— i 1976/77
10012640
10012640
p
KAJ JE KULTURA8? KATERI POJEM IZRAŽA TA BESEDA, KI JE NAM VSEM TAKO DOMAČA IN HKRATI TAKO STRAŠNO TUJA? LITERATURA, UMETNOST, ZNANOST - TO JE L32 ZUNANJI IZRAZ, JE LE DOKUMENT NARODOVE KULTURE, JE DOKUMENT NARODOVEGA DUŠEVNEGA IN MATERIALNEGA BLAGOSTANJA. NASA SLOVENSKA KULTURA, KAKOR JE NA DANAŠNJI STOPNJI, JE REZULTAT VSEGA NAŠEGA DUŠEVNEGA IN MATERIALNEGA DELA OD ZAČETKA ZAVEDNEGA NARODOVEGA ŽIVLJENJA DO DANES» - ZGODOVINA NARODOVE KULTURE IN ZGODOVINA NARODA SAMEGA, JE ZGODOVINA NJEGOVEGA POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA»
SOCIALIZMA TER SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE NS GRADIMO SAMO ZATOj DA BI SE PONAŠALI Z VEČJO PROIZVODNJO, STORILNOSTJO, AMPAK PREDVSEM ZATO, DA BI ZAGOTOVILI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE, OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD.
V	NAŠEM ČASU IMATA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE IZREDNO POMEMBNO VLOGO V PRIZADEVANJIH ZA NADALJNJI RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL IN DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV. CILJ SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA JB TUDI IZOBLIKOVATI MLADEGA ČLOVEKA
V	ZAVESTNO OSEBNOST IN SPOSOBNEGA SAHOUPRAVLJALCA.
2f
PROGRAM GRADENJ IZ SREDSTEV ZBRANIH S AMOPRISPEVKOM;
1. Osnovna šola Otlica - novogradnja 56o mc 2c Šolski center Ajdovščina - novogradnja 4,860 mr?
p
3e Osnovna šola Vipava =• novogradnja II.faze - 35o m"
o
4. Osnovna šola Dobravije - dozidava 14o m
p
5» Osnovna šola Col - novogradnja 560 ra
POTREBNA FINANČNA SREDSTVA ZA REALIZACIJO TEGA PROGRAMA i
1. Izgradnja novih Sol Otlica, Vipava, Col in dograditev Osnovne šole Dobravije	din 17.ooo.ooo»«
2» Isgradnja šolskega centra	din 48»600.000»-
SKUPAJ	din 65o 600e000
Program bi se financiral s sredstvi is naslednjih virov:
1.	Iz osebnih dohodkov ualavcev din 40«000e000o—
2.	Od pokojnin	din 6.000.000.«
3o Is osebnega dohodka samostojnih obrtnikov in drugih
poklicev	din 1,000.000.~
4C Od katastrskega dohodka	din 3e5oo«>ooo.-
5« Prispevki aofinancerjev	din 15.000,000.™
SKUPAJ	din 65*600*000,"
9. maj 1945 - svoboda. Stoletno zatiranje naših narodov je bilo končano« Slovenija vpila po obnovi. Mladina je zavihala rokave in z brigadirsko pesmijo na ustih odšla gradit. Ceste, tovarno, stanovanjska naselja, šole so rasle kot gobe po dežju. Tudi občina Ajdovščina ni bila izjema. Takoj po vojni je bilo v Ajdovščini manj prebivalcev kot je danes vseh zaposlenih«. Tovarna LIPA je bila skromna žaga s nekaj deset zaposlenimi ljudmi, TEKSTINA je nastajala iz skupnih objektov FHUCTALA in AVTOOBNOVE, ki se je pozneje preselila v Novo Gorico» Osnovna šola so je stiskala v prostorih današnje Delavske univerze. V prvih povojnih letih so učitelji poučevali iz skromnih učbenikov in v prostorih, namenjenih vsemu drugemu, le poučevanju ne. Počasi je zrasla osnovna šola in tudi kmalu postala premajhna* Za vedno večje potrebe so zgradili novo osnovno šolo. Z razmahom industrije je bilo potrebnega veliko šolanega kadra,, Tako eo 1966 zgradili novo osnovno šolo "Borisa Ki&rica", v prejšnji šoli pa je bila ustanovljena gimnazija, ki uspešno deluje še danes»
Ob vseh teh novih šolah je nadaljnji šolski razvoj obtičal« Ni pa obtičal razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti. Glasbanašola, knjižnica in delavska univerza vnašajo velik delež kulture v našo občino, delujejo pa v zelo slabih prostorih. Tudi osnovna šola je postala premajhna, tako, da so se zaradi pomanjkanja učilnic odločili za kabinetni pouk. Kmalu pa bo predana namenu telovadnica, zgrajena iz samoprispevka. Zadnje čase je veliko govora o usmerjenem izobraževanju3 S tem nadomeščamo imenovanje, srednjega, višjega in visokega šolstva*^ Ajdovščini že imamo usmerjene pedagoške razrede. Zgradba učnega načrta je taka, da se učenec sam odloči za nekatere predmete, ki jih vzame ali ne;
odvisno od učenčevih spobobnosTjin,, Tak učni načrt pa zah~> teva veliko učilnict kabinetov in delavnice Zato bo v Aj-dovščini 12-12,1976 referendum za izglasovanje samoprispevka, namenjenega izgradnji Šolskega centra^
Veliko občanov se sprašuje, kaj bc šolski center prinesel, še več pa se jih sprašujef koliko bo treba plačatia Ve-lika pridobitev bo vsekakor, satan3sanje šolskih stroškov in učenec bo vsaj že dve leti po končani osnovni šoli ostal v domačem kraju« Po dveh letih bo zrelejši in se bo laže odločal o svojem bodočem šolanju*
i. .i.-.-" .».o
Samoprispevek se bo razpisal za dobo petih leta Dajatve ne bodo tako visoke kot se zdijo» Zaposleni občani, ki imajo stalno prebivališče v Ajdovščini, prispevajo od skupnega neto dohodka po stopnji 2JL
-	upokojenci od mesečnih pokojnin po stopnji 2f°t
-	občani, ki z osebnim IslttiT z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarska dejavnost lt5$> cd odmerne osnove,
-	kmetje od letnega katastrskega dohodka 2o$o
Štab za pripravo in izvedbo referenduma sa gradnjo šolskih objektov v občini Ajdovščini je v vsaki vasi oz. krajevni skupnosti sklical zbor delegatov, na katerem so člani štaba obraz» j lozili pomen novega referenduma 0
" Samoprispevek je postal in mora ostati oblika solidarnega •združevanja sredstev za reševanje vprašanj, ki so splošnega pomena za vse delovne ljudi in občaneo Prav gotovo je tak način reševanja problemov velika preizkušnja celotne drušbeno-poiiti5n< skupnosti in je naloga slehernega, da se zaveda njene pomembnosti in
pripomore k njenemu uspehu® Iz dosedanjih izkušenj smo prepričani, da bomo uspešni, še posebno, ker pristopamo k nalogi
z eno in edino ¿eljo - ar«-; It i n-*tt& ml&čii« ljudi'» »oijat pogoje za učenje in s tom boljše pogoje za življenje in delo»
3tibilj lea, 2.a
DECEMBRSKI "DA"
"Glasu jmo za". "Danes DA za jutrišnji bolj Si" o Napisi, ob katerih takoj pomislimo, da so se nekje zopet izrekli za referendum za samoprispevek, bodisi za gradnjo Šolskih objektov9 vrtcev ali pa gradnjo cesto Včasih se zgodi, da se tu ali tam sliši opazko na račun samoprispevkov» "Zopet ta referendum", ali pa: "Saj plačujemo že samoprispevek za vrtce". Ni jih dosti, ki tako mislijo, zato pa je treba te ljudi takoj poučiti o pomembni vlogi referendumov«
Vsakdo se mora zavedati, da živimo v socialistični Jugoslaviji. Pri nas je prišel na oblast delavski razred, istočasno z bojem za oblast pa se je bojeval še za nekaj važnejšega - za samoupravljanje, za pravico vseh članov družbe, da sami neposredno odločajo o vseh družbenih zadevah. Samoupravljanje pa je podlaga našega družbenopolitičnega sistema in družbene ureditve pri nas, je smoter in rezultat delavskega gibanja. Vsi Člani družbe imajo tako pravico5 da odločajo o vseh tistih dejavnostih, ki so pomembne za vsakega Člana družbe posebej in za družbo kot celotoo
To so dejavnosti, od katerih sta odvisna obstoj in razvoj družbene dejavnosti npr. gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo, kulturas pravosodjee Vse te zvrsti družbene dejavnosti
C orno upravljati, o njin sand odločeni» .*• /ezi mo-amo določiti smotre, ki jih želimo uoBeči. posameznimi dejavnostnimi način kako doseči postavljene smotre» Da upravijamo pa rečemo takrat, kG odločamo o ožjih in širših družbenih vprašanjih»
pravimo, da so delavski razredi in vsi delovni ljudje nosilci oblasti« 'To pomeni, da delavski razred in delovni ljudje odločajo o /sah družbenih zadevah in lahko uporabljajo sredstva prisiljevanja« Z ugotovitvijo*, da vsi delovni ljudje upravljajo druge družbene zadeve, pa mislimo tis'ce družbene zadeve, za katerih upravljanje ni več treba uporabljati sredstev politične pricsile? ampak jih delovni ljudje uresničujejo na samoupraven način0 Naša ustava pa določa tudi oblika, s katerimi delovni ljudje upravljajo družbene zadeve« Ena izmed teh oblik je tudi osebno izjavljanje, Tak način upravljanja je slasti sbor delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, zbor občanov v krajevni skupnosti in referendume
Ko vsi toliko govorimo o samoprispevku za to ali ono, o referendumih, ki ao se ugodno iztekli skoraj v vseh slovenskih občinah, je prav, da bi bili vsi seznanjeni s tem, kaj je referendum* Vsem tistim, ki izražajo kakršnekoli dvoma ob zbiranju samoprispevka za gradnjo šol, vrtcev ali cest, 5« treba pojasniti, da je to ena izmed oblik odločanja delavcev o vseh družbenih vprašanjih* Referendum je tajno, pismeno glasovanje o Z referendumom se je treba izjaviti le o enem predlogu, m z o z da ali ne».
Tak referendum je razpisan za 12® december v ajdovski občini»
:H| toy referendumu se bodo prebivalci občina odločili sa ali proti plačevat?,1u petletnega samopri s pevka* Vendar jo že zdaj jasno, da se bodo občani odloČili za zamisel o takem načinu
sfcirar.ja denarja f-ra^nju in obnove Šel* V ajdoveki občina je že bil pred leti referendum, na katerem so se delavni ljudje izrekli za uvedbo plačevanja samoprispevka za telovadnice, vse krajevne skupnosti pa imajo že desedao uvedeno plačevanje samoprispevka za urejanje krajevnih poti*eb, Zato ne bodo vsi pričeli zbirati denarja za občinski samoprispevek že v začetku prihodnjega leta, temveč bodo najprej izplačali krajevne samoprispevke•
Čeprav referenduma Se ni bilo, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da bodo ajdovski občani Se enkrat pokazali svoje razumevanja in 3krb za šolanje svojih otrok« Vsi se zavedamo* da je večina šolskih prostorov v ajdovski občini neustrezna, marsikje je celo pomanjkanje le-teh« Zato bo ta samoprispevek pomsaben delež k obnavljanju in gradnji šolskih objektov, ter k ustvarjanju boljših učnih pogojev« Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da je treba tudi v ajdovski občini razmišljati o uvedbi celodnevnega pouka, kot imajo to že marsikje v Sloveniji. Seveda to zdaj še ni možno zaradi neustreznih prostorov, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev« Zato naj bi skupaj z gr&dnjo šolskih objektov v ajdovski občini zagotovili celodneven pouk za več kot 2oc učencev» Zato je prav, da se vse delovni ljudi in občane Še bolj seznani a problematiko šolstva v ajdovski občini, da bode vsi glasovali 12, decembra za DA» ^z izkušenj vidimo, da se je pred loti sprejeta odločitev o zbiranju samoprispevka marsikje že bogato obrestovala. Tako in in še bolj so bo obrestovala odločitev Ajdovcev na refe-
8o
rendumu v naslednjem obdobju,
Največ pa bodo pri taki odločitvi pridobili prav naši majralajši, saj bodo oni tisti, ki jim bo decembrska odločitev njihovih staršev najbolj pomagala, da se bedo v novogr&jenih šolskih učilnicah bolje in laže učili~
DrttSba snhteva od TSladih, od šolarjev vedno več snanja» ravno tako starših S pridobitvijo novih šolskih prosto« rov, pa s J. bodo učenci to znanje lažje pridobivali *
fcudi št
in vseh delovnih ljudi9 da jim zagotovijo take pogoje, v katerih bodo uspa'ShejSi0
Zato je prs./t da vsi semaniiaSs ajdovsko občine s tem prc blemom, da m' « vsi tisti decembrski dan* ki bo imel še zelo veliko vlogo pri nadaljnjem šolanju njihovih otrok, odločijo za samoprispevek«

Stopar Marjan, 4ob


> <r\



Z.ñ ČE TEK N'ovB cA
D WE

DAWES
z: A
J y T R !
i!
r
ñ

l) ¡\


-A ITi
11	/ \	Ä Ž. 5
\
I \ !
\ V- i
'I I m * k, 11
^ ! i
M I I
r
/




k i Ä V11!
A ^ l\ V/il/^/r
'	j u ■
r-/
/
1 4
M DA
i
i
i\
¿
I/
v.
S
h DA"
Na šolskem igrišču se podijo otroci. Veeelo poskakujejo, kričijo, ae suvajo in kregajo» Glodam na gručo prvošolčkov in spomnim se svojih prvih šolskih dni<* Kako rada "bi bila vsaj za en dan zopet v prvem razredu, V kotu opazim drobno j deklico* Stiska se k zidu in solze ji polzijo po licih, Stopim k njej in jo pobožam po laseh. Deklica me hvaležno pog3eda in se stisne k meni0 Presune me 3 svojim žalostnim jokom,
wKaj se je zgodilo? Zakaj jcčeš?"
"Nihče me ne mara, nimam prijateljsv* sama sem,.. Vsak dan hodim dolgo do šole«, Moji sočolci se vozijo z avtobusom* Pozno se vračam domov in nimam časa za učenje» Imam še dve mlajši sestrici» \fedno mi nagajata, moram jih čuvati in po-j magati mami. V šoli nič ne znam, vsi se me izogibajo*.
Tako mi je pripovedovala deklica, VBe dokler ni zazvonil zvonec in je zadnja, osamljena stopila v učilnico. Še dolgo sem gledala za njo in nisem je mogla izgubiti izpred oči. Razmišljala sem in ae spomnila, da bo kmalu referendum za nove šole in nov šolski center« Kako rada bi pomagala tej deklici in vsem otrokon, ki podobno doživljaje svoja leta mladostio Če bi lahko glasovala, bi prav gotovo brez pomisleka na referendumu glasovala z "daM0 Kaj pa vi starejši? Kaj boste storili? Za kaj se boate odločili? Zamislite »i, da imate otroka, ki ga še nedoraslega morate pošiljati v šolo z avtobusom» Vsak dan mu sledite 3 pogledom. Spremlja vas skrb, če se ne bo kaj zgodilo med potjo. Gledate skozi okno in nestrpno čakate njegovega prihoda«, In ko končno pride f se vam vrže v objem in zajočo«, Sanja o novi šoli v svo-
lo.
jem kraju, sanja o prijateljih, Tolažite ga! On pa 3e huje ¿oče, Pripoveduje vam, kako zelo težko je v temnih učilnicah» s popokanimi in podprtimi stropi, razbitimi atoli in klopmi« Pomislite,, da je vse to marsikje resnica in spoznali boste, kako pravilno ste storili, če ste na referendumu glasovali z "DA"e
Pavlica Nataša, lec
DOGODEK I i; ŠOLSKIH DNI
Zakaj so človekova šolska in študentska leta najlepša, ne vem, Mordu zato* ker je v mladih letih človek poln zanosa, hotenj Lii želja in ga prvi poraz ne uniči, ampak mu da volje za boj* Tudi v mojih šolskih letih se je zgodilo mnogo srečnih, Šaljivih, včasih pa tudi tragičnih dogodkov, ki mi bodo vodno ostali v spominu. Ker smo ljudje žs po naravi taki, da imamo rajši vesele stvari, sem se odločila za vesel dogodek na osnovne šole®
Prvi ra;red sem obiskovala na Planini» Šola je stara, s starim inviatarjem, pa vendar je bila nam Šolarjem drugi dom. Ob vstovu v šolo sem bila razbor jenefkot vsi prvošolčki, a s prijateljico sva ee kaj hitro udomačili v novi družinski skupnosti razredu« Bili sva veseli, jeziček neprenehoma vrteči deklici» Pa tudi radovednosti nama ni manjkalo* Tovarišica učitel ica nama je rada pojasnjevala, še večkrat pa sva jo sprav:.Li v zadrego, kajti odgovora na najina vprašanja ni našla. Svoja radovednosti nisva omejili samo na šolske stvari, kja pa, še bolj naju je zanimala učiteljičina nova obleka,
pa novi so§olqc Mar.>an in kup tirnih stvari. Narava in družba. Obupno se , dolgočasi vi., mi Sonja reče i " Poglej tistegale pred nama!" "Bil je seveda Marjan» :mgega dela nimam» zato ga opazujem. Počasi jemlje stekleničko črnila iz «iste. Vleče in vlečef da črnilo kar poskakuje v steklenički. Haenkrat pa "plosk" in na klopi je ogromna pasrka črnila. S Sonjo sva v hipu pri klopi, dolgočasje naju ne muči večc "Pa ne, da bi bilo črnilo tako zanimivo, malo razgibavanja sploh ne Škodi", si mislim, očitne se učiteljica ne strinja g tem mnenjem« kje pa, popade jo sveta jefea* Za kasen morava eno uro stati pri klopi in buljiti v črnilo« Dolgočasje se povrne« Jeziček se nama razveže in zlobno se nasflfthava sošo!ou„ Spet motiva pouki Pol ure je miiBOc• e« zaradi klepetanja med prestajanjem kasni, pa še pol ure v kota Povem vam» bilo je prav zabavno.-. Toda vesel j naju je minilo, ko dobiva, podpis« Kaj je bilo doma pa raj s ne povem, saj boste gotovo uganili 3
Naša ljuba stara ebla Se vedno stoji, le učencev ni več vanjo, le predšolski otrobi se učijo v rasredua Vsi bi bili veseli^ Če bi imeli na Planini šolo vsaj do 4« razreda., S0la je zbirališče ljudi, je središče kraja, v katere® enoj:
Božič Katja, l*c
SAMOPRISPEVEK, ČE GLEDAŠ NANJ 3 H2IB0V
'Lezemo vedno više v hrib in gledamo v razvito stezo pod sebi Y žlebičih krog 'nas usiha žalostna, rumena trave... Nekje aižj
pod nami obupano drevje poskuša svoje skrotoviČene veje z epi
staviti burji,
"Krasna točka, fantje! Razgled in pol - in še pol!" pravi vodja Bone,, To se pravi, da se bodo fantje ustavili in si ta razgled oevada lopo privoščili. "Odmor?" - čisto nepotrebno vprašanje« "Ja, odmor!"
••Ah, krasno» Pošteno sem ga že potreben*" Zremo v dolino pred seboj in se prepričamo, da je ta Vipavska dolina strašno majhna» Pod nami je Vipava«, Poskušam s pogledom poiskati blok, kjer stanuje sošolka» "Aha, tamle nekje bo» Pri vinski kleti in novi šoli..." In že ga vidimo
"Fantje, kaj pa tale vinska klet? A se ni nekam strašno razširila?" "Pa jasno! Se ga pa vedno več popijemo, ga moramo vedno več pridelati..."
"Kaj bc pa zdaj 3 šolo? Saj je zgrajena komaj prva od treh faZg ne? A ne bodo zgradili vsega na enem kupu?" "Menda so mislili, pa izgleda, da so jim vinarci vseli prostor. Zdaj bodo verjetno gradili kar kje na Policah."
"A sploh bodo gradili?"
"Ja, zdaj bo samoprispevek za šolstvo, ne?" "A že bo? Saj še niti referenduma ni bilo. Morda samoprispevka sploh ne bo..."
"Misliš? Kes, da je ljudem že malo odveč.,. A veš, kaj pravi moja sestra? Da ima lepo štiristo jurjav prave plače, brez vsega tistega kar odrine za samoprispevek in podobno, jih
iraa pa le še tristo."
MTo že6 Ampak9 če pomisliš, kako je naše šolstvo res potrebno ene poštene podpore»• • Samo kakšna je vipavska stara šola* .„•»
Pa je res grozna., Dve leti je bila "moja šola", Hodniki so temačni ? Vendar se učenci radi zadržujejo na njih, ker ae da po gladkem cementu lepo drsatic Razredi v pritličju so strašno temačni in veliki križi na oknilu ki dajejo mrk občutek utesnjenosti o Oeie dni si učenček lahko ogleduje grdes temnozelene lise na stenah, ki nazorno kažejos kako vlažen je zid... Stranišča so za čiščenje zelo praktična, saj v njih ni nikakršnih straniščnih školjko Tudi umivanje rok je večkrat hitro mimo, Če voda po pokvarjeni pipi ne prite5e„0c Iz peči ae rado kadi in spominjam se, da smo tak dim zelo radi čimdaij zadržali v razredu,- da ur? niso tako resno izgledale« Dim je ponavadi tudi malo ogrel mrzel zrak0.»
Parket tsa škriplje - koliko! ga je še» Ure telovadbe mu verjetno prav nič ne koristijo«
"Fantjep po mojem samoprispevka ne bo<, Ne re5eisr, ce bi glasovali mij ki smo mladi in verne* kaj se sploh prravi hoditi v šolo»«,® Tako pa bodo glasevali naši stsrši«»0 Kaj pa vedoj kakšne bo šole Sm
"Jaz pa sem trdno prepričan, da bo» Naši ljudje se po
mojem mnenju dobro zavedajo sa km/, bodo dali samopri»
spevek in kako velike koristi bo ta stvar»M
"Jej, si mi ti optimist o A mislišda so res pripravljeni
dati en tank bencina na mesec sa tvojo šolo?"
"Mislim, da ja0"
"Mislim? da ne i"
"Joj, sta rai vidva peteline" RLkirikiiif"
"A si želiš smrti? Ne veš, da so danes na Nanosu lovci?
14 o
Nikar mi no ne kikirikaj kot divji petelin!"
"#ha. Pa je res kakih sto petdeset lovcev danes tu» In
tisoč petsto psov, fantje?"
"Ubogi tisti edini zajec, ki še živi tu!"
"Gremo naprej, fantje,. Aja, in punca! Bo še kdo jedel
limono?"
Gremo dalje»
"Fantje, a veste tisti vic,0.."
Brezskrbno se sme jemo, Jv£Ladi srao, Skrb in življenje sta 3e vsa pred namio In naredimo se frajerje. Sltrb za refe~ rendum, samoprispevek, za odločitev na referendumu pač lepo preložimo na ramena starejših® Tistih, ki ustvarjajo dohodek« Tistih, ki imajo pravico, da porabijo, kot se njim zdi prav« M jih za zdaj lahko le prepričujemo, prosimo, raj se odločijo za nas lepši jutri v lepših učilnicah*
Koren Krna, 2.c

MISLI IS NA*IH NALOGs
Prepričani smo, da bo referendum uspel. Mislim, da so ljudje že dosegli tolikšnjo 3topnjo zrelosti, da vodo, jsakaj dajejo denar in da je to tudi nujno potrebno« Zato vsi glasujmo ZA*
Pripravij¿wno s3 na referendum za izgradnjo novega šolskega centra, za obnovo šol v ajdovski občini» Pomagali bomo s svojimi prispevki s svojim delom. Gradili bomo s skupnimi močmi - gradili bomo Šole, naše veliko bogastvo » Gradili jih bomo za naše potomce in zasa, da bcmo imeli lepše življenje, temeljitejšo izobrazbo«
Sodobno opremljene učilnice povečujejo dijakovo zainteresiranost za predmet s tem pospešujejo učenje, učn\ pripomočki mu pripomorejo k boljšemu dojemanju snovi»
'üudi poslopje gimnazijs se nič ne razlikuje od osnovna R0leo Lahko M rekla, da sc možnosti za pouk calo slabša, Ne zaradi slabih rarsredov ali slabega inventarja, pač pa zaradi premajhnega poslopja. Kajti gibanje po hodnikih v času odmorov jo skoraj nemogoče.
Pred vrati je nov šolski sistem - usmerjeno izobraževanja In zato .je potrobno mnogo prostorov. Sedanji ajdovski šol ski canter ja že zdaj tesen» Kaj bi bilo pa še potem, ko bo Ajdovščina pootala glavni center šolstva v vsej naši občinie Učenja, napredovanje bi bilo nemogoče, nemogoče j da bi se učitelj posvetil posamezniku, če je v razredu 35, 4o uSencav.
? 7. V I R
GLASILO ŠOLSKEGA CENTRA AJDOVŠČINA
UREDNIŠKI ODBOR
BAČAR POLONCA ČERNIGOJ SLAVICA FON LUČKA STIBILJ TEA oELJ MILAN HVALA ALENKA
MENTOR
IVANA PROP» SLAMI*
TISK
USaJ MIRAN BANDELJ MIROSLAV
LIKOVNA OPREMA
POLANC VALTER


»ti

'"ne,
ČLOVEKs J1-;LO, KUliTUUA
Marsikomu že delo, in, vse kar "di-ži" no delur tie zveni preveS prijetnoc Vendar to ni dobro, ne kaže n:. "normalnost*^ Kdaj pa je človek "normalen"? Kdaj je človek res-človek?
Težko vprašanje, boste rekli. Toda ljudje smo d-u-žabna bitja in ae radi "tiščimo" skuoaj, Nočemo biti fctuni samcati in zaradi tega ae združujemo že pri deluc Vsi ns-kaj delamo, vsi moramo nekaj delati, ustvarjati. Dokazati moramo svojo ustvarjalnost£ saj smo nekaj velikega. In ct smo res nekaj velikega, višjega, je treba to utemeljiti, potrditi s svojo-kulturo* Seveda no smemo misliti, da je naša kultiviranost v tem, kako se obnašamo, pa kako jemo, (Tudi to je potrebno.)
Med delom in kulturo je neka skrivna vez, povezava, ki jo moramo odkriti0 Ob tem odkritju bomo spoznali, da je tudi delo del kulturec Kultura je naše izobraževanjes notranji^ duhovni ustroj,, ki ga ne smemo zanemarjati in kar tako mimogrede puščati ob strani. Pozorni moramo biti na svet okoli sebe» na dogajanja v njem in hkrati poskrbeti za svojo osebno kulturo, S tem ni 3pet seveda rečeno, da ne smemo zamuditi nobene kakršnekoli Že predstave, ker niso ravno vse, ki pozitivno vplivajo© Pa vendar je včasih dobrot da vidimo tudi kaj slabšega; tudi ljudje nismo vedno tako kakovostni&
Pri kulturi, ne gre vedno samo za te, da nekaj bežno opazuješ (kakšen je ovinek kake knjige npr®). Tu moraš nekaj vsrkati vasec moraš nekaj razmisliti in se poglobiti. Saj ni vse samo v tem, da srečas znanca in da mu potem na dolgo in široko o tiste;» pripoveduješ,., glavno je, da ti nekaj več veš, da ti nekaj - odneseš od vsega tega.
Nemalokrat se tudi jaz zamislim (ampak ne, da bi se hvalila) in razmišljam o svoji kulturi, pa si je ne moreia vedno prav take kot je prikazati in hkrati odkriti svoje oomanjkljivosti« Vse te nerodnosti pa pohabi« (ne ko se zaljubim)s ko opravim delo, ki kaže ueae, res mojo, samo mojo bit v sebi o Mogoče ne čutimo vsi enako, toaa vseeno
nas §<? naprej izpopolnjuje povsod in tudi v kulturi *
Brigita Lojk
Po končani vojni so morali vsi jugoslovanski
omovine, Treba je bilo ohraniti -tiste smotre» ki :
se ta letal, Tožka pot jugoslovanskih narodov k obnovi df.t.o-
ni položaj, slabo gospodi a& bi lahko 'naštevali. ?oda kljub temu dostikrat slišimo, ks k© naši očet,le ali matere pravijo, kako je bilo vse razgibano, bel j'veselo, številne gledališke predstave, nastopi pevskih zborov so privabljali ljudi v zadružne domove. Po vsfh vaseh so obstojale amaterske skupine, ki so vključevale velik krog mladih in starih» Toda tega sedaj ne zasledimo v€č, Zakaj? Zaraai prezaposlenosti, pomanjkanja časa, zaradi tega, ker nihče noče več delati zastonj? Ali so krivi tudi izobraženi, napolnjeni z znanjem, da. ničesar več
V agd .'V s ki občini so nekatere kulturne dejavnosti na novj z&Sicele z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za kulturo, toda v nekaterih oblikah (predvsem v amaterizmu) Se kaže nazadovanje« r>oleg tega pa se nas do-
,, j o a ustanovi t\ ' turo le-ta zaprla vase, ali da so jo zaprli vanjo, ter da drugi, družbeni dejavniki mislij®, da je sedaj samo njen naloga ukvarjati se s kulturo«
žalostno je, da se večina delovnih orgaiizacij s vsemi močmi otepa kakršnegakoli udejstvovanja na kultura* poaročjUo Pgvsod slišimo, dfa je treba kulturo nuditi neposrednim proizvajalcem» Toda za tc so prvo potrebne spodbude, treba je spremeniti odnos ljudi do kulture in to najprej tistih, ki 30 na vodilnih položajih v delovnih orga-niracijah» Potom, ko bodo delavci dobili vzgled, vzpodbudo se bodo tudi sami začeli navduševati, se vključevati« Todc. kako bomo to dosegli, če pa vidimo, kakeno stanje imamo pri nas. Ali 3e j« Kdo od tistih, ki tako lepo govorijo fraz
kot so "Irolturo delavcu" ter sodobno, vprašali kaj naj bi vseboval ta pojem kultura in kako naj bi to izgledalo? V Ajdovščini imamo dosti gledaliških predstav, toda te so kljub lokaj visoki kvalitetni ravni slabo obiskane, Med obiskovalci je malo takih, ki so na vodilnih položajih v delovnih organizacijah in ki naj bi skrbeli za kulturo.
Zavedati se moramo, da kulturno izobraževanje ni samo to, koliko pz-edstav je kdo obiskal, koliko filmov je viael pa 3e te bondovskega tipa. Vsaka DC bi morala imeti kulturnega animatorja,.ki naj bi bil povezan z delavci ts-r jih seznanjal s kulturnim stanjem, z novitetami, ter jim dajal določeno predznanje. Vsako interno gladilo bi moralo posvetiti več prostora kulturi. Toda dokler bo prevladovalo mnenje, da je kulturno odgovoren tisti, ki je aa to plačan, ter se bodo vsi ostali te naloge otepali, boljših rezultatov ne moremo pričakovati. Kdaj torej lahko pričakujemo, da 'oouo vsi zaposleni v DO, od delavcev do vodilnih funkcionarjev, imeli nek sestanek, na katerem bi se pomenili o gledališki predstavi, ki so .io obiskali, ali jim je bila všeč ali ne, kaj si želijo gledati za naprej.
Seveda pa bi najprej morala dati spodbudo in vsau nakazati nekaj konkretnih predlogov kulturna skupnost. Ta ca morala vplivati na DO, da bi se stanje izboljšalo.
Tu govorimo samo o tem , kakšno je 3tanje v občini, in to predvsem v delovnih organizacijah. Velika večina prebivalcev je zaposlenih, zato bi prav v DO racfali dobiti nekaj več pobud in znanja,? Je pa bomo znali vzpodbudi.;! delovne ljudi za bolj aktivno delovanje, se bodo sami začeli navduševati« Takrat bomo lahko pričakovali, da se iz teh navdušencev pojavilo nekaj takih, ki bodo 'lotili nekaj več, ki bodo sami naprej dali vzoodbudo za oživljanje kulturnega delovanja tam, kjer so doma«
Govorimo samo o stanju v DO, v občini, ničesar pa nismo z vpisali o stanju na gimnaziji in drugih šolskih centrih. Pričakovati ja, da dijaki dobijo dovolj kulturno izobrazbe, da se navdušujejo in udejstvujejo. Zavedati se noramo, da bo prav iz nas gimnazijcev izšlo precej delavcev na vodilnih mestih. Naloga le-teh pa je, da bodo orinesli nov duh tja, kjer oe bodo zaposlili, ter s svojim zgledom potegnili za seboj tudi druge.
Ob vseh teh besedah pa se moramo zavedati, da je
kultura življenje samo.
Tramšak Ksenija Stopar Marjan
v r/adnu komunista £5 geai.o.3 Človek, {morda čudi nekaj dni kasneje a to ni pomemono,, sp.d di taki obiskali nekatere delovne organizacije v nc*e., >b5*; ni ter s predstavniki sindikata, 2M3 ter z	_
rXani DO - imenovali jih bomo anonimni, ker smo jih pra-*pkaU ob vhodu iz tovarne, med malico ipd. «- piviovarj.i-li o njihovem pojmovanju kulture, o odnosu ao ^ ^«miega življenja.
Zanimala so nas naslednja vprašanja:
1.	Kako razumejo kulturo v podjetjih
2.	Kako poživljajo kulturno delo
3.	Kakšne prednosti in ovire predstavi 1a sesl *
zaposlenih
4.	%kšna je skrb za izobraževanje
De1 avcem v proizvodnji smo postavljali kratka in hitra vprašanja: kaj berejo, ali hodijo v gladtiiio«, ka3 ^zuire^o "od besedo kultura. Poročila o posameznih aelovam
organizacijah bi morala biti enako dolga, izkazalo pa se
"ie dolžina odvisna od tistega, ki je intervjuja! in tiste -«."ki ie govoril. Dodatno komentiranje ni potrebno. Lahko J pobuda &ašemu*mšljfinjtt.
Že po Cankarjevi definiciji kulture izhaja, da je kuliura rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela, rezu..-tat narodovega političnega, gospodarskega in družbene 3a razvo-ia„ Torej naj bi naša kultura na sedanji stopnji razvoja bila od-as samoupravnih odnosov naše socialistične družbe. Iz te zahteve izhaja tudi geslo: «Kulturo neposredrlc -pro.izva.y: icei samoupravijalcem"• Pod tem geslom je združena Lire-^zasnovana družbeno - politična akcija, katere namen je razširili umetnost med najširše ljudske plasti in tako dvige. U kulturno raven naroda ter izboljševati kvaliteto umetnost, ki nastaja šele v komunikaciji z ljudmi»
Poglejmo kako ta program uresničujejo v OZD Tovarna pohištva LIPA Ajdovščina.
Iz pogovara s predsednikom sindikalne konference smo izvedeli, d" 3« sindikat vzel to nalogo zelo resno m vlaga

vanjo precej tracla in napora, Sindikat stoji na stališču j da je treba za zbliževanje kulture z delavcem slednjega izobrasiti, da bo kulturo lahko prejemal kot nekaj nujnega za njegov duševni in s tem pa tudi telesni razvoj. V ta nernen so organizirali različne izobraževalne tečaje v obliki predavanj, filmskih projekcij in podobno» Delavce stalno seznanjajo z dogajanjem na področju znanosti in kulture s pomočjo številnih časopisov. V podjetju je sindikat organiziral interno knjižnico, poleg tega pa podjetje obiskuje dvakrat mesečno potujoča knjižnica0Sindikat tudi vsako leto kupi določeno število abonmajskih vstopnic za gledališče in jih brezplačno razdeli med delavce«
Po pogovoru s predsednikom sindikata smo anketirali več delavccv iz proizvodnje in iz njihovih odgovorov lahko povzamemo, ds so nekateri zares dobro seznanjeni z akcijami sindikata kot tudi z dogajanjem na kulturnem področju, po drugi strani pa smo ugotovili, da obstajajo tudi takšni E ki o kulturi ne vedo ničesar», Ugotovili smo, da odziv v knjižnicah ni tako velik kot bi lahko bil. Tisti pa, ki obiskujejo knjižnico si izposojajo predvsem strokovno in pojudij.oasnanstveno literaturo, za leposlovje ni zanimanja. Tudi gledališke predstave si ogleda zelo malo delavcev. saj še ,-ielo za televizijo nimajo časa«
Kako to opravičujejo? Večina jih je mnanja5 da za kulturno izobraževanje nimajo časa, češ da je sodobni delavnik urejen tuko, da te neprestano sili k delu, ki je večinoma nehanifiirano, tako da človek v naglici moderne civilizacij® ob strojih pozablja nase. i'o bi utegnilo biti res, :ajti kako naj se človek po osmih urah napornega dela za tekočim trakom ter šestih urah dela na polju zanima še sa kaj drugega kot za počitek«
Nekateri delavci pa menijo, da kultura ni zanje,
češ da so prestari, kultura pa je za mladino. Takšne in podobne izjava pa jasno dokazujejo, da je velik del ljudstva še vedno neosveščen; le kako bi sicer šel mimo stenčasa, na katerem visi plakat, ki vabi v gledališče in trditi da o kulturi in a akcijah sindikata ni še ničesar slišal.
Zelo zanimiva odgovore, ki nam pomagajo razumeti in spoznati delovno organizacije» smo dobili tudi na Primorju* pogovarjali smo se s predsednikom sindikalne konference«
iko razumete kulturo v podjetjih in kako mialite uresničiti geslo: KULTUHA 1E?OSRED?TE?tfU PROIZVAJALCU ?
Moram reči, da s« pri nas Se ni veliko naredilo, i temu pripomore tudi terenska razdrobljenosti kajti delavci na elajo po vec ur in so po službi preutrujc i kulturno udejtvovanje. Morda jl.h le največ zanima kino, V Ajdovščini pa niti ni posebnih prilik» Posebno pogre. šum otroške prireditve,, pa tudi. prireditev za mladine primanjkuje.
3t.e tac r da kaj poskušali« da bi se vaše podjetje bol o ki turno udejstvovalo?
Ja« V okvi.ru sindikata se dogovarjamo, da bi se nekaj poslalo ne tečaj za animatorje kulture, a do seo. pri.lilo do tega» V okviru sindikata bi moral en delavec, ki bi se ukvarjal s samo kulturo» Vendar ne
. kdaj bo do te zanitere3.lranost« Ze intelektualce^ ne vidim na kultur-
ecUtvah, kaj	, lh delavcev^ i
bi morali	intelektualci dajati zgledo
- Vas o-rira tudi narodna neenotnost? Mnogo va?ih delavcev namreč prihaja iz drugih republik?
Da , to kar precej ovira* ljudje se ne vključijo v
vključili, gabarikadirajo s; v .domovih in no iščejo st; kov z nami, mi pa tudi ne z ijiraio To ni prav* Mogoče so ae še najbolj vključili * Postojni, kjer u«?lajo v
krožkih; na primer etrelskei^
-1
vanje v kulturi pri nas?
?Ie sploh ne® Ne zanimajo. ji"r naše prireditve, kot naše amble.
-	Kako se vaši delavci utiejtvujejo na kulturnih prireditvah?
j on i
V	gledali3ču moram reči,jih vidim zelo zelo malo, kljub temu, da imamo organizirano okcijo z obonmaji, Morda jih je nekoliko več, ko gostuje Tržaško gledališče ali pa ko imi koncert 2bor Srečka Kosovela, V galeriji opažam neko«* iiito' redkejši obisk, kljub temu, da nimamo skupnih obiskov«,
, da imajo v galeriji precej zelo dobrih razstav. Glede knjig pa je tako. Imeli smo poverjenikaza knjige, a zdaj ga nimamo več, ker so delavci bolj vključeni pri svetu knjige. Tudi fantje z juga so naročeni na knjige«, Samo r»ri .ljih je nekoliko težje. Njihova knjižna podjetja zah» «jo
garancijo, podjetje pa se tega brani prav zaradi menjavanja delovnega mesta. Morali bi zbrati denar in dati »f Sera delavcem finančno podporo, da bi knjige lahko takoj
aq plač ali o o v
« Mislite, da 3e delavci dovolj udejstvujejo?
Ne, a smo za to tudi mi krivi, Praveč vidimo samo delo, ljudje pa gredo preveč v prazne stvari (piknik, avtqv Potem pa je tukaj še ta nesrečna gostilna «2x2 deci - in počasi zdravljenje alkoholikov v Idriji«,
«=» Kako pa je poskrbljeno v vašem podjetju za izobraževanje?
Za Izobraževanje je še kar dobro poskrbljeno. Imamo razne tečaje, na katerih lahko delavci izpopolnjujejo svoje znanje in pridejo do kvalifikacije. Toda ta kvalifikacija
velja samo 2ajnaše podjetje in podjetja s katerimi smo združeni* Letos imamo zaposleno poklicno pedagoginjo«
-	Kakšno pa je finančno stanje?
Y	sindikalni organizaciji je za kulturo namenjenih 57 miljo« nov? vendar 3e to deli na 10 organizacij« Za gledališke abonmaje (ta donar ni porabljen), za organizacijo izletov, za proslave itd,
\
~ Kakšni so vaši načrti za bodoče??
Poskušali bomo tako, kot smo s krvodajalsko akcijo. Pred nekaj leti nismo imeli nobenega krvodajalca, letos pa je bilo na?o podjetje prvo po številu. Uvajali smo počasi, sistematično» Prav tako bomo poskušali s kulturo«
Od predsednika sindikalne konferenc» sva Sli še med delavco v proizvodnjo« Priznati moramo, da so bili nekateri odgovori neresni in jih ne bi navajali0
-	Preveč je treba delati«, Poleg tega smo še po terenu in nam je obisk mnogih predstav nemogoč«, Po mojem bi moralo podjetje organizirati skupna obiske nekaterih kvalitetnih prireditev.
Od šoferjev sva odšli še k tesarjem in mizarjem»
«• Prosim, ali nam bi lahko povedal» kako se vi udejstvujete
na kulturnih prireditvah?
Ja„ včasih sem pel pri pevskem zboru in pa nekaj malega igral, a zdaj v naši vasi ni več priložnosti» Zato samo tu pa tam nekaj preberem»
Letos j« bilo Cankarjevo leto» Ali ste morda prebral kakšno
njegovo dalo?
Ne, berem saao otroške knjige, tiste, ki jih otroci prinesejo iz knjižnice..
-	Ti si še mlad. Ali morda tebe kaj bolj zanima kultura?
Mene sploh no zanima« Nisem zainteresiran ne za kino, ne za
gledališče, ne za druge prireditve» Kvečjemu kakšno igro
grem gledat, pa seveda - nogometne tekme»
Povprašali sva še mladega, inžinirjas
Za kateri del kulture pa se vi najbolj zanimate?
Mene zanima gledališče in tudi obiščem skoraj vse prireditve,
drago me pa sploh ne zanima»
~ Zakaj vas pa prav gledališče zanima?
Nekoč sem igral pri neki amaterski gledališki skupini»
7 Mlinotestu so nam sapi. a al i naslednje;
Naša delovna organizacija zaposluje približno I.ooo ljudi TOZD-i se razprostirajo od Bovca do Umaga. Predvsem v novejšem obdobju sme priča povečanega interesa ljudi za kulturno udejtvovanja» Imamo drsmsko skupino "lic šola", ki je bila ustanovljena lansko leto» To je tudi orva dramska skupina v uelovnih organizacijah v Ajdovščini. Njen namen je predvsem približati gledališko umetnost delavcem«, Za začetek &o pripravili predvsem par nastopov na prireditvah,, ob dnevu republike ~ 29* november 1975 - recitale Nato so nastopili še 22. decembra ob dnevu JBA«. Takoj po teh javnih predstavitvah se je krog privržencev gledališke umetnosti še povečalo Zskprizoritev večjega dramskega dela pa bo potrebno kadrovsko zasedbo še izpopolniti* V našem kombinatu izhaja tudi glasilo "MLINOTEST", v katerem se tudi najdejo kulturni prispevki« pa naj si bo to samo pesmica ali kratka zgodbica iz delovnega okolja* Mladinci smo se kot organizirana skupina udeležili proslave pevskega zbora Srečko Kosovel in 34» obletnice nanoške bitke na Nanosuc Par naših delavcev so tudi aktivni člani pevskega zbora«, Naša OOZMS ima v okcijskem programu tudi obisk operne predstave v Ljubljani, Mladinci propagiramo nakup gledaliških abonmajev®
Vidimo, da so težnje po nadaljnjem rair/oju kulturnega življenja prisotne* Ogromno je bilo na tem območju že napravljenega, čeprav se še ne čuti voliva najširšega kroga proizvajalcev« Delegatski odnosi na področju kultura ne smejo biti sami sebi namene» V SIR3 imamo dva delegatska sadeža in sej Kulturne skupnosti se vedno udeležuj smo«,
Na koncu še kratek povzetek» Lahko ponovno povdarimf da bo v kombinatu zelo prisotne težnje po nadaljnjem razvoju in razširitvi kulturnega udejstvovanja« Mnogo je na tem področju že bilo napravljenega in nekatere kulturne akcije so že prisotnea Vsak tak uspeh moramo obdržati in ga bo naprej razvijati. Oilj naj nam bo povezati proizvodno delo s kulturo, in to ne le kulturo kot zgolj umetajniško ustvarjanje, temveč feudi kot kulturo medsebojnih od-nosov, estetiko, delovno kulturo itd. Le tako bomo lahko postali odločilni subjekt naše kulturne politike©
1 n .
-- KAKO T';..':JTAi?K KULTURA LAST DELAVCA?
Sindikati smo si zadali nalogo, da čimprej pristopimo k akciji "človek - delo - kultura" in tako približamo kulturo tudi neposrednemu proizvajalcu. Človek, ki preživi svoj d<m ob stroju in doma ter ga pri tem tarejc še razne- skrbi, resnično potrebuje tudi nekaj sprožitve,
¡migljali sipe že, da bi zaradi utesnjenosti s s potujočo knjižnico približali delavcu dobro knjigo, ob kateri bi se sprostil in si širil obzorje» Upam, da bo ta akcija kmalu stekla. Kulturno delovanje želimo po;; astri ti « ustanovitvijo komisij, ki bi bile za to «adolžene, povezati pa m želimo tudi s kulturno skupnostjo in -gočiti delavcu rezervacije raznih abonmajev. Delavec 'a čimprej in čimbolj razbiti monotonost svojega živ jenja, kar pa bomo dosegli le, če mu bomo nakazali pravo pot»
-	KAKO RASUMSiCO GESLO ""KULTURA" NEPOSREDNI PROIZVAJALCI?
Delavci ko prav gotovo zainteresirat i za kulturno delovanja, vendar je bilo doslej na tam področju premalo storjenega, Neposredni proizvajalci razumejo geslo KULTURA v tem, da bi"resnično kulturno življenje ne šlo mimo njih. Omogočana naj bi j in bila udeležba raznih kulturnih predstav, pri čemer bi morali paziti predvsem na izbiro oas*. Ljudi bi morali angažirati tudi v sami delovni skupnosti na delovnem mostu, ustanoviti bi morali skupina, ki bi bile ob priliki raznia praznikov ali delovnih jubilejev pripravljene sestaviti in izvesti majhen kulturni program« i
-	KAd JE BILO KB STORJENEGA NA TE» PODROČJU?
V naše/a Kombinatu smo pri reševanju tega vprašanja šele na začetki":, toda delo in program smo 'si jasno ssacrtaii na oni i.imod zadnjih sej in upamo, da bomo zastavljene cil.le čimprej doaeglie Kulturo pa našemu delavcu že prib" 2» jemo a or&fcaizirano dramsko skupino, ki je že pripravila
V Batu j ah trna ae pogovarjali s tov. sekretarjem Ivanom goenu Iz pagovera bomo izluščili nasledijo misel j
L »'
pravica in dolžnost. V ta namen kupujejo abonmaje, večkrat pa jih obišče potujoča knjižnica, imajo interni list "KOVAČ, poleg tega pa imajo prijateljska srečanja s Kobaridom, aktivni pa so tudi na Športnem poiročju. Prizadevajo si ustanoviti pevski zbor, vendar jim primanjkuje česa. Delajo v dokaj težkih pogojih, v treh izmenah, poleg tega pa je vsi2i delavcev priisorana po osam urnem delu v tovarni, poprijeti za dalo še na kmetiji« V lanskem letu 30 praznovali lOOletnioo in v ta namen je imel kolektiv v gosteh pevski zbor "SrečJ Kosovo}.'5 in gimnazijce iz Ajdovščina,
V	¿0 vinskem podjetju smo na postavljena vprašanja izve-deli naslednje*' '	• .
KAJ JB BILO V VAŠEM PODJETJU STORJENEGA, DA Bi KULTURO BHS PRIBLIŽALI NEPOSREDNIM PROIZVAJALCEM?
V	delovni organizaciji za vprašanje kulture zmanjka časa in marsikomu se zdi, da je to nepotrebno. Me >i se zdi, da j« kultura to, kako se obnašamo na delu, kultura <ae kaže v odnof-v.- delavec, delavec, delavec: nadrejeni. Med seboj
sploh, rji 'Liarao občevati. Na sestankih se kažs vsa naša kal tura. Tekmujemo kdo bo več časa govoril, pri tat» pa sploh ni v-žno ali bo kaj povedal.
Vsa preveč se v delovnih organizacijah sairo proizvaja« Na delu smo osem ur, ostane nam še šetnajst ur, .ki jih moramo racionalno izkoristiti» Doslej se js za kulturo premalo storilo. iliiltura je bila za Ajdovščino samo prašna knjižnica. V delovni organizaciji je bilo premalo storjenega, tako da mo ».orali vse sile posvetiti del;.. Tor^j je to pionirsko delo (kultura!5 še pred nami. Uspeh je da 20 toga zavedamo. Ljudje so z drugim prevar zaposleni»
V	gospodarstvu se delo, ki ni neposrsdno vazcuin m proizvodnjo, na spoštuje» Referenta za, kulturo nimamo, če bi omenil, da ga po t robu j smo, bi rekli, da se mi je zmešalo* Učiti M s© morali abecsde kulture»
V	našem podjetju je %q struktura zaposlenih taka, da ne moremo pričakovati ne vem kako razvit® kultura» dejavnosti Naši fantje so preveč enostransko usmerjeni, niso družbeno razgledani. To pa je že problem poklicnih in srednjih stro kovnih šol, ki so usmerjena vse preveč enostransko.
ALI JS MS.I	SAMICI ZANIMANJE ZA KNJIG3, GLEDALIŠČE,
T3 V f
a* ¿.Ith i
Za film je saniranje, vendar so v Ajdovščini nevzdržna razmere - filmi niso Jcvnlltetttl, red v dvorani j s nevzdržon. Ha kulturo j g- zelo malo sunimanja, in interesa za gledališče» Zelo, ssolo površno sprer.il jan je teh problemov«
v
01 tistih, ki nam lahko takoj posredujejo kulturne dobrine, smo obiskali Lavričevo knjižnico» Obiskujemo je/ vsak dan, moreta pa o njej vsega le ne vemo s
Potrebe opredelimo s pomanjkanjem, nečesa in v nas so pojavi težnja, da to pomanjkanje odpravimo» Hrana, voda, zrak, obleka in stanovanje so eksistenčne potrebe» V" človeku pa se pojavljajo tudi potrebe po knjigi, glasbi, filmu»»«
Knjižnica je tistih institucij v katerih, človek najlažje
zadovoljuje svoje kulturne potrebe*
Lavričev» <n;iižnica spada po izposoji med boljša slovenske knjižnica. Najboljši obiskovalci so dijaki, ki si izposoja;' predvsem čtivo, poleg tega pa bare jo 3e strokovno literaturo, rastlinstvo» medicina, filozofija»
V knjižni oo nahaja tudi veliko delavcev* Da bi delavcu knjigo čimbolj približali so uvedli tudi potujočo knjižnico, ki obiskuje podjetji, ii» vasi. Izposojpr^ največja na Lipi in v Teksti
Poleg matične knjižnica so Se manjše v Vipavi, Šodaanosu in nr. Golu* V«lik problem je pomanjkanje denarja. Zato lahko nabavij le po dva izvoda knjig, potrebovali pa bi vsaj štiri ali pet izvodov« Ta dva Izvoda ponavadi ostaneta v Ajdovščini ali kveci j mu v Vipavi*
Zaradi prostorske stiske morajo knjige ležati tudi v zaboji!*. Onemcgoiens'. je vsaka dejavnost raaen izposojanja knjig. Z ur«-rai pravljic skuhajo pritegniti k branju tudi najmlajše»
Matična knjižnica močno pogreša čitalnico. Mnoge probleme bi lahko rešili z novo knjižnico* Poleg čitalnice- bi bili v nj«j tudi prostori «a igranje šaha ia diskoteko« Organizirali bi pravljične ur«, tevizef kulturne večere ter razne druge prireditve*
f VK

' ^ ! \ V i


L' ARO DB TRIOMPKE
Kakor načičkano izklesana, težka, a prazna miza
Že izumrlega velikana togo stoji sredi Pariza in nad kostmi NEZNANEGA JUNAKA
(o bedni ostanki kiklopskih gostij) čaka,
dsi klimakterična stara Evropa
vendar morda že spet rodi kiklopa,
ki spet isropa
v(f3 Širni svet
in na gostijo
vljudno povabi
vso barabijo tega sveta«,
Bobri in slabi ljudje
j? ^¡¡sega svota,
ju*.— alimi in brez njih* s srcem in brez srca, s&isdeno mešajo trikratni » ki jih pozdravlja z višin oboka: LIBKRTJČ BGAL1T2, FRATERKITlS s plehko pompoznostjo slavoloka in zadržujejo dih., ko kakor črvi strnili
v zlato vklesana bleščeča imena na stenaht
AUSTBRLITZ * LENA«,«
HEY >
(o žlahtni vranci, aapreženi v «lati mrtvaški vos») O, zlato krvava meglena imena, ki v mislih pozabljenih šolskih dni se zgoščate v kipe r&zvnetih poz, v nejasni "zanfon" in zveneči "patri" in migetajoče sončne pramene kliširats strumne, brkate obraze
in kopja v oblakih in škornje v sfcr^mraih,
brezkončne storede v jeklenih kozakih,
meglice toper, žvenketanje in klice,
topot konjenice^ obzorja v plamenih,
pogrebni spev bobnov in vzdihe trobent
in tamkaj, tam zadaj
nad peno nereda,
v meglicah izstrelkov
kakor orlice pod soncem krožeče
krilata besede
Grlfcjt« sonce Austerlitaa!
Cesarjevo oko vas gledai
Tenkč tleekeSejo fotoaparati» kamere švlnko, brneče tekd in ližejo Batje večernih sten* A razen negibnih, zlatih imen na trnku ničesar ne bo* Odbite čeljastip iztekla očesa,, steptana, telesa,, črevesje v vejevju, smetišča komolcev, želodcev in jeter, ledvice zagnite med Splet koles» razmazan» glave„ deceraberski veter, ki -buli skor rebra skeletov po drevjug in čevlje b stopali s sarsmjenem e/iegu» zblaznelega, konja pod krili gaimmov» požgana tvaselja, breskenflne poljare« nastlan« s kostmi onemogl-ih v begu, vtogcltane -Račke, požrte jermene, spomine- na zvezde domačega kraja, poslednje besede, steklene poglede in kreacije vesti zasajena r srce -izbreal je čae iz megleniga raja v goltan.ee posabe in Srrnv v ¡prižku ~ in tamkaj n& filmskem trciku ničesar ne "bo, le kako ime® mogoče WATBRLOO» mogoča BAV0U7, BON, ali samos PRATSHNITJ?, In 5q bo ECvALTTS.
bo brez razočaranih duš$
ki so pod bremeni pušk
marširale k soncu pravice
in v zarjah krvavih nemočno strmele»
kao vse bolj v megle tone,
kako se blesčanje kopit konjenica
spreminja v eafirje cesarske krone.««
...in bliski topov in granate, meglice
v bleščice in zlato vezene tančic©
na zadnjici cesarice,
kc.ko nežnorita gospoda
se spravlja na troneP
kako se grobovi
spreminjajo v polna korita
za 3tare in jare barone»«»
0, grenko prevarani veterani,
k; z vetrom v jesenskih laseh,
brez prstov, brss nog? brez rok
strmeli so v pustili« postaranih dneh
v ta, zanje postavljeni, slavolok,
v te ploskve vklesano popisanih sten
brez svojih in snanih imen ,
in a starim, pozabljeni® tdBHETS,
poživljali stare krvi utrip,
a vendar v duši vsak hip
čutili, kako je pogumna boginja Svoboda
postala le marmornati kip
na steni prehoda
in žezlo in križ
in v banke i srnami jena epopeja
in. ječa na daljni Gvajani,
gvinejske banane in riž
in sladkor iz Marttntqua.
in sužnji iz Dahome.fa
in Srna fabrika«
Mordaje kak star kanonir, takole v večerni čas, sestradan, bolan in ubog, postajal prav tu, kjer zdaj jaa in v bledi svetlobi zvezd iztezB.j®& strmel v slavolok

in tehtal prelito kri
in nehote stiskal pest
in v mislih pošiljal granate
v ruše¿5i se slavolok
in gledal na prasnem križišču cest*
na sredi ekrogle trate
bleščeč obelisk dulA,
ali srebrnikaat topol5
ali šumeč vodomet,
ali selen brstič,
ali pšeniČni klas
ali ničo
Alenka
\r sebi čuti» praznino»
Vpletla se Bi' je v dušo in srce«,
pod njeno težo trepeta»
in se je bojimo
Pronica mi že v možgane
in m prepričuje, da
sen to jasc
Sama«
Kot kamen trda kot bilka majhna*
V imenu življenja in smrti, v imenu prijateljstva in sovraštva.
% imenu mojega jasa vas vabimi ljubite!
Mrak je trd, ko sonca vsih?**
Is dežja in eonea js zraslo8
Ear samo od sebe, brez tebe in mene«.
Raslo j a iz naju In zs, naju„
Gledala sva drug drugega .
in videla sliki najinih duš
ii» bležčanje in lesk in svetlobor
Konkavno prehaja v konveksno«,
konveksno v konkavno
in adi so drugo drugemu popolnoo
Na steni je obešeno ravno zrcalo*
Zrem vase« Molčim Kaj hočem? Usmiljenja?
(Mar se ris skriva za nji.*« hinavs vo, laž)
Pustite me na ai ni 2 Pustita me, da ste razjokam, da pretulim to svojo bol. Jok, ¡3tok 5 aol$« Zunaj pa
petje in pesem in sreča
in ljudje,
ki hitijo s levico nasproti.
Svinja svinj ska! Saj si storil« 2-, mano?! Me rasklala? Da, tolči f
jaz »s .ne boas dalft„ jaz hočem živeti! Gnoj m gnoj?
V dalji vstaja soncet da bi me poljubilo*
Slavica
CVClrOVCR
Bežala si v temno harmonijo noči -povsod je trepetal tvoj odmev in svetloba iz nekdanjih dni te je sprejela v svoje telo.
Potem sera ta iskal tam, kjer sem slutil pomlad, bežal sam v prazne spomine poletnih trat, kjer si nekoč dihala z modrim zlatom klasja, Ni te bilo v neskončnih globinah svetlih hrepenenj, zato sem molče upal v pozabljenja -aamanj prišla si z jesenskimi umirajočimi stenami v obzorju meje duše » resnica, resnica»«.
Koren Prane
TUJCI SPOMINA
frilli m v pesek jesenskega listja
in rekli so nam,
da so videli odprte grobov©
med debli v nedrih samote.
Stopali smo za njimi,
«kozi njihovo daljavo
in njihova telesa
so bila globoka - nedosegljiva?
iitopali smo za njimi,
ker bo bili tako prazni,
ker so bili tujci spomina.
Toda njihova Usoda
ni bila sled našega življenja,
seto smo jih zdrobili
in iskali smisel v novih horizontih
Koren Prane

Ali je to privid ali ajvamoist? Ali pa mogoče oboje®
Ne, to ni vlak„ ne lokomotiva, ne balon, ne krog, ne sestradana indija« ne človek» To je Luna, v kateri n« najdeš sebe.
Si videl? Laže Samo laž je lahko tako temna in prozorna Ali pa tudi nec
Nisi videl, sato ne veš, ne veš koliko jo je, kaj je„ pri kom je* Tema, laž -
Dve gosenici, ko tičita stopaj v eni mrežici,
rtli pa tudi ne»
■
LiliJana K.
Soba z zeleno rdečim podom in belimi apnenimi stenami» Spominska soba Srečka Kosovela v sežanski šoli o Na stenah rumeno-rdeč zelen spekter barv ruja in versi«,, Pesmi od-plovejo med gmajne in vrtače^ med Kras.
Bori, bori v tihi grozi bori? bori v nemi grozi, bori> bori, bori, bori?
Srečko Kosovelt pesnik Krasa, pesnik bolesti in trpljenja«. Iz kamna in nemira je zrasla lirika.
Tista lirika* ki ni taka kot Gregorčičeva, Zupančičeva, temveč zrasla z obupom« z zavestjo brezciljnosti in smrvio Njegova kžratka življenjska pot se je začela in končala na Krasu. To je bil zanj sprva cel svet, ves ožarjen od domoljubja, pozneje pa se mu je začel odkrivati še smrtno ogrožen od vojnega in okupacijskega nasilja.
Rotacijski večer« Drevje ob zeleni vodi® Rotacija duha* Moj duh je rdeča
Taka je spominska soba Srečka Kosovela. Soba, ki ne govori posteljami in omarami, temveč s poezijo«. Soba, ki je nismo vajeni: zrasla iz nasprotij barv in nasprotij poezije, iz
o&sprntij oosnlkaj rasklana med barvnim
¿pek-roHi'i-íijs, med vesolost življenja in brezup smrti.
Prostor 5t« 461« íü -.-Lus. Malarija Prosto:,* št. 461.. ¿Colombina
se slači- s» slači.
Od nas je odvisno, če pesr-ûka v takem prostoru sprejmemo, če se zabuhlih rdečih obrazov sklonimo p:"oti buleiau pesniškemu obrazu, če iz apnsRih belih sten preberemo njegovo sporočilo, če s® sklonimo sami vase, ce svojo bolest primerjamo s pesnikovo, če smo srečni, o® se lahko pogovarjajo i. nekom, ki ma je hudo in težko
Jar; sea*. zlomljen lok s-ikcga Irroga, la is »m rît rta fi.giira kipa.
In -.e^X2aao mnenje oekoga*
¡sapi sila, ki jo je rašklala ostrina.
'
F-ebi ' .'.'Os v brermpa* Zdelo so nam jo, da smo spoanali v is:.--ola.	ki ni živel, da bi.se redil. Iz sebe
js iastisnil -.saduji &%<& moči, da jo je lahko dal drugim 2ato, ca k». na bili brezbrižni do poezije, io umetnosti, do lepote, rta steni je pisaloi
hujaa tal je tvoja mirna; bližina."
ki avo Ct- Sli s PS kopati v Lipico, smo spoznali p snika, človeka. "Bilo nas je- samo 18. lar je smo tolik
t.o gib,*?»,:y in 'lepote?
Veš, prostora j; bilo tudi zate*	&
Če raigo jS. in «T«
MI IN JLA
Na5a /ojska se je porajala iz muk, trpljenja in ljubezni do domovine. Nastala je kot odpor proti stoletnemu zatiranju naših narodov«
Razviti se med vojno in resnično armado ljudstva, ostati trajno in stalno desetletja privržena svojemu revolucionarnemu poreklu in pomenut biti dosledna kot sestavni del enotnih oboroženih sil samoupravne sociali* stične skupnosti in armada resničnega bratstva in enakopravnosti je mogla samo tista armaaa, v kateri je bila notranja gibalna, organizatorska in vodilna idejnopoli-tična sila ZKJ, revolucionarna avantgarda, katere cilj ni bil nikoli vladati v imenu delavskega razreda in delavnih ljudi, za popolnejšo enakopravnost in bratstvo narodov in narodnosti* Naloga komunistov v armadi je tri desetletja in pol ostala enaka, neglede na to, da 30 ee pogoji v povojnem času bistveno spremenili» Med vojno se je rodila tudi zasnova naše obrambe,, ki je delo »variša Tita« Celoten sistem obrambe opravlja 3vojo funkcijo preprečevanja agresije, ki je tudi osnovna naloga našoga sistema miru*
7 celotnem življenju in delu JLAP v vzgoji in izobraževanju, je največja skrb posvečena človeku, njegovemu idejnopolitičnemu in moralnemu liku8 Tovariš lito je vedno povdarjal: "Človek je bil in ostane osnovni dejavnik našega odpora, zato mora biti tudi odnos uo njega pravilen, moramo ga vzpodbujati, da bo or.ravii svojo nalogo.,w S ponosom lahko povdarjamo, da pripadniki JLA z največjo ljubeznijo negujejo in razvijajo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti,, ki ae odraža v popolni nacionalni enakopravnosti, v iskrenem tovarištvu ter medsebojnem spoštovanju staraštn :Ln vojakov?»
Misel o armadi je rasla iz gneva ljudstva skozi okov« in re etke, iz gladovanja in bede, ko so kapitalisti delili piškavo dnino kot miloščino svoje dobrosrčnosti, ko se je znoj delavcev in najemnikov v potokih mešal
s krvjo komunistov v žandarskih mučilnicah» Rasla je iz jeze domoljubov, ho je nacizem pod kljukastim križem požrešno razprl čeljusti nad človeštvom, nad napredkom, nad slovansuvoi». Rasla je na partijskih sestankih, v vori ljudstva v svobodo in želji o o rojstvu, ermado« Rodile so je Iz naroda in njegovega strmi j enja- fcVokeftf J vomo b ob
Sodelovanje z JLA mora biti boljše? Na športnem področju smo organizirali kar precej tekmovanj, na fcttlturrerfi p?.'
bolj malo *
NajprimernojSi dan, ko bi lahko pokazali na"? e sodelovanje z vojsko, je 22, december. Za dan JLA smo pripravili reci tal skupno z vojaki iz vojašnice v Palah« Sest^&lf^nio8 se v «ali ".torMci» Že ob prvem poskusu smo videli, da vo jaki sel© dobro recitirajo« flecital smo tolikokrat'-ponevi lij, da aa Se zdaj saaa» skoraj na paaet« J^rvai nastop smo imeli v Vipavskem križu. Poslušalci vo ali največ otroci in starejši vašBani. Otroci recitala sicer xa.se razumeli, ker je bilo veliko srbskohrvat3kih besed, veliko bolj pa so bili veseli filma, ki so ga vo-ji .i • .-a;! al i» ,: /";oj lati dan smo nastopili Se v telovadnici v dobravijah. Poslušalci so recital dobro sprejeli iii poželi cii.o veliic aplavz* Višek je prodava dosegla z nastopom vo jajca - kitarista. Naslednjega dne je bil
.-.Vi*i catotop v Idriji« Peljali sno se z avtobusom;
Lgo pot nam je krajšal kitarist» ki je neumorno bren-kal na kiti.ro* Proslava je bila v Rudniški svorani. Skozi luknjo v 'v-'V3si smo kukale v dvorano in opazovale množico ljudi» Treme $feoro nismo več imele*. Ko smo stopile na oder, recitirale dobro« Idrijci so recital poslušali pozorno, na koncu pa smo bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Za nami ja nastopil tudi lovski oktet- ki je ielo lepo srapal nekaj partizanskih pesmi« Najbolj pa mo bali gimnazijske proslave. Gimnazijci so namreč izredno kritična publika. Če jim proslava ni všeč, se kaj kmalu saono dolgočasiti in to tudi takoj pokažejo» Če neč&fia ne razumejo, oe začno smejati in jim je bilo malo mar, kako se mi na odru počutimo« Recital zaradi tega ni stekel tako kot bi moral. Bila eo napake in pošteno mm» «a oddahnili, ko s«o ?«i odšli is odra.
Prepričana sem, da bomo z JLA še sodelovali, po dplgifc 03i
letih ^eninR' jr lil ta nastop prava osvežitev.
Tea Stibilj
N -KAJ TlVFOKrACIv? O RdliaNALNOSTI OTROK. IN MLADOSTNIKOV,
ka oh JfO :}u C NJIH ogovarjali pri praktičnih znafj.IH iz k iiologije
Problem mladinska kriminalnosti ni od danes, ampak (jo) se skozi desetletja pesti družbo. Dejstvo pa je, da (je) te vrste kriminalnost prav z razvojem človeka
-	družbe postaja vedno intenzivnejsa In -vedro bolj aktualna, 'orast kaznivih dejanj med mladino pa je rezul-tatknogih dejavnikove
Dandanes mladinska kriminalnost ne zanima le policiste in pravnike, pač pa ljudi z najrazličnejšimi poklici - od pedagogov, psihiatrov do zdravnikov splošne praksec .Vzrok, da je kriminalnost mladih prešla iz okvirov sodišč in postaj ljudska milice, pa je nekoliko globini kot bi lahko mislili,, Ne prevladuje več staro mnenje, da je edini odgovor na mladinsko delikvcnco kazen, ampak nasprotno: mladinsko prestopništvo je mogoče zdraviti in obravnavati kot psihcsomatično bolezen ali motnjo. Sankcija je tako izbila na pomenu, pričelo pa. se je poklicno preučevanje te vrste prestopnikov,
V	2.5 .dr.jih letih je tako med domačimi in tujimi podatki moč zaslediti, da kriminalnost med mladici nI. največji problem, 'saj zavzema le 1 do 2% vseh najrazličnejših motenj, in teh je na sto mladih 2.5 (25&)• Kljub temu pa tega pro*-blefoa ne moremo imeti za tako nepomembnega (in ga), da bi ga lahko pustili ob strani, kajfci statistiSni podatki so
lir e ia plat medalje, saj ne obsegajo vsega mladinskega kri-rni .?.ia« Nekateri kriminologi namreč trdi j o; da je za neka« ter kazniva dejanja celo več kot 5o# neodkritega kriminala. "t:r'"-v potemtakem statisti kom ne moremo absolutno verjeti, pa atMii v: seno pokažejo nekatere skupne značilnosti delikvent-nosti mladih, ki jih ni mogoče zanikati.
Prva ugotovitev js, da mladinska kriminalnost iz leta v leto narašča« Nesreča je ravne v tem, CLa kazniva dejanja naraščajo predvsem med mladino «- otroki, starimi pod 14 let
-	torej med mladimi, ki za svoja dejanja niso še kazensko odgovorni.
v	zadnjem času vršijo mladostniki kriminalna dejanja v združbah» To pa povzroča če večjo skrb, saj so navadno dejanja mladih v skupinah hujša kot pa posamična.
Kot tretjo značilnost naj povem, da, v celotni Jugoslaviji prevladuje kriminalnost med mestno mladino ter podeželsko v razmerju ? j 3, medtem ko je na ozemlju naše ožje
domovine to razmerje približno izenačeno, torej 5 : 5»
V	devetdesetih od ptotih primerov so vršilci kazenskih dejanj fantje,
Glede na vrsto kaznivih dejanj mladostnikov so v ospredju delikti zoper premoženje (nekaj manj kot 9of>)} sledijo nasilja, spolni delikti, vandalizora, uda jan je mamilom«
Pri deliktih nasilja bi lahko posebej - kot samostojno skupino, obravnavali tako imenovana huliganska dejanja« 0 huliganetvu je danes mnogo govora, narobe pa laično pojmujemo pod besedo huligan, vsakega človeka, ki se nenavadno oblači in obnaša. Strokovno ta izraz pomeni mladostnika, ki je nasilen iz objestnosti in dolgočasja. Takih delikventov je pri nas malo, njihovo število pa nenehno raste*
Za razliko od (mladi) povzročiteljev kaznivih dejanj pred leti je danes večina delikventov iz družin s dobrim socialnim stanjem.
Znani zagrebški kriminolog dr. Tomislav Markovič je izrazil bojazen, da bomo ob taki rasti mladinske kriminalnosti kmalu na vrhu evropska lestvico, čeprav smo bili še pred nedavnim na dnu«
V	primeru, da hočemo mladinska kazniva dejanja kvalificirati, zaidemo neredko v težave, kajti vzroki za delikte se od primera do primera razlikujejo. Med mnogimi, klasifikacijami se bomo tu omejili na ameriška kriminologa Hemitta in Jenkinsa. Njuno klasifikacijo je dopolnil Tosch, jo pa praktična in nmogoetranska, saj upošteva hkrati psihološka diagnostična merila ~ (stopnjo in smer osebnoenn motnje), terapevtični vidik (način možnega obravnavanja posameznih delikventov) in slednjič splošne fenomenološke in etiolo-ške posebnosti delikventov. Mogoče je ta klasifikacija pomanjkljiva le v tem, da zanemarja nekatere pomebne etiološke dejavnike, fcofc so razne motnje centralnega živčevja, intelektualno insufienco, itdo Po tej klasifikaciji je kriminalnost mladih razdeljena na pet skupin;
1. Mladina kriminalnih združb o», band. Tu mislimo na mlade, ki so bili že zgodaj prepuščeni ulici, samemu sebi in so se navadili čustvenega navezovanja na vse drugo prej kot na starše. Bojijo se omamljenosti, zato se vključijo v združbo, ki jim pomeni socialno okolje, v katerem lahko uresničujejo vse življenjske potrebe. Pri večini teh delikventov je področje moralno etičnih norm in zavornih mehanizmov izredno šibko« Pri zdravljenja so uspešnejši od psilioterapevticnih posegov, psihološkega svetovanja in vodenja razni pedagoško-socialni ukrepi«
2.	Skupina nesocializirana, agresivne mladine je osebnostno najbolj problematična ozuroma deviiraua kategorija. Glavna značilnost teh mladostnikov je agresija, ki se kaže v različnifo oblikah, med drugim tudi v kaznivih dejanjih. Agresivnost se iz otroških let nadaljuje preko osnovne šole do mladosti in največkrat tudi
v poznejše - zrelo obdobje.
Agresivno mladino so opisovali ž® mnogi avtorji, najboljše pa je to področje obdelano v Redlovi in VHLnema-jaovl knjigi "Ohildren vvhe ha te** ("Otroci, ki sovražijo").
Z agresivnostjo mladostnikov so se bolj ali manj ukvarjali mnogi psihologi in psihiatri, ki so tudi izdelali razne psihoterapevtične nočine zdravljenja«
3.	Vzrok za kazniva dejanja nevrotično motenih deiikventov
je direkten ali indirekten izraz njihovih duševnih, kon-f lik t ni. h stanj. Pobuda za delikte pa so pri njih lahko občutki krivd«, ki so združeni a težnje po samolrazno-
vanju in željo zmanjšati notranje napstosti*
Kot način zdravljenja je v uporabi psihoterapiji, ki
se je uveljavila za nevrotično motene bolnike*
4« V primeru situaci jt^rirainalnosti nedovoljena dejanja niso bila izvršena iz globljih korenin prestopnikov,
pač pa so le posledica nesrečnega naključja in nepre« mišljenih dejanj. Ž® posledice siame, s»s c.ovolj, dr. se
v te vrste dejanj ne spušča v®č«
Pri kaznivih in nasploh pri vsakovrstnih dejanjih mo-ramo aujno spoznati vzroke in učinke le-teh. To proučuje etiologija.
nimamo nobene teorijo, ki bi zadovoljivo refcila vprašanja mladinske delikvence. ,Tajboljši je multtfak-torsJr: ptdliop, iri pojmuje delikvontno vedenje kot vso-j to raznih dejavnikov in medsebojnih odnosov. Tako ;je itbrahanse» sva t o val, naj bi upoštevali .različnost vzro-y.Snih dejavnikov, ki se razlikujejo kvalitetno in kvan-titetno.
nekatera najvažnejše dejavnike lahko razvrstimo v tri pofročja t
a) primarni pogoji za razvoj diookalnega vedenja, h katerim spadajo podedovane in konstitaoionmlne posebnosti, lahko pogojujejo in pospešujejo neprilagojeno vedenje. k primarnim pogojem lahko štejemo tudi usodnejše posledice obolenj in prizadetketi centralnega živčevja v zgodnjem otroštvu«
Vsi ti dejavniki zavirajo otrokovo čustveno in socialno z^r^noe» povečujejo njegovo senzibilnoat, zmanjšujejo prilagajanja in s tem ustvarjajo dispozicijo V .Jjcf	reagiranja in vedenje.
"'"">:«kr.teri modernejši kriminologi pravijo, da je kriminalno vedenje v prihodnosti mogoče napovedati v otrokovem sedmem lotu. Ta napoved temelji na nekaterih konctituc.ionaliiih dejavnikih, socialnih razmerah -predvsem' neugodnih, is oblikovanih psihičnih lastnostih in družinski problematiki. Zakonca Glucck omenjata agresijo kot zelo pomemben znak poznejše otrokove - mladostnikov® delikvence.
b)	Pri gprožilnem pogoju so povzročitelji kriminalnega vedenja oziroma dejanja različni provokativhi dejavniki. S tem se neprecenljivo poveča možnost za delikt«
*
c)	Kot glavni vzrok za kriminalnost štejemo korist, ki
jo dejanje prinaša storilcu in nestrpen odnos okolja, ki je nasičeno s predsodki in napadalnostjo nasproti
mlademu ¿»res topniku* Prav zaradi teh in seveda Se mno-zdrugih pogojev jo kriminalnost zelo težko zdraviti.
V|i ti trije dv»javfii2d pa niso (med seboj) ločeni, pač pa se mod seboj prepletajo in dopolnjujejo«
Veilifca krivda jja porast mladinskega kriminala leži v družbi, kajti le malo .je posvetovalnic, kjer bi se b 'teri problemi načrtno ukvarjali, V Sloveniji sta n.pr, samo dva. So r»a tudi subjektivni - ožji vzroki, kajti starši svojih družinskih težav nočejo odkrivati niti zdravnikom niti komu drugemu, Ko pa so primorani to storiti, je največkrat že prepozno. Važno pa jo, da pri takih bolnikih, za kar lahko nedvomno smatramo mlade delikventt», no dajteo diagnoz na osnovi oimptomov» ker
ti sami na sebi povedo zelo malo ali včasih celo nič.
■
V, Brecelj
NA i OBISK V TOVARNI POLJEDELJSKEGA ORIDJA BATUJE
Novembra j& Tovarna poljedeljskega orodja Batuje praznovala stoletnico svojega obstoja, kar je na Slovenskem precej redek jubilej» Malo je namreč podjetij, ki s svojimi koreninami segajo že v 19« stoletje.
Vodna sila potokov v Vipavski dolini in slutnja, da je v teh krajih dovolj delovnih rok« j® pripeljala v Batuje Karla Mulitscha, da tam postavi kovačijo, ki predhodnica današnje tovarne. Začela se je izdelava ročnega poljedeljskega orodja ter zidarskega orodja»
Ko se je začela 1, svetovna vojna, je bil obrat v polnem razmahu, vendar pa je vojna pomenila za batujsko tovarno zastoj* Mnogi delavci so namreč morali oditi v italijansko vojsko.
Po letu 1945 tovarna ni imela nikakršnega statusa. Pripadala ai ne Jugoslaviji in ne Italiji, ker je ležala med cohama A in Bt Tovarna je bila še vtdno v rokah Mulitscha, kar je povzročalo pri delavcih odpor, ker so bili prepričani, da mora biti kapitalitičnega izkoriščanja po vojni konec« ¿delavci so nagovarjali lastnika, naj tovarno izroči državi in ker se je le-ta upiral, češ, da bo to uredil zakon, so ga pognali iz tovarne, Leta 1943 je bilo podjetje nacionalizirano in vlada Ljudske republike Slovenije je ustanovila Tovarno poljedeljskega orodja Batuj»0 Obnovili eo nekdanjo proizvodnjo poljedeljskega orodja in vse so izdelovali presežno ročnoo
Leto 195o je prineslo batujski tovarni delavsko samouprave.
Okrog leta 1965 fe začela proizvodnja v batujski tovarni prilagati vse močnejši kmetijski mehanizaeiji. Prej so izdelovali p2
.uge, brane in podobno za vprežno živino, pozneje pa, ko so se uveljavili traktorji, je tovarna začela izdelovati priključke tudi zanjes
Tovarna poljedeljskega orodja Batuje imposl juje ljudi is bližnje okolice, ki so deloma še ostali kmetje,» S kreditiranjem za obnovo in razširitev kmečkih domov tovarna rešuje stanovanjska vprašanja in preprečuje
večje iBdelj©vanje iz vasi«
00	stoletnici obratovanja - s.o v tovarni pripravili proslavo, na kateri je direktor tovarne Ivan Matelič govoril o razvoju in trenutnem stanju tovarne® Številnim delavcem so podelili tudi nagrad« za večletno uspešno delo v tovarni. Na proslavi je sodeloval tudi pevski »bor "Srečko Kosovel" ir>. pa dijaki ajdov;ke gimnazije. Vzdušje v dvorani je bilo izredno svečano, kar je dalo pečat tako visokem jubileju f
Gimnazijci smo nestrpno pričakovali začetek proslave. Ko j'' napovedovalec napovedal naš nastop, so se nam zatresla kolena. Nismo vadeli, kako nas bo delovni kolektiv sprejel, kako jim bo ugajal naš recital» Ko pa -smo videli, kake ljudje nestrpno pričakujejo naših je tudi trema izginila« Potrdili smo se, da so ta?;s besede segle do zadnje vrete polne halee Ifes čas nošega nastopa so na3 ljudje z zanimanjem poslušali, bili 6 3 tiho, le naši glasovi so se razlagali po dvorani,
1	i njihovih obrazih ni bilo videti izraza aezaintsresi-•iaossi in dolgočasja» Ko smo z nastopom končali-, se je jo r/ttrani razlage! buren aplavz in to je bila za nas
j .a;lepša nagrada« Poplačani smo bili za ves trud in zadovoljni zapuščali dvorano z mislijo, da sme z reci-caleii. tudi mi. počastili ta velik jubilej in z željo, a a bi se To vama poljedeljakega orodja Batuje še naprej us pesno msvi jale,,
V« Sklamba
BEJAVNOST ŠŠb BURJA NA NA^I GIMNAZIJI V PRVEM POLLETJU
V tem kratkem poročilu naj bi zajel vso dejavnost ŠŠD BURJA v prvem semestru, ki po moji oceni ni bila najbolj pestra» Naše pozornost je vsekaksr najbolj pritegnil® špartno srečanje s pripadniki JLA iz kasarae Pale
v Ajdovščini» Z vojaki smo se pomerili v nekaj športnih »anagah, in to vi košarki, rokometu, šahu in tenisu©
o o
vf
Lahko bi rekel, da 3« bil ivrrultat izenačen, saj orna v dveh pa&ogah slavili, v dragih dvoh pu ©as bili porc-Sani* V košarki sme dvakrat s.varali, naj» več po zaslugi dobrega Koteja in izvrstnega Gusiča. Izredno borbeno je bile srečanje v Palah, saj 03© morali vložiti maksimum znanja in naporov, da sme lahko zmagali. Sadi v rokometu smo slavili zmago, in to za gol, p.i Čeiprav v tem srečanju še zdaleč ni nastopala najboljša ekipa gimnazije, :d se po-naša z. velikimi uopohi na republiški ravni. V šahu ¿0 pro pri S jivo zmagali vej aid, ki so bili bolj izkušeni in so insli v svojih vrst al», celi prvoka-togomika, iridic, Baadalj, Eefee Andi in Ivo so se pojakos.1 s svojim znanjem pogum» zopentavili, vendar so zmagali izkašnejši« Tudi v namizno« tenisu ¿0 itedoa Hedenu, Gruntarju, &tcru,. Vodapivcu in Sajsvca le za las ušla zmaga, saj že sam rezultat (3:4) dovolj zgovorno prikazuje, kako•so m gimnazijci borili. Na koncu, ko is umirijo v»s rezultata, s so lahke s njimi sadofoljiii, so dijaki prikazali zmago borbenosti in neizkoriščenega talenta. Saj voč pa njihoiorao pričakovali.
V novembru smo pričeli z internim tolaaovcnjom v no* com®tu mod p©s£ua©;.nimi razredi. Po polovici
prvenstva je ko vsem jasno, da so loto« glavni favoriti za prvaka dijaki 4* b razreda, Ki ©o vso tekme odločili v rvojo korist. Kete, Ušaj, Bratina, ■ Breed j,	ki rodi rs, listi strelcev, so naj«
bolj ¿senaooni , i.velit«tir Med favorite prav &i« rurno »pada tudi i* o r&šz*d in pa I« ao razrod. f V teh dneh nt j bi dijaki izvedli prvenstvo v na« miinm^ tenisu, 15.?.j vlada na gimnaziji izredne velika i^j«m to i;>rn in je miza za namizni tenia stalne zasedena. Glavni preteadenti za naslov prvaka •i bi bili po moj «a mviSiijuj. Štor, Moden, Gruntar. 2tio zanimivo j« tudi stališč© dijakov 3* c razreda, ki to prvenstvo bojkotirajo, predvsem zaradi kavcije«
B. SilttjdžiC
IZVIR
glasilo Šolskega centra ajdovščina
uredniški odbor
BAČAR POLONCA CERNIGOJ 3LAVICA PON LUČKA STIBILJ tea 3BLJ MILAN HVALA ALENKA
mentor
ivana profo slamič
tisk
U3AJ MIRAN BANDRIJ MIROSLAV &.TAHC. ZVOUE
LIKOVNA OPREMA
KOVAČ ANDREJ
i
1303


za kaj bi se rada borim
«2ivljwf;; js borba," Slišim govorici okhoc- sebe. v življenja ss je treba bositiw da, boriti! .toba za k¿j? isar zato, DA DoBlá čimpr3j či5s lepši avto, vilo, vikend v go-bah m po možnosti tjdi ob korju? ke, to ki tisto, kar pričaic'tj.i.il. gledam televizijo: hfcožioe 2evb?,bv 3j8 bohi jo za .lhuií b' želim 31, da bi bila ena izmed k jih.	31
bila k?ožxqo šsujokntov, KI protestirajo, p 0tb3ti1a-jo »roti vojki, nasilju, HID tistimi, ki ;<JS borijo proti
rasji ji;;r:imr;aoui, proti vsemu, kar ju isiviciima« vse
TO 31 RiBA, a kb priborim wiössaß, kot ïïe storijo kičišsae milijon" ljudi, ki pa bi 33 radi bojevali, a nk vedo, kako.
vÖA$ik mm öb&otc, m js vsa ta borba, to protbstisaiíjb,
zgolj phazlranjb. toda t* ¡3 î v teh j ii 'nekaj velikega, lïî?r-ga xi- obludujsä tiste	ljïïdi, ki se ¿arbs bostjo 3ä
ideale, pravico. spe?'«t so laïif0 tisti, ki vedo, .caj-hočejo, zakaj se borijo, tistt, ki ihajo pred seboj nbk cilj,
r>
C. O
na o a sedanj C3T j S HEZULT'T rev CLUOIGNARN03TI kp IN r^^BTíoS'i'I. K" JO /ODI
!t3iti komunist Še vedno pomeni 'bi15 pripravljen, de se marsičemu odrežeš", ,¡-i dejal Tite» Ees je, da so se komunisti zmeraj 5emu odrekaliž predvsem pr¿ so se odrekali Ifc. "crikam in polivanju na lavorikah* Bili po vedno angažirani sa bratstvo in enotnost, za delavske probleme in njihove režiitve in v zadnjem Sašu se izvrševali¿ i scli-t ike k s avrš 5 ©nc s t i»
K-> s* je leta 191« zbrala združene laviaa in ustanovila SBí>Jkasnejšo KW, no .je začela spopadati ¿ drugačnimi problemi, a vendar ->i lahko njeno delovanje pojanili z bsB'-ármi:
"Biti kemanist pomeni biti v prvi liniji boja zh napredek, za srečnojšo prihodnost", in ta cilj j- isti tudi soda j, KPJ se je spopadala z družnimi zaprekami ko sed&¿. Borila se je in šla preko Obsnane in Zakona o zaščiti države, Pridobivala je delavutvc, somišljenike pri mladih in končno tudi podporo v ljudski fronti. Ni zapirala p.fjg£eda niti pred družbenimi problemi» niti političnimi» Večnao.'o-nalnoat je lil hud problem v stari Jugoalavi ji. Veadnr je bi3 njon glavni cilj, bo; proti kapitalistični ureditvi za dolavsko oblast«
"Biti komunist pomeni, biti notranje samedi sciplinirt-.n to pa predv£?em pomeni - zmagovati nad samim seboj"., V 3<; letih mc je izvajal hud pritisk nad iTPJ in njenimi članic Bili so iz/en zaščite dr?'ave in «so se tako selili is zapora / zapor. Vodstvo je bile v tijini in ni bilo na položajih, ter tako ne konkretno seznanjeno o položajem. V sam5 pa so so začele izvajati razne revizije marksističnega nauka in rJJljenskaga neskladja. Tetav/; jo izvolili za generalnega sekretarja tov. Tite« pometel .je z neskladji, vodstvo prepeljal v lomcvinc in tako uvedel disciplino
Začeli ao tudi opazovati prihajajočo nevarnost s Hitlerjem. m Čelu. "Komunisti ee moramo v polni meri zavedali9 ae smo odgovorni pred ljactstvom in «ato moramo biti t iaci-pliniraoi"« Zaradi ljudstva ir. ;,>a liudftvo so narod csvs£5s-11 o te5 nevarnosti. PokaziJla s?e ja tuaí potreba o ustanovitvi pokrajinskih KP. KP je bila ustanovljena 18. aprila
1937 na Oebinah.	Na tem kongresa so sprejeli sklepe, ki bo se jih drsali vsa štiri leta vojne» Os Hiia-Berlin so
osvestili, tako?	da bi vse je vedel, kaj 'do lahko prišlo
iz nje«. Zavezali	so se za boj proti fašizma«
"Komunisti ne smemo omahovati, tudi takrat ne, kadar nem js najbolj hudo".
Veekakor so .se najbolj borili in to aelo konkretno v času NOS* KPJ je bila edina aila, ki se je aoperstavi-la okupatorju in povedla «Jugoslavijo v boj» Med FOB, med temi napori^ ki jih je narod premagoval, med borbami, ki en jih iKSi-pavale in smrt«2o, is krepila enotnost in brr.tstvo naših narodov. Nastajal' so že pr/i aainetki dolarske konSrole in tako samoupravljanja,, Bilo je hudo» a vzdržali smo c
Po vojni se ja aačelo obnavljati domovino* V času obnove cmo dcšivel.i hud napad» L"-1946 je Stalinov In-foriRbire a Beaolucijo očital Jugoslaviji marsikaj in kar upan, da je -;nano .in äe prečiščeno« Sito jo prestregel udarec in se cdloöno uprl takemu vmešavanju v notranje zadeve, kot tudi očitanju rovi«!je marksističnega nauka, Earksietiöni nauk smo z*Seli razvijati0
Z delavsko kontrolo in petem s aawottpravljanjeni v tovarnah in vssb interesnih skupnostih sme si aačrtali linijo po kateri «daj«hodimo in ki be> ne dala diktature proletariata, temveč oblast delavnim 1jaden»
i,-3. vse te zrnate in pravilne rešitve smo v veliki meri. hvaležni Titu« Titovo ime je postalo sinonim sa res naš dolgoletni boj sa revolucijo. Socialistična revolucija je.naše rojstvo in naša veličina© V socialistični revoluciji in v 1?it,? najde vsak delček 3ebe, zato je tudi jamstvo saa našo prihodnioat, ki jo bomo gradili Novi rod, arasel na ¡saagah delovnih ljudi in socialist ti Sne miselnosti, »tora ponesti bakla napredka v prihod-
iloste
In prihedrost je naša skupaj s Titovim 4c letnim delam np. Čelu KP<3»
i'rampu i ■ ■ -¿r ■t i, *«
OB SPREJEMU V 7,K
V	počastitev letošnjih jubilejev partije, predsednika Tita in dneva mledosti so 25. maja na slavnostni seji občinske konference ZIC3 Ajdovščina sprejeli v Zvezo komunistov 41 članov is različni delovnih organizacij obči- . ne Ajdovščina.
KajveČ mladih je bilo v vrste ZKJ sprejetih nc, gimnaziji "Veno-.jPilon", in sicer; Turk I&tja, Pavlic Ivan, Pe trovič Olivera, Zdravi j Ič Orjanaf Velenik ldiljt«aaf Dokaza Leon, Poniž Ingrid, Rustja Bojan, Premrl Mitja, ¡¿klamba vla sta, Vidmar Nada, Bandelj Miroslav in Silajdžid Eni?
OB SPREJHEiTJ V ZJC MISLIJO NEKATERI MLADI TAKO 5
V	vrsta ZKJ vstopam zato, ker sem v svojem spe¿ruvanju sveta in družba prišel do materialističnega svetov naga nazora in se v celoti strinjam z njenim programe® in politikoc
Živimo v času, ko se vrste predvojnih komunistov in borcar, ki so s tem da so za seboj potegnili delavsko -ku.eek mase, v narodno osvobodilnem boju izbojevali socialistično revolucijo, iz dneva v dan redčijo« Revolucija pa se ni kon čala leta 1945, ampak je to družbeni proces, ki se dialekti razvija skladno z razvojem družbe na prehodu v brezrazredno komunistično družbo brez odnosov izkoriščanja človeka na osnovi njegovega dela.
Menim, da je pravica in dolžnost slehernega mladega človeka, da sprejme revolucionarne tradicije ter varuje pri dobitve ROB in nadaljuje izgradnjo socializma ne tsrueljih samoupravnih družbenih odnosov, enakopravnosti, nacionalne suverenosti ter keaksistenee veeh narodev in narodnosti.
Vodilno vlogo v tem boju za zmago socializma vsekakor ZK, kiidejno vodi in usmerja delo in razvoj ljudskih možic j V vrste ZK stopnja, ker v svoji želji s da več prispevar: k splošna-nu napredku človeštva menim, da tako postanejo delovne obveznosti, naloge in dolžnosti, ki mi jih nalaga, drui ba kot Članu njena avantgarde Se večjo, izrazitejša in odgo<| varnejše o
Zave lam se, da moja naloge kot Slana par cija airo omajane agolj na delo v ne Si družbeni skupnosti, ampaV 2 vstopom v partijo v skladu a delavskim internaeionč;!! -zrnom, nova dolžnost, da stojim v prvih vrstah os-¡a se, dokončno revolucionarno preobrazbe sveta na temeljih miroljubne fcoofcaietence, spoštovanja neodvisnosti in nedotakljivosti sleherne izmed držav sveta in 3 pomočjo neuvrščene politika pomagam aoaeči preko čim širša dr.»-krat i zaai-je l atovro socialistično družbeno skupnost»
Miroslav llanda! j
sem se za eroop v Zvezo koaunistcv edločila «jato. '¿v? sen e;?c-»ala. da je KPJ lista vodilna sila, ki je vodila, borbo za osvoboditev v čaru okupacije in vodi asnos v naSi držvi samoupravno družbo,, Tud-. jrma bi hote«' l,fc aakaj prispevati v uadnljn- cn razvoju aocialiaJugoslavije.
Ingrid "Poniž
V Iv letniku sem aačal ob?, skovati UK, ki je za ur'ž je latnika takrat začol delavati« V krožek sem ae vpisal zato, ka-i c	do takrat nisem vedel skoraj nič« Zanimali pa
so tre akta&: ..«.i dogodki, predvsem v politiki. Starejši člani pa r.a mi oevedali, da pri krožku debatirajo med sebo.1 in z mentoricec Ta je bila tedaj na gimnaza já, in je Se'aeáaj, edina oblika prostega pogovora med dijaki brez uveljavitve wci'eeorjeva avtoritete. Vendar med nišješolci Še ni bilo iovolj zanJmania aa marksizem. Naslednje lete si.o o lani. sami pridobili nove sodelavce«
Halo v krožku je bila resnične zanimivov Obravnava -11 smo vee, kar se .nam j a zdelo ponomhaoi klasike marke i mM «snov« djalekt?ko, marksizem pri nas, socializem in etika itd< Sposn&veli «bo. napake, ki so v vsaki družbi, prav ta^ ke v naši i;., se zavedali, da jih bomo morali mi odpravljati trof» Novakova nas jé [počasi in vztrajne pripravljala .ca to pot ir. med nami ni bilo nobenega ooahl.jivea.
Občutek, c'.- si koMuniet, je zelo čudei:. Hirati si ve« eejij -.'ivi.noaen in boječo Boječ »ato4 ker veš, da ce čakajo
nove nalofie? ki ,'ih boš moral pravilno razreševati, ker
/ao, da moraš biti osebnost, pravičen, tovariški in vzoren« A vendar veš, da tak tudi boš in v sebi začutiš neko moč, ki ti zagotavlja, ua ne boš omagal,
Mitja Premrl
Pripadnost Z>CJ je izraz lastne idejne in politične opredelitve ljudi« V ZKJ vstopajo prostovoljno tisti, ki so a svojo družbeno dejavnostjo pokazali, da sprejemajo prograai, statut in politiko zveze, ki so se pripravljeni organizirano in odgovorno bojevati za njihovo dosledno uresničevati je in ki so s svojo družbeno aktivnostjo in moralnopolitičnimi vrlinami pridobili zaupanje cko ja, v katerem živijo in delale« Članstvo v ZKJ ne daje nikakr« enih privilegijev uiti posebnega družbenega položaja, V ZKJ pa ni prostora za ljudi, ki s svojim delovanjem nas=*> protujejo razvijanju socialističnih družbenih odnosov na temeljih samoupravljanja., ki krši,jo saaoupravre pravice delavnih ljudi in ki 30 nosilci birokratske satnevolje, teh» nokratizma.. anarholiberalilzma ir. frskoionarstva, ki izražajo socialno nestrpnost ;ln šovinizem» 3 tem pa ni *ačen©s d da lahko nečlani vse tu počenjajo ali pa podpihujejo«»
Tudi sam ser, pri Sel do podobnih prepričani in spoznanj ter prav zaradi tega sem ae odločil6 da bom vstopili r vnte ZKJ, Član ZiGJ sem hote.] postati iz več razlogov, izmed katerih je najpomembnajSi ta, da sem spoznal revolucionarno pot, vlogo ter zaslige ZKJ pred in med narodno osvobodilne borbo? kakor tudi ' današnji samoupravni socialistični družbi«, Drugi pcmenian razlog je ta da sta oče in mati» ki sta sai r vsem vnor, že dolgoletna aktivna družbeno politična dolavca in člana STCJo Spremljanje njihovih idej in dela je vzbudilo t meni željo, da bi tudi sam nekoč postal aktiven član v vrečah ZKJ«. Pelo v družbenopolitičnih organizacijah me veseli in bon ijfel na ta način, kot član ZKJ, več možnosti za vjaoplošno udejtvovanje v raznih organizacijah in drožtvift» saj žalim tako prispevati svoj delež pri nadaljnji izgradnji naše samoupravna so-cialisti eno skupnosti
Snis Silajdžič
ZAPOZNELO PISARJU ZA PRAZNIK, KI TRAJA
Traja zato, kar j a tu njegova umetniška beseda.
BESEDA PISATELJA DANILi LOKARJA.
Beaaaa primorskega pisatelja} ki govori o primorskem človeku, o Ajdovščini, Gorici, Trstu»
Beseda pisatelja tega svata, ker govori o Človeku tega sveta, o njegovih stis&aih in iskanjih, upc-gnjenosti in pokončnosti, prodiranju in vrtanju pod površino, v skritost in bolečino, v jasnost in lepotoo
ZATO JE VSAK ZAPIS KADARKOLI POZDRAV DOLGEM! PRAZNIKU BESEDEo
r>.
■ h t p t 1" .1
tiho se poslavlja tvoj obras v megli 5 srce je -poteptamo v korakih uporne ga sužnja.. Ici mu je uiisa vztrepetala i v tči davno po a&b3 j enih hrepenenj • samo v tvajih večerih ao umirale poti mcleanja9 t:i na mojih ustnioah ti.* je tijej. ognjen vs ¿ar ~ i. eslai«!. islačkob;.. bolečine¡, M ee issenu.je življenje., .1,: aemena 'rvo^e . je dihal«? noči» 'ko laka?, domačijo svetega rojstva; sn:-::. val-,:-' i sjs.uIn:u, eoresij pa ¿e ilaf Fsrivno^iiih apsaj
tnnnasala ¿«.»romanje iti' nanrlrj .
tjdloena modrina na ca plava
v oceani J'.l;ra na r/bsorju«
ko se mol pesnijo sausoe
umikaj proti aapadu
in čutim bele stenef
ki m nišo nikdar Inubile«,
bil sem tujec samemu eebi,
kamenj a neskončnosti
je drobilo moja u3s
in postajal sem preteklost,
ki jo j a noč i spila olo dna»
tedaj sem spet sluti?, teb«
kakor telo ledenega Žarka
na ruševinah dneva,
vstajal eem na počivališčur
odvrgal &em iz sebe
prsAraiui^ei'!-.} zver glolvčir«
in vato pil sam v esncv Mojega čela.

nekoč bom prišel
iz trojih, pred
da sopar odveslam
čez rake, kjer poljublja tišina
trohnobo razbitega čolna«,
na ::-re «obalnih prostorih
■be temnela moja pozna
in bleda £eeen pričakovanja,
morda bom takrat čutil
3^mo tvojo kalno missi
kakor utrip tvojega ognjišča,
deri. za dnem se bon pogrezal
v svojo razbrazdano pokrajino,
ki me je sprejela,
da mi potopi konti v glas peska»
tx ps se boš vračala
v prerojenje iz ugaslega pepela.
z ljubeznijo samote v krvi»
•Bedy.j ko ti v očeh zahaj a sonca si želim tvoje 'tople bližine zato šepetam v svojem življenju kakor votar tistih majskih trat
in vabiš me v obzorje svojih dlani da spoznan tvoja dalne obale kamor as'/racajo trudne ptica spomina v čolnu ledene pene veslam ¿I osi tvojo dušo in moja i esc je razbito semenja v črnih Vrnzdah ugaslega dna Wa¿ ko ti v o-láh zahaja sonce in braniš pešcan obraz na neskončnih p:*3ih prebujenja rato šepetam v. ¿v o jem srcu kakor valovi na čereh poznega večera.
Frane
álí JE V SODOBNI UCTNOSTI TUDI DHL ME?®?
Nek j o daleč jo »shajale veliko rdeča sonce, neAossglji*» va in prašna ji* bila moja umirajoča svetloba, kx jo je sprejemal vase razjarjeni zapadt in skozi poslednje plamene velikega življenja je pcihaj&la temna senca« Kiaalu si prepoznal v njej človeka, ki ga je »odi! pepel tujih krajev,» Nisi mogel otipavati njegovega telesa, niso mogel otipati njegovih v noč zavitih udov, njegovo Solo je bilo bledo, kakor razgaljena zimska pokrajina in v tvojem srcu se ;ja pojavila bojasans da mogoče srečuješ samega sebe v iskanju nove poti proti jutru. Bil si poet in poeti vedno iščejo
Obrnil si ae in' m vrecal v mesto svojega nastani-»« Ostala ti .]s samo senca, ki ue¡ je priplazila v tvoje blodeče sponi*» ne. Prihajal ti po mrtvih ulicah, ljudje naarsS zvečer aapre svoje domove, in iskal svoje ognjišče, da si odpočijasj, kajti vedel si, da si postal polil nekega skrivnostnega, hrepenenja; j utre pa je bilo še tako daleč. In potem si čakal, čakal*
Vstalo je novo jutro in takrat si moral stopi ti na sončnih strani, ker te je vodila beseda upanja.
Prebudila ao sa okna tihih domov in ljudje ao stopali na ceste j mesto ae ja pripravljalo na nos? utrip življenja*
Hcdxl si od vrat do vrat in govoril poezijo sonca. Najprej ti je bilo nekam tesno pri srcu; težko se je namreč privaditi na nove nenavadne stvari. Govoril si o bolečini«upanju, življenju, pripovedoval ni o usodi, ki na3 bi prišla, kdo-ve od kod, ljudje pa ničv niti opazili te niso« Mi si morda zmotil?
Zivomil si v svojo poezijo, vendar v dnu srca si slutil,
da veš za resnico» "Spet si vstal in nadaljeval boj- kajti poa*> zijc si ljubil in moral si govoriti o poeziji svojega spoznanjaJ
Vpil sis kot pridigar, da prihajajo novi časi, oa je treba vedno in povsod iskati popolnost človeka. Čutil si, da si velik? velika osebnosti pa povsod uspejo« Toda 3 teboj je bilo drugac*» Vsi so te začudeno gledali in sa nasmihali tvojih ¡ njovitim hesedam. Le kdo bi rabil tako težko poezijo, ki ja is sam nisi prav razum«!?

e-VJk tt
ti ai bil poeir puot? ki je upal, da' bo uspel fji peatal velik človek« Een&.doaia ps si spoznal, da bežiš od Ijttdl, kot bi bil preklet« Bogovi so te IjubiJi, zato nisi omagal ir iskal si are mu Si tov svoje nalog*.« iVc 1a poezija pa je bile poeaiju soncao Začel ai zbirati zapoznele žarke večnega ideala in ko se ti je sdele, da ;ih je dovoljP si čisto počasi začel cd njih luščiti drobne slatc luskinioe•
Delal si zelo pazljivo, kajti to je bil dol tvoje poesdje^ Tanke lističe svc je duše si zlagaj, na mizo j ifc sao.j 0
U.r-lal si dolge, dolgo j minilo .je jutrof minila je dvanajsta ura in že ee je bližal večer» Odprl si svoje •src*. i:.?, s kaplja»! krvi si blagoslavljal aahajajoČB r.enoe, ker vi	da si postal dovolj majhen za izpoved tihe
in a&^-Siate jše poesije*
Z>pusti3 ai svoj dom in hodil po mrtvih ulicah, ljudje namre'*' zvečer zapro svoja bivališča,,
V	^i nosil laskine napolnjene e poezije sci.vsi«
splazil ai ; 18 v vsaho hišo in vsakomur vsadil v aret koš■ oek zlatega žarka9
Pota«, «i odše* daleč v puste kraje rojstva. V puščavah pozabljanja ai vrgel iz sebe gnijoče m&skc mesa in uidl si svoj obriz 3 paskom očiščenja» "Postna noč to je spr-¿ela v nehkcbo daljnega, telesa» Spominjal si ot, da si b.Ll nekoč davno pasniV;,. ki je govoril poezije sonca in ru ti bi*'o težko, ker ai vedel,- da ja tvoja izpoved zasijala v vseh temnih domačijah sanrote«
prebudila so se okna ti-fiih domov in ljudje po sto-..•ali na oesfcej mast.o se je pripravljalo na nov utrip življenj ac
O, poaS, ko'bi ti vedel, kako lepi so bili obrazi 2 v> ii ki ,iih hratiila govorica o .tvoji poazi^i sonca«.
Franc Koren

12.
PHBD ROJSTVOM
Poslušal si mes a nisi slišal mojih 'besed; gledal si me, a me nisi videl.
Sila sem nekje daleč* v temi vzhajajočega sonca«, in njegova svetloba je žarela v mraku žalosti. Hotela eem ti dati tisto» čemur pravimo~sreč&! Želela sva ustvariti luč novega boljšega sonca, a «veri preteklosti nama ne dopuščajo boljše prihodnosti < Napclnile ao nama dušo
in njihov strup se pretaka po žilah zelene krvio
Vidim sademnajst mrtvih otrok
na kupu gnijočega cvetja.
Gledajo me s steklenimi, praznimi pogledi
in prosijo pomoči o
Ne morem!
Umi^li so, ko se je svet obde.l v senco noči!
Čutim dih prihajajoče pomladi
in njena pesem se prepleta
s harmonijo vetra v zlatih tavah.
Čutim toplo kri še narojanega otroka
in njegova toplota 3e pretaka * žilah zelene krvi
in raste iz teme vzhajajočega sonca.
Alenka Vc

K H I K
Vpijte v veter,
ki "brezglavo ska3e skozi rože iz zahoda
Vpijte v zvezde na nebu
in priklicite jih bliže,
da posvetijo skozi kito zlatih las
spletenih iz najinih src
na oblakih solz!
Vpijte v kri,
ki odhaja v nebo!
Glejte,
na zahodu je ugasnila zvezda, sama!
Še veter je ponesel njen jok skozi oblake * Vpijte ljudje,
jaz odha jam 2 vetrom spet na vzhodi
Alenka/V,
14. -11
KRONIKA filTKEGA DNE
v
Mesmisal!?*? Tfe verjamem v njega. Vaak trenutek, bežen deloek življenja ima svoje vrednote, čas, to je reka, ki teče iz nič v nekaj - ostane spomin, slika, ki ti ne i£fina, stran na kateri se gradi nov spomin, nova •vl-r&n« Sledečemu sledi sledeče - ti pa sestavljaš mozaik, katerega dirigent in skladatelj si sam« Če ti album življenja uspe, lahko ponosne veta-neš, se potrkaj po prsih in zavpijos v tabule rases^Poglejte me, to sem bil jaz, TiGO!.
Poljub j strasten, poln ogrij-t in sreče,«.. Njegov pomen pressga "olstoju. E'..l*:;aea? slovensko modernoj kaj pomeni nekaj tisoč popisanih strani proti vsemirju, po kateremu plavaš v sanjah z njo v naročju in vidiš ob sebi na. stotine mali, ki hitijo ter iščejo srečo?
Strast rodi novo strast; poljubu sledi nov poljub» Čas beži, reka teče in vrti mlinska kolesa pod katerimi se drobijo človeSke usode - os imaš srečo in pogum,, si is te moke lahko znova zgradiš Življenje« Niža ob raki pa se vrtijo nova mlinska kolesa«
Poljub,dva. Francoski® Roka nežno kro^i po dojkah, po človeških breskvah in vpija v • go trepet, vzdihijaja, strafc in radost življenja«,
Kaj je večnost?, spomin na vadihlaje, morda mozaik,- vreča moke? Zaproš oči in z mislijo hitli naprej ter nazaj skozi večnost. ICsj si videl? Neznane usad*) mil jenov, pote» zrno, ki' se je približalo večnosti in. zopet milj one ininl jiviho, Hiaj b©i5
videl? kiljone, zrno miljarde? '
je para
inehj nato oči zmorejo.
-
radosti. Znova si zaživel. Okrog tebe je nov svet, M*, je? ni mlinov, zrn, milj one v« VzdihneŠ« Hladen srak ti zakroži .p$> ■'.L--lah j.n naznanja novo pomlad« Razigran si} naenkrat shova lju~ MS duševno - poanta je na duhu, sekundarnost preide na telo? postaneš minljiv«
Poldan« Od nekje po a e pričeli zbirati t"mi oblaki.
Bruhal bi«,.
' Botja
N I C
V mi3l.in te kalnem
tebe vsemogočni večni Komi 3% Vračam se0 Planem v ekstazo tvojih obljub«
Ne zdrSim več» Grem, grem da ne crknem« Ker me uc konec od taga lažnega miru» Bojim se,
da ss stegnem
in ostanem ostanek
t:iča

ms
V objemu tebe Tebe o Buaim ob I n E an 3 an » t-j a bita te «* erjao tebe« Sovražim ve samo tVbe .
Živeti bot.-i Si vi 3 en je, ki ce ga bojim® Trpeti hočeta trpljenje, Id. ga ljubico
£?TP«tir Ijv.biti, živeti, dušici«
Človečki me ji ,
š-<s bomo hodili po &•öi..'Jh!
í'RáGVi/A'T
Z-anaditi se v. zemljo in ob/juti ti fcwko utripi je jo tla, kako c'tqotí plešejo svo: divji pits Fl tem! HitokÍ Hi t «m?
ki isjoonaëào ZñB'r t tebe ir> mere, o&l'á.^'lo vrti ''it-: i or-aja®
Rio .a več tako kov bi moralo bi tir Vf,o ji- tako Lot jec
Sisvlca
KAR TAKO - ODLOMEK IS OBTOŽNICE
In stara, s svojo moralo, o kateri marsikaj odkrivamo v zadnjih časih, s svojimi normami, ki jih ji hočemo vzeti, pa ne razuma, zakaj so te norme zanič, lažne, ona se je vse življenje skrivala za njim?-, za moralo, zato, ona je verovala, veruje, ne, vprašala se ni, v koga in v kaj ter zakaj, vse t* je počela, ker so drugi, počeli, ker je veljalo za dobro in je vedno verjela, da je dobro. In je bila celota, bras problemov in prasnln v samit sebi, ni imela dvomov in vprašanj, mi pa smo jih polni, mi iščemo, mi vrtamo, ničesar ne najdemo, vemo, da ne moremo mimo starih, pa smo že zamižali, pogledali vstran, ko so se nam ponujali v pomoč, nočemo nazaj, nočemo priznati zmote, iščemo in vrtamo v prazno, da bi naSli kaj boljšega od tega, kar je že, pa je to le bolščanje v nič, ko misli vedo, ali je rešitev tam zadaj pri starih, pri njih lasnosti, njih normah, ker seveda ne moreš spremeniti v enem dnevu z revolucionarnim skokom v neznano, ko pa sa odločiš za počasno pet, se prej postaraš in sprejmi norme in moralo starih, tvoja fasada postane neprodorna, tvoje misli zakrkue - ostanejo le tiste najnujnejše, ki te hočejo uveljaviti, pi-ignati do mamona na kakršenkoli način. Masten je položaj, denar ugled, mamon je tista sladka opojnost gioštovanosti, samozadovoljnosti, ko ti drugi brišejo nekaj, najraje bi ti zlezli nekam, ti pa si vzvišen nad njimi, gnidami, prepričan o svoji večvrednosti, nadpovprečni inteligentnosti, ti, ki si lopov, ne zavedaš se, da je veličina v skrzaronosti, iskrenosti, poštenosti, ves le, da je laže biti speča krava na prestolu kot budni znanstvenik za mikroskopom., In si zada/oljen, da 3i, kar si, bolje ne more biti praviš, pa boš orknil, sesul se boš v prah in le po zakonu neuničjivoeti materije bo kaj ostalo za tvojo zakrnelo butico, sicer ne bi ostalo nič» Ampak ljudem ne boš dal nič vrednega spomina, is tebe bo kvečjemu rasla roža, ker tako bodo tla dobro pognojena, asx~ pak tista roža bo bres duše, ker za teboj je ne bo mogla dobiti, kvečjemu bo velika, saj bo tudi lahko iz tiste tolšče zrasla velika, razen če boš kdaj zlezel s prestola in šel na trimčok malo pogledat in boš tam malo poskočil za boljšo prebavo, ampak še v;?,dno hc§ velika krava z ogromnim vagKiam in ziečimi izbuljenimi očmi ter umazanim reppra, ki se ga ne bo dalo očistiti, ker svojih grehov nikoli nc moreš iz-miti, četudi poiskušaš % Mimlom in varikino, ker niso istega izvora kot druge packe»
K kot Ksantida
IZ OBČINSKE KONFERENCE - STAPETNI TEK
Na OK Z31S smo so na sni izmed sej predsedstva dogovorili , da bomo organizirali štafetni tek v počastitev občinskega praznika« Tek naj bi izpeljali 7c maja 1977 in So v večernih urah, tako kot tek po ljubljanskih ulicah. - Tek zmageo Na to tekmovanja naj bi povabili znane atlete iz vse Slovenije, pa tudi drugo, ki se a atletiko, točneje s teki samo rekreacijsko ukvarjajo. Vendar pa smo na začetku priprav ugotovili, da tako Široko zasnovanega teka ne bomo mogli organi~ zirati in to praV zaradi datuma, saj 7» naj ne ustreza atletom, ki imajo prav v tem časa važnejše atletske prireditve. OdloČili smo se za skromnejšo izvedbo, z udeležbo 3-članskih ekip iz delovnih organizacij, osnovnih Sol in gimnazije» V soboto 7. maja smo se zbrali na. OK in se zmenili še za zadnja malenkosti pri izvedbi teka, Proga, ki je bila pripravljena že prej je bila dolga, 8oo m. Vseh ekip skupaj je bilo 20. Ža takoj na, startu se je vnela ogorčeha borba za najvišja met ta. Po prvem krogu so vodili fant j a iz Dobrave 1 j, Ici svojega vodstva niso izpustili iz rok č.r> cilja» Kot zanimivost naj dodam« da so fantje iz NE" Primerja tirSali v rokah namesto štafetne palice ročaj sekire, ki si ga Joizposodil v Zel^znini. Vrstni red ekip pa je bil: 1. X3 Oojv-avlje (Vali5, Čufer, Uaaj); 2.' ?ru~ etalf 3, Planinsko društvo A.jdovšČina; 4. Gimnazija? 5„ NK Pri -morje; 6. Splošno kovinsko podjetje9
Mladinci iz OŠ i 1. 1. Ajdovščina; 2. Dobravijej 3. Otlica* Mladinke iz OŠ in delovnih organizacij s 1. Vipava; 2, 0111ca; 3. Lipa,
Z organizacijo tega taV.a smo hoteli tudi o3 mladi prosi a * viti občinski praznik«, Žal pn nam je* da tekmovanja nismo mogli izvesti tako kot smo si ga stm!elili. " .. ^ . . -;
Vsekakor se bomo drugo lato potrudili, da bomo to, odslej tradicionalno tekmovanje, še razširili0

Enis Siladžič OK ZSMS AJDOVŠČINA
19 o
sekčahjjs PRIMORSKIH 3rt3jJNJ£:C¡LCEV V KOI-Kil
v soboto 23. aprila se je naaa šola udeležila sreča&ja primorskih srednješolcev v KOpru, Poleg vseh umetnikov žog, šaha, pisanja so natrpali v avtobus tudi nas. "umetnikart Jopiča« Takoj smo za ostale postali "piekiturji,!. Dušen, Vladimir, Bcjany Mihi in jaz« Ne vém, zakaj so nam dali tako ime, mogoče, ker je bil ves avtobus navdušen nad angleščino in tako smo pač postali vsi ostali "piekiturji"» Da smo umetniki, amo izdajali že a umetniškim videzom« Mihi z lesenim kovčkom, polnim akrilnih b&xv, Dušan, Bojan, Vladimir in jaz -m z risalnimi bloki in čopiči«
Po dolgočasni vožnji 3mo prišli v Koper, kjer nas je pričakala Hpleh muska", ki nas je spremljala vse do stadiona, kjer so nam zaželeli dobrodošlico« Potem pa smo šli vsi na svoj konec« Dramski krožek in mi erao odšli v poslopje gimnazije« Tam so nam dali navodila, Ob enih morajo biti alike oddane« Od desetih so enih so tri ure, ure« Tri ure so predstavljal« dirkanje po ulicah Kopra in iskanje motivov«
~ Hi kaj reč;, zanimivo -
-	Ta stari dimnik pa še ognjišče -
-	Ta ta cerkev *-
-	Mogoče čolni v pristanišču in igranje senc ~
-	Mogoče, mogoče -
Koper je postal labirint motivov in ugibanj - kateri bo
ii a j prikladne j s i in najlepši6
-	Jaz bom tele čolne v pristanišču -
-	Ja pa vlačilca -
-	Jas pa pristanišče -
« Jaz pa lodžo na trgu ~
Vsak je imel svoje dalo* Dc enih sta se dve uri« Sonce je žgalo v hrbet« Tu pa tam ti je veter prevrnil risalni listo Igudje hitijo mimo tebe in zijajo, ia Še sam ne %eS vate ali v packarijo poleg tebe« Nekateri se ustavijo in zijajo vate pol ure in gredo Šele takrat, ko jih ti pogledaš« Nekateri pa glasno razlagajo* A, kako lepoo Oenrav se tebi zdi to največja paokarija na svetu, T>a se nič ne meniš za to« Hip .hip stoječi trik,- K al o umetniškega vtisa, malo te barve pa še malo te in risba ja končana« Ura je ena« Po srečnem naključju oddaš ricbo in sledi te, kar si Čakal celo dopoldne - kosilo»
Profeao Kovač, ki nas je spremljal, je pri kosilu dejali Slikar na sme biti ne preveS lačen, in ne preveč uit, kadar ustvarja.
Marjan PiŠot
Literati smo b:: li razdeljeni v dve skupini • Pogevart a-11 naj bi so o teta," kaj nam rečeni sodobna umetnost© uc m?.-govora pa ni prišlo« MogoSe so se v celi uri "plodne in živahno čiskusije" oglasili Štirje dijaki o Ifad vsem akup&j sme bili malo razočarani♦ kor srnic si predstavljali literarni razgovor kot predptavivav del mladih literatov in debato o
t/Oiilc
Upamo, da bo drugič literarno srečanje bolj živahno in bolje organizirano*
ÎZYi'â '
H 11.0	ôr^R,. ajdcvsö-.H/-

.....
't / ? : ' \ / Il ■ - ». ''
t : • ■	' i
X ■ I 1	; /
\ . ' I i
\ / ! !	! \
\J ; i	j
i-'—-----—'	I......»	A V \
/

iv L
i \ i /
\ /'
/i	! \	J J
\\ k	y .^j	/ i / f
\	/	/ ./ / /
\ \	/ y f	\ f L-, ■ - /
y	\	L / / / /
! ß	: S,	i •; /	/
¿r	v, ^r	' 1 v /
fx
V	>*"	.	-»v,;
. -v	„.*~mr..........v ' ,<	v
V ...
) ¿Sv "v / / V	v	f
^----i-____^ \
i

i y .„o
/ i \ / i \
/-x	_______y
\ ' ---------
\ i /f
\

t

\ .....v-
f /i \
• % *''"" }	/' i ti/
/ • i	ft ! : .
X /	/ ; /
y '	Í \ s Í »
>	/ \ i /
/	-, ! /
/ / / • ' \ ' i '
/
\ ' f tí	t	I
i / ! / A
/ f > /m /1	/	/ ^ '
s ' I "■'-	/ '	i »
y

: / / i i / f	/ /y ■ •	v
f f	/ /	V
/
/ /
' / r—t
r	i	*
- ' f
/ / / / i ' / - ' / / f
' ;

.....>* - -

*"?-------i '
; i	i / ' /*' i «»y	V v
» .	r 1 /	:	v.	- j^»
L J	S JKJV^W UM P, /i/
r '""i1 /4 il U 1\ Uv i r. "-T-
f -v W - W V WV...//J v/ \y • /

golukl center Ajdovščina - Gimnazija "Veno Pilon" -or,;;ar!i-£ei:i s svojim camostojnim življenjem« Življenjem navznoter in življenjem navzven?
Z dejavnostmi, ki so dejavnosti mladih ljudi ia njihovih mentorjevo Z u&mjert pri posameznih prodnatih, « uspohi in neuspehi. Z Željo, pridobiti znanj- in pokaza-ti navzven, kako to znanje znamo rabiti®
Naš'i prva naloga je učiti se o
Ob k on ou Šolskega leta je 270 dijakov, razporejenih
v enajst razredov, doseglo naslednje uapehos
l.a	l„b	1»C	2o&	2.b	2oC
54	72	91	61	65	55
i.a	3 ob	3« c	4-0a	4 ob	
55	77	70	79	89	
Najboljši razred jo bil nagrajen z izletom v bolnico JianjOo
V -tednu Komunista smo pisali naloga na temo človek, delo, kultura» Nagrajeni so bili štirje naši dijakis
Lojk Bri^ita iz 1.e razreda,
Perdih Irena iz 2.c razreda,
Samec Alenka iz 3. o razreda,
JejSiS Hilda iz 4.b razreda.
Ob dnevu JZA s,no poslali Zavodu za šolstvo naloge- o pomenu naSe armade„ V republiškem merilu je bil nagrajen Rade Likar»
Ob velikem jubileju ZK in tovariša Tita smo tudi ao-'elovali v nagradnem razpisu, Rezultati p^ če niso znani«
Vsa'*o leto ee udeležimo tekmovanja iz znanja frančo-SSine in angleščine»
Ive dijakinji boste letos sodelovali v raziskovalnih t.' :>rih, in i sr za matematiko ter k-i mi j0*
Če s t «lijakov bo oA 1 S. julija do 6. av&uota na kozjanskem v zvezri delovni akcijio
i jTivljenj«» in del oíd šol© so p o v* sari tudi prazniki
na Se druEb© ter s. j o ni ne k i dno vie
Proslave s© pripravljali posamezni razredi ali pa dijaki iz Vseh razredov» Proslave sc pravzaprav oblika del«, v katero j« v ki j is cenil največ dijakov.
23, sap te abe r, dan srarti Vena F liona, smo počastili z ogledom krtina Kaourjo. 5radatave PIO.
4 »a i n j v-zre d ata pripravile prjs)?.'^ ?:c do n 0£H ter obletnico oktobrske revolucije.
He ci t, oijsfei krožek, kri jo res ril !-• o 12 asno, je na-stopil v počastitev dneva -e.ublike c Z i*tiia recitalom pa je sodeloval tuli na pro&lavi 100 letnice Ti? O Satu je. 3 TPO .Batuje sedeli.; jumo žq dolgo, ta ¿adnji obisk pri njih pa jo naše vezi so okrepil. 2ako so so »nuja pogovarjali predstavniki 7,SES SPO ter na.l»e, Sole ko organizacije ŽSM.
Poudariti noramo ti "i eoôelovnnje c pripadniki JXA iz
Ajdovščina, ki j a trajalo celo leto. *>e od začetka Sols koga leta ata dva dijaka sodelovala v kvizu o tradicijah H0I<» Gi-mnežijski re oita-torji pa ao nastopali na proslavah ob &mrv JIA, vojafc-reoitator je sodeloval v recitalu, ki.smo ga pripravili v počastitev 4C'-lotni.ee ZKS, dijaki 2.0 razreda, -al no nas za osmi laarec pro senc ti li © pravo pravcato gledeli IKí o . predstavo, so nastopili tudi v 'racami Pale.
letos s«?o so	srečali z dvema slorenskiroa petini' erra-,
Markom îlomace^ in	I'anatom Za j ceta. Prav gotovo boso v ¿Lel-
njem šolske® letu	»•„<:• vali organizirati Se več talil, rr-sgcvo-rcv in nastopov.
Sodelovali sao z mladim odrom iz Hov* Gorice, -.cd ill na f. be kur z ' jo, spoznavali nove kraje in .Vodi, bogatili, noie, znanje o	koroških Slovencih, -» Jugos3.avi j.., . rot-
slih republik.:.!o IfeŠa ekskurzije Smo. vedno organizirali ta-k«--, de. sao bi skovali ooi-nambno kraj v d z SOB«
V: '. Osi dijaki so o lani ¿Hï'S.
Ksloga	ra goli jo širjenje družbenopoliti'.:m de-
javnosti v oli, navzven pa sodele vanje z O rugirai organiza-ci j ami	Ik tos smo so mi prav intenzivno povezali z or-
ganizacijo ¿SM3 v TI O Batu j'; o
SREČAHJB II&ADIifSKIH OIISAHIZ/UTIJ UP O M'ÏUJi Ilî Gï MF; A. Sil JE
Ursčali smo sa éoa taaja, pripravili smo razgovor» proal.'.vo in plos« Proslava naj Vi bila pocvv^en» jubilejem, ki jih slavimo v ; sai 5asu« lier je bilo prem.il > Časa, sïo pripravili proslavo, ki je imela bolj-krur č ¡n enačaj e satirično vsebino,, Pomambno je bilo to, da je navfiunila Batu j ca, čeprav niso popolnoma rasiraeli o Zaradi objektivnih vzrokov srno srečanje prestavili -jy Dosa kulture v Dom J£A« V novem hotelu Planika pe jo nnëe predsedstvo srečalo s predsedstvom 00 iz r ti! j « lia prav j i bilo Ba tuj cev le pet* nas to ni motilo i?, j. pogovor potekal eproŽČeno, tako da M rabili tudi .vre, da bi m lahko bolje spoznali,, Wafrro j a a predstavili in op i «ali du 1.>vn o organizacijo, v kateri ¿jo krvh« 2-a tem pa smo še sami opisali našo & o], o, nakaz ¿a potekal selo ploden pogovoro Batujce je najbolj zanimalo, kakžtee pretimo te imamo v programu, kakšen je odnos ■dijak - profesor, kakâno je ocenjevanje, kako uresničujemo samoupravljanja tudi v praksi« V opisu te tovarna emo syaâeli, da je v njej zaposlenih okoli 300 delavcev da vključuje pet obratov, od katerih je r.ajporembnejSa sodobna valjarna« Poudariti pa moram, da je ta tovarna ena najstarejših v Sloveniji, saj jo lani praznovala 100 letnico obstoja. Samo delo v tcvarni je i »rodno t?»«. Saško, pogoji fie la so slabi, Se pošabno v cir.isketa času o Povprečni osebni dohodek znaša okoli 4o500 KH na- mesec«, Zanimivo je tudi to. da tukaj proizvodnja dela oamo oe« dem' namesto osem ur, ker je večina delavcev kmetov.-, in imajo teko več Časa za kmetijstvo„ Ob tem pogovora r;ic pridobili nekaj izkušenj, ki jih bomo akuSali tudi stciai uporabiti v našem nadaljnjem delu« Moje mnenje je, dr so taka srečanja izredne koristna in tudi potrebna, ne same zaradi pridobivanja novih izkušenj, tee.ys.5- -tudi spoznavanja in zbliževanja mladih« Prisiljeni smo bili končati pogovor, ker nas je preganjal čas« Forait smo oditi na proslavo, kjer so čakali samo ge na naš prifc¿d ."Razočarala pa me je udeležba mladincev iz Batuj na po-govoru, proslavi in tudi na pleetio
"a koncu naj dodan, da sc mla "ioci iz T?O Ban; j o prif ravl j oni p^aiagatj nag i 00, čf, bi slučaj-i o zašlp": fina nun" toSeve. Izrazili pa so 2e Soljo, o.a bi ob ob-•letnicj obstoja njihova tovarne pripravili proslavo in bi oe z nj o predstavili le?aveea ta tovarne", 3elo «o bili namreč zadcvcljni s proslavo ob 100 oblo taici in od nas pričakujejo, dr ji*, botro pcrtagali«. ^iair.m, Ua bi jim tako lahko pomagali, ila bi morali pripraviti kvalitetno proslavo, tako bi so raSi stiki i njirui še b<\ij p oglebili o
I-SLO ŠC^SSE Slili i^Ool'1
Sivo, da ao s- zra.nili uiienoe z t.a<%ami razredno skupnosti, ti jo osnovna orlica Kolika skupno;.ti in izvoli raz» redno or.jano c Ha z rs dno skupnosti so evidentiralo o
t in so „ sop fceabr •iolotno j» "v.zratac ekupnoati 30 opravile vvli^v. do 'V o septembra. £a predsodhika išolnise alrcpnosti j: bil i*., voljon tozar Tfiartin (97 glasov), za podpreIsofnika ¿-itji Premrl (V-' glasov), za tajnika - zapisnikarja Sodraan Ama-oeja (130 glaocv)o
Po opravljanih volitvah so jo so s tal o novo ¿\,/' irj «. no predsedstvo a vseai poverjeniki (za učni uspeh, ze. mlečno kuhinje in za družbena dejavnosti)e Sestavili eno delovni program 3i> m Sols!-o lato 1976/7in si 3 »>JLi sle leče a. loga:
le	obv. : r.o v. ' •!•■ Sevanje	vse h p 0 ve r j sni k ov tir:	cestar-
	kih,		
	rod*0 -uije razz akti, no & ti,	■ediaih skupnosti c de:	-u šolr V.o
			rc ka 0
Soe	•ta?i smo dvanajstkrat in obrrvnrvali t* me. Vi		
smo ei	ih zadali v delovrsa	.načrtu:	
Kajenje j tatvine j,
šolski inventar,
u? i vanje alkohola P
«ame jan je pouira in opravičevanje,
učni uspe
negiv je vanje t
tekmovanje,
pravilnik o izpitih in obnašanju, šolska malica-, oeenje vanje vedenja, Presicve,
prečlogl aa zlate pático0
3H.jub neprestanemu opoz rj* nj-y, da se j..- traba nde-le&evati neg tastov šolska skupnosti* so manjkali pred» etavvJLki 1*3 (5 krat), (i krat), in 4„*> (4 krat>-5
S tem -o pokazali negativen odnos če šolska akupno-£••1 in c o p-oblemov, ki jiii je S C poskušala reševati o
Žnl, razredni predstavniki niso redne poročali v svojih raarednih skupnostih o problemih in nalegahj ti bi jih morale opravi ti razredne skupnosti, zz to celo eolske skupnosti ni mogle- liti tako aapaeno; kot bi lahko bilo0
POROČILO Ü D ZLU iV12KSlSTXÍNIfí KROŽKOV
Na giwna?,iji "Veno P13 on* ? Ajdovščini se je v začet kii šolskega leta 1976/11 prijavilo ¿elo valllco Število u~ cenoev Mod njimi je bilo mnogo prvošolcev, ki jih nekaj ni oli nI ni 11 resno mislilo s^dalovfeti v iaarksiatlSnem» pa .'j ne v teren':ol::. drugem krožku,, Kc - u i.^^la I-.v;..- aa tak vzorec obnašanja, so mi problem ZY3rrfci m •¿■aoni sodelavci v aarkaietičnih !:ro" kih« 31-11 so prepričani, da takšno "kadrovanje" za jodelovan;3 v k*rr žitih ne rodi sadu* P ravi j-t, rta bi nsar&Ti rčssri-dni organi - posebno p« lic mladinska organisa al jr. odigrati svojo odločilni vlogo» MenijoP cia se pač mr.ogc prve-: cev vpiše, ker se nekaterim afli naziv posrečen, dru » g, va sa to, ?aani prcieso:1:1 je elačejno v rassredu*
ko L 'oži; 'j v^iesa 2Utef â& ce učence / en« ali• aru^o irrt-!- C	-noafe p£j ^ara« vključiti* In tako sa
p,atf «v?iŠ9 *« 3>:a na ta način skoroj .'a šestdeaat mlc-difc
«
razlogov, med katere spada tuâi te, da na goli ni n:Ui e 'ia^a sawrga 4/r:/at te s.- pravi pcpoldneva, prostega za ■'lele Skuäali smo :;udi poiskati boljši -San kot ,je če«
ti'tek, pa so se stvnri bolj zapletle »
.
1976 i- vključili ovoje delo 16, junija 1077 c l'o iS o v-ove sr.-ra smo delali v štirih, petem a a dalje v treh '-rož-ï-IiJa
'Vij^b'.'.na?
•Sc cialn o pate.'vOSki .pojavi meč al,-dial.
Svet, v katerem živimo«
v 13 Vu terorista«
fe;; dogaja n& ri tajskem?
venir. 3
K-iksisLična mv.sel v Jagos le. - j j:' u njen soS-^ni me n0
Protislovja med . asraöl-
í«3ci	r-, naroOi v boju ¿ r^ti rasisnút
Kuj aa dogaja v Španiji? Sacia'!.! za ei in religija«
Tía svoj uarksistl^i» misli v Sli -j rti ji, Pje^rnc r kro temeljne snaailnosti sodobnega sv*ta o Mark*! m in e ti ka o tzree.leVt vp-?aSi*nje -Kkonomska t .orija ma? seizr» 7 -'rokom« nize m ? študij Toi o:.-.*-, oí je T« • • * ••'' dajanja se- moralne releVentua? ■O'.; j® FAIC?
T --is i or i S t v ci a c ; •& dru % ber? oe '«onewekf ¿ rt. .■t ma »
£onî'er no- t- 3 agradUo fi'vcv go vox v Tit o^raviu ,
ski pakt . njegov o . Soo:Ul-'> ièra ni samc- bolj be gmotni. blaginjo«..
iCiáriS ir* «azolvaravno âogovarjanje o Tri sa¿a v i ne marksi sa a -,
?
Bosa IttSeBifcUTS«
Dela ve o nv.j neposredno razpolaga i" ciruSbsr.iia kapitclor« K aociar livm in 3vvop3 brer blokov«
* ta di „- /ni c i» ci.i e II „
.Marksist» m i ali in mar'.» al stični krožki.®
Kevi.i .onism: /Jduard Bemste"- i in '--tarel ¿vautss/«
I., TL in ITI« liv^ern-^onala«
3)i % krimi ne cd j a 1 p arthe i * o
i*« Eagaie: Lud^i^ fevurbeeh «. Bel ig*j«u
ICaj je to £2? Katere ao	iialoge ?
"Tretja košara"a	kcnlo^«
Kaj je Bi. olalizejk? Kaj ja koranih t.;'?
Bo katerih spoznanj je prisad Marx?
JRagoluoija I«B«
Družbena narave produkcije«
Presežno del oo
Pre se šž n i p ro d uk t o
i!amelj produkcijskih odnoaov ekaploatacije o ttudij sklepnega d okular ta konferenco o evropski yr r« nos ti in sodelovanju«-• Produkcij«ki odnoci v pr-ifcjcupnoatic "Prva druiabeoa delitev čela« Px&u3Xnl produkt poleg potrebnih produktov« Ba zcep i na razrede e t eploa t i rani h in -»kaploatarcr« «lev«
Ive obliki suženjstva*
vrednosti - temeljni '¿skon blage me prof.ckolje e Delovna, produktivne in denarna r*>-ita« l?'.-/li.f'j ja je par j* oni fi kaci ja ali tantcoticen c«l'-ev obalo ječ ih naravnih in d tu Jfo snih t-i l.
;Veli!re sp^aaembe v ,e kvi - o sledi ca velikih sprememb v ¿svetu ^
Spreijisci;.' rlm.ikofcetoliški cerkvi na Sloverakem« ¿tiri Bkuflno 1 .vo-anj;» v rimskokatoliški cerkvi pri na s» o
Saj v.- ilar" Vil	li-.j je aektažtvcV
1 ■ e '.rs.*■ rd a 1. i o a*:. 9
15.» junija p- c.^ičela s delom ¿onference v Beogradu« In v /očitnioafc?
3
1 Cfcsh, r.i bilo pofeiebiio ilati nobene ne^i- «loge-
•Sv*».'.g:;:.rja ko •• -č U-Cv'itu''jii^a -.nio
£a drv-^S -.-•?.. :! .ar v	nalo^/i ? naslovaar B*vcl:.; In
■
Oá je naiC£f '■ : -í.,	lf?, fcji, - ;'. -i C.".i	vi''
sernir ax
2a semi" v.	.■ j?» «nfn-frfloa izdal ale.' nal,-'?;
"oirán i*.ohra2c -'.tj.: in	■¡•■-ti in se tu ¡"i udela4iXa ô&' J«
Do la to* s-o. cut .i.' i iko pomagkaari : ¿aar kg i atiero Iirature,
üet.g na j., j;j ,./¿lo oâvc5.0 ¿ 1 ri vsa vredna • ••îsr.at. ¿v. in iivl¿uaint š ju di j œladih po,;.>ato ai pri?*:< a-: ''S-di i Igu: i v r,v;: i. tdina ; > -'f-U :>Iaiik •-• 1 ta i «tci oziram sla V u ¡v n . "eni a
Slani íi'í o& j© Icto^ 1J alaúUi c'.i'îS.Llo tja va jp v '¿»-oso .rO'- i -ir.tGVo
Est a-' i pov? nu piv,, ¿a to ni {jo	trtoào.'! ; k?
V" aaSo krožijo smo v-Shili tudi učencu poklicna ^rad'o® r 3 st-lao ? j« eenš so «<) javili štirje ? varñar a a zaradi peldanska izrae	ai so mogli |idele'H'itc
Na varal o mladih neposrednih proizvajalca? ni-.-^o vé ¡5 u ;ali o
% 1 taraiara, L: i r.-ati jo je za dalo v M? poklonila za sxsticî» r i, íraiarx 25» novembra 1976 v -'o viiiní i
•:■• ave at o s Klel ovan, j o v k: ožku U pohvalila vsa. iäc.'i . o:-' ''"it jo Pro ml is -t-t je-golo dr Gvida aatimu
Vsi UroSki 50 delali p.e priv.Jpib a: aa c .aakíié s
SPOSfiÀWU IC-SOVIKO IF ñB BOL¿ ï ■) 30$ IJÜB1L
Z'oj Pooitoiíbi L-vesa jo» verjetno ve. mim dijckov.-
.
lot ío;.o jo -.Irn&ina 1-5' ooOoOcoj. ;.,boóuoka orga.ni&aoi j a--. Sffej-¿dfc '7 Rèitle m dolo \ lacoájBj«»» s-lsfct® la tu 'ie poiaanilt-
c'oo-íim ñoroa-lnni<> Paro >3 ajo so jo ekoraj vse K'üe ■
I : :ooaiaaoija P£S igdov ' ríoo.ovarija 0 sírupSuin?. ano c'ait ra¡sr©§ní.co otar~ oa is-odbo«. ín ir-?oloi\ covoga - Wovo pr^deedstvo so :o
0	ví la'u o a 'lo ti? c dala ¿1 ¿íotal:- rfcíü/isiruti aa sküpéSini oprajst; orosraoi déla a lato lf*77*
!">a 00 le an id::.o cano 18 oianov ¿Z*
V jr.ao •: >. i «no be toi i o.¡.sao r lira-;í sauta Jc na -oróim oaiiooa ¿oproíjv / £ov ju, ,euj<v jo iziet 001 <co Ovodoioa uí'.pad«!«-.
2j i ••• a jo til ialet v Ocroajo SráVaí 0« fm os-; a a .ie i tic ta adolosllo kor,.. 9 Slr-nov*
-o so Ir.: i is .la ti, ki orno j "A. erganiai r:\li ¿ia;rd »
«Icifi 00 takc r ojfcaj udeleífcí
P og toga sino as udul^oovaXi tut i okoij v r^nubli-o.ll tf-vesno® m rilu * Gktobra ro os o ti -ja <51&nt ia &ü.5oz< udolooili sH-ra poC-.tmGarja-v Jugoa.vavij* v 'Oo':'a-b? »' v	arja jo bil ¿»«-. in-: ra jr	v fu-, o ..o,
'o- a-- ^a ja	-. 7 Slaoov- 7«	rs.o; j 00 >;df-lo
11 p ba^-'. ovearkio o airar'ó j^.-v a? lo O -o ooeta-..
ña oo-N;'a uá. i: i', à o il o k¿r	„ V <.'olere 3 o te, a-a
te s--b 3 o: ski oouke -oto tudi rp rasarija, -*e a o. -a o" -
01	i'xo pvakg ¿a r poioïavS poc fcí.icarja a- àal«1î-. ooj j ü .o :.r.oi prier» ova fc sa. is i.et £a$c sírbálioaj. » gato ci
a7o,„a\ orgari^ioijá - ' V se ua s cría ja jo s pogow.yoan ima~ ,. 0 pravloo Oc-ti svoje pradlOge(do 3? ; :>;} aó priSol Se no«, laa predlc-o-},	kot skoraj brssplaSriSga aoo-Sa»
sja oairom k< oanja roe no «ore tditic ólanatvo v
koriSčenja In :-. ogi-on ee fcer-i3ti na	izletih* ler
"00 sedaj re^i-e» Tu ¡.ij.auo-3 bo tuoi r-aS	odziv ■ji P2 večji3
Za .»..rtivnoafe V Z eo '-¿¿jcvomi rsi njeni	člani in na
eniao pefečioa njih i« avntore Velika saeluga	za na.?o ••••tk«» tivnoet pa ¿a-e nai torju pror« Silvi Save.-? :...r isvršns.u.u odboru,namesto ve-mu si-inom Plo
F .::	•/ c- »i«; INTJ TH&EDtO
•fOi-e-eja ireboiu. - sil' kka paitiss a&tve. na Priii-orfcVe/iio S.' vx-.iv.nik"- tuja in .olmuiivij fuo - vsemi nevere ss tiri * « u.;. ~ :vta, ko11;?8« ^artis&nc1 darežljiv» :*, odprt: nI .r^kirn Vrhe 71 S" p.3v-ii tr-ln-". or-apogl j ivi n u. Mni s preteklo., t o, I» j udje so p..s)-jal. i tj in neupogljivi s fcrpljanjfco- 5: p -Ij^nje je -.n-etukloet, rrpljenje je. sedanjosti Kri, riol' iu snotnct?t t-'h ljudi kalijo ve a leia v zgcdcvl.r. .0 ar i« kali dol,ou, je trdne. I-di eloveno!ri zva, po ¿iao, ^ v to globcl. ji trder '.:-.rfc so trdni hr::r, lei ga obn.ujaj-O;.
£ovenča 3frabu£a.> Fctienj.sna je v temno globo! me o. "e-le akalnute vrhov«- > ki t črl1 j • iznad visoko rasontih kroženj*. • V njej je prostora aa nekaj fcig, ljudi, za nek«;, vrtov in polj, in nek poteč kov in sprt; ni h ceste
if%.vi.ni vedejo ouatckl.st Jh sedanjostjo0 Kila. jv.d le-- vrtovi in polja; potoki in studanci, o-osri« in	-
ia^Oj toda di-v^jaono kot >>red letam Inio V h iS al» a v saovo • tile ž, auul.ee, lj d; » n:	ia\;-.litl drugače,* „
Fa t«? k p-Vbo.'; j.j h so .• ' Ži brigadi rji pustili dr"
. .
j ali v KOB0
G:rokjp 1 r^hu^a0 T i oa ir sonce -> krs pij. bhvu •-•nj pc r-l iii :.r; -.-a je *io c^lk-n od vonja t :> avtomobilih toVannahs Sarini ti se v..>ajj sa ea ? rm H&d 'rev-sa v ei; ; srake« I Vse v na vo !:>.♦. Idila kjnčkl t uolirli V g': c« beli i"» ljudem ui priuiefiono vso na ¡71 vloju« T s "c ti sne j ..i kn.;>f svojo „u in v se.ir«l •• c vse -vračajoč
3}0BJ2O£QSLI
u£i'ri1,r- kü"- Xoxúi. s " fcjitek SloveV» i-z gXiaar i* k 11«
3*	coar•:••?. r i-cakv?" filo •
Q0 gospwdu r f'.il 'Offl©
w£ivjta kot svinje,tt vvcu ..; ¿lisaata kolibe•
.rovori^anj-:; ? Kv, rte, ki ae	o i 3 ust ^.yt» 5*>
<ri nekcd do :aakja« ;.3»fsda* tendeo : olíko jo veenic* * «.i. . • •-. -*• '-»••*• •
ni 4a - ia o Sanja e
Oosaod v fraku in clovek i« ..I^aaí-ü fcolíb: Icjrc.KraBj«ni pbdobi »la-fcftgs vose.
í.pokalipsá Slovakt. i? gil**, ato kollK- -
Anotelipca ¡sr ¿apoda 3 i'>akr!;í
í;i' 8t-ah. ce rodi TjíiOaetáe , 'c~>pod in elovak - apoka-Xipti. ir- jesdeca naaorass»rnoati siútica o »a £í * Jiaia be u?pelo sajahati g«V
Fvantao ^edicia©." • í-iesaieel jah&náa*
o Ysafc? nao^da irs avoj ao2o	nc-
' ,j-j	a	ia glinaíta kol Lb« ir- r>'*I> >5 «
:,'rakw, 1 nhko ' o? fe • >.
;. i-.-: i>" na 05, 9»Ptdkf okto^r XCk | .j> .• ,/ te.' ¡jo o
í<íak* coir.í Oo

Craegorcc»
■ x'l'- e	'
Kieliman* t,
Clié ¿a
:■>."' "bañe o q
Ü.:s3arr! - roo ate- na S?' Kosova, Fe ato sedei cboxne » i nado-, bessde- V jibanes.-»jí, sr.-bohTval^ini, i.eicadcm
i
'" v.-f-J kruLo





1 o
... ¿T
"DELO V KEOŽtfO 02.1?
Krožek o z h deluje na našem Selške© centru že' šesto leto. Ko ob saključku Šolskega Ista rasmišljasie o uspehih in težavah pri delu v naše» Strog les, smo lahko v glavnem zadovoljni. Dol o v krožku nas pripravlja na Življenje v naši skupnosti in nam F.iri obzorje. Žalimo £-1, da hi se / na-slednjem Šolske» letu naš krožek številčno povečal. Našla-» dn;|'e leto bor« še bul j poudarjali dobro uresničevanje naših ciljev» ki so; razvijanje marksističnega svetovnrga nasosa, socialističnih vre3not, samoupravne zavesti, revolucionarnih tradioi^s socialističnega hwyauaiamaf patrietisoa in razumevanj 6■med narodi,
V letošnjem šolskem letv smo se se».—«.jali snkrav tedensko.. Basprsvljali er-o o ./roblemih domt in svetu» Snov sa pogovore s©o £. a jemali i?. Časopisov i sobotne priloge Dela» Ke -sih ^szglofiov, torija in p:vakse, EonuaiBta, časopisa 0S5K in drug;* gospodarski i:n politične literature
Na 27o ec-Jtanfcifc smo i rev Čevsli št* i'«-n* družbene, efcs •• no&ako ii politične tosae « V teku leta smo s?; pogovarjali o
-	Kitajski,
-	¿rcblumi le kote v sve+u,
v tednu otroka emo rns?ravljali o Otroci h « svetu i
-	•>o»oryj'iat sm-j posveti?.! konferenci neuvrščenih v Ko-
lUfflbU.;
-	dotaknili smo s:-?	v Afriki,	se bojujejo proti zatiranju,
<- zasledovali smo zasedaije generalne skupščin® OZH,
-	pcf: vvarjal:;. as;o ee i Ivoljubnj uporabi vesolja,
» o msdsebojoea aodelove.c ju d.4žav v razvoju,
-	spoznali smo raalike atid razvitimi in nerazvitimi, seznanili smo ge o proM«mu surovin v cve
-	o svetovni trgovini,
~ .spremljal i smo problem, ki ji» povzroča onesuašerija
in c vodi.
Največjo pozornost p t?, sm p c svet 3.1.1 prebil a ne£
S
dali velik ¿oudarol: 4-.-. letr.ud IiP5 85 •> rožf sns mu dn*vu tovariša Tita o
fc ;i : i
Prepričani amo., de bcmc v naslednjem cistami le« tu joitTili	de2co In pritegnili k sodelovanji- ,-ečje
.Število dljekovo
»slo v " režlru ran bo s>om£.iilo tudi pri rodnem šola stf)m d":In is. oblilr.JVar.jtt osabaosti ter aamozsr*.. ri? saj €..■• ;;of:oT3.7.jcn'0 vodo»o i» sproščeno?
V 1 • jošrjem letu bi s? radi udeležili tekmovanja dkrol.ov, v.- ¿de-C Zaradi pomanjkanja Saša so naše si ljo niso uresničila,, Xr prihodnjem letu homo paše riel,» popestrili z udeležbo tekmovanju In « ekskurzijo v £elo Krajino•
■r Jcu ek-)m le trn 1976/7? .je - okvira biološkega kr^u ha .tel oval o v:.-č ^upin, V zrZattai le-:* smo pripravili program in ,r?a že skoraj v celoti izvedli^
;V oktobra sb<o pripravili razstavo pod naslovom *v na okolje Zbrani sliko val, like mi in erziil 'ii' is.ds7iki so pri - ,••'■11 onesnaženost srest* in okolica, tx <._ l^Uaja plodae zemlje, hkrati p« ec;.o sesnanili občane z aseij.- p r - r o dogl ovne ga družtva Slovenije o raaiakovnr^u ¡reda, Ki e.vo jo r-adaljevali tudi letos«
V novemvra r;mo pri-; edili ekskurzij 3 m vipav -ki grad število.« faaile« Irlje člani krožka." so vali v ciji Pionirja - ?omladno cvetje in eo se za na-grad o udeležili lasi* t?. v Polhov -r.rc.-.
•intomolf^i izpolnjujejo svoja zbirka ia pripra/l-'ajo t ;ee ni raz^tarco
s; •.'iv.it.510^:1 K> Virljučon:' v letošnjo akcijo Pio?>-H i* rope--vi o«»itel.:jf a^lc ,
LliV.MBKI, P.r'Aitf- î, KPÏSKÏSKI ICPOŽ;iv, KI KO
Veselje ob glc.de/jiyki predst-vi, dodate po njo j t £e.eede o elceenskil "ilsátel^ih" ob- 1 i'.ài- ^lh ver ■..-•*-ío
:
■ «•:. o v,-íoi.;3 ker jo kiiltura-é
Izkeralo EO je, uv¿ ¿o fiiniske prejokoije. enkrat n¿=. rosee .>op* oír- potreb?, i--. üujrosrto Y* ufa 3. s zap re kau?., kl so naslednjo s
lo «' ístr-i.fl linon t -se 21 ko dogovarjam), kei so .is-dati filias e i-dntga programa«
:
dati ločeno«
3, "soli Sij aJ-OT ( --îunaaije in p ci. lic ■••a) je i-a «'or~ tajno gledan jo p ¿-sveč«
i
Tali r-.ajpraj vede vi ne. filias ¡. ty-u .-ivino jagoslorraatak*}ga filma, nore	svetovni in jug6elw-*ns»its. kinemn»
t» '•;<. il'iji t'»'Vdi. r-'ülíer^ î'ui av.-.s. i .
3 ott a siso gledali C+ivii. ijst i'iliß&v, dva o< ^e? "I-je. in I or i i a eairoEskaga življenja) so g&OLsli le tr.
: a ko rnsgleuario'
t zir.si- >3î Ii.. »u« Vdovstvo raroline	Torney in '?0m la
«Terry o
Verjetno re bS bile- ..kode, ce- bi oí,v,«.-tili film doman in igrale* v o
Tako je zbiranja filmov tveganje, Se izbiramo bolj ne, počJ&gi tri tik in odmo veov kot pa ošabnega gledanja. *
Zaraci ¿otoka lioene in najemnin ne moremo oblikovati železnega repertoarja, ki bi se obračal vsaka žtiJM. lota o
NEK; J 0 KlMST
"Milan, roka Iz žepa, glavo pokonci, l-o pri's dvojni whisky, drugič povdari! -i, Romana, pa govori bolj počasi in proti dvorani« Ha mahaj prsveč! Gremo Se enkrat od začetka", naveličamo pravi aa$a"režl~-serka" /OLenka« In gramo® Danes zt* Šestič "du¡.'llamo" z---c 'tek. Vsega smo 2e po malem nava lici asi, vendar vztrajamo« Vztrajamo zato, ker radi igramo, kar si Selimo tudi mi prenesti d alee 1.: arat ske motnosti na o fiar®
^vaprioahi smo, ¿a se Korslkdo sprašuje, zakaj amo izbrali prav enodajanko A11;:. i; ona Hotel Plnzzao x Ti-rr h,:, prav sa pod t m i rmanom skrivata dva anca-.: janfci® r.ost iz '-'ost Mllsa in Gost i» ftamaroneka, PlfeSe nam ni ta ga del" predlagal. j iSnio arkar.' v t-evrieovi knjižni-oí sne- precej "dosafiili", Iro srne rían so dnem brskali a o policah in iskali, iskaii» Ho, po skoraj trefe tednih n ;.l-.,dni ;v :i brskmja je Milan v rav po nakljuaju nal tal na Hutel.Plazza* Naslednje jutro nam je I»« navsezgodaj povedal vsebini. Kar takoj smo sc odločili za Gosta iz T(:>s1¡ Hi lisa® Že sredi decembra smo začeli z vejez i« Vsak clan so je po pouku ed n izmed razredov spremenil v r. Sal?;tavali smo sa in brcali v vrata, v. ili in sol o, zelu pre feira vrli ® V začetku nam j a Ml" vse skupaj 'vršeč« Veliko nam j a pomagala profesor Hvalova® Pa tudi tavarič'3 -Emil tberSefc, • dramaturg PEG Oavioa -air j a Vrace j avutoval in ss v«L Krat spustil a nairi v debato o gledališču In črnmski urstnuatio Pa zložil naic je umetnost hoje in ¿Iba o
V-j s so se vrstilo; vsak dan smo v celoti p on >; vili igro enkrat, dvakrat ali celo trikrat® ¿laska počitnic* smo porabili, za v«; 'o® v--.liku s:;h> so pogovrrja.il in ugotavljali, kako bi ■: o. ;ar,3ssn prizor prikazali« Ene vi so tekli, bližal sv je 4. marec, predviden za premiare® •Hi smo polni pričakovanja, zato tudi vajo niso bile več uspešna «
1S
Teda vaina je, da je pra-xia-.'a uspala in Sa ata Bomas in $il?n poteaalu va® svoja »nanje, pridubljo
110 r skoraj treh insaociho
ISS'/XR
t
XJ^IEno jiüj bi izm i .áel d fcirl'rRit.
X^'Tda ,í?t jo bila reeja si i manjúa °
17 na ¿Xn ¿ajee; Sol nía* ra Xa tu bff^o -skrbeli «ai
-	X2VIítoost tolmiiine opr.eme
-	TiPIRncat -ooezije in t¡roi,e
. - u
. - XMJÍjio pis&rtje o pooiiiji, flli-iU, ¿3L» :\al 5u in vseat, kar ae dopaje na Solía
itr '; o fa s X t> b o: X £ V12 na j c o 155VX de n!
ÏZVIÏi
OLA Ci j LG C OX S? A C2FÍHÁ A-JDOVŠOIHA
SI'S V ÎLE ü 30 P Sil- Sa VILI s ffVALA
ŠFL J MI LA -"i - -ifOiiSN EflSA
'MENTOHI CA s
JVàCA prof» SLAfTíü
i
i :