čevljih, čeprav ves čas hodi po suhih tleh. Ko sezuje čevelj, je ta poln krvi. Pijavke, katerih pika ne čutiš, so se napile krvi in med hojo počile. Nekatera starejša drevesa so postala žrtev ovijalk in mahov. Podobna so bajeslovnim bitjem, ki jim fantazija, podkrepljena s polmrakom gozda in čudnim ptičjim petjem, riše oblike živali ali nadnaravnih bitij. Pot pelje po pobočjih, nad divjimi globelmi, od koder slišiš šumenje reke. In zopet preseka pot potok, ki hrumi čez skalovje v globel. Viseči mostovi se pri prečkanju neprijetno zibljejo. Naenkrat zagledam skupino opic. Zvedavo me opazujejo, nato kriče zbeže nazaj v gozd.
Nad Dzonkrijem se temni. V daljavi se sliši bobnenje, oblaki zavijajo vrhove; Dolina žari od bliskov in grom se Odbija od gora. Ptice ne pojejo več. Pelerina, v katero sem odet, zadržuje nektete kapljice, ki padajo z dreves. Tedaj se vsuje, kot bi stal pod slapom. Tropska nevihta kaže vse svoje razsežnosti. Srečno prispemo do zavetišča, še ko zlezem v puhasto spalno vrečo, posjušam kako zunaj pada dež.
Naslednje jutro se trekking nadaljuje. Naporen, vendar poln doživetij, je ta trekking v Sikkimu.
SAMOSTANI SO UMETNOST SIKKIMA
Dokaz kulture naroda visoko pod obronki Himalaje
GANGTOK — če želiš spoznati Sikkim, ne moreš mimo številnih budističnih samostanov. V svojih svetiščih hranijo dragocenosti, ki pripovedujejo o zgodovini dežele in so dokaz kulture naroda tam visoko pod obronki Himalaje.
Iz glavnega mesta'Sikkima Gangtoka se moraš spustiti v dolino, nato pa po nasprotnem bregu povzpeti do 24 kilometrov oddaljenega budističnega samostana Rumtek iz petnajstega stoletja. • Samostan leži na pobočju hriba, od koder je lep pogled v dolino. Je izredna mojstrovina budistične arhitekture. Ko vstopiš' na veliko dvorišče, zagledaš pred seboj pročelje svetišča. Vse je podrejeno temu pročelju: steber na sredi dvorišča, meniške celice, ki z vseh strani obkrožajo svetišče. Obstanem in gledam. Pročelje se koplje v neštetih barvah. Ko pridem bliže, razberem iz številnih barvnih odtenkov prizore iz budistične religije. Občudujem natančnost in umetniško fantazijo mojstra, ki je to ustvaril,
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT SPORTP
29. oktobra 1982
NOGOMET
V TREH EVROPSKIH POKALIH
Italijani z dobrimi izgledi
Jugoslovanske enajsterice pa so naletele na zelo močne nasprotnike - Brezupna naloga C. zvezde proti Maradoni in tovarišem
Tekmovanje v evropskih pokalih prehaja počasi v najbolj vročo fazo. šibkejše evropske nogometne e-kipe so bile v prejšnjem kolu izločene in sedaj gre prav zares, kajti vse enajsterice so nevarne, čeprav morda vse nimajo zvenečih imen, ali vsaj takih, ki bi kdaj posegla po najvišjih mestih v evropskem nogometu.
Nas seveda pobliže zanimajo nastopi jugoslovanskih in italijanskih moštev. Obe državi sta v prejšnjem kolu izgubili po enega predstavnika, sedaj pa kaže, da bo »zletela* še marsikatera ekipa, predvsem jugoslovanska. V pokalu prvakov so jugoslovanski klubi ostali brez svojega predstavnika, saj je Dinamo izločen. Italijani pa gledajo s strahom, čeprav optimistično, na dre-višnje srečanje med Standardom iz Liegea in Juventusom. Italijanski državni prvaki še niso v pravi formi, še vedno iščejo najboljše kombinacije in prodornost, vendar je tudi res, da je moštvo po prvenstvenem startu postalo vedno bolj zanesljivo. Juventus pač v Italiji ne more razvijati svoje igre, saj igrajo nasprotniki proti Turinčanom vedno »bunker*, pa naj bo to na domačem ali na tujem igrišču. Standard je vsekakor spoštovanja vredna enajsterica, med najmočnejšimi v tem tekmovanju. Belgijci so prebudili lažjo krizo in kaže. da bodo za danes spet nared in v najboljši formi. Že poraz z minimalno razliko bi bil za Juventus uspeh.
V pokalu evropskih pokalnih prvakov bo najbolj razburljivo v Beogradu. Na Marakano prihaja moštvo Barcelone z vsemi svojimi zvezdniki, kar je gotovo dovoljšen razlog za razprodan stadion. Mara-dona, Quini, Schuster, Alonso in o-stali so prava paša za oči in vrhunski nogomet, tako da je Cr-vena zvezda že pred svojim občinstvom brez vsakršne možnosti. Predvsem zato, ker igrajo Beograjčani letos zelo slabo, brez pravega sistema in organizirane :gre. V zameno pa ima milanski Inter že drevi lepe možnosti, da napravi korak k uvrstitvi v četrtfinale. Inter bo namreč gostoval na Nizozemskem proti AZ ’67, ki jc le bleda senca ekipe, ki je še pred nekaj leti bila pravi strah in trepet v Evropi. Nizozemci so danes poprečno moštvo, katerega Inter brez težav lahko premaga.
Pokal UEFA vedno nekoliko zamuja za ostalima dvema tekmovanjema, saj je dospel šele do šestnajstine finala, ki pa bo nadvse zanimiv. Roma ne bi smela imeti prevelikih težav proti švedskemu Norkoeppingu, v katerem je s svojo nogometno kariero pričel Lied-holm. Prav tako bi moralo igrati precej zanesljivo Sarajevo proti romunskemu Corvinulu, čeprav igrajo Jugoslovani drevi na tujem. Menimo, da bo drugačna pesem pela v Neaplju in Splitu. Napoli namreč gostuje vedno nevarne zahodnonemške nogometaše, ki so sposobni vsakega rezultata. Varovanci trenerja Giacominija bodo poskušali proti Kaiserlauternu vse, vendar je njihova naloga zelo težka. Isto lahko trdimo za splitski Hajduk, ki bo gostil Francoze Bordeauxa. Spličani bodo morali pokazati znatno več kot v prvenstvu, če hočejo upati na pozitiven izid.
min.), Majstorovič (55. min.) in I teži tako po verziji WBC kot WBA,
Par.čev v (63. min.)
«Plavi» pa so nastopili v naslednji postavi: Vukadin, Erzeg. Ištvanič, Milojevič (v 62. min. Mrsič), Radonjič, Malešev, Majstorovič, Vojko-vič. Mitrovič (v 58. min. Pančev), Duspara, Djukič.
Mladi Jugoslovani brez težav
V prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo «un der 18» je jugoslovanska državna reprezentanca včeraj v Pad Rad-kiesburgu brez težav z odlično igro kar s 5:0 (3:0) premagala Avstrijo.
Za Jugoslavijo so bili uspešni Mitrovič (v 2. in 30. min.), Djukič (19.
Miljanic pri Valencii
VALENCIA — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA. bo Miljan Miljanič, ki je vodil jugoslovansko državno reprezentanco na zadnjem »mundialu*, novi tre ner španske enajsterice iz Valencie, ki je trenutno na 15. mestu začasne lestvice državnega prvenstva s 7 točkami zaostanka za Real Ma dridom.
Hagler v Sanremu
SANREMO (Imperia) — Marvin Hagler, svetovni prvak v srednji
je včeraj dopotoval v Sanremo, kjer se bo 30. t.m. pomeni z Obel-mejiasom iz Venezuele. Hagler je novinarjem dejal, da je prepričan, da bo ubranil naslov.
TENIS
STUTTGART — Brazilka Patri-zia Medrado je na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Stut tgartu že v prvem kolu izločila Italijanko Sabino Simmonds z izidom 6:2, 6:3.
ATLETIKA
DP V HOJI NA 50 KM
Soliden nastop Ruzzierja
Kljub neizkušenosti na tako dolgi razdalji je adrievec v j močni konkurenci zasedel zanj povsem dobro 32. mesto
TOKIO — Na mednarodnem turnirju za «Grand Prix» je Sashi Me-mon iz Indije izločil Francesca Can-ceUottija (It.) s 6:2, 3:6, 6:0; Pilar Vasquez (Peru) je premagala Italijanko Patrizio Murgo z rezultatom 6:1, 6:0; Gianni Ocleppo (It.'1 pa Zoltana Kuharszeka (Madž.) s 7:6 in 7:5.
Kot smo že poročali, je bilo v nedeljo v Cascini blizu Pize državno prvenstvo v hoji na 50 km. Na tekmovanje se je prijavil tudi a-drievec Ruzzier, ki je sicer s to težavno disciplino pričel komaj v letošnji sezoni, a je kljun temu sklenil, predvsem po vrsti spodbudnih rezultatov tako na stezi kot na cestah, da se pomeri z državno elito tudi v tej najdaljši ter gotovo eni najtrših atletskih disciplin. Glavna skrb in cilj Ruzzierja sta bila tekmovanje končati, saj je bil glede na elitno konkurenco ter na progo, ki so jo vsi prisotni označili kot najtežavnejšo tovrstno progo v državi, res nemogoče upari kaj več.
Na startu se je predstavilo 48 specialistov, od katerih .ie bil glavni favorii Bellucci. ki pa je moral že po 10 km zaradi diskvalifikacije opustiti misel o državnem naslovu in ga prepustiti presenetljivemu, čeprav ne prav preveč ko
rektnemu Morettiju. Ruzzier .je moral v svojem krstnem nastopu na tej razdalji seveda plačati davek neizkušenosti, ko .je s prehitrim startom (na 25 km v 2.16’ ter meči prvimi 15) prišel do 35. km že precej «skuhan» in je le z veliko vo ljo ter muko končal tekmovanje popolnoma izčrpan. Kljub temu sta njegova uvrstitev na 32. mesto in predvsem čas 5.2’29” za atleta predstavljala že veliko zadoščenje, saj je bilo splošno mnenje vseh tr žaških »izvedencev*, da tekme ne bo končal. Našega atleta čakajo v letošnji sezoni, gotovo najuspešnejši v njegovi 14-letni karieri, še tri tekme v hoji. V primeru, da kma lu nadoknadi izgubljene kilograme ter moči bo tako že konec tega tedna skušal na Valmauri izboljšati rekord na 10 km.
¥ ¥ ■
V nedeljo pa so atleti Adrie na stopili še na enem tekmovanju in sicer v Skednju, k.jer .je bila dfu ga preizkušnja letošnje izvedbe ♦Palia dei Rioni», ki vključuje tekme pri Sv. Jakobu, v Skednju ter na Valmauri, ki bo na sporedu 7. novembra. Vse tekme so deželnega značaja in vključujejo tekmovanja za vse moške kategorije v teku in hoji. Že pri Sv. Jakobu je Adria dosegla lep uspeh z osvojitvijo 3. mesta na društveni 'lestvici, isto mesto pa je lonjersko društvo za sedlo tudi v Skednju, no zaslugi dveh drugih mest naraščajnika Da vida Gregorija ter kadeta Marka Saksida, kar je še bolj utrdilo trenutno tretje mesto na splošni lest vici v pričakovanju zadnje preiz kušnje na Valmauri. ko bi noleg tega moralo lon.jersko društvo na stopiti v popolni postavi ter tako še enkrat potrditi, da je v kombi naciji tek-hoja v deželnem merilu med najboljšimi.
Garritano k Pistoieseju
GENOVA — Sampdoria je odstopila drugoligašu Pistoieseju napadalca Salvatora Garritana. Za i-gralca je Pistoiese odštela Sampdo-rii približno pol milijarde lir.
SKI ROLKE
DANAŠNJI SPORED
POKAL PRVAKOV
Standard Liege (Bel.) - Juventus (It.)
HJK Helsinki (Fin.) - Liverpool (Angl.)
Dinamo Bukarešta (Rom.) - Aston Villa (Angl.) Real Sociedad (Sp.) - Celtic Glasgow (Škotska) Hamburger (ZRN) - 01ympiakos (Gr.)
Rapid Dunaj (Av.) - Windzew Lodz (Pol.)
CSKA Sofija (Bol.) - Sporting Lizbona (Por.) Nentori Tirana (Al.) - Dinamo Kijev (SZ) (kval. Dinamo zaradi odstopa Albancev)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
1983 Kopenhagen (Dan.) - Waterschei (Bel.) Crvena zvezda (Jug.) - Barcelona (Sp.)
AZ’ 67 Alkmaar (Niz.) - Inter (It.)
Aberdeen (Škotska) - Lech Poznan (Pol.) Galatasaray (Tur.) - Austria Dunaj (Av.) Swansea (Wales) - Pariš St. Germain (Fr.)
V EVROPSKIH POKALIH
Real Madrid (Sp.) - Ujpest Dosza (Madž.) Tottenham (Angl.) - Bayern Munchen (ZRN)
POKAL UEFA
Slask Wroclaw (Pol.) - Servette Ženeva (Švi.) Anderlecht (Bel.) - Porto (Por.)
Werder Bremen (ZRN) - IK Brage (šve.) Valencia (Sp.) - Banik Ostrava (ČSSR)
Spartak Moskva (SZ) - Haarlem (Niz.)
St. Etienne (Fr.) - Bohemians Praga (CSSR) Benfica (Por.) - Lokeren (Bel.)
Viking Stavanger (Nor.) - Dundee United (Škotska) Roma (It.) - Norkoepping (šve.)
Hajduk (Jug.) - Bordeaux (Fr.)
Glasgow Rangers (škotska) - Koln (ZRN) Shamrock R. (Irska) - Universitatea Cra. (Rom.) Ferencvaros (Madž.) - Ziirich (švi.)
Paok Solun (Gr.) - Sevilla (Šp.)
Napoli (It.) - Kaiserslauteren (ZRN)
Corvinul (Rom.) - Sarajevo (Jug.)
Dcvinčani niso povsem upravičili pričakovanja
Nedeljsko tekmovanje v Fonza-su je za nami. S tem se je tudi zaključilo ■. jtalijan§kfl_ ,prvenstvo na ski-rolkah v individualnih tekih. O-staja še štafetni tek, ki bo na vrsti v nedeljo, ponovno v Fonzasu. SK Devin bo na to tekmovanje poslal dve mladinski štafeti, t.j. žensko in moško.
Nedeljski rezultati niso taki. kot smo pričakovali po lepem uspehu v Brindisiju, predvsem s strani najmlajših. Neuspehu pa so botrovali razni činitelji, kot npr. nepre-spanost, saj so tekmovalci morali na noge ob štirih in pol zjutraj, na poti pa so bili tri ure in pol. Boljše so se odrezali starejši tekmovalci:	med starejšimi pionirji Elio
lori, mlajša mladinka Roberta Sardoč (zasedla ie tretje mesto) ter starejši mladinec Gianni Legiša (peto mesto). Najmlajši pa so do-seali sledeče rezultate:
FANTJE: 9. Mitja Pernarčič, 15. Andrej Antonič, 18. Edvin lori, 22. Miloš Šušteršič med fanti.
DEKLICE: 3. Kristina Gabrovec, 4. Rozgna Gabrovec, 8. Elena Vrč. Kot društvo pa so Devinč-mi zasedli odlično četrto mesto. Š. F.
MELBOURNE — Na mednarodnem moškem teniškem turnirju «Su-per Challenge Mazda* je McNama-ra (Avs.) premagal Hooperja (ZDA) s 6:4, 7:6; Američan Connors pa rojaka TePscherja s 7:6, 6:3.
KOŠARKA
V ITALIJANSKEM PRVENSTVU
Brezupno gostovanje tržaškega Biča
Tržačani igrajo namreč proti Cidneu - Tudi gorički San Bene-detto brez izgledov, saj se bo doma srečal z milanskim Billy[em
Z zanesljivo igro je Bregova šesterka, ki nastopa v prvenstvu deklic, zmagala v sobotnem srečanju v gosteh pri Club Altura, pokazala pa je tudi viden napredek
Že danes bo na vrsti 5. kolo košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige. V najvišjem tekmovanju nastopata tudi tržaški Bic in goriški San Be-nedetto, ki sta doslej v štirih tekmah zbrala samo dve točki. In vse kaže, da bosta tako Bic kot San Benedet-to z enakim izkupičkom tudi po dre-višnjih srečanjih.
Tržačani gredo v goste v Brescio proti Cidneu, ki uvršča v svoje vrste zelo dobrega in perspektivnega centra Costo. Košarkarji Biča so v nedeljo nerodno zapravili tekmo proti Scavoliniju in si danes ne morejo obetati kaj več kot častnega poraza. Tržaška peterka igra precej slabo, na ravni drugoligašev, kamor se bo najbrž po končanem prvenstvu tudi vrnila. Goričani pa gostujejo drevi italijanskega državnega prvaka Billyja iz Milana. San Benedetto se ne more ponašati z zadovoljivo bero točk, proti objektivno močnejšemu nasprotniku pa niti nocoj ne more upati na uspeh. Vendar se v košarki lahko '»se zgodi in zato navijači San Benedetta lahko upajo...
DANAŠNJI SPORED
A-1 liga
Scavolini - Novarieti, Sinudyne -Cagiva, Ford - Lattesole, Cidneo -Bic, San Benedetto - Billy, Peroni -Honky, Bancoroma - Lebole, Canon -Berloni.
A-2 liga
Napoli - Brillante, Indesit - Cover-jeans, Sacramora - Rapident, Be-netton - Udinese, American Eagles -Italcable, Sav - Sapori, Mangiae-bevi - Bartolini, Farrow’s - Riunite.
Intervju s trenerjem Scavolinija
Peter Skansi:
«Prcrano je govoriti o državnem naslovu>
Zaradi pomanjkanja prostora v naši včerajšnji številki nismo mo gli objaviti intervjuja, ki aa ie naš sodelavec imel s trenerjem Scavo linija, Petrom Skansijem, to nedeljskem aostovanju peterke iz Pesara pri tržaškem Biču. Menimo, da intervju ni zaubil na aktualnosti, za to aa priobčujemo danes. Prvo vprašanje se je nanašalo na tekmo samo, v kateri se ie Scavolin. moral pošteno potruditi, da ie strl odpor Tržačanov.
♦Italijansko prvenstvo .je zelo trdo*, je menil Skansi. «Ni slabih e-j kip To je . Bic tudi dokazal * j «Ko že aovorimo o tržaški ekipi I kaj menite: se bo letos rešila pred izpadom?»
I »Mislim, da se bo rešila. Ni na res, da D’Amico razpolaga le s tremi igralci. Ekipa je solidna, ima pa to hibo, da igra dobro z dobrimi ekipami, slabše pa s slabšimi.*
«Kaj pa borba za državni na slov?*
♦Glavni favorit .je Berloni. Nc smemo pa pozabiti, da so se tudi druge ekipe znatno okrepile.*
♦In Scavolini?*
«Zaenkrat je še prerano, da bi govorili o borbi za naslov, saj nas pred play-offom čaka še cela vrsta težkih srečanj.*
Petar Skansi
♦V prvih dveh kolih ste zabeležili dva nepričakovana poraza. Kako to?*
♦Slabo smo igrali! Sicer smo tudi priprave pričeli nekoliko kasneje.*
(Italijanski časopisi zelo kritizirajo zamenjavo Bouie - Jerkov. . .»
♦To ni prvič. Doslej so me samo kritizirali, čeprav sev v dveh letih privedel ekipo od borbe za 'izpad do play-off za naslov. Sicer pa ste se lahko sami prepričali, kako o-dlično igra Jerkov!*
Marko
AVTOMOBILIZEM
Arnoux spet na progi
MARANELLO (Modena) — Fran-1 coski pilot Renč Arnoux je včeraj i opravil nekaj poskusnih voženj na dirkališču v Fioranu, kjer je s svojim ferrarijem dosegel tudi čas 1’07”76, kar je za sekundo in dve desetinki slabše od rekorda proge, ki ga je pred kratkim sam Dostavil Mokro cestišče pa ni omogočalo bolj tvegane vožnje.
Nogometna enajsterica Zarje, ki s spremenljivo srečo nastopa v prvenstvu najmlajših
lllllllllllllfllllllllllllllllltlllMIIIIIIinilllKflUllinilllllllUIHIIIIIIimilllllllllllIHMiuillllllllllltMIIIMUllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllimillllllllllfIHIIIIS
Pokrajinsko prvenstvo NAJMLAJŠI
Chiarbola — Vesna 4:1 (1:0)
VESNA: Bogateč, Costanzo, Ales-sio, Sedmak, Zarotti, Švab I„ Mon-do (v 2. p. Babič) Soavi, Tence, Švab II., Sulii.
STRELEC za Vesno: Soavi v 15. min. d.p.
Čeprav je tudi ;rat Vesna morala poražena z ig išča, je le pokazala nekoliko boljšo igro kot v prejšnjih tekmah. Precej je zadovoljila v prvem polčasu, ko je bila popolnoma enakovredna boljšemu nasprotniku. Šibka točka ekipe pa ostaja obramba, saj so kriški branilci vse preveč počasni in premalo odločni. Tako tudi v nedeljo nosi obramba velik del krivde pri prejetih golih, in le sreča, da je Bogateč nekajkrat odlično ubranil, saj bi bil v nasprotnem primeru poraz še hujši. Tokrat bi od ekipe pohvalili vratarja Bogatca in pa Soavi ja, kateremu je gol pravilno plačilo za lepo odigrano tekmo.
Fabio
Zarja — Pol. Oplcina 1:2
(1:0)
ZARJA: Kočevar, R. Kalc, Leban. Fonda. Babich, Stržej, Pečar, Hr-stič, Zeugna, Žagar, M. Kalc, Savi, Stein, Boneta, Oliva.
Tudi tokrat je le smola v glavnem botrovala porazu bazovske e-najsterice, saj sta tekmo odločila dva negotova in neposrečena posega domače obrambe.
Zarjani so povedli že v začetku in tudi v nadaljevanju pokazali u činkovito igro. S hitrimi podajami so si tudi ustvarjali lepe priložnosti, ki pa jih piso izkoristili.
Tudi v drugem polčasu Bazovci niso imeli posebnih težav in že je kazalo, da jim zmaga ne bo ušla, ko so jih proti koncu tekme gostje nepričakovano spravili na kolena.
P B
IZIDI 6. KOLA
Zarja - Opicina 1:2; CGS - Cam oanelle 1:0; Primorec - S. Luigi 1:7; Olimpia - Cupercaffe 1:1; Chiarbola - Vesna 4:1; S. Andrea Roiane-se 2:1.
LESTVICA
S. Andrea 12, Supercaffč 11, Olimpia 9; Campanelle. Chiarbola 8, S. Luigi 6, Zarja, CGS 4, Opicina 3, Primorec, Roianese 2, Vesna 1.
Prijateljsko srečanje naraščajnikov
Breq — Roianese 0:2 (0:0)
BREG: Degrassi, W. Olenik, S. O-
lenik, Ciacchi, De Bortoli (Štrajn), Milkovič, Biagi (Kosmač), Pastore, Tul, Godina. Barut (Jerman).
Zaradi počitka v prvenstvu naraščajnikov so Brežani odigrali prijateljsko tekmo z odlično ekipo Roianese, ki sicer nastopa v pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov. Tekma je bila zelo lepa in zanimiva, čeprav so v vrstah Brega nastopili tudi nekateri igralci, ki niso še včlanjeni, vendar so odlično opravili svojo nalogo, saj je bil skoraj do konca tekme rezultat izenačen.
A. B.
O stavki nogometašev tudi v parlamentu
RIM — Odločitev združenja nogometašev, da bodo od nedelje dalje stavkali, je imela odmev tudi v po-
slanski zbornici. Med drugim je bil govor o možnosti prisilnega vpoklica v službo za nogometaše, ki bi bili tako primorani stopiti na igrišče tudi proti svoji volji. Tak poseg naj bi opravičili z dejstvom, da nogometaši opravljajo delo, ki vzbuja splošno zanimanje v milijonih državljanov. Tisti pa, ki temu nasprotujejo menijo, da so igralci uslužbenci zasebnih podjetij, ki ne opravljajo nobene javne službe in imajo zato pravico do stavke.
TENIS
STUTTGART - V prvem kolu mednarodnega ženskega teniškega turnirja je Američanka Tracy Austin premagala zahodno Nemko Stef-fi Graf s 6:4, 6:4.
IIIIINIIIIIIlIlHIlinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIUMMUlllllllMlllllllIlfmVfttM
OBVESTILA
ŠK Kras —
Odsek za otroško telovadbo
vahi starše repentabrsklh otrok v torek, 26. t.m., ob 19. uri v občinsko telovadnico in starše zgo-niških otrok v sredo, 27. t.m., ob 19.30 v prostore ŠK Kras v Zgoniku na srečanje z našim odsekom. Govor bo o programu in o reorganizaciji odseka.
• • •
ŠZ Bor — Atletska sekcija
obvešča, da bo danes, 20. oktobra, ob 19. uri na s*adionu «Prvi maj* seja odbora sekcije.
« * *
ŠD Sokol — košarkarska sekcija
sporoča, da so urniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike ob torkih in petkih od 14.45 do 16. ure.
• • «
ŠD Breg
sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicer ob sredah in petkih z naslednjim urnikom: od l7.M) do 17.45 — prva skupina od 17.45 do 18.30 — druga skupina • • *
ŠD Sokol - Odbojka
sporoča, ure treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek ln četrtek od 14.30 do
16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
m » e
SPDT
obvešča, da bo 'b petkih ob 20.31 na stadionu *1. maj* predsmnčar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furla-
niča-
Delovanja ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 21. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za namizni tenis.
Dnevni red: program za prihodnjo sezono.
Leonard opušča športno aktivnost
NEW YORK — Svetovni prvak v vvelter kategoriji, Ray Leonard, ki je bil pred kratkim operiran na o-česu, bo v kratkem opustil športno dejavnost.
tovnega boksa.
m.............................m.........................................................................„„„„„„..............................m...,,..,.,,,,,...........................................................................
V Benetkah kongres WBC
BENETKE — 8. novembra bo v Benetkah 18. kongres svetovne nogometne zveze WBC, katerega se bodo poleg 25 delegatov v zastopstvu 94 vsedržavnih federacij udeležili najvidnejši predstavniki sve
ODBOJKA
V TEKMOVANJU ZA «ZVEZNI POKAL»
KOTALKANJE
MiiiiiiiiMiiMiiiHmiiiimiiiiiiHiiiHtimivn
V NEDELJO V BOLOGNI
Koristno preverjanje moči za ŠZ Sloga
V mladinskem prvenstvu odličen začetek Olympie «Košič»
V	soboto se je začelo odbojkarsko tekmovanje za »Zvezni pokal*, namenjeno ekipam, ki bodo letos nastopale v B in C 1 ligi. Od vseh tržaških ekip se .je na tekmovanje prijavilo le Športno združenje Sloga. Vse udeležence so razdelili v več skupin po tri ekipe, ki se bodo pomerile po sistemu vsak proti vsakemu, in sicer trikrat. Gostitelj bo torej vsakič druga ekipa. Tek movanje samo pa je seveda koristno preverjanje znanja in moči pred bližajočimi se prvenstvi.
V	skupini, k.jer nastopa Sloga, so še tretjeligaš Tradicart iz Grad:-šča in Itas iz Fiume Veneta, ki je lani izpadel iz A 2 lige in je torej drugoligaš.
Sobotna tekmovanja so bila v Fiume Venetu. Sloga, ki je zaradi bolezni nekaterih igralk nastopila v nekoliko okrnjeni postavi, je s svojim nastopom zadovoljila. Izgubila je proti Tradicartu, premagala pa je domačinke. Turnir je bil za trenerja Drasiča sila dobrodošel, saj je lahko preveril formo in trenut no pripravo svojih varovank, ki bo do letos nastopile v C 1 ligi. Na igrišče so stopile prav vse igralke, ki so kot rečeno zadovoljile, še zla sti pa je prijetno presenetila mlada Suzana Vidali.
IZIDI:	Tradicart - Itas Fiume
Veneto 2:0; Tradicart - Sloga 2:0 (15:12,	15:13), Sloga - Itas 2:0
(15:11, 16:14).
POSTAVA SLOGE: Maruška. Mi ra in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka in Tiziana Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vidali. (Inka)
MLADINSKO PRVENSTVO C.P. Pieris — Olympia Košič 3:1 (15:13, 5:15, 7:15, 12:15)
OLYMPIA KOŠIČ: B., A. in H. Košič, A. in S. Terpin, I. Špacapan, I. in R. Cotič, L. Batistič, Komjanc, Podveršič.
Letošnjega mladinskega prvenstva 01ympia Košič ne bi mogla bolje začeti. S sobotno zmago nad Pieri-som je dokazala, da uspehi ne bi smeli izostati. Na trenutke je bila sicer njena igra pomanjkljiva, zato pa se je izkazala z nekaterimi izvrstnimi potezami.
V prvem setu se naši fantje o-čitno niso še »ogreli*, že v drugem setu pa so domači šesterki prepustili samo pet točk, čeprav je treba priznati, da se je Pieris za letošnje prvenstvo dobro pripravil.
Prihodnje srečanje bo 01ympia Košič odigrala dama, in sicer v petek ob 22.10, ko se bo v slovenskem derbiju pomerila s štandreško Ju-ventino.
Robi
Juventlna — Llbertas Krmln 0:3 (-5, -13, -11)
JUVENTINA ŠTANDREŽ: Vogrič,
Cej, Pavlin, Bensa, Zavadlav, Mu-čič, Bastiani in Šuligoj.
V	petek se je pričelo mladinsko odbojkarsko prvenstvo tudi na Goriškem. Skupno nastopa pet ekip, med katerimi sta tudi dve sloven ski: Juventina iz Štandreža in go-riška 01ympia. Glede mladinske ekipe Juventine velja poudariti, da letos trenira mlade slovenske igralce prof. Boris Cotič iz Doberdoba.
V	prvem domačem nastopu »belo-rdeči* niso najbolje pričeli, saj so zbrali samo pet točk. Vse drugače pa je bilo v drugem in tretjem nizu, ko so goste večkrat spravili v zadrego. Stalno so vodili, a v končnici obeh setov so nekoliko popustili, kar je seveda nasprotnik s pridom izkoristil. V prihodnjem kolu pa bo na sporedu slovenski derbi, in sicer v četrtek, 22. t.m., ob 21. uri v telovadnici Iti v Gorici.
(Ivan Plesničar)
NOGOMET
Bojazen pred navijači
ATENE — Grška nogometna zveza je določila, da bodo tekmo Grčija - Anglija, veljavno za evropsko prvenstvo, ki je na sporedu 17. novembra, odigrali v Solunu in ne na novem olimpijskem stadionu v Atenah, kot je bilo prvotno določeno. Sklep je nogometna zveza obrazložila z bojaznijo, r’a ne bi prenapeti angleški navijači poškodovali tega objekta.
NICOLETTA SOSSI IN MAURO RENAR PRVA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU UISP
Poletov par je zmagal v kategoriji seniorjev - Med naraščajniki sta Pavatova in Kokorovec zasedla 3. mesto
Poletov par Niooletta Sossi -Mauro Renar, ki nastopa v kategoriji »senjorjev*, je v nedeljo na državnem prvenstvu UISP v Bologni osvojil prvo mesto. Uspeh Po letovih kotarkarjev predstavlja ponovno priznanje za slovensko društvo in za trenerja Petra Brleča ter Zdenko Hrovatin, ki sta ju pripravljala za nastop.
Par Sossi - Renar se je sicer že julija letos izkazal na državnem prvenstvu SIEHP v Savoni, ko je osvojil peto mesto. Sedaj pa sta naša kotalkarja segla v sam vrh in postala državna prvaka UISP Povedati moramo, da je njuna zma ga popolnoma zaslužena, saj že razlika v točkah kaže, da sta bila daleč najboljša. Občinstvo v Bologni je njun nastop spremljalo z navdušenimi aplavzi. Skupno je nastopilo pet parov.
KONČNA LESTVICA
1. Sossi - Renar 48 točk; 2. Ros si - Franchi 45,60; 3. Trevisani -Lugli 44,80.
V kategoriji naraščajnikov je nastopil Poletov par Antonella Pa-vat - Mojmir Kokorovec, ki je na končni lestvici osvojil tretje mesto. če upoštevamo, da je to njun prvi nastop na državnem prvenstvu. potem smo lahko s to u-vrstitvijo nadvse zadovoljni.
KONČNA LESTVICA 1. Orsi - Zandi 35,80 točke: 2. Lanzcni - Aurori 34,60 ; 3. Pavat -Kokorovec 29.10	Kosmač
NOGOMET
Korupcija tudi v Braziliji
SAO PAULO — Kot poroča brazilska športna revi.a »Piarar*. je tudi v tej deželi, podobno kot pred časom v Italiji, prišlo do hude korupcije v nogometnih krogih V škandal naj bi bili vpleteni podjetniki, sedanji in bivči igralci (med katerimi tudi Amarildo, ki ,e igral pri Milanu in Fiorenhm), sodniki, razni predstavniki društev in nogometnih zvez, ki so podkupovanjem zrežirali razne rezultate in tako omogočili velike dobitke na tamkajšnji nogometni stavi Afera naj bi imela odmev tud: v Italiji, saj naj bi med zrežirani rezultati nanašali tudi na italijansko pr venstvo, na katerega se v Braziliji navežejo, ko je tamkajšnje prven stvo nrekinTno.
AVTOMOBILIZEM
ARESE — Vodstvo italijanske avtomobilske tovarne Alfa Romeo je sporočilo, da bo n istopala na SP v formuli 1 za leto 1983 v sodelovanju s firmo Euroracing.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
IKST Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270
Podružnico Gorico. Drevored 24 moggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
DZS 61000 Ljublion«
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vis. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Jull|sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
20. oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj
in tiska
■•H
m
Irat
Član italijanska z vaza časopisnih založnikov FiEG
•;
h.
Ljubljanska banka» v alpskem konzorciju
SA1NT PILRRF, — Skupina 6 bank, ki poslujejo v državah alpskega loka, se je združila v konzorcij z namenom, da združujejo finančna sredstva za finansiranje pobud ustanov in zasebnih podjetnikov, ki delujejo na tem področju. Finančna sredsLva bodo naložile na osnovi razvojnega programa, ki ga bodo izdelali v kratkem. Konzorcij sestavljajo za Italijo 'Istituio bancario S. Paolo* iz Turina, za Jugoslavijo /Ljubljanska banka*, za Francijo «Banque centrale des cooperatives et des mutuelles*, za Bavarsko «Bayerische Landesbank Girocentrale*. za Avstrijo «Sparkasse Innsbruck* in «Union des Banques suisses* za Švico.
Pobudo so javno predstavili na devetem srečanju iniciativnega od bora za sodelovanje med deželami alpskega loka v kraju Saint Pierre v Dolini Aoste, med katerim so tudi napovedali ustanovitev koordinacijskega odbora med trgovinskimi zbornicami tega področja. Prihodnje srečanje odbora bo prihodnje leto v Innsbrucku, med tem časom pa bodo sestavili, skupaj s tremi skupnostmi alpskega loka (Arge Alp, Alpe Adria in Skupnost zahodnih Alp) delovno skupino, ki bo pripravila mednarodno srečanje o temi »Alpe in Evropa* za prihodnjo jesen v Milanu.
Novembra 13 točk draginjske doklade
RIM — Kol vse kaže, bo draginjska doklada od prvega novembra ponovno poskočila za 13 točk, kar ustreza Mcosmatim* 31.057 liram v mesečnih kuvertah, ki jih seveda močno oklestijo, zlasti pri srednje visokih prejemkih, davčni odtegljaji. Tak porast napovedujejo izve denci posebne komisije pri državnem zavodu za statistiko, ki vsak mesec pregleduje naraščanje življenjskih stroškov in izračunava poka zatelj draginjske doklade. V teh dneh bodo sicer pregledali podatke za september, ker oktobrski še niso na razpolago, a ponavadi zadnji mesec v tromesečju bistveno ne vpliva na dokončno povprečje.
Znano pa je ze. da se je pokazatelj za draginjsko doklado avgusta zvišal samo za 0,64 odstollca. septembra pa je draginja narasla za 1.4 odstotka. Po teh podatkih naj bi indeks dosegel 334 ali 335 točk v primerjavi s 322, ki so jih zabeležili konec julija. Zalo upajo, da skok ne bo presegel 13 točk, čeprav prvi podatki za oktober, ki prihajajo iz Milana, kažejo na 1,5-odstotno povišanje cen blaga široke potrošnje, ki ga upoštevajo pri zaračunavanju draginjske doklade.
NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI PROCESA MORO V RIMU
Teoretiziranje skesanca Barboneja o zametkih in vzrokih terorizma
PL je ubila sodnika Gallija in Alessandrinija ter časnikarja Tobagija, ker bi jo lahko razkrinkali
BENEŠKI DNEVNIK
Navdušujoča «Beneška večera» za naše izseljence v Švici
Kulturne skupine iz Beneške Slovenije so nastopile v Ziirichu in v Lugom
v v
RIM — Skesani terorist Marco i Barbone je bil včerajšnji «izvede-nec» na procesu Moro, ki bi moral kot toliko drugih pred njim prikazati sodnikom prve zametke in vzroke pojava terorizma v Italiji. Njegovo dolgovezno pričevanje pa je le občasno vzbujalo nekoliko večje zanimanje. ko se je spuščal v konkretne dogodke, saj je bilo njegovo pričevanje predvsem običajno teo retiziranje.
Bivši terorist, obtožen sodelovanja pri umoru časnikarja Walterja Tobagija, je postavil kot najpomembnejša mejnika pri prehodu iz strategije pouličnih izgredov skrajnežev v logiko oboroženega boja dva datuma, in sicer marec leta 1977, ko je «Autonomia-> dosegla svoj višek, a je obenem spoznala, da ne bo z dotedanjimi metodami mobilizacije skrajnežev dosegla ničesar, ter u-grabitev Alda Mora, ki so rdeče brigade pozvale vse ideološko sorodne organizacije, naj se pridružijo o-boroženemu boju.
Barbone je ob tem navedel stike s pripadniki «Prime linee* in z najrazličnejšimi drugimi grupacijami od »Formazioni comuniste combat-tenti* do Scalzonejevih «autonomov» in «melropolitanskih komunistov*. «Prima linea* je bila po Barbone-jevih besedah edina, ki se je upiral logiki oboroženega boja. drage grupacije pa so pristopile k ua Črtu rdečili brigad. Kasneje je tudi »Pri m a linea* osvojča zamisel o »državljanski vojni*. Umori milanskih sodnikov Gallija in Alessandri-nija ter časnikarja Tobagija so bili za Barboneja le poskus »Prime linee*, da si zavaruje hrbet, potem ko je spoznala, da je bila trojica na novi poti. da lahko razkrije celotno organizacijo.
Poleg Barbone jevega pričevanja ni bilo na včerajšnji razpravi običajnih presenečenj. Le predsednik Santiapichi je Ligasovi napovedal, da se bo lahko pridružila »neomajnim* v tretji kletki, potem ko jo bo preiskovalni sodnik zaslišal.
I;
i
1
i
i*
‘
?
i j.
Naiulia Liga« na procesu Moro
ZURICH, LUGANO - Če so be neški večeri, ki jih v krajih, kjer živi večje število Benečanov prirejajo krajevne sekcije Zveze benc šlcih izseljencev, predvsem vrivlar ni za izseljence in njihove družine. so prav gotovo zanimivi tudi za tiste Benečane, ki pridejo za kratek čas v goste.
Tudi Benečani namreč, zlasti mlajši in tisti, ki jih ie dramatično vprašanje emigracije samo oplazilo, ne poznajo stvarnosti beneških izseljencev in izseljenišlva na splošno. Istočasno pa Benečani, k4 so že zelo dolgo zdoma, ne morejo slediti dogajanju po rodnih dolinah.
To so nujne uvodne premise tudi za kratek zapis o nedavnem gostovanju Beneške folklorne skupine, ansambla Beneških fantov in mladega pevsko-glasbeneao dua Claudie ir Fabrizia v Diellikonu on Ziirichu ir v Maregi pri. Luganu.
Sobotni večer za ziiriško področje in nedeljsko za lugansko sta bili povsem drugače zasnovam. nU-de pač na različne potrebe in zahteve tamkajšnjih društev. V občinski dvorani v Dietlikonu so pripravili slovesnejši večer, kar je postala že vsakoletna tradicija Zveze beneških izseljencev. Tradicionalno je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev, 'c* so zaposleni v Švici. V kulturnem programu je to sodelovanje prišlo
LJUBLJANA — Slovenski metro polit in ljubljanski nadškof dr. Aloi zij ŠUštar je odpotoval na kra'?i pastoralni obisk k slovenskim iz seljencem v Argentino. V tei latinskoameriški državi živi okori 30 ti soč slovenskih izseljencev in njihovih potomcev.
Princ Filip: «Prcveč rodit«!»
iti
REAGAN ISCE IZHOD ZA PREKLIC EMBARGA
\VASHINGTON. RLM — Ameriški predsednik Reagan očividno išče »časten* izhod iz nemogočega položaja, v katerega je zašel z embargom proti izvozu tehnologije za sibirski plinovod, ki je v popolnem protislovju z njegovo politiko pospeševanja prodaj žita SZ. Ob valu kritik, ki mu jih naslavljajo ne le prizadete evropske države (Francija,
Nemčija. Anglija in Italija), katerim ovira izvajanje že davno sklenjenih sporazumov o izvozu opreme, ampak tudi vplivni krogi v ZDA, je včeraj prvič javno povedal, da je pripravljen preklicati prepoved, če mu evropski zavezniki predložijo alternativen načrt ukrepov proti SZ. kot kazen za njeno vmešavanje v Afganistanu in na Poljskem.
V Italiji je vzbudila splošno ogorčenje zaplemba 4 rotorjev, ki jih je bila naročila v ZDA državna dražba »Nuovo Pignone* še pred Reaganovim embargom. Ker je Italija tradicionalen najposlušnejši zaveznik ZDA ni sicer pričakovati posebno ostrih uradnih reakcij, navzlic poročilom o posredovanju veleposlanika «pri vseh ameriških pristojnih oblasteh* in Spadolinijevim napovedim, da bo ob bližnjem uradnem obisku v ZDA vprašanje sibirskega plinovoda «v središču* njegovih pogovorov.
Zavidljivi uspehi turizma v Italiji
RIM — Državna ustanova za turizem EN IT napoveduje, da bo letos obiskalo Italijo 12 odstotkov tujih turistov več kot lani. Take optimistične ocene temeljijo na raziskavah o povpraševanju po obiskih v Italiji iz tujih držav, ki kažejo na naraščajoče zanimanje, že doslej se je najbolj povečal prihod turistov iz Finske (za 30 odstotkov), naj večji turistični tok iz Zahodne Nemčije naj bi do konca leta zabeležil 9-odstotno rast, Avstrijcev bo 7 odstotkov več. Francozov kar 15, Angležev S, Američanov 5, Kanadcev in Japoncev pa 7 odstotkov več.
Uspeh italijanske turistične ponudbe pripisujejo zmernim cenam, klimatskim razmeram in psihološkim vplivom (rešitev zadeve Dozier in zmaga Italije na nogometnem prvenstvu) ter dobri ravni storitev, ie pri zimskem turizmu so zabeležili zelo dobre uspehe, saj so tujci v prvem tromesečju prinesli v Italijo več kot 1.400 milijard lir v tuji valuti. Vzpon se je pa nadaljeval tudi spomladi, ko je prišlo ob veliko nočnih praznikih v Italijo 8 odstotkov več turistov kot v prejšnjem letu. in poleti, ko so na mejah zabeležili 10-odstotno rast avtomobilskih in 10-odstolno avtobusnih prehodov.
•Hlinil IMHIIHI   IIH Hill MUIIIIIIIIH MII lili Hill Hllllll IIIIHHIIIMIIIIIIIIHII HIIHHHHHHHHIlH  .HI  
v Četrtek se v moskvi sestanejo zunanji ministri držav varšavskega pakta
Vzhodnoevropsko zavezništvo se spoprijema z reševanjem številnih notranjih trenj
LONDON — Britanski princ F i-lip. ki je s svojo soprogo, britansko kraljico Elizabeto trenutno na u-radnem obisku na Salomonskem toč ju, je obiskal tamlcajšnio no rodnišnico in ko so mu povedal:, da ima poprečna salomonska dru žirta kar po sedem otrok ie vzklik nil: »Kaj ste ponoreli'! Čez dvajset let boste imele dramatične gospo darilce težave in potem boste za to krivili druge. To ie res smešno!.;
Prinčev izpad je močno presene til vse prisotne, neka bolničarka va je dejala, da take iz/ave v porodnišnicah niso ravno običajna stvar
Princa si je privoščil tudi bn tanski dnevnik Dailv Mirror ki ie izračunal, da bi lahko imeli čez dvajset let. dramatične težave tud< Britanci, če bi sledilFilipovemu zgledu in imeli po štiri otroke i' vsaki družini, sai bi jih bilo v tem primeru kar enajst milijonov več. .
• IlillllllllllllilllllKIlllllllllIMKIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllalllllllllllllllllllllIMMIMIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllliaillllltlllllllliailll
PO OCENI KOMISIJE <ZA VELIKA TVEGANJA* PRI CIVILNI ZAŠČITI
Vrsta potresnih sunkov v Umbriji utegne trajati tudi več mesecev
Včeraj ponoči je sunek sedme stopnje spet preplašil prebivalstvo
PERUGIA — Zelo verjetno je. da se bo val potresnih sunkov na območju Perugia - Gubbio - Assisi 'nadaljeval še nekaj mesecev. Obdobjem relativnega miru bodo sledila obdobja stopnjevanja seizmične dejavnosti, čeprav je ma'o verjetno, da bo potres presegel sedmo stopnjo jakosti po Mercallijevi lestvici, ki so jo zabeležili ob izbruhu krize. To so zaključki posebne komisije «; a velika tveganja*, ki se je včeraj, pod predsedstvom ministra za civilno zaščito Zamberlettija, sestala v Rimu. V sporočilu komisije je tudi rečeno, da bi v prihodnjih dneh utegnilo priti do usada številnih pobočjih in pošt opne zrušitve starih poslopij, ki jih bo treba zato temeljito pregledali.
V Umbriji se zemlja medtem še zmeraj trese. Včeraj ponoči ob dveh in 23 minut je vsedržavni geofizični zavod zabe’ežil na območju Valfab-brice potresni sunek šeste do sedme stopnje po Mercallijevi lestvici, ki je povzročil precejšen preplah med prebivalstvom, ne pa tudi nadaljnje gmotne škode. Strokovnjaki ocenjujejo, da je šlo za stranski sunek, karšnih so včeraj našteli na desetine. Tudi sider se jakost postopno manjša, čeprav je njihova frekvenca še naprej izredno visoka.
Tako je prebivalstvo prizadetih območij tudi včerajšnjo noč preživelo pod milim nebom. Vremenske r azmere so jim na srečo dokaj naklonjene: dežja ni, temperatura pa
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Kljub pogostim stikom, ki jih imajo na različnih ravneh dežele vzhodnoevropske socialistične skupnosti, zbuja četrtkov sestanek zunanjih ministrov dežel, varšavske zveze v Moskvi že zdaj posebno pozor nost. Tako znotraj socialistične skupnosti kol tudi v odnosih s tretjimi državami so se nam reč nabrali številni problemi, o katerih se bodo morali zunanji ministri odkrilo pogo voriti. če bodo hoteli vsaj približno razrešiti del nakopičenih dilem in pripomb.
Soglasje o temeljnih vprašanjih socialistične skupnosti sicer ni bilo nikoli vprašljivo, pa vendar že dolgo ni potekal kakšen sesta nek zunanjih ministrov varšavske zveze v tako zaostrenih mednarodnim odnosih in ob tako jasno izraženih razhajanjih nekaterih članic o gospodarskem sodelovanju znotraj SEV. Eno je gotovo, tokrat zunanji ministri prav gotovo ne bodo mogli govorili samo o mednarodnem položaju v svetu in o odnosih v Evropi, kot je bil to primer na zadnjem njihovem sestanku v Bukarešti lanskega de cembra, marveč bodo morali spregovoriti tu di o odnosih znotraj socialistične skupnosti
Najdlje v kritiki ekonomskih mehanizmov in gospodarskega sodelovanja v okviru SEV je v zadnjem času šla Romunija, saj je ro munski voditelj Nicolae Ceausescu na zad njem plenumu romunske partije posebej pod črtal, da v Bukarešti niso zadovoljni s sodelovanjem na področju energije in delitve surovin. Zato mnogi menijo, da se tokrat zunanji ministri ne bodo mogli izogniti tudi
vprašanju, kdaj sklicati sestanek političnega komiteja vzhodnoevropske socialistične skupnosti, katerega naj bi se udeležili šefi držav varšavske zveze. Za ta sestanek se namreč Romunija zavzema že več kot leto in pol. naklonjenost do njega pa kažejo tudi dru ge države, zlasti Madžarska.
V Kremlju sicer vseh teh vprašanj ne komentirajo na glas, ni pa moč prezreti, da so nezadovoljni s kritičnimi stališči in oce nami. ki so jih o odnosih in sodelovanju znotraj SEV sprejele nekatere druge članice. Sovjetski tisk. ki je najbolji indikator mo skovskih uradnih razpoloženj, v zadnjih dneh poudarjeno opozarja na rezultate in potrebo nadaljnje gospodarske integracije v sociali stični skupnosti in ne dopušča nikakršnih pripomb, češ da mednarodna delitev dela v okviru SEV ni koristna za vse članice sveta. Pri tem je poluradno moč tudi slišati, da bi se utegnili voditelji vzhodnoevropskih socia lističnih dežel sestati šele spomladi prihod njega leta
Pripombe iz lastnih vrst na račun med sebojnega sodelovanja dežel irealnega so cializma* so v Moskvi povzročile slabo voljo veliko tudi zaradi tega, ker so se časovno tujele* z zahodnimi kritikami in pritiski na račun vzhodnoevropskih dežel. Sovjetski ko mentatorji in opazovalci že dolgo niso tako odločno zahtevali «ideološke čvrstosti;; in «komunističnega bratstva», kot pa ravno v zadnjih dneh. bilo pa je tudi uradno rečeno, da nekatere buržuazne ocene, češ da je ekonomska depresija zajela tudi socialistična
gospodarstva in njihove medsebojne vezi. niso točne.
Za vse tiste, ki niso docela prepričani'v korist čvrste gospodarske integracije v o-kviru SEV, v Moskvi zadnje dni tudi po navijajo, da je sodelovanje med včlanjenimi državami že pripeljalo tudi do izmenjave številnih socialističnih izkušenj, zlasti nekaterih sovjetskih rešitev. Seveda pri tem pri znavajo, da so tudi problemi. Največ jih je v zadnjem času baje na področju energije, surovin in transporta. Sovjetski strokovnjaki po udarjajo, da bo treba na področju transporta čimprej narediti nekaj radikalnih korakov in modernizirati vse njegove oblike. Po njegovem mnenju ne bi bilo slabo, če bi v nekaterih primerih vpeljali sovjetsko širo-kotirno železnico tudi na teritorijih bralskih socialističnih dežel.
Poleg odnosov vzhodnoevropskih socialističnih dežel z državami zahodne Evrope, ZDA in najnovejšega položaja na Bližnjem vzhodu bo — kot trdijo dobro informirani — na dnevnem redu tokratnega sestanka zrna njih ministrov varšavske zveze precej časa namenjenega tudi Poljski in njeni ekonom ski pomoči. Zlasti najnujnejšemu reproduk ciishemu materialu in surovinam, o čemer med članicami SEV prav tako ni enotnega mnenja. Sama poljska vlada se baje strinja, da bi lahko nekatere oblike pomoči Poljski rešile bratske države med seboj tudi na bilateralni osnovi, vendar pa v Moskvi o tem ne želijo ničesar slišati
DANILO SLIVNIK
se je nekoliko zvišala (10 stopinj), da je večina prebedela noč kar na prostem ali v avtomobilih in drugih /milnih ležiščih. Včeraj pa so pripadniki civilne zaščite naposled dolili vsem prizadetim dovolj šotorov in prikolic: osem jih je prišlo navsezgodaj, 36 pa so jih poslali iz Neaplja in Avellina, zatočišče pa bodo zagotovile dragim sto osebam. V Valfabbrici. kjer dokaj brezhibno deluje koordinacijsko središče v povezavi z Rimom in perugiijsko prefekturo, so vskladiščili zadostno število šotorov, ki jih bodo uporabili v primeru novih silovitejših o-ziroma uničujočih sunkov, do katerih sicer ne bi smelo priti. Za sedaj sicer ni še točnih podatkov o številu prizadetih občanov, ki so o-stali brez strehe, v sami Valfabbrici pa jih je okrog tristo.
Občinski strokovnjaki in gasilci so včeraj že začeli pregledovati vsa poškodovana poslopja. Največ težav imajo v Gubbiu in Assisiju, kjer so že izpraznili številna majava stanovanja v zgodovinskem središču. Za-skrblja tudi usoda Giottovih fresk v basiliki v Assisiju. Okrog šestih okvirov, ki upodabljajo življenje sv. Frančiška, se je omet okrušil. pojavile pa so se tudi razpoke. Strokovnjaki ministrstva za kulturne dobrine že preučujejo način, kako bi vso kulturno bogastvo, ki je ohranjeno v cerkvah, obvarovali pred morebitnimi novimi sunki.
vah in napravah za uravnavanje zračnega pritiska do pogostih okvar. Kvarile so se nam:1 ec zarad. leatrama. ki se je nabral v njih.
Vse kaže. da bodo avstralski letalske družbe zdaj zahtevi vo vre povedi ka jenja v letalih (za potnike in posadke) morale ugoditi, saj so piloti napovedali, da bodo v nas prolnem primeru, še pred koncem letošnjega leta, začeli stavkati.
do izraza z nastopom moškega nevskega sestava «Soča* iz Schauffhc,-usna, občinstvo pa ie pozdravil tudi generalni konzul SFRJ v Ziirichu Gustav Kranjc.
V imenu prirediteljev na so ao vorili predsednik krajevne sekcije Zveze Danilo Chiacia. predsednik Zveze beneških izseljencev Ferme-cio davna in va odgovorni urednik Novega Matajurja Izidor Pr e dan Govorili so seveda predvsem o vprašanjih, s katerimi se morajo spoprijemati izseljenci iz dneva v dan in va o možnostih povratka, v Benečijo. O tem so se predvsem pogovarjali odborniki Zveze, ki so se sestali s krajevnimi odbori, s katerimi so prealedovali konkretne možnosti za eventualne povratke domov in pa razve zakonske predpise in morebitne olajšave.
Nedeljski popoldan na ie bolj sproščen: v prostorih zavoda »Col,-leglo Don Boscot v Marogai sta namreč cabora lugunske sekcije Zveze beneških izseljencev m «Fo-golar furlan* priredilo praznik ko stanja V kulturnem sporedu ie poleg že omenjenih beneških skupin nastopil še mešani pevski zoot fur lanskega društva, v katerem seveda vojiio tudi Benečani.
Program, ki so ga izvajale beneške skupine v Strici, ie težko zajeti pod isti klobuk, va čeprav je bil v zasnovi vedno »beneški*. Ansambel Beneških fantov ie namreč igral zabavno narodno glasbo zg ples, mlada Claudia je igrala na kitaro ljudske pesmi in tudi pela, Fobri-zio pa ie igral na harmoniko, še najbolj zaokrožen je bil nastop Beneške folklorne skupine, ki v kratkem spletu beneških pesmi in plesov skuša prikazati kako so nek daj v Benečiii peli in plesali ob raznih veselejših priložnosti, (bip)
boj so imeli steklenico etra in dv« pištoli, »delovno orodje* za načrtovano ugrabitev hčerke znanega izsiljevalca in člana južnotirolskega kriminalnega podzemlja. Policija jih je aretirala in prijavila sodstvu zaradi prepovedanega nošenja o-rožja in združevanja v kriminalne
LIZBONA — Danes se na Portu galskem začne proces proti španskemu tradicionalističnemu duhovniku Juanu Fernandczu Kronnu, ki
Mednarodni tolpi preprečili ugrabitev
BOČEN —. Pisana mednarodna druščina šestih nepridipravov, sestavljena iz dveh Avstrijcev, dveh Jugoslovanov in prav tolikih Turkov, si je v znanem hotelu v Bri.vnu naročila izbranih jedi, nato pa jo (»pihala, ne da bi poravnala računa. Hotelir je brž poklical policijo. ki je druščino uspela izslediti na poti, v dveh avtomobilih. S se
aiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiHMiiiiiiii

Nad oblaki brez oblakov (tobačnega dima kadilcev)
SVDNEV — Avstralsko zdravniško združenje je predlagalo tam Icajšnjim Letalskim družbam, naj na letalih med poleti prepovedo kajenje. Ker so družbe to zahtevo zavrnile. se je oglasilo združenje avstralskih pilotov, ki so podprli pre dlog zdravnikov in ga podkrepili z ugotovitvijo, da ie prišlo zaradi kajenja v letalskih klimatskih napra
Prenova T artini jeve hiše nova pridobitev za Piran
Obnovitvena dela bodo stala več kot 16 milijonov dinarjev
PIRAN — Prenova Tartinijeve hiše, ki jo načrtujejo v Piranu je v zadnjem času eden najpomembnejših posegov v kulturne spomenike v občini. Gre za več sto let staro hišo na Tartinijevem trgu, na katerem so zgodovinska obdobja pustila veliko sledi in za katero velja spomeniškovarstveni režim prve stopnje. V njej se je na primer 1692. leta rodil sloviti vioFnist Giuseppe Tartini. Danes pa je v njej sedež skupnosti Italijanov in SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. Izračunali so že, da je za prenovo pritličja in prvega nadstropja, to je za prvo fazo prenove Tartinijeve hiše potrebno nekaj čez 16 milijonov dinarjev. Od teh bo skoraj 5 milijonov prispeval Primorski tisk Koper za obnovo svoje prodajalne -knjigarne in papirnice Lipa v pritličju te stavbe. Za ostali del sred štev 11,2 milijona dmarjev pa so v Piranu sestavili dolg seznam naj-
ravno prijetna stvar biti v ZRN «Gastarbeiter»
BONN — Neki zahodnonemški časnikar se je preoblekel v Turka na začasnem delu v Zahodni Nemčiji in se odpravil v spremstvu prijatelja, očitne nemške *konfiguracije». po frankfurtskih ulicah. Želel je na svoji koži poskusiti, kaj pomeni biti danes v ZRN «Gastarbeiter*. Kožo si je pobarval nekoliko temneje, lase vranje črno, pustil si je rasti košate brke m govoreč Mursko* nemščino je šel od lokala do lokala.
Njegove izkušnje, ki si jih je nabral, so bile več kot porazne. Medtem ko so njegovega svetlolasega prijatelja povsod sprejemali brez zadržkov, so njega samega povsod zavračali, niso mu hoteli streči, neprestano so ga žalili, brcali, metali iz lokalov, na neki avtobusni postaji pa so ga povsem brez razloga celo pretepli, pri tem pa ni nihče od mimoidočih mignil s prstom v njegovo obrambo. Svoj poskus, ki ga je opisal v tedniku Štern, je talco zaključil ponižan, žaljen in pretepen. In vse to samo zato. ker je bil »Turefc*.
Vse to se je dogajalo v deželi, kjer po zidovih ne manjka napisov »Ven s Turki*, ki so pa še zelo filantropski v primerjavi z drugimi, ki so v večini: «Ahmed, čaka te plinska peč.*
Ko so vprašali policijo, zalcaj teh napisov ne zbriše, je odgovorila, da ji tega ni nihče ulcazal.
Očividno so tudi v nacistični Nemčiji goreli krematoriji toliko let le zato, ker jih ni nihče ukazal pogasiti...
različnejših inštitucij, organizacij in skupnosti, ki naj bi po malem prispevale denar za prenovo. Občinska kulturna skupnost, skupnost Italijanov, SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti so že prispevali 2.5 milijona dinarjev. Preostali denar naj bi dobili iz oličinskega proračuna, iz dela republiškega proračuna namenjenega za dejavnost skupnosti Italijanov, denar pa naj bi prispevali tudi republiška kulturna skupnost, ker gre za spomenik prve kategorije in pa predvsem združeno delo. Na včerajšnji seji piranskega izvršnega sveta so že sprejeli pred log besedila samoupravnega spora/uma o združevanju sredstev za prenovo Tartinijeve hiše, sedaj pa je v veliki meri odvisno od organizacije združenega dela kdaj bodo prispevali k temu sporazumu in tako omogočile začetek prenove. Predlagali so. da naj bi se to zgo dilo še v novembru mesecu.
BORIS ŠULIGOJ
Huda kriza ameriškega pokojninskega sistema
NEW YORK - Z začetkom no vembra bo pokojninski sistem v ZDA dosegel rekordni primanjkljaj v znesku okrog milijarde dolarjev, ki ga bo po pisanju New York Timesa, ameriška vlada morala kriti iz posebnega fonda, namenjenega zdravstvenemu zavarovanju o-starelih. Če se ne bi zatekla k taki rešitvi, bi v novembru zmanjkalo kar 12 milijard dolarjev za pokoj ni ne — primanjkljaj, ki ga je že napovedala finančna kriza ameriškega «social securityja.» Posebna komisija, ki se ukvarja z njegovo reformo, je za izhod predlagala povišek dajatev, ki trenutno znašajo 6,7 odstotka plač, vendar se je predsednik Reagan temu odločno uprl.
V Sevesu ni več strupa
MILAN — Vodstvo tovarne ICMESA v Sevesu. kjer je 10. julija 1976 zaradi puščanja dioksina prišlo do hude ekološke katastrofe in so morali celotno tamkajšnje področje izseliti ter zapreti za vec let. je včeraj prav tam sklicalo tiskovno konferenco. Voditelji so izjavili, da strupenih snovi tam ni več. ker so (ih odpeljali neznano kam. 41 kovinskih sodčkov, prevlečenih s poliuretansko oblogo, v skupni teži 2.200 kg so s tujim tovornjakom odpeljali do švicarske meje. kjer je za celotnim prevozom za javnost izginila vsaka sled. Sodčke so namreč zakopali v tujini v neko ilovnato jamo, za kraj sam pa ve le nekaj oseb, ki imena niso izdale niti tovarniškemu vodstvu. Znano je le to. da ta kraj ni v Italiji.
je letos spomladi skušal napasti papeža Janeza Pavla H. ob njegovem obisku v Fatimi. Krohn. ki se je nad papeža spravil s 37 centimetrov dolgim bodalom, a so ga policijski agenti pravočasno blokirali, je že pet mesecev v zaporu, kise je popolnoma izenačen z drugimi jetniki. Verski fanatik, ki vseskozi trdi. da je nameraval papeža ubiti in da se je y ta namen uril celih šest mesecev, sedaj tvega najmanj dvajsetletno zaporno kazen
Mali oglasi
telelon (040) 79 46 72
ČRNA PSIČKA — ne čistokrvne lovske pasme, z repom na koncu belim. cepljena, ki ne grize, in sliši na ime Chicca. se je izgubila v okolici Saleža oziroma Zgonika. Najditelji’, nudim nagrado. Telefon 040/416970.
FRIZERSKI salon »Draga* Dolina 320 obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprt.
MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pojogi. vitalen, išče žensko brez obveznosti, srednje postave, po možnosti črnolaso z znanjem italijanskega jezika, staro približno 50 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. IT. Montecchi 6, pod šifro »Vitalnost*.
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 po zelo ugodni ceni (20.000 lir). Telefon 040/53441.
PRODAM hišo z zemljiščem ” Bo-1 juncu. Telefon 040/228370.
ORIGINALNI BANFI - zeliščno tekočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancla fulvio berlina v o-dličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
IŠČEMO izkušeno'ega prodajalko/ca za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Trgovina*.
15-LETN1 fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajen-a za mizarstvo / vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenec*.
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudile na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Sposoben mizar*.
UA TARNA URARNA
«Svizzera»
Prispevajte ta
DIJAŠKO M Al ICO
dl * Some*
DOXA
Ulico
TRST
S Spiridtone Tel 60-25?