■- NaroČujte'-
Slovensko -amerikanski
KOLEDAR za I. 1902.
Cena 25 centov a pošto vred.
GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki
Stev. 105.
ISTo-^T^
21. d.ocox3=LTDz?a 1901.
Iz delavskih krogov.
deo. j«
Tovarna bankerot.
Fort Plain, N. Y., 19. „Glayadutta Knitting Mill plačila vstavila in bo tovarno sa prli. P sestniki tovarne imajo $60.000 dolga. Neki Littauer je poiodil tovarni 830 000, ker mu je ravnateljstvo p^tom napačnih računov o tvrdkinem premoženju do-kaialo, da njegov denarni v nevar noati.
Brezuspešen itrajk.
Wilkesbarre, Pa., 19. dec. Štrajk, kteri te je pred petimi tedni pričel v Plymouth tovarni Weat'a Knitting Mill, je »končan. Delavci imenovane tovarne so namreč zahtevali povišanje plače, kar pa niao dosegli in jim ni nič druzega pre-ostalo, n°go podati se na delo ter sadovoljiti se s staro plačo. Tekom itrajka so tovarnarji odposlali 40 strojev v svoje tovarne v druaih mestih.
Unljski delavci pred sodiščem.
Madisonville, Kj., 19. dec. Tukajšnje sodišče je obtožilo in uka-aalo »apreti podpredsednika Barna-by od unije premcgar,ev. Podpredsednika r- vjeli v trenotku, ko je hot«l stopiti v vlak in se odpeljati v Henderson. Barnaby in še dva droga člana iste unije so obdolžeui, da so se udeležili necega umora.
Kakor znano so štrajkarji nedavno v Providence napadli vos s kte-rem so se vozili skahje in pričeli na neunijske delavce streljati. Takrat sta bila dva skaba umorjena in sedaj so baje našli dekase, da so unijski uradniki monloi.
90.000 premogarjev brez dela.
Wilk-abarre, Pa , 19., deh. Vsled pomanjkanja železniških tovornih vosov iu ker je ob zadnje j nevihti voda preplavila mnogo rovov, so v mnosih krajih s delom prenehali. Vendar se pa beds v ponedeljek s delom sopet pričelo. Od nevihte dalje, počivalo je 90.000 delavoev.
y	Zahtevajo večjo plačo.
Montreal, Canada, 19. dec. Zje-dinjeui brsojavni uradniki kanadskih Železnic, nsmeravajo prositi tri največje kanadske železnice — Canadian Pacjfio, Grand Trunk in Canada Atlantic — za povečanje plače. Minimalna plača brzojavnih uradnikov znaša mesečnih $40, kar je vsekako premalo.
Ponarejalci denarjev.
V novejšem času pričeli so ae trgovci na istočni strani New Yor-ka v okrožju policijske postaje na 51. ulici, pritoževati, da plačuje neki dobro oblečen gospod s pona rejenimi dolarji. Ene 19. t. m. zaprli so v slaščičarni Marije E. Bruns necega John Schneiderja ki je plačal s ponarejenim dfnsr . jem. Kljub temu, da je trdil, da je ponarejeni dolar edini njegov de-nar, našii so pri njem več kovanega denarja in 8148 papirnatega de narja. Schneiderja, ki je rodom iz Ave je, bo dejali pod ključ.
Dedič milijonov.
Reginald C. Vanderbilt, najmlaj-#i sin pokojnega Kornelija Vanaer-bita je včeraj 20. t. m. dopolnil •voje 21. leto; postal je toraj polno-letni in ob tej priliki podedoval $7 600.000, kteri denar mu je osta-vil oče. Ako umrje njegov brat Al fred, podedoval bode tudi njegovo premoženje v znesku $50,000.000 in tako bode postal on ..glavar" Vanderbiltov. Njegov a ta rej i brat Kcrnelij dobil je le $1,600 000, ker ga oče ni ljubil. Vendar mu je pa njegov brat Alf rt d podaril $6,000.-000, tako da mu ni treba ravno trpeti pomanjkanja.
Razstrelba plina.
Devet mrtvih, več ranjenih
Pittsburg, Pa., 19 rov V topilnici tvrdke Jonea &Liughlin blizo Brady St. pripetila ae je dauee razatrolba plinov, ktera je zahtevala več žrtev. Devet oaob je bilo na mestu nsmrtenih. Nesrečneže je pokopali stopljeua kovina in eo na meata zgoreli. Več delavcev je ne varno ranjenih. Škcda, ktero je provzročila razatrelba, znaša 20 000 dolarjev.
Neareča se je pripetila v času, ko so dalavci delali na vrhu 120 čevljev visoke topilnice. V peči na brali so se plini, kteri so ae z oepo piano silo razleteli. Razvaline in tekoča kovina so delavce takoj zakopale. Vefiina nesrečnežev je bilo na mestu nsmrtenih, dočim bo ae drugi ubili, ko ao padli v globo-čino.
Še žalostneja je pa osoda onih, ktere je stopljena ruda do smrti ožgala. Gasilci so bili takoj na lici meata, in so pogasili plamen, kteri je prihajal is razvalin. Mrtvece, ktnrih trupla ao bila spremenjena v oglje in ranjence bo izkopali izped razvalin in jih odpeljali v mrtvaš nioo oziroma bolnico. Ponesrečeni delavci ao bili po narodnosti Poljaki in Italijani.
Razstrelba se je pripetila zjutraj malo pred šesto uro, ko so se nočni delavci priprav'jili na pot proti domu Nesrečnežem je bila rešitev nemogoča. Nekteri so se držali ograje toliko časa, da so jim p rs tj e odgoreli in potem padli v globoči-do, kjer so njihova trupla takoj tgorela. Pet delavcev je ranjenih od kterih bodo trije umrli.
Napad a karbolno kislino.
Dne 19. t. m. prišel je Benjamin Briaker na Delaucey St. policijsko poetajo v N»w Yorku. Nj°g;.v obraz in roke «0 bile ožgane. Brisker je pripovedoval, da ga je neki moški napad*! in mu ailoma skušal vliti karbolno kislino v usta. Briskerja so odvedli vBallevue bolnico. Slednji je večerjal v nekem restavrantu na Attorney ulici, ko se mu je pridružil neki nepoznanec, kteri ga je povabil v gorenje nadstropje, da tam zmenjata denarno nakaznico. Prišedši v sobo. ga je tujec vrgel na tla in ga oblil s karbolno kislino.
Druga nesreča.
Knjigarna zgorela.
V Thamsonovej Knjigarni na Ave. A in iztočnej 4. ulici.v N«w Yorku pričelo je dne 19. t. m. goreti. Ker je bila prodajalnica zaprta, zapazili ao ogenj že le potem, ko je bilo že vae v plamenu. V hiši atauuje ka-cih 60 ljudi, kteri ao imeli jedva toliko čaaa, da ao se oblekli in bežali p-> strehah na druge hiše. Dvajsetletna Kate Leiters je padla iz prvega nadstropja na dvorišče in so jo morali odvesti v bolnico. Thameo:-cva zalega knjig je zgorela popolnoma. Škoda znaša $20 000.
Premoženje mesta New York.
Letni izdatki meata New York znašajo $80,626.250, dočim ceni meato davčro vrednoat meatnega premoženja $288,784 000. Cenitev ue ame preaezati 60 odstotkov prave vrednosti.
Mestna zemljiška posest se deli v mestnem delu Manhattan: parki davčno cenjeni na $180,000 000; priatanišča, davčna vrednoBt 24 milijonov 667 tiaoč 600 dolarjev; šole, tfgi, pol cijske in gasilske postaje $60,000 000. Razun tega je mestna last tudi brooklynski most in novi ,,East River" most.
Parki v mestnem delu Bronx so davčno cenjeni na $16,877.000, dočim to cenili drugo mestno premoženje v imenovanem mestnem delu na $1,363.000.
Razstrelba parnega kotla.
Pittsburg, Pa., 20 dec V tukaj-šnjej tovarni ^Blaca Diamond Steel Works" pripetila Be jc danes zjutraj razstrelba parnega kotla, ki je bila tako jaka, da se je dotično poslopje podrlo. Razvaline so zasule več delavcev. S^dem osob je bilo na mestu nsmrtenih, dvanajst je bilo nevarno ranjenih Uzrok oaode-poluej nesreči še ni znan.
Poslopja ,,Black Diamond Steel Works" nahajajo se ob progi železnica ,,Allegheny Valley". Razvaline so se vnele, vsled česar je tudi sosedno poslopje pričelo goreti in hitro zgorelo. Z rešilnimi deli se je takoj pričelo in so kmalu mrtvece ter ranjence izkopali. Mrtveci so bili strašno razmesarjeni; jeden je bil brez glave in nog.
Nesreča na nadulični železnici.
Na progi nadulične železnice 3 Avenue, Manhattan Borough, v New Yorku, blizo poBtaje na 101. ulici povozil je vlak dne 20. t. m. necega delavca, kteri je bil na mesto mrtev. Pri njem so našli listek, na ktere m je bilo napisano ime in etanovanje John Becka. Strojevodja o nesreči ni ničesar vodel, kajti vlak je med tem že dosegel svojo končno postajo.
Osoda siromakov.
Dne 20. t. m našel je neki policaj v Xewarku, N J., gospo Annie Ditz, ktera je hodila a svojimi tremi otreci brez cilja po meatnih ulicah. Oua in otroci so vsled lakote in mraza jedva zamegli hoditi.
Na policijski postaji je nesrečnica pripovedovala, daje njen soprog že dalj časa brez dela in denarja. Radi t^ga je trdosrčni hišni gospodar zapodil revno obitelj iz hiše.
Prodor preplavljen.
Dne 20 dec. zvečer je v bližini 48. ulice pod Broadwayem, Manhattan Borough, v New Yorku počila vodovodna cev, vsled česar je pričela voda 20 čevljev visoko teči. Voda je preplavila hližuje ulice in skoraj napolnila prodor podulične železnice. Pr dno bo vodovod zaprli, je voda napravila mnogo škode.
,,Baron" obsojen.
Francoskega aristokrata,,baron" de Curty, kteri v newyorškem hotelu Waldorf Astoria ni zamogel plačati tedenske stanarine v znesku 8310, je sodišče obsodilo dne 20. t. m. v 6mesečno ječo, kjer bede imel djvolj časa premišljali o življenju aristokratov.
Ogenj na parniku.
Na velikej jadranki „Cjmmodo-re J. Allen", kt9ra je ob vznožju Court Str. Brooklyn, v newyorSkej luki vsidrena, pričelo je dne 19. t. m. goreti petrolje. Jadranka bi morala imenovanega dne odpljuti v Hongkong. Na iBtej ladiji gorelo je tudi pred par tedni, atoprav, ko je nastopila pot v Hongkong in prišla do Sandy Hroka. Ogenj ao takrat pogasili in ladijo do aedaj popravljali.
Posledice stave.
V „Eastern District" bolnico v Williamburgu, L. I., dovedli so due 19. dec. John Cblberta, in zdravniki dvomijo, ako bode bolnico živ ostavil. Colbert je namreč prejšnji večer s nekim možem neznanega imena pil whiskey zastavo češ, da zamore on več prenesti nego si dnji. Ptujec je spil že drngo četrtinko, ko je Colbert, kije bil veduo, še pri prvej četrtinki, padel nezavesten na tla. Ptujec je takoj odneBel peta, dočim so ostali gostje poklicali ambulanco. Kljub naporu zdravnikov, se Colbert že ne saveda.
Dvanajst mrtvih.
Meereča na „Southern-Pacific" železnici.
Salinas, Cal., 19. dec. Na progi med San Ardo in San Lucas, zadela ata skupaj danes dva ekspresna vlaka „8outhern Pacific" železnice. Vlaka sta vozila s popolno hitrostjo. Obe lokomotivi in vsi vozovi so zdrobljeni. Razvaline so takoj pričele goreti. Natančno število ponesrečencev, še ni znano. DeBet do dvanajst osob je bilo na mestu nsmrtenih, dočim število ranjencev dosesa 60. Proti jugu vozeči ekspresni vlak je bil s potniki lako napolnjen, da mnogi niti sedeža niso mogli dobiti. Med potniki je bilo tudi 80 is Filipinov dqšlih vojakov in člani društva „A11 American Base Ball Team". Nesreča je nastala vsled pomote brzojavnega uradnika na postaji San Louis Obispo. Ravnateljstvo železnice od poslalo je rešilni vlak na mesto nesreče.
$30 000;ukradel.
Dne 19. dec. so zaprli v New Yorku bivšega mestnega pobiralca mestnih fioaačnih uradov Chas. A. Chippa. On je obdolžen, da je ukradel $217.76, ktere je gospodičoa J. Mills dne 17. novembra 1898 plačale kot davek. Edward A. Slat-tery, kteri pregleduje knjige imenovanih uradov, je pronašel, da primanjkuje $30 000 Da Chipp ni bil pošten uradnik, se je vedelo že sa časa njegovega odstopa. Chipp je nadomeščal blagajnika, ko je slednji bil pri kosilu in na ta način imel je vsaki dan priliko prilastiti si večjo svoto denarja.
Chippova soproga se ni čudila, ko so njenega moža zaprli in je izjavil«, da je zapravljal velike svote doiiari• ; i, v^ gospo, ktera živi ločdua ed	».yjjjga v Mount
Vernon, N. Y.
Tihotapstvo z naseljenci.
Ernesto Sapelli, bivši stewart medkrovja na parniku „L* Gascog-ne", skušal je naaelniškega uradnika podkupiti, da izpusti petnajst francoskih naaeljencev is ladije, da bi jim ne bilo treba iti na Ellis Island. Sapellija obsodilo je new-yorSko sodišče v lOmeaeČno ječo.
Požar v skladišču masti.
V 16. oddelku B*ardove tovarne kemikalij na Vant Brunt ulici, Brooklyn Borough v New Yorku, pričelo je dne 19. t. m. zjutraj ob 8. uri goreti. V 16. oddelku so tvrdkina skladišča masti in olja, kar je nudilo požaru v obilici netiva. Ko so končno popokale vse posode, nastal je tak ogenj, da so morali gasilci bežati in pozvati po moč. Požar so zamogli še le poten pogasiti, ko je glavno poslopje »gorelo.
Ko so ogenj pogasili, našli so v razvalinah ostanke delavca James Halla, kteri se ni mogel pravočasno rešiti in je zgorel. Škoda znaša $40 000.
Zamorka streljala na misijonaija.
Nyak, N. Y., 19. dec. Mlada za-morka Marta Gibson je v minolej noči trikrat atreljala na misijonar-ja Gustav A. Collinsa. Slednji ježe več mesecev vodil misijonske vaje in propovedi v tukajšnjem mestu K vajam je prišlo največ zaatopnic nežnega spola, ker je bil Collina še mlad misijonar. Tudi mlada zamorka je prišla redno vaaki dan in ae je brez meje zaljubila v Collinaa, o čemur pa alednji ni hotel ničeaar vedeti. Ko ae je v minolej noči Collina napotil proti domu, sledila m n je Marta Gibson in trikrat nanj ustrelila. Dve kroglji nista zadeli, dočim je tretja prodrla desno roko misijonarja. Zamorko so saprli.
Kitajske novice.
Ko je minoli četrtek pozval sod nik Naumer v Brooklyn Borough v New Yorku Kitajca Sing Lija, da ae zagovarja radi kriminelnega napada, Be je pokazalo, da je Kitajec zginol. Tudi gospa Sara R Man-gam, ki je dala sodišču varščino za Sing Lija, ni bila navcoča, kajti ona je odšla na ženitovanjsko potovanje s svojim kitajakim aoprogom in bivšim kazajenoem. Glavna priča proti ubeglem Kitajcu je bila 14-letna Alice Fox, ktera je mati zdravega dečka. Sodišče je obravnavo preložilo na 20. januarja, kar pa ne bode pomagalo nearečnej Alice, kajti Sing Li je najbrže že na potu na Kitajako. J edin i arečni, kteri je v zvezi a to zadevo, je pet tednov atari sinček Alice Fox. Njega je namreč bogati Kitajec Sue Chung Chew vzel za svojega in bode nekoč podedoval njegovo premoženje.
Kapitan Andrews zgubljen?
Atlantic City, N. J., 19. dec Kapitan William Andrews, kteri je v spremtvu svoje mlade soproge dne 29. septembra v svojem 14 čevljev dolgem čolnu odpljul v E vropo, svojega cilja najbrže ni dosegel.
Štirinajst dni po njegovem odpoto- im«novanei pokrajini ni več
•	. .	_	fioTT niatrrt*
vanju, videli ao Čoln kacih 150 milj od Cape May oddaljen. Kapitan je trdil, da bode v šestih tednih dosegel Azorske otoke, kar se mu pa ni posrečilo. Nabrže je za veduo zgubljen.
Krausejevega morilca vjeli.
Trenton, N. J., 19. dec. Danes so vjeli George Hettricka, alias Franklin Williamsa, kteri je obdol žen, da je na zahvalen dan umoril tovarnarja smotk Johu Krauseja, o kterem umoru smo takrat po ročali.
Krause je imel v Trentonu malo tovarno za amotke. Williams je b svojo rodbino stanoval pri Bvojem gospodarju. Imenovanega dne se je s Krausejem spri radi plače in še isti dan so starega Krauseja našli mrtvega zavezanega v vreči, dočim je Williama zginol.
Williams je avoj zločin policiji priznal, vendar pa trdi, da je to atoriL v ailobranu.
Kaznjenci smejo imeti dolge lase.
Albany, N. Y., 19. dec. Superintendent državnih zaporov je odredil, da amejo kaznjenci v nadalje nositi dolge laae, ktere zam i rejo česati. Na ta način bodo imeli brivci saporov le malo opravila Razun tega kaznjencem tudi ne bode treba hoditi v vrati ali tako-tvanem ,,Lock Step" k zajnterkn, obedu in večerji.
Največja lokomotiva.
„American Locomotive Co." je dne t. m. v svojej tovarni v Schenectady izgotovila največjo lokomotivo, kar jih je bilo do sedaj isgotovljenih. Lokomotiva, ktera se je naročila „Atchiscn, Topeka & Ssnta F6 železnica je 276,000 funtov težka in ima 10 koles.
Tekoče steklo — najnovejše.
Baltimore, Md., 20. dec. Tukajšnji kemik David A. Nicoll istimil je pripomočke s k te rim i se zamore steklo tako stopiti, da se lahko potem s pomočjo čepiča s teklom lahko slika ali barva. Tekoče steklo bode prišlo kmalo v trgovino kakor barva.
Mrtvec brez glave.
Pri Oak Level, Cleburne County, Ga., našli so minoli četrtek moško truplo brez glave. Truplo so spoznali kot ono profesorja Chandler-ja is Polk County, Ala., kteri je v oktobru 1.1. zginol' Dan popreje je dobil $125. Umora aamljiv je farmer Knighton, kterega so saprli.
Nemiri v južni Ameriki.
Demonstracijo v Buenos Ayres.
Buenos Ayres, Argentina, 20. dec. V spomin vstanovitve tukajš-nje ,,lige domoljubov" priredilo je včeraj zvečer na tisoče ljudi demonstracije. Ljudstvo je navdušeno nazdravljalo Argentini, vojski in presedniku generalu Rooa. Demonstracije se je vdeležilj najmanj 80.000 oseb. Konečno je pričelo ljudstvo kričati: „Konec diploma-tičnim notam, raje vojsko, in smrt Chilencem 1"
Santiago de Chile, 20. dec. Tukajšnji poslanik Argentine, Portela in chilenski minister zunanjih del Yanez še nista prišla do sporas-uma. Poročila o vojnem navdušenju v Argentini, tukaj niso napravila posebnega vtisa.
Chilenski paroiki, ki vosijo redno v San Francisco in nazaj, so prenehali a prometom, da jih za-more vlada v Blučaju potrebe rabiti.
Vojaštvo zasleduje vstaše.
Colon, Colombia, 19. deo. Konservativni general CaBtro se je s svojim pobočništvom vrnil iz Peno-nome v Panamo in poroča, da v
vsta-
šev. Glavni tabor vstašev se nahaja na gori La Negrita blizo Penono-me. Vlada namerava vstaše obkoliti in vjeti.
Topničarka ,.General Pinzon" je odpljula z vojaštvom v Cocle.
Nezgode na morju.
Philadelphia, Pa., 20. decembra. Krmar semkaj došlega parnika ,.Arcadia" javlja, da je angleški parnik „Suwanee" na potu is Anglije v Philadelphijo zgubil jeden vijak. Parnik je dospel s pomočjo druzega vijaka v zaliv Delaware.
Charleston, W. Va., 19. dec. Vsled viharja razbil se je med Charlestonom in Montgomery vozeči parnik ,,Komanche Bell" pri ustju potoka Pant. Osem zamorskih mornarjev je utonilo.
Colon, Colombia, 19. dec, Ameriški parnik „8am Bias," kapitan Katarinič, ki je odpljul dne 2». novembra is San Francisco v Panamo, se je na obrežju republike 8an Salvador potopil. Možtvo se je rešilo. Nesreča se je pripetila na istem mestu, kjer se je 1. 1800 razbil parnik „Nicarsgua.<(
Med potniki je bilo tudi 40 Ki-tajoev, kteri so potovali v Panamo. Kapitan in potniki so se napotili v Panamo.
Hanna bode odstopil.
Cleveland, Ohio, 19. decembra. Mark Hanna, vodja republikanske stranke, namerava odstopiti, ker pri Rooseveltovi administraciji ne more ukazovati, kakor za časa predsedovanja McKinleya. Hanna se hoče tudi od svojega senatorstva posloviti ter navaja uzrokom njegovo slabo zdravje, dasiravno vsakdo vfe, da ga namerava Roosevelt is javnega življenja odsloviti in neče *akati, da bi se to uradnim potom zgodilo.
Vojna ladija v Panamo.
San Francisco, Cal. 20. deoem. Urad vojne mornarice je odredil, na mora križarica »Philadelphia", ktera je vsidrena na Mare Island, nemudoma odpljuti v Panamo.
Zaprtje
je jedna mnogih bolezni želodca, jeter in ledic, ktero se najbolj zanesljivo in okusno ozdravi s povsem izvrstno izkušenim Trinerjevim amerikanskim grenkim vinom. Toda v isti ni pravo izdeluje le Jos. Triner, 799 So. Ash'and Ave., Chicago. Mnogo tiaoč ljudi tndi s kroničnimi boleznimi je ozdravelo I Vprašaj v lekarnah sa to vino, toda ne vsemi drugo nego pravo Triner* jevo, kar je zaninamovano na steklenici.
Entered u second-class matter at the New York, N. Y„ Post office, October, s, i*93-
»V
.Glas Naroda".
List slovensk'-h delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik:	Published by:
FR. SAKSER, 109 Greenwich Sreet,	New York, City.
Na leto velja list za Ameriko.........$3*—•
za pol leta......................... '-S0'
Za Evropo za vse leto..........gld. 7-5°*
>• »» P01 ,eta.........Eld- 3-75»
„ „ četrt leta......... gld. 1.80.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
.Glas Naroda1
izhaja vsak torek, četrtek
in soboto.
„GLAS NARODA"
(„Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglasi do 10 vrstic se plače 30 centov, Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne na tisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja načornikov prosimo, da se nam tudi pr-jšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poliljifam naredite naslov:J
„GLAS NARODA",
109 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt.
hitro pride ▼ vojno dotiko z neodvisnim in prostim ljudstvom, ktero je znalo zmtreti Špansko mogočnost in se bode umelo vbr&niti tudi nemškega barbarstva.
V ostalem je pa Nemčija s svojo ,,jugoameriško marljivostjo" in denarno radodarnostjo preveS hitela in je toraj povBem naravno, da mora občutiti posledice svoje netaktnosti. Radi železnice, ktero so Nemci zgradili med Caracas in Va-lencijo, b >do imeli še mnogo ne-prilik. Toda Nemčija mora tudi »edeti, da je svoj d^nar posodila biv&im vladam Venezuele in ne sedanji, ter predsednik Cipriano Castro je po vsej pravici Bvetoval Nemčiji, naj iSče svoj denar pri prejšnjih vladah.
Nemčija in Venezuela.
Casar Viljem in njegovi ,,državniki" so v resnici junaki po njiho vih govorih in so že davno zaslužili, da se njihovemu junaštvu stori konee. Škoda, da je doba operet že minola, ker v tem slučaju bi bil Viljem gotovo junak vseh novih operet.
Ža od davna se namerava Nemčija udomačiti na tleh južne Amerike ter ▼ to svrho finančno podpira vlade in razna zasebna podjetja, da umora na ta način kakor hitro se jej nudi ugodna prilika proti do-tični republiki dejanski nastopiti. Na ta način in iz tega uzroka nalo Žila je tudi velik del svojega kapitala v podjetjih Venezuele, cd ktere •ahteva sedaj, ko je slednja radi domačih nemirov v denarnih sti •kah, povračilo glavnice iu obresti ter preti Venezueli z vojsko in slišnimi znaki nemške „kulture*'.
Ako pa misli Nemčija, da zamore tostran oceana proti tukajšnjim državam poBtop-u tako, kakor po ■topa proti obnemoglej Turčiji v Evropi, se zelo moti, kajti psovbe in njene grožnje obude v Ameriki le veselo pomilovanje in v ostalih deželah opravičeno izsmehovanje nemških bojnih petelinov.
Predsednik Venezuele, Cipriano Castro, ima popolnoma prav, ako ■e brani sedaj plačati oni dolg, kterega bo Nemci venezuelskej vladi takorekoč vsilili, in ako so bili Nemci z ozirom na Bvoj denar neprevidni, naj to sami sebi pripi žejo. V finančnem pogledu pričela je Nemčija Venezuelo is davno izkoriščati in že predsednik Guzman Blanco, ustanovitelj ,,Z;edinjenih držav Venezuele", imel je mnogo opraviti, da je zamogel saj obresti redno plačevati. Vendar se pa ni mogel ubraniti nemškim grožnjam in večkrat je poslala Nemčija svoje poškodovale iadije v La Guaira in Puerto Cabello, kjer so jih p pravili v toliko, da so zamogle zopet odpljuti v blaženo Nemčijo — naravno z dobljenimi obrestmi.
Toda današnja Venezuela se zaveda svojih republikanskih načel in predsednik Castro jednos+avno ignorira nemške zahteve. Njemu je Monroe doktrina znana v vseh podrobnostih in dobro vč kaj je govoril predsednik Roosevelt, ko je nastopil prelsedništvo Z,ei. držav, ktere sleduje, kot zaščiteljice Monroe načel, nikakor ne bodo pripustile, da bi se Nemčija in ž njo njena ,.kultura" vdomačila na ameriških tleh. Iz tega stališča izjavila je Venezuela, da r sedanjem položaju ne bode plačala dolgov, kterih plačilo Nemčija vsled tozadevnih pogodb nima pravice sedaj zahte ▼ati ter mirno pričakuje onih ,,po-iledic", ktere jej zamore v Nemčiji mogočna Nemčija pripraviti.
Ako je že nemška jeza in široko* nstnost skrajno komična, zaslužijc njeni nameni in njene grožnje vsestransko zaničevanje. Če misli, da bode • pomočjo svojih vojaški dre-altaoih sanskulotov nemškega junaštva vjufai Ameriki kaj dosegi , feode neljubo iznenadena, kakor
Vojna mi Bcsrci in Anglijo.
Boerski vodja Del prey v stiskah.
London, 19. dec. Ib Pretorije se brzojavlja vojnemu uradu, da so Angleži zaplenili brzojavko boer skega vodje Delareya. V slednjej naznanja boerski general, da zamore k večjem še do januarja kljubovati Angležem.
Delarey Be nahaja na čelu 400 Boercev kacih 40 milj severozapad no cd Klerksdorpa v Transvaalu. Vojno stanje Angležev v južnej Afri ki postaja vedno ugodneje.
London, 19. decembra. Governer nemške jugoiztočne Afrike je poročal svojej vladi natančneje o Boer-cih, kteri so pribežali na nemško ozemlje. Več Boercev si je vstano-vilo svoje farme, dočim večiua potuje od kraja v kraj brez najpo trebnejših sredstev. Angleški po litikarji se boje, da bodo Anglež baš s temi Boerci imeli še mnogo opraviti.
Hamilton, Bermuda, 20. dec. Z angleškim pamikom ,,Harlech Castle" prišlo je danes semkaj 300 boersk;h jetnikov, ktere strtžijo anghški topničarji. Med pet. m iz Afrike na Bermude umrla sta dv& Boerca.
Dopisi.
Franklin, Pa., 20 dec
uredništvo „Glas Na
Cenjeno roda".
Ža dolgo časa ni bilo Čitati v priljubljenem nam listu ,Glas Naroda" kakega dop:sa od nas, oziroma sploh iz J jhnBtownBke okolice. Baš vsled tega sem pa tudi uverjen, da mi bodete danes odk&tali mali prostorček v našem delavskem glasilu
Žal, da se tukajšnji Slovenci, kar nas je bilo uslužbenih pri ..Cambria Steel Co." v ,.Franklin* premogovih rovih, ne moremo po hvaliti s stalnim delom in odkar je sleduje imenovana družba postala trustova last, oziroma odkar se jezjedinila s Peaneyl/ania Railway C j , tudi naše delo Btalno n&zadu je. Že od meeeca avgusta nadalje se več ne dela marljivo. Pred mesecem dai so pa pri rovu št. 1 ta^o-zvani ,,uovi Drift" docela zaprli iu svoje postopanje utemeljili stem, da so navajali, da v ,,Old Drift" lahko dol č isto količino premoga in tako bo veliko število delavcev odslovili, češ, da ni za vse prostora v starem rovu.
Toda to še ni bilo vse, kajti tudi v starem rovu seje potem le po pol, oziroma po četrt d jeva delalo, do. kler pred desetimi dnevi so popolnoma nehali poslovati, tako da aedaj delo v obeh rovih počiva. Potemtakem je toraj povsem naravno, da je bila tudi večina naših rojakov prisiljena iskati si zaslužek oo drutih krajih. To je vzrok, daje precejšnje število Slovencev odpotovalo v West Virginijo, kjer jim pa sreča tudi ni posebno mila.
Starejši delavci pa še Čakajo tukaj v nadi, da se v kratkem prične '.opet z delom, kar se bode gotovo igodilo kakor hitro polože v obeh rovih cevi za „compreBsed air", vsled kterih strojev bode veliko število delavcev postalo nepotreb nih.
To nam je zopet najboljši dokaz izkoriščevanja delavcev po kapita istih, kteri s pomočjo strojev de lavcu odvzamejo tudi zadnji novčič, ili ga pa prisilijo, da dela za polovico prejšnje plače.
Tukajšnja premogova plast je sa mo 3 čevlje visoka; od tone nako-panega premaga plačevali so podjetniki dtsedaj po 54 centov, teda nadalje bodo delavci dobivali za tono le 30 do 35 centov. Na ta na čin bodo podjetniki gotovo vsako leto par milijonov „dojač" več spravili v svoja ž,pe, kakor j m je bilo do sedaj mogoče. Je li treba še lepšega dokaza ,,prosperitete" po-četkom dvajsetega stoletja? 1 Ako bode Bvet tako napredoval, b >d» koncem tega stoletja delavec popolnoma nepotrebna stvar na svetu. Dan za dnevom se morajo delav-umikati novim strojem in na tisoče jih mora iskati druzega za slnžka. V tukajšnjem kraju do ee daj o kacem neprostovoljnem po-čivanju ša ni bilo slišati, toda baš ono, česar človek ne pričakuje le prerado pride.
Zajedno tudi naznanjam, da so pred kratkem imeli v neki hiši mestnega dela Franklin Borough, kjer stanuje vetje Stavilo Sloveu-cev, opraviti s tatovi, kteri so v noči od 12. do 13. t. m. tamkaj ,,poslovali".
Ob 11. uri po noči, ko so stanov-niki že spali spanje pravičnega, pričel je lajati peB ter je pregnal tatove. Ker se pa s praznimi rokami ne izplača podati Be domov iz nočne šetnje, so tatovi — najbrže dva — zbežali v klet in tu pričakovali, da je vse pospalo. Na to sta ae podala v prvo nadstropje, kjer je prenočevalo pet „boarderjev", kte-rim so tatovi odneeli dva prec-j velika kovčega v bližnji vrt, kjer so evojo ,,operacijo" izvršili. V kov Segn rojaka Frank R^žanca iz Mar-tinjaka na Notranjskem je bilo SS0 ura in verižica, dočim je bilo v drugem, ki je last Jurija Ošabna iz Grahovega $5, dve uri in verižici ter nova obleka.
Ko sta tukaj dokončala svoj opravek, obiskala sta še neko hišo v Conemaugh, kjer je več naših ro jakov na hrani. K sreči se jima tam njihov ,,business" ni tako dobro cbnesel, kajti razun jedne ure, nekaj drobiža in obleke, nista ničasar dobila. Da o lopovih ni duha ne sluha, je povsem naravno in samoumevno.
Iz tega pa sledi, da ni umestno imeti pri sebi večje svote denarja, kterega delavec težko prisluži. V OBtalem imamo pa tudi dovolj dobrih hranilnic na razpolago.
K sklepu današnjih vrstic sem pa tudi dolžan vrli naš zagovornik delavskega Btanu v tej deželi ljub-1 eni list .,Glas Naroda" častitati k tvojemu napredku in vspehn, da si nam izpolnil želje, ktere smo že davno gojili in prinesel zopet dar na žrtveuik milega nam naroda b tem, da b trikratno tedensko izdajo dokazuješ napredek Slovencev v tujini.
S tem pa tudi izrekam opravičeno nado, da se boio naši rojaki, koji še niso naročniki, naročili na ,,Glas Naroda" in na ta načn pospeševali napredek naroduega pod jetja.
ŽeleČ Vam goBpod urednik veBele božične praznike in Brečno novo leto, žilim ,,G!as Naroda" v pri hodnjem letu tisoč novih naročnikov. Pozdravljajo rojake širom republike, bilježim Podslivniški.
Predsednikova imenovanja.
We	16 dfc. Predsed-
nik li "cajVsslt j« imeuovai danes ?Te ef-it 2&morca u-adnikom :
dr. .j r. a c.-oesiaud iz st. v Forest City,
Joseph, Mo , imenjvan poslanikom
v za •< rsK »j republiki L Hnfia v Afriki
J. C Harry iz Wilmingtora, X C, r^g;9tr&rj< m v D Btrikt Columbia.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo"
Barbare
Pennsylvania.
ODBORNIKI:
John Dbašler, predsednik; Alojz Kres, podpredsednik;
Martin Muhič,
John Telban, I. tajnik; Anton Tbslc, II. tajnik; blagajnik.	4
Vpljiv Monroe doktrine.
Washington, 19 dec. Nemčija, kije namerava z silo proti Venezueli postopati je vsled ukaza Zjt-d. Jržav ed svojega nameravanja cd-stopila.
Kaj namerava Nemčija sedai vkreniti ni znamo, vendar pa mora, •iko hoče v Venezueli iztirjati svoj ienar, postopati tako, da doltčbe Monroe doktrine vpošteva in Vtne-'.uelo v vojaškem smislu pusti v cniru, ako se hoče iz guiti prepiru s Z jed i njenimi državami. Nemčija je washingtousko vlado zagotovila, da jej bode v postopanju proti Vene :ueli, Monroe doktriua sveta in — onima Venezuela.
Gagejev naslednik.
Washington, 20. dec. Naslednik Iržavnega tajnika Gageja, kteri na merava odstopiti, bode na brž* go verner Murray Crane države Mas s&chuBftt? Crane je posestnik to varne v DaltonutMasa.
Admiial Samrson na smrt bolan.
Waphirgto . 19 dec. Admiral Sampson, kteri je ž- dalj Časa bolan, je aedaj tako obolel, da njegovi prijat°lji dvomijo, bede li ozdravel. O izidu Schleyeve zadeve mu niso naznanili.
Kongres praznuje.
Washington, 19. dec. Zasedanje kongresa se je za tri tedne zaključilo, da zamorejo senatorji božične praznike slaviti pri svojih rodbinah v domovini. Ko Be prično v jann-varju zopet redne seje kongresa, določil bode kongres, kako mu je postopati v zadevi prekopa v Nica-ragui.
Uvoz sladkorja.
Washington, 20 drc. LetoSnji uvoz sladkorja preBeza lanskega za 250,000.000 fantov. Uvozilo se je namreč 4,670,000,030 fuutov sladkorja, kterega vrednost znaša 8115,000 0 )0.
Pregledovanje mesa odpravljeno.
Chicago, 111., 20 dec. Washing tonska vlada nazuauja, di Be od 1 marca 1902. nadalje ne bode več vršilo nradno mikr^akopično pre iskovanje mesa. Nelson Morris, znani veletržec in izveznik m*-sa Evropo je mneoja, da bode vladina odredba trgovini z mesom škodoval, kajti Nemč;ja, kterej v prvej vrsti primankuje mesa ne bode do volila uvoz ameridkpg* mesa, ako ne bode preiskano. V druge evropejskf dežele je uvoz mesa brez prjg'ed upga dovoljenja sicer dovoljen, t da one zamorejo v kratkem svoje mnanje predrugačiti.
$40,000 000 za mule.
New Or eiue, La, 19. dec. Agen-tje angleške vojske, kteri kupujejo in pošiljajo tukaj nabrane mule in konje v južno Afriko, so prenthali z nakupovanjem. Med tem ko so živiuski trgovci prodajali dosed«j mule po $100, so sklenili v nadrle zahtevati za vsako mulo Silo. Angleži nameravajo potrebna tovorne živali kupovati v južni Ameriki Za dosedaj nakupljene živali so plačali Angleži $40,000 000. Trgov ci so napravili izborne dobičke kajti vsled vojske bo prodali vse ži vali, kterih bi se drugače ne mogl znebiti.
Razstava v St. Louis.
St. Louis, Mo., 20. dec. Uprava tukajšnjega mesta gotovo ni prazno verna, kajti danes v petek pričela je s prvim delom za prihodnjo sve tovno razstavo. V proslavo pnčetka graditve nove razstave prišlo je ne številno gestov. Vojaška parada ktera bi se po vzporedu morala vršiti, je vslei mrzlega vremena odpadla.
Razstavo bodo odprli leta 1903 ko bode ravno Bto let, odkar bo Zjedinjei_e države kupile francosko naselbino Louisiauo, h kterej je spadala tudi današnja država M s souri.
Za razstavo prispevali so meščani mesta St. Louis s svoto 85,000.000 mestna obMna $5,000 OOO in država Missouri 81,000 000. Vlada Zjed držav je darovala $5,OOU.OOO in po sebnih $500 000 za zgradbo vladi nega paviljc na.
Razstava bode v zapadnem delu mesta in se bode razprostirala ns 1200 oral velikem zemljišču. Raz stavna poslopja uvrščena bodo v ob liki pahala. Takozvano razstavno poslopje, ktero bode tudi po kon čanej razstavi oBtalo, bode veljalo 81,000 000. Glavno razstavno cesto ktera bode 600 čevljev široka, kri Žale bodo po 300 čevljev široke ce ste. Ravnateljstvo razstave št-je 63 ftlanov.
Šest poslopij zgorelo.
V New Londonu, Conn., zgorele ie 20. t. m. v trgovskem delu msBta na State ulici šest poalopij. Skupna Skoda znaša $50.000.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Anton Cibab, Jožef Bucenel, John Žigon, Jakob Tebčkk.
!)opiii naj se pofiiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
PRISTOPILI:
Novo društvo sv. Barbare štev. 5 v Denning, Ark., je bilo spre* pto dne 19. decembra 1901. Imena udov so: Anton Novak, Mat«vŽ Milavc, Anton Mihevc, John Kokal. Frank Kokal, Jož«-f Nagode, Maja Pristopic, Matevž Puk, John Zupančič, Matevž Sterman, Anton Skoflanc.
John Telban, I tainik.
Glasilo „GLAS NARODA".
Dva vlaka sta zadela.
Na „Baltimore & Ohio" železnici zadela sta dne 20. dec. pri Scott Haven, Pa., trideset milj od Pitts-burga, ekspresni in tovorni vlak iste železnice. Strojevodja Frank Hughes in kurilec sta ranjena. Potnikom se ni nič zgodilo.
Ustrelil tri zamorce.
Welch, W. Va., 20. dec. Oaem-najatletni Wayne Demon ustrelil je danes zvečer v Doovy, v tukajš-ujem countyju tri zamorce. Premo garji so dobili danes plačo in so v znamenju whiskeya slavili božične praznike. Več z revolverji oboroženih zamorcev je prišlo v Dyevo gostilno; tukaj so zahtevali, da beli nemudoma CBtavijo gostilno, kar so slednji tudi takoj storili. Samo Demon, kteri je tujfc, se je branil to storiti in je po domače pričel streljati na zamorce, kterih tri je na meBtu usmrtil Demon je — naravno — doma iz Kentuckyja.
Dvojni umor.'
Parsons, Kansas, 20. dec. V mi-nolej noči so nepoznani roparji na-oadli trgovca in polkovnika John F. Bulla v njegovem stanovanju ter usmrtili njega in njegovo soprogo. Morilci so napadli svoje žrtve v spanju z nožmi. Ker se vrednostnih stvari niso dotaknili, tudi uzrok napadu ni znan.
Marconijev tekmec.
Chattanooga, Tenn., 20. dec. C. O. Keller je po 161etnem delu izumil brezžični telefon, s pomočjo kterega bod^ mogoče v daljavi 60 milj govoriti, meriti razdaljo od jedne ladije do druge in tudi pod vodo govoriti. Početkom januarja odšel bode Keller v Washington, da predloži svojo iznajdbo vojnemu uradu in inozemskim zastopnikom vojnih mornaric.
Panameriški kongres.
Mexico Ciudad, 20. dec. John Barrett, odposlanec Zjed. držav pri panameriškemu koDgresu bode danes večer odpotoval v Washington. O priliki slovesa poudarjal je Barrett, da mora eventuelne sklepe panameriškega kongresa senat Zjed držav potrditi, kajti Blednji zastopa 45 neodvisnih držav, dočim zasto pajo odposlanci španskih republik le 18 neodvisnih držav.
Senor Anadon, odposlanec Argentine je dejal, da bo Zjed. države obkoljene z nekakim kitajskim zidom v obliki tarifa, na kar je Barrett pojasnil, da je baš tarif prva potreba ameriškega ljudBtva.
Glede nBtanovitve panameriške banke bo poslanci odbrali meat« San Francisco in New York. Poslanec republike Coata Rica, Joa quin Bsrnado Calvo je predlagal tudi mesto New Orleans, kteri predlog so odposlanci sprejeli.
Zadeva Stone.
London, 17. dec. Dopisnik tu kajšnjpga ,,Daily Telegraph'4 javlja iz Scfije, da se je dognalo, da je vjeta misijonarka Stone pri roparjih na bolgarskem ozemlju. Roparji so izključno le Bolgari. Zopet drugi poročajo, da so roparji ■ svojima letnicama sedaj v Srbiji.
Rim, 20. dec. Iz Carigrada se brzojavlja tukajšnjemu turškemu poslaništvu, da bode ameriška misijonarka Stone še ta rneaeo oproščena.	i
Vojaštvo na Filipire.
San Francisco, Cil., 19. dec. Prihodnji teden odpotuje b parniki ,,Sheridan", Thomas" in ,,Kil* Patrick" 29. polk v Manilo. Iito-dobno odp-tujejo vladini služabniki in večje število učiteljev na Filipine.
Proti prodaji danskih Antitov.
St. Thomas, denaka Zapadna Indija, 19. dec. Mornarji danske kriiaric^ „ Vab yrien" priredili so danes po ulicah mesta Charlotte Amalic parada z go lbo in zastavami. Ljudstvo je mornarje veselo pozdravilo in demonstrativno isra-silo željo, da via >a otoke ne proda Zjedinjenim državam.
Kje je?
Valentin Verhovec, meseca julija J. 1900. je bil v Steeltoa, Pa. Kedor rojakov ve ra. njegov naslov, je naproxen ga naznaniti: Mr. M. Staralinič, 247 S> uth Front St., Steelton, Pa.	[2ide]
Naravnostna črta med
ST. LOUIS in PUEBLO
znana kot
COLORADO KRATKA ČRTA.
Izborna postrežba in hitra vožnja
Vsak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne listke za izlete. Natančneja pojasnila so dobiti pri:
W. E. HOYT,
Gen. Eastern Pass. Agt, 301 B'way, New York
WM. HOGG,
Pass. & Ticket Agent. Pueblo, Colo.
H. C. TOWNSEND,
Passenger & Ticket Agent, St. Louis, Mo.
Kretanje parnikov.
V New York dotpelii
,,Barbarossa" 19. dec. iz Bremena z potniki.
,,Germanic" 19. dec. iz Liverpoola s 166 potniki.
„Furst Bismarck" 20. dec. iz Genove. „Sicilia" 20. dec. iz Hcnove s 452 potniki. ,,Campania" 20. dec. iz Liverpoola. „La Savoie" 20. decembra iz Havre.
Dospeti imajo:
,,Phoenicia" iz Hamburga. ,,Kronprinz Wilhelrn" iz Bremena. ,,Philadelphia" iz Southamptona. ,,^tatendam" iz Rotterdama. ,.Furnessia" iz Glasgowa. ,,Haverford" iz Antwerpena. ,,Majestic" iz Liverpoola.
Od pij al i soi
..Pretoria" 21. decembra v Hamburg. ..Etruria" 21. decembra v Liverpool. ..Amsterdam" 21. derembra v Rotterdam.
O d p 1 j ul i bodoi
..Vaderland" 25. decembra v Antwerpen. ..Germanic" 25. decembra v Liverpool. ,,Philadelphia" 25. dec. v Southampton. ..Barbarcssa" 26. decembra v Bremen. „La Savoie" 26. decembra v Havre. ..Hohenzoilern" 28. dec. v Genovo. ,,Furnessia" 28. dec. v Glasgow. ,,Phoenicia" 28 dec. v Hamborg. ,,Campania" 28. decembra v Liverpool. (>Statendam" 28. decembra v Rotterdam«
is tki so dobiti po uvirnifr cenah pri FR. SAKSER ft CO.
" 7«fc
Supplement to the
,,GLAS NARODA1^
No. lOS, December 21. 1901.
Na sveti večer.
Zvunaj na prostem je tako gost sneg padal, da je bilo veselje gledati ga, saj je bil baš čas zanj. Že skoraj nastopa noč, ljudje in živali iščejo gorko pribežališče. Vrane in vrabci iščejo svojo zavetje pod skednji in podeh; ubogi potujoči rokodelec, kteri se je na d.-želni cesti zakasnol, hiti proti bližnjej vasi, kjer upa najti milosrčno dušo, ktera mu podari gorko večerjo in prenočišče.
Tudi iz lovske hiše gori v gozdu stopi mož, in ako se ne motim, je lovec Sire. Koraka proti vasi in je ravnokar došel čez potok.
,, Ali si neumen, Sire, da niti na sveti večer doma ne ostaneš. Ali moraš res pri tako slabem vremenu doli v vas?"
Splača se skoraj trenotek za njim gledati, kam jo prav za prav maha ta bedak. Akoravno mu prav gosto sneg v obraz zanaša, gre mirno svojo pot, sem in tja postane ter premišljuje: ali bi šel naprej, ali bi se vrnil. ,,Primaruha!" ga je čuti ren-taČiti, „fn prav navlašč grem tja, ako tudi njej vkljub. Dobro vem, da me ne prezira, toda njena visokost jej ne dopušča, da bi mi ne privoščila kako ljubko besedo. Vem pa tudi, da dosedaj še nikomur ni svojega srca podarila— nihče jej ni bil dovolj dober. Ker je zala in bode nekoč od očeta dobila precej denarjev, meni, da jo bode snubil kak grof."
Tako premišljevale je res dospel v vas. Tam v prostornej gostilni je doma zala Rezika. V to gostilno se poda Sire.
Soba je bila skoraj popolnoma prazna, saj danes je vendar sveti večer, in ta večer ostane vsakdo doma pri svojih, izvan kak samec, ki nema nikogar.
,,Oh, lovec Sire seje prišel danes pokazati!" zaklical je star možiček sedeč za mizo pri peči. ,,Tu sem se prisedi k meni — učitelj pride tudi in nekaj druzih, kterim ne zapovedujejo ženske. Natakarica, vina gori! Gostje so tukaj!"
,,Takoj pridem!" zaklical je svež glas, toda ne preveč prijazno, in takoj nato se je prikazala zala Rezika. f,Niti na sveti večer se ti možki ne morejo vzdržati gostilne", je godla polglasno, ko je vstopila v sobo. Ko je pa zagledala lovca Sirca, je postala tako rudeČa v obrazu kakor prav zreli paradižnik. Potem je pa nekako posilila osornost in dejala: ,,Ti tudi nisi zamogel doma ostati, danes, ko obhajamo sveti večer?"
Predno pa jej je zamogel odgovoriti, se odprč vrata in vstopijo: učitelj, krojač Konec in kramar Vagan.
,,Mi ostanemo danes skupaj, dokler ne bode zvonilo k polnočnici". rekel je zadovoljno stari možiček za pečjo, med tem so se ostali posedli. „Rezika nam bode pa marljivo točila."
,.Meni je vsejedno", dejala je smeje in pri tem pokazala svoje bele zobe, ,,toda vsi, ki ste tukaj, morate z nami moliti vse tri dele rožnega venca, ker tako je pri nas navada."
,,Jaz gotovo", rekel je stari možak, ,,toda Rezika, nekaj mi moraš obljubiti. Ti veš, da zamore med polnočnico živina v hlevu govoriti. Toda le ženske zamorejo njih jezik razumeti, in potem le take, ki niso mlajše od šestnajst let in morajo biti popolnoma nedolžne. Pred nekako petdeset leti je živela jedna, ktera je razumela njih jezik."
Rezika se je tako napravila, kakor bi poslednjih besedi ne razumela, obrnila se je proti mizi pri peči in odgovorila: ,,Ako vas gospod Mač-kar že tako zvedavost nadleguje, ugodila bodem vaŠej volji, med tem ko bodete vsi pri polnočnici za mene molili, da se mi nič hudega ne pripeti, Šla bodem v hlev in poslušala živino, kaj se bode pogovarjala. Toda naša teta Jera mi je rekla, da bodem zvedela tudi vse tajnosti od cele vasi."
,,Mi možje nemarno nikakih tajnosti, o nas ne bodeš niČ napačnega zvedela. Toda veseli me Rezika, da imaš toliko poguma zato. Daj mi roko, ali pa udari ob dlan, da to storiš, kar si obljubila!"
Deklica ni vedela kaj naj bi storila, prav za prav je le v šali obljubila, samo da bi se znebila teh zaljubljenih možakov. Precej predrzno je pa vendar, tajnosti živalij poslušati. v
Toda sedaj nemore nazaj, straho-petnost pokazati nikakor neče, zato di roko staremu Mačkarju. Toda smeh je zginol raz njen obraz in v srce se je vtihotapila nekaka bojazen.
Lovec Sire ves čas ni črhnil besedice, toda njegove oči so se bliskale in gledale, kakor bi izumel kako dobro Šalo.
Vsi domači ljudje so prišli počasi v sobo; na vrsto je prišla večerja, potem so molili rožni venec, naposled pa je Rezika prinesla veliko skledo zavretega vina. To je za zimo izvrstna pijača, toda posli jo dobe le enkrat na leto. Ta pijača razveže vsem jezike, postanejo veseli, pričnč peti, pripovedati zgodbe in povesti si stavijo uganjke itd. Pri peči je fcdcl lc ic stari Mačkar, vsi drugi
Spodaj na ulici pa prihaja krdel-ce ubozih slabo oblečenih otrok, kojih največji nosi ponosno božično drevesce. Otroci prihajajo od radodarnih ljudi, kteri so jim podarili koristna darila. Naravno, otroci so občutili izkazano jim dobroto, bili so veseli in hvaležni, toda pravo veselje jim je sramožljivost v ptujej hiši pokvarila; pravo veselje se jih bode še le polastilo doma na strani matere, ktera bode na domačej mizi drevesce Še enkrat prižgala. Evo jih, že so v četrtem nadstropju iu v podstrešnej sobi začujejo se veseli glasovi prepevajočih otrok.
V palači svetli nisi roj«-n bil. Zaplakal prvič si v pastirski koči: In v zlato zibel položila ni Te mati tvoja revna v hladni noči.
Od lietlehema je trpljenja pot Do Ciolgate se vila tvoja kruta, Uboštva. borbe, mučeništva pot / liodečim trnjem, kamenjem posuta.
Ne ! Ti si naš — mi bratje tvoji vsi,
Kar nas zatirancev po svetu tava, Kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet Kar hira nas in strada in zmrzava.
Bil siromak si žive svoje dni! Tovariš naš ^at6 si na vse čase A, ki žive od žuljev naših rok, Imeli bi te radi vsega za-se.
Imeli radi bi, da ti igd, V katero vklepajo nas siromake, Bi blagoslavljal jim, pomogal jim Goniti nas na trudapolne tlake . .
Le kdor občutil sam je kdaj gorje. Trpin mu, brat njegov, v srce se smili, In v kočah, ne v palačah še vsekdar Človekoljubi so se porodili.
A. Aškerc.
so že odšli v cerkev. Rezika in teta bogat, neče o njem čuti. Gotovo si Jera sti ostali sami doma, da čuvati j domišlja, da pride kak grof po njo. "
hišo
,,No, MaČkar", rekla je Rezika. ■ ,,čas je, da greste v cerkev. Obljubili ste, da bodete zame molili, meti tem ko bodem jaz v hlevu poslušala: svojo dano besedo hočem držati, samo da vam usta zamašim."
,,Toraj bodeŠ vendar poskusila, lepa Rezika? To me veseli. Plačal bodem po polnočnici, saj potem se zopet vsi skupaj snidemo. Obilo sreče, zala Rezika."
Kakor hitro ste bili Rezika in stara teta Jera sami, ste pokleknili pred mali oltar in molili. Čez nekaj časa je Rezika vstala, vtaknila dva prsta v škropilnik z blagoslovljeno vodo, se prekrižala in ostavila sobo.
Zunaj je še vedno snežilo in vladala taka tema, da ni bilo videti korak daleč. Hkrati nekdo priskače čez dvorišče v hlev. Rezika je bila in njeno srce je tako bilo, da bi je bilo skoraj Čuti. Rada bi nazaj bežala, toda ne more, nje dobro ime bi trpelo, ker je obljubila. Kaj bi Sire o njej mislel? Saj ima vendar čisto vest. Stala je prav tik vrat, smrtna tišina vlada povsodi; sedaj odbije jednajsto uro na stolpu farne cerkve, polnočnica se prične
Toda čuj ! Sedaj godrnja bik: ,,To leto se ni dosti spremenilo Našemu gospodarju se dobro godi, vedno postaja bogateji—"
,,Da, da", reče na to tanak glas, najbrže od kake krave, .,kako ne bi pogatel, svojim gostom vino vedno
z vodo zaliva, nam pa privošči komaj potrebno hrano."
,,To je res", godrnjal je bik. ,,In njegova hčerka", je zaklicala druga krava, ,,ta vam je štemana.
,,Z njeno lepoto pa tudi ni tako pretirano", meni prva krava, ,,saj ima rudeče lase in pege na obrazu."
,,Kako neumnost j.a čvekaš", godrnjal je v debelem glasu bik, ,,prav lepa je, nje lasje se lesketajo kakor zlato, toda ako nemara Sirca, mora se omožiti z Nhičkarjem, ali pa
ostane stara devica____"
.,In mora", poseže vmes prva krava. ,,po smrti kot duh vsako noč na Ljubljanskem gradu pometati, in to se jej bode že prav zgodilo!"
,1'rav jej je!" so klicale vse krave jedno za drugo.
Sedaj Rezika ni zamogla dalj vzdržati. Kolikor so jej noge dovolile je bežala v hišo in dalje v sobo. Komaj je dobro vrata za seboj zaprla. že je vstopil stari Mačkar.
le li polnočnica že minola?" je prestrašeno vprašala Rezika.
Da!** smijal se je možiček; marljivo sem za tebe molil, to mi lahko verjameš. Odkar mi je žena umrla, Bog jej daj večni mir in pokoj, mi ni nobena tako dobro dopala, kakor ti. In ker se bliža predpust—"
,,Ne govorite take neumnosti, Mačkar, in pojdite v božjem imenu domov."
,.Da, da, toda preje hočem zvedeti, kaj si v hlevu čula. •*
..Vprašajte me jutri o tem, Mačkar. toda danes me pustite v miru.'.* Sedaj je stari Mačkar Reziko natančno pogledal in opazil v njenih lepih očeh svetlo solzo.
Zmajal je s svojo sivo glavo in
,,ne kaznuj mojo ošabnost! Nikako mi ni mogoče vzeti starega Mačkarja, ki bi bil lahko že moj stari oče. Ne, nikakor ne ! Toda kot staro devico me pa tudi ne pusti umreti, da bi morala po mojej smrti na Ljubljanskem gradu pometati Saj vendar iskreno ljubim Sirca in z veseljem hočem postati njegova žena. Ni mi potreba grofa—"
V njenem strahu je popolnoma preslišala, da so se vrata odprla, in da ni bila sama v sobi; komaj je izgovorila poslednje besede, je začula glasen vrisk, potem jo je nekdo vzdignil in pritisnil na prsa.
,,Rezika, moja ljuba Rezika, ali hočeš moja biti na vse čase?" vprašal jo je znan glas. Sedaj je pogledala s svojimi črnimi očmi in videla Sirca.
Potem se ga je oklenola in tiho odgovorila: ,,Da, z dušo in telesom, sedaj in na vse čase !"
Božične slike.
počasi odšel skozi vrata.
Komaj je Rezika začula, da so se vrata zaprla, že je padla na kolena pred domači oltarček. ,,Moj ljubi Bog v nebesih", je glasno zaklicala
Lovec Sire jej dopade, ali ker ni in, debele solze so jej zalile obraz,
Napočil je sveti večer. Po zvonikih oglasili so se zvonovi in v cer-* kvenih oknih odseva tisočeri sjaj slavnostne razsvetljave. Počasi izumira poulični šum in iz hiš prihajajoča svetloba postaja vedno večja. Krog divno okrašenih božičnih drevesc zbrali so se člani obitelji, na obrazih vseh čitati je radost, oči in ustne, desnice in Želje, koje so se dolgo druga drugej izogibale so se zopet sčstale, praznik ljubavi in miru, dan v kterem je darovalec sreč-neji, kakor prejemalec daril, je napočil z vso svojo divoto in milobo.
Tudi tam v četrtem nadstropju hiše velikomestnega predmestja, v male j iu bornej, ali ipak Čednej so-
bici vlada sreča in blaženstvo. Prvo božično drevesce mladih zakoncev in pod njim dete prve ljubavi. Kako nežno steza svoje ročice proti gorečim svečam, radostno gibljejo se male ustne in v njegovih očeh je čitati božično srečo. Nemo in blago objameta se oče in mati ter si ne želita večje sreče od sedanje.
Toda v hiši, ktera je brezdvomno last bogatina, ostalo je vse temno. Stara ženica zbrala je svoje spomine davne minolosti in s zaprtimi očmi gleda v one čase ter duševno prisostvuje ponovno onim božičnim večerom, ko ni bila osamljena. Od vseh onih, koje je ona v minolih svetih večerih nadarila, ostal jej je še jedent njen nad vse ljubljeni je-dinec in morda je tudi on že med mrtvimi. Odšel je v daljna mesta, da prepozna svet. Božično drevesce ostalo je nedotakneno. V temnem hodniku oglasil se je zvonec, Osamela žena hiti odpirati vrata in mater objame sin njen jedinec, za kterim je prelila toliko grenkih solza. Trenotek kasneje gore vse sveče na drevescu in obsevajo zagorelo lice iz tujine došlega sina ter radosti polno lice ostarele matere, ktere ljubav je še vedno mlada.
In tam za onim motnim, jedva prozornim oknom gori jedna sama luč, ktera stoji na primitivno stesa-nej mizi, krog ktere je zbrana velika toda bedna rodbina. Otroci goje le jedno jedino željo: ,,Daj mi kru ha!" Lakota zavzela je mesto prejšnje sreče. Toda bleda, bedna in oslabela mati pozabi tudi na lakoto, kajti misli so jej pri njenem sopro gu, kteri mora prebiti božične praz nike v ječi, ker ga je beda njegove
Na glavnej ulici velicega mesta odsevajo okna dveh palač jedna v drugih. Na levej strani v prvem nadstropju zbrali so se prijatelji bogatega ostarelega mladeniča, kteri jih je povabil na večerjo. Za-maški šampanjcevih steklenic letajo po z električnimi žarnicami razsvet-lenej gostinskej sobi. Pogledi zbranih tovarišev so vprti v pevko potujočega gledališča, koja je za-jedno s svojimi tovarišicami sprejela povabilo, ter v družbi bogatinov obhaja — veselje.
Palača na desnej strani je pa središče {.bolezni, domovje žalosti in bolesti : javna bolnica. Tukaj slavi smrt svoje slavlje, ljudje so njena igračajin bolečine njeni gostje — in ko pogleda božični angelj skozi okna, žalostno povesi svojo glavo, v ustihjpojavi se mu vzdihljaj, kajti razun bolestnih vzdihov tukaj ničesar ne čuje in razun solza v bednih očeh bolnikov, ničesar ne vidi. Tudi tukaj slede očesa vseh nesrečnikov na mlado žensko, ktera hodi od postelje do postelje. Ona je usmiljena sestra vsem tu zbranim bednim in Božič jej pouienja toliko, kakor koji drugi dan. Ona le redkokedaj vidi prižigati božične luči, a tem pogosteje je ona svedokom, kako vgasuje luč življenja. Baš sedaj posvetila je tam v kotu prostrane dvorane luč življenja s svojimi zadnjim naporom in med tem, ko so se v so« sednej palači odprla okna, da se ohlade prostori v kojih se bleste vesela očesa in kjer se smejejo rudeče ustne, pokleknila je sestra Andrea kraj postelje umirajočega in moli: „Gospod naj ti podeli večni mir in pokoj !"
*
* *
Na nepreglednem oceanu, čegar naravno čarobnost in veličanstvo razsveilujejo mirijade zvezdic, pluje ladija. Veter žvižga po njenih vrveh in se vpira v njena jadra ter goni šipko jadranko jednakomerno dalje, vedno dalje; ob njenih straneh razbija se v zvezdah in mesecu svetlikajoče in snežno belo peneče se valovje.
Sprednja kaj i ta je razsvetljena, v njej se je zbrala skupi-nja vtrjenih, krepkih mornarjev krog male mize, na kterej se v velikem samovaru kuha čaj, a kraj sa-movara leže malenkostna s pisanim papirjem okrašena božična darila. Tu sedeči mornarji se pogovarjajo o vsakdanjih stvareh," kajti njihove misli pohitele so tja Čez ocean na kršne obale Adrije sinje, kjer so se zbrale obitelji mornarjev, da jedna drugej žele srečen povratek milega očeta, drazega soproga, ljubljenega brata in sina mornarja. Tukaj sredi nevarnosti polnega oceana,spominja se mornar svoje prve mladosti, ko je v krogu drazih svojcev slavil rojstvo Gospoda. In sredi oceana za-čuje se petje slovanskih mornarjev: Oj valovi valovite, Čolnič moj naprej gonite; A ti morje mirno stoj, Dok' se vrne čolnič moj.
,,Pozor!" in jednake klice čuti je v vojašnici. Tudi tukaj neprostovoljno zbrani sinovi domovine imajo Božič in počitnice, ki trajajo par dni, da se vojaki odpočijejo vsakdanje muke.
V sobo je prišel mlad poročnik in ker je Božič, ima toraj dovolj časa natančno pregledati koliko gumbov manjka na suknjah in koliko žebljev v Čevljah. Vsled neprestanega čistenja postala je soba prašna in neštevilno psovk morajo slišati vojaki — k sreči v ptujem jeziku. Oni brez gumb in žebljev odidejo na raport, ostali morajo prati mize, klopi in tla svoje borne prašne sobe.
Prvi morajo ponovno slišati psovke, potem opoludne jih odvedo v dvodnevno ječo, dočim morajo drugi za kazen ostati ves dan doma' — to je Božič slovenskega vojaka.
Oni pa, kterim je sreča milejša, pohite iz vojašnice, da saj par ur uživajo božično veselje med svetom, dočim so najsrečneji pohiteli domov k roditeljem, da ua njihovej strani uživajo božično veselje ter za par dni pozabijo bedo, v ktero so se morali podati da,,rešijo domovino".
Božična radost iu veselje* ktero je vladalo na sveti večer onstran oceana je vtihnolo iu temna noč zakrila je radostna in tudi Žaloatna I čuvstva, ktera sa se pojavila v srcih
obitetji in dolgotrajna brezposelnost I prekomorskih nam sosedov. Noč, storila tatom.	' ktera saj za kratke ure stori pozabiti
. .. , ... ... ■!<*



aka^' ^vfifc^jfT iifo-itlir --frrr

Priloga štev. IQ5., „Glas Itfaroda", 21. decembra 1901.
ono, kar si ljudje žele, po čemur hrepene ljudstva in narodi, zazibala je tudi rodno nam zemljo slovensko. Slovenija spi ter sanja sanje bodočnosti svoje, ktera se jej na obzorju pojavlja v slikah rajske svobode. Za trenotek pohitč jej sanje tudi Čez njene meje in tam na severu ter na bližnjem zapadu vidi krvaveče ostanke zadnje Se ne potujčene svoje dece, kterej pa ona rešitve izpo-slovati ne more — in dalje hiti njen duh do peščenih obal oceana. Krila nade poneso jo dalje Čez valoveče valovje do zapadne obale in v svobodi se probudi ter pozdravi svojih 100.000 otrok, kteri med tem ko oni v starem svetu spč spanje pravičnega, slave v zavetju svobodne jej sestre Kolumbije, svoje božično alavlje.
Tu na atlantiŠkej obali čestita ona svojim otrokom vesele božične praznike, kteri so veseleji in mogoče tudi srečneji, kakor jih zamore ona nuditi svojcem med Adrijoin Dravo. V gorovju iztoka miluje svoje sino ve, kteri se mučijo na tisoče čevljev pod površino.ptuje jim zemlje, da na ta način obvarujejo svoje rodno domovje pred onstran oceana obli-gatno prodaj6. Tam zopet pohvali druge otroke, kteri so prihiteli v svobodno Kolumbijo, da s pomočjo ;ukaj prisluženega denarja preži ve v domovini ostale obitelji, koje slednje kljub dobrej volji niti vsakdanjega kruha ne bi imele, da slovenske] deci ne pomaga matjuška med Tihim in Atlantiškim oceanom.
To so glavne slike, ktere opazi tostran morja došla Slovenija in v teh slikah istinitega položaja Čestitajo ameriški Slovenci drug druzemu in evropskim jim bratom vesele božične praznike.
Vsakdo se o tej priliki rado spominja rodne mu zemlje, kjer mu je tekla zibeljka in kjer se je učil milo materinščino. Vsakdo v£, da domovina ni kriva, da je moral v tujino, saj je vendar tudi domovina v tako-zvanej jej ,,domovini" ptujka, ktera Životari v okuvah ptujcev. — Slednji so vzrok, da na tisoče ljudi išče tostran morja drugo domovino, ktera brez izjeme vsem veli dobrodošel, ter skrbi, da po njihovej marljivosti dosežejo ono, kar jim onstran oceana doseči ni bilo mogoče —--to je božična slika ameriških Slovencev, kteri na ta dan kličejo od naselbine do naselbine :
Merry Christmas 1
je v veliko sobo, v kterej je sedelo nekaj uniformiranih mož. Tem je pripovedoval kako silen je deček in kako že zna lagati. Uniformirani možje so to čuli in se pričeli dečkom prepirati. Potem ga je prijela krepita roka, tirala vun iz velike, gorke in svitle sobe in ga pori nila v ozko celico.
,,Tukaj ostaneš današnjo noč, mu je zaklical. „Jutri Že vidimo kam prideš.''
In tako mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje 1
Na božični večer.
Solnce
Mir ljudem na zemlji.
Na ulici stoji deček.
Deček kacih desetih let. Na sebi je imel lahek jopič in zakrpane hla-čice. Njegov ozki obrazek je rudeČ, toda rudeč vsled hudega mraza. In raz ta ozki, rudeČi obrazek zr6 njegove velike oči tako proseče iskaje pomoči.
Kaj hoče ta deček ? Kaj išče na božični večer, na sveti večer na ulicah ? Kaj porečejo njegovi stariši, ako ga doma iščejo in ne najdejo ?
Njegovi stariši ? Oh saj teh sirota nema več ! Njegovo ljubečo mater so ob lepem, gorkem poletnem dnevu spremili k poslednjemu počitku. Sledila je očetu, kterega je smrt dohitela v premogokopu.
Tako je ostal siromak zapuščen na svetu. Zapuščen toda ne sam. Imel je tudi Še bratca. Bratca štirih let, lepega, da krasnega bratca je imel.
In radi tega bratca je stal na ulici in proseč ter pomoči iskaje gledal okolu sebe. Saj je imel malega Ivota tako rad, nepopisno rad. Svoje Življenje bi rad za njega žrtvoval. Saj toliko vendar ni zahteval. Edina želja malega Ivota je bil mali, leseni konjiček. Mali leseni konjiček nabit na malo desko s kolesi.
Gotovo jako skromna želja. Ali kdo naj jo uresniči ? Po smrti sta-riŠev sta Vilko in Ivo Živela pri zelo siromašnih ljudeh. Ti ljudje so bili tako siromašni, da niti svojim^)tro-kom niso zamogli napraviti veselja. In razven teh ljudi mali siroti nista imeli na daleč na okolu nobenega prijatelja, ne znanca, ne sorodnika. Toraj je moral Vilko skrbeti za malega bratca.
Zato je stal sedaj na mrzlej ulici in tako proseč okolu zrL Hotel je na vsaki način Ivi napraviti malo veselja. Treba je le poskusiti. Namreč potreba mu je bilo najti usmiljenega človeka.
Brzih korakov je prišel nek mož. Mož je bil debel in dobro zavit v kožuh.
Sedaj 1
Vilko je zastavil možu pot in ga proseč gledal.
,,Gospod----1" rekel je in več ni
Samogel.
Mož je obstal.
»Kaj hočeš?" vprašal je od mraza tresočega dečka.
„Jmz nič, gospod J" je odgovoril. ,,Jax nič! Toda moj bratec !"
,,Aha tvoj bratec," nasmehnil se je debeli mož. ,,Da, da, to poznam. Ti kažeš biti že zelo navihan postopač. ,,Pojdi z menoj, le pojdi J" .
Mož oblečen v kožuh je peljal tmogcg* dečka seboj. Jpovedcl ga
mu je prinesla toplo obleko in vročega čaja. Vzela je njegovo glavo v svoje naročje, obrisala sneg in ojiv-je raz njegovo čelo in ponavljala stare poluzabljene besede materinske ljubezni. Sestre in bratje stali so krog njega in peli: ,,Tiha noč, sveta noč!"
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
BABI
telefon kadar doapeš na kako postajo v New York in no veš kako priti k Fr Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortlandt in govori slovensko.
Zvonovi bližnje cerkve naznanjali so veselo božično jutro. Toda med svečanimi glasovi pojavilo se je lajanje psa obcestnega kmetovalca, kteri je prišel na cesto, da pogleda o vzroku nemira njegovega psa.
Pod grmičevjem, ki je raslo kraj obcestne topolje našel je zmrznjeno Iruplo ubozega potnika, kterega so na Štefanov dan pokopali. .....
Smešnice.
Dovolj: A.: ,,Ti bi moral očetu tvoje neveste tvoje dolgove polagoma naznaniti. "— B.: ,,To sem tudi storil; .... toda že pri prvej polovici me je vrgel na ulico."
O k u s n o. Župnik (pri vaškem brivcu): ,,Kaj pa delate, vi pljujete načepič?" — Brivec: ,,To storim samo kadar brijem gospode, navadnim ljudem pa kar v obraz pljunem !"
Praktična gospodinja. Mož: ,,Kako si zamogla tako neumno kuharico vzeti v službo ?"_
Zena: ,,To ti ne razumeš. Glej, ona ima tako neumen in pošten obraz, da jej vsak mesar in pek da na upanje !'*
Dobra tolažba. Potnik (hlapcu): ,,Saj sem vam vendar rekel, da mi prinesete budilko v sobo.' — Hlapec: ,,Ni potreba, v postelji je dovolj budilk."
Z v i t. Rupar: ,,Toraj Štupar kako je z vašo stavo? Vi ste stavili, da ne bodete štirideset dni nič jedli in štirideset noči ne spali — ali ostane pri tem?" — Štupar: ,,Gotovo ! Včeraj sem nastopil stavo." — Rupar: ,,Pa ne čutite še gladu in vas ne nadleguje spanec?" — Štupar: ,,Kaj še. Saj vendar po noči jem, po dnevi pa spim!"'
Vadi se. Bogataš: ,, Dober dan gospod svetnik — kaj pa delate ?" — Svetnik: ,,Veste, jutri bode prvo usmrtenje, pri kterem moram biti službeno navzoč, da si pa za ta tre-netek pridobim dovolj hladnokrvnosti, lovim že ves dan muhe in jim glave trgam."
Odkritosrčna žalost. Tovariš: ,,Zakaj ste pa tako žalostni, ali se vam je kaj pripetilo?" — Oženjen tovariš (idihuje): ,,Smrt prvega moža moje žene obžalujem!"
je zašlo za megleno gričevje, nastal je mrak in sveti večer.
Po cesti, ki vodi v mesto prihaja samotni potnik.
Ledeno mrzli severni veter prinaša mu ostre snežinke na obleko, na obraz — že več ur ne da bi prenehal. Potnika zebe in zaman se zavija v tanjko raztrgano letno suknjo, ktera nemore ogreti razmrazenih prs. Robec, kterega je privezal čez ušesa je zamrznil, pokrilo ga je iv-je. In še vedno ni konca poti, muke in mraza.
Trudno in vedno počasneje nadaljuje potnik svojo pot po globokem snegu. Mraz pričel je tresti njegove ude in kosti, pričel je omahovati, kakor da se je napil opojne pijače.
V dalj ini zaslišal je šum in poln nade jel je poslušati. Zaman. Bil je železniški vlak, kteri je v daljini vozil. ,,Ah, kako srečen je oni, kte-remu je osoda saj danes, na sveti večer tako mila, kakor bogatinom.
Oni imajo topla obuvala, odeje ter so zaviti v suknje, ktere jih varujejo pred mrazom." Čašo toplega čaja — kaj vse bi dal za čašico čaja. Kaj bi dal ? Saj vendar ničesar nima, Bog ga pomiluj. Da usmiljenja je vreden tako bedni človek. 1'oda kako pomagati ? On mora dalje, dalje v mrzlo in ledeno noč. Od tega odvisno je njegovo življenje.
Zopet razsaja vihar. Sneg ne pada več v snežinkah, temveč v valovih — in še nikjer ni opaziti hiš in mesta. Poleg tega neprodorno temna noč, krog njega, nad njim in za njim je vse sivočrno. On ne ve kje hodi, je li na cesti ali na polju. Smrtno truden in smrtno žalosten vzdihne: ,,Moj Bog, jaz več ne morem, pomagaj mi."
Par korakov dalje. Kraj njega stoji visoka topolja in pod njo za-meteno grmičevje. Polastila se ga je želja, da se za trenotek odpočijejn vlegel se je kraj grmičevja na hladno postelj.
Minolo je deset minut. Nekdo je položil na mladeničevo čelo svojo nežno roko, vsled česar se je začudeno zmajal in vstal. Kraj njega stal je velik mož v dolgej temnej obleki. Ptujec mu je prijazno prikimal, njegovo obličje je bilo bledo ali vendar milo. Čelo bilo je visoko, obrazne poteze domače. Mladenič je občutil prijetno toploto in izredno radost.
Počabi in svečano pričel je ptujec govoriti; njegov glas je bil sliČni onemu zvonov njegove domače vasice. ,,Sinko moj, ne boj se ! Še skozi oni temni hodnik morava oditi in potem sva doma 3" Pri teh besedah prijel ga je za roko in kazal proti nekemu mestu, kamor sta se urno napotila.
Prišla sta do temnih vrat, ktera so bila obdana z divjim skalovjem. Vhod je bil zelo ozek. Kraj njega ležali so snopje solnčnorumenih solnČnic in rudeČe makovo cvetje, dcČim so na oboku visele sivozelene resede in krasne narcise.
Iz vhoda prihajal je mrzli veter. Vhod stražil je mladenič resnega obraza, a na plečih imel je snežno bele peroti.
Ubozega potnika polastil se je strah, šel bi rad nazaj, toda z milim glasom ga je potolažil njegov vod-dnik : ,,Ne boj se!" in zopet sta odšla dalje.
Mladenič, ki je bil sličen angelju, povzdignol je palico, ktero je držal v roki in ž njo trikrat zamahnil proti potnikovim prsim. Zopet ga je stresel mraz, ki je bil oster kakor bodalo. Lasje so se mu pričeli ježiti, polastil se ga je strah, kakoršnega do sedaj še ni občutil. Misli so se mu za trenotek zjasnile in spoznal je, Česa mu je pričakovati....
Zaman ! Vbraniti se mu ni mogoče. Na njegovih ustnah se pojavi jok, iz prsi prihaja lahek vzdihljaj. In potem zopet strah, vse je postalo temno, povsodi noč. Temni hodnik pričel je počasi zginjevati, potem je zginol angelj in tudi njegov vodnik. Krog njega pričelo se je vse vrteti, padati, on se je pogrezoval brez konca v neskončnost. Toda kaj je to? Zopet svetlobo in jasnost! Tam nad hrastovo mizo v kotu vgledal je jaslice, na stenah znane mu slike. Kje je? Da, da, ne moti se, to je soba njegovega domovja, njegove očetovske hiše!
Mladenič je odprl svoje oči.
Prijazno se smehljaje prišel je k Ona: ,,Oh ljubi mož, ti ne ver-njemu star mož, bil je njegov oče. jameš kako te imam rada !" Na to ga je iskreno poljubil in mu On: ,, Kako vendar ?" podal desnico. Na pragu tople sobe Ona: ,,Kakor bi mi že kupil pojavila se je njegova mati, ktera krasne dijamantne uhane i'«
Z a v r n o 1. Škric (korakajoč skozi vas vpraša župana stoječega pred^durmi): ,,Koliko je na uri?" — Zupan: ,,Baš pravi čas!" — —kric: ,,Toraj koliko?" — Župan: tem času vedno goveda zahaja k potoku se napajati." — Škric: ,,Vi pa tu stojite ?"
Čudna primera. Gospod: ,,Kak vrišč pa je v hiši, Ivan?" --Sluga: ,,Najbrže gospica igra na gosli, ali pa mizar žago pili. "
Grof. ,,Ivan, rad bi pil še steklenico vina, ali založil sem ključe od kleti." — Ivan: ,,Nič ne de, jedno steklenico dobim skozi špranjo ko desko malo odmaknem. "
Z v i t e ž. Upnik: „ Ako ne morete plačati, vam bodem saj polovico blaga nazaj vzel." — Dolžnik: ,,Prav lepo, toda le proti gotovem plačilu !"
Draga soproga.
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakeer-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Crested Butte, Celo,
Rojaki pozor!
Podpisana družba razpošilja na vse kra, sveta vsakovrstna sveža, domača zdravila izborne patent medicine najboljših zdravnikov za vse bolezni Človeškega telesa, o bi i ž e (flajštre), zdrayilno m il > (žajfo) ^ dišave, kakor tudi raznovrstne zdravniške priprave in pripomočke, električne baterije itd.
DomaČo lekarno najboljših zdravil za najpogosteje bolezni v vrednosti $1.25 pošlje za $1. Ista obstoji iz štirih raznovrstnih in izbranih zdravil, ktera ne bi smela manjkati v nobeni družini, posebno v krajih, kjer ni pri rokah zdravnika in lekarne. Ta zdravila shranjena na suhem prostoru se shranijo več let, ne da bi izgubila svojo zdravilno moč.
Z domačimi in patent medicinami se je ozdravilo že mnogo ljudi, kterim zdravniki niso mogli pomagati. Kdor je toraj izgubil zaupanje do zdravnikov, ali komur sredstva ne dopuščajo Srtovati mnogo trdo prisluženih novcev, naj se zaupno obrne v svojem domačem jeziku na:
Home Remedies Co.,
602 Cliuton St.	Hoboken, N. J.
Mestna hranilnica ljubljanska f
na Mestnem trgu zraven rotovza
posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo
15 milijonov kron,
ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000.
Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski.
Vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s prsodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct
galon s posodo vred
Izvrstnatropavica od $2 50-$3 00
galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročnik5 dopošlejo denar oziroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovichj
702 Vermont St. San Francisco,CaL
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grpcerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA sa možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO,
V?s rrodaiam cd najnižji osni, r
7aqtf)n i 14 kkasnih darili največja kupx\ ponudba seda-
fcMO I IMU	NJEGA ČASA! Ne stane nič si ogledati blago!
Danes ponujamo najboljše ure, ktere so se kdaj prodajale: Pristni amerikanski s 14 K zlatom dvakrat pozlačeni trpežni pokroy, se navija in kazalci premikajo ob roču za možke ali ženske, s pravim amerikanskim nikeljnastim kolesovjem, dragimi kameni oskrbljeno in regulirano s pismenim jamstvom za 20 let ter glede izgleda in trpežnosti jednaka pravi zlati uri za $40. Onim, kteri bi radi uro prve vrste, damo prihodnjih 60 dni popolno zastonj sledeča krasna darila: 1 dunajsko pipo iz morske pene v vrednosti $1 50; 1 cev za smotke iz prave morske pene 75 ct.; 1 cev za cigarete 50 ct.; 1 usn:at mošniiček za t"bak 25 ct.; 1 nikljasto škatljico za užigaiice 25 ct.; 1 tino pozlačeno verežico $1.50; 1 pozlačeno brošo $1, 1 par finih uhanov s kamenčki $1; 1 kravatno bodico 40 ct.; več pozlačen h gumbov itd. LTro in našteta darila pošljemo po C. O. D. za 98 in ekspresne stroške s dovoljenjem, da se blago lahko ogleda in na naše stroške nazai pošlje, ako ti ne ugaja. Kjer ni ekspresnt postaje, poslati se mora $4.98 z naročilom, in takim dodamo še pripraven žepni nož t-r pošljemo blago v registrovanem ovitku. Kdor kupi ali proda 6 ur z darili, istemu damo ENO URO Z DAROVI V NAG-EADO. Piši, ako želiš uro za moškega ali žensko. Piši danes predno je zaloga pošla na ,.ATLAS JEWELRY COMPANY", 50 Metropolitan Block, Chicago, 111.
j NAJCENEJA ZAL OSA V mill
Iz tovarne naravnost družini, je naš kupčijski načrt.
Ne kupuj predno vidiš naše cene, ali
_____izgubil bodeš denar.
,, Poleg muzikaličnih i lštrumentov itd. prodajamo igre in uganjke | (puzzles) za mladost, električne novosti in 1000 | ri hiši potrebnih reči, j vse zelo pa ceni. Mj damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak j kupec dooi prmerno darilo. Ako kupiš za SI, si lahko izbereš darilo 10 Ct.; za $10 dobiš darilo za $1 itd. Pri kupljenem blagi* dobiš 10 odstotkov v darilih.
Osreči svoj d°m z domačo godlueiio skrinjico, naibolj čudežni in najcenejši muz:kalični inštrument za dom. Isti daje več zabave nego orgije, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreba. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, .--kajti njihova pričakoyanja so mnogo prekošena. Igra v :č n^go 100 komadov, kar je razvidno iz vsake skrin;ici priložene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolab, pevskih in druzih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v eni noči, ko preskrbi go 'bo pri zabavah. Igra vse stare pesmi, koračnice, poskočnice, polke, kadrilje in operne melodije, kakor tudi najnovejše pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hočeš, ali igraš novega. Stane samo $6 v fini skrinjici z godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skrinjico po sprejemu $1. Ostalo plačaš ko prejmeš blago. Agentje zaslužilo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za cenik.
STANDARD MFG. CO.,
29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Dept. G N, NEW YORK CITY.
VELIKA CENA RAZPRODA JAUR
Nesmisel je. 5e nadalj- ns*ati brez ure! !
PO NIŽJIH CENAH,KAKOR KEDAJ POPREJ!	____________
Naša hiša je najstarejša v tej stroki in danes ponudimo bralcem ,,Glas Naroda" sledečo izvanredno prodajo ur po cenah, ki ugodijo vsakomur in katere konkurirajo vsake; in vsem konkurencam. Z vsako teh ur damo lepo dickens verižico za gospode in 50 inchev do'go lorguet verižico za gospe.
št 1 14k platirano zlato. Močno krovalo, navijalnik v držalu, Moške ali ženske velikosti Enaka uri za $25 iz solidnega zlata, lepih kamenčkov, regulirana in uravnana. Vrve vrste ura, advertuirana po 3.50, 3.75 in 5.50. GARANTIRANA z~> LET.	naša cena $ 2.9S
Št. 2 14k dvakrat platirano zlato. Močni pokrovi, na
vijalnik v držalu, moške ženske velikosti, enaka uri za 40.00 iz solidnega zlata. Pravo amenkansko kolesje, elegantno gravirana, uzor ur, advertiziranih po 4-49, -t-75, 4.95 5.50.
naša cena S 3.9S
Št. 3 14 dvakrat platirano zlato, z vzvišeno omamen
tika. Lep"> pokrovje, lepa uia s praktičnim navijanjem. Za moške in žens e. Enaka uri za 45.00. Pravo amerikansko kolesje. Pravočasna. Po 6.50, 7.25, 8.50, GARANT. 20 l ET.
naša cena $ 5.25
Št. 4 14k dvakrat platirano zlato, z vzvišeno oma-
mentiko, opremljena z Peru dijamanti, rubini itd Prava lepota. Enaka uri za 50.00 iz čistega zlata. Kolesje kot pri št. 3. Adver-tizirane so po 6.75, 8.00 in 9.25. GAivANT. 20 let.
naša cena $ 5.75
St. 5 14k pristno mešano zlato. Elegantno gravirana,
dvojni pokrov, moška ali ženska velikost. Ne izgubi baive ter je enaka uri za 60.00. Pravo amerikansko kolesje. Visoko cenjena ura. Kaže čas natančno. Prodajajo jih drugod po 7.25. 8.50 in 9.50. GARANTIRANA 20 LET.	naša cena $6.25
št 6 14k pristno mešano zlato. Prokroi-je najskrbnej-
še izdelano. Navijalnik v držaju. Možka a'i ženska. 2 pokrova iz posebno težkega zlata. Doveli za vse življenje. Amerikansko kolesje novejših iznajdb. Enaka uri za 100 dola-jev. Ni boljše ure na svetu. Drugod po 18, 20 do 25 dol. GARANT. 20 LET.
naša cena $ 9.99
Št 7 Pristna nikelnasta Ura- Brez pokrova. Navijalnik
v držaju. Moška ali ženska u-a. Trpežna se ne obdrgne. Ameriv. kolesje. Regulirana in navita. Lepa in dobra ura za majhen denar.	naša cena moški uri $ 1.9S, ženskt $ 2 98.
Št. 8 Dobra posrebrena moška ali ženska ura. Jediria. advertizirana prava posre imena ura. Navijalnik v držalu. Se ne obdrgne. Imitacije po 5 25, 5.75, 6.50. Garantirana za vselej.
naša cena $ 4.50
Št. 9 Solidnega srebra moška ali ženska ura z navijalni-kom v držalu. Gravirana ali pa gladka. Dva pok;ova. Tr cežke-ga srebra, pristno amerikansko kolesovje, opremljCi aikt nenč-ki in vsemi modernimi napravami. To je ena našiti naj bo ših ponudb. Drugod stanejo po naj več 9.00, 10.00, 12.50.
naša cena $ 6.95
Št. 10 Koledarska Ura samo v velikosti za moške.-Kaže dneve, tedne in lunine izpremine. Pokrov črn iz osidiranega jekla. Ta ura je vsakemu dovelj za vse življenje. Kaže vedno pravi čas. Kolesovje je zelo trpežno. Stane drugod 10 80, 12.50, 's-s0'	naša cena samo $ 7.50
Mi prodajamo samo pristno blago z polnim jamčenjem za isto. Blago tudi zamenjamo ali pa vrnemo denar, ako blago kupcu ni v zadovoljstvo.
VSE URE POŠILJAMO C. 0 D S Pravico 00 PREGLEDALA blaga (plačaš kadar prejmeš), v tem slučaju plačaš tudi
v' ' eksnresne stroške. Ako ti blago ne vgaja, je lahko vrneš na naše stroške. ZASTONJ fin nož ček dobi vsakdo, ki posije deuar z naročilom, na kar plačamo mi tudi vse Stroške ali vrnemo v rekomandiranem pismu.
TTATT0 NARnriTT • nam P?P°lea nasl°v» imenuj številko ia ceno ure, navedi moško ali žensko uro in zadnjo ekspresno IVallU liillvUUlll « postajo. Kjer ni postaje, naj pošlje denar v rekomandiranem pismu ali pa Money Order, na kar pošljemo --nož in uro.
7 A ^TO TŠT T ! "F* "NT O TT "R O kakoršno si izbereš izmej zgoraj navedenih, ako jih kupiš in prodaS 6 N. pr. če kupiš ' J-1-LN W ^ ^^ šešt ur št. 3 dobiš št. 3 zastonj. NIKAR ne kupi uro drugod, si prihraniš novce in ^sitnosti.
ATLAS JEWELRY C0.r 50 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL.
Ta ponudba ne bode trajala vedno, kupite dokler je čas!
HI

ill
Jugoslovanska Katoliška Jednota. 11
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Olobokab, Box 371, Ely, Minn.;
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, John Lovšin, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.;
Mike Zuaiič, 431-7th St., Calumet, Mich.;
Josip Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
John KeržiŠnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank Vlahovič, 1202 S. 13th St, Omaha, Nebr.
Pristopili k društvu sv. Jurija iter. 22, 8outh Chicago, 111.: Franc Bučar rojen 1862, Janko Krajačič 1869, Frank Petrich 1881, Janez Vidmar 1882, Ignac Zupančič 1874, Jože Žabkar 1873.
Društvo šteje 36 udov.
Suapandiran sa nedoločen čas od društva sv. Alojzija štev. IS, Rock
Springs, Wyo., Matija Kocjan. Zopet sprejet suspendirani ud Juri Balioh, ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn.	Društvo šteje 297 udov
Josip Agnitch, I. tajnik.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i č. Box 266, Ely, Minn., po svojem saatopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govie, Box 105, j£ly, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA'*.
Evropejske in droge vesti.
London, 19. dec. Nisozemaki parniki,.Rotterdam," kapitan Voe-ge, kteri je dae 5. decemba odpljut is New Yorka v Rotterdam, pljul je danes memo Prawle Point. Par-nik je vsled viharja zelo potko-dovan.
Paris, 10. dec. Po vseh pokrajinah Francije j« snežilo. Tudi v Paritu zapadel je visok sneg.
Loudon, 19 dec. Ko so v mino-lej noči nameravali prijatelji Boercev v Birmingham Townhall prirediti zborovanje, priilo je do krvavih izgredov pri kterih je bilajedna osobo usmrtena in 27 ranjenih.
Petrograd, 19 dec. Vlada objav* lja, da je v Ruaiji po zadnjem ljudskem štetju 126,668,000 prebivalcev. V Petrogradu živi 1.264,920 prebivalcev.
Patmgrad, 19 dec. Vsled delavskih izgredov je vlada odredila v mestih Riga, Nežnij, Nova Gorda, Samja in Saratov iijemno stanje.
Petrograd, 19. dec. Znanstveni potnik Toll, kteri se je napotil v polarne kraje, brzojavlja ic Jakut-aka, da se je nastanil ob obrežju Nerpenskaja pri ialivu reke L->ne in da je dosegel observatorij pri otoku Katelnoj.
Tekom poletja dosegel je Poli Novosibirsko otočje, ktero mora on preiskati in obploviti.
Lisbona, Portogal, 19 d*c. V minolej noči je razsajal strašen vihar v mestu in okolici. V Inki seje vsl*d valovja razbila velika portugalska ladija. Petnajst mornarjev je vtouilo. Ob obrežju je več ladij ponesrečilo.
London, 19. d c 1» Kaire se brzojavlja londonskim ,,Central News", da je Cecil Rhodes, ravna telj ..British South Africa Co." vsled solnčarice obolel. Rhodes je bil na potu is Kaire v Kartum
Berolin, 20. dec. Uradoma se rasgiaša, da so v poletju Kitajci usmrtili necega Nemca, na kar so slednji pokazali s/ojo ,,kulturo'* s tem, da so usmrtili 15 Kitajcev.
Berolin, 20. dec. V državnih uradih nemške Poljske je opažati, da se vlada priprmvlja na novo zatiranje Poljakov. Vlada je zapretila ▼sem druitvam, da morajo pri zborovanjih govoriti nemški, ter v nasprotnem slučaju bodo imeli opraviti s sodiščem.
Kolin, 20. dec. Is Csrigrada se poroča, da je itevilo armenskih begunov v inozemstvo vedno večje. Beguni so v žalostnem stanju in na njih je opaziti turško krvoločnost. Tako na primer priftel je na rusko ozemljo 13letni deček, ktere-mu Turki izrezali jezik. 8tarčki, ki •o pri bežali v Rusijo, ao pokriti i ranami. Turki mor6 in ropajo po Armeniji, ne da bi se turika vlada
za to zmeuilB. Rusija namerava pri turški vladi vložiti protest.
London, 20. dec. „Pall Mall Gazette" obljavlja, da je vlada odredila, da morajo vojni čaeniški poročevalci, kteri so se udeležili jugoafriške vojne, dobiti bronaste svetinje. Iste svetinje bodo dobili tudi gonilci oslov, Kafri in vsi ostali civilisti, ateri so prišli v do-tiko z angleškim vojaštvom.
Rim, 20 dec. „Baron" Fava, bivši italijanski poslanik v Wash ingtonu, interpeliral je danes vlado radi znanega linčanja v Mississippi Minister zunanjih del, Prinetti, je odgovoril, da je vlada skušala do biti zadoščenje, toda i^ovedanje prič v Ameriki je bilo tako, da ameriška vlada linčarjev ne more zasledovati.
Berclin, 20. dec. Pii Altenbeken na Westfalskem, v Nemčiji, zad-da sta skupaj tovorni in brzovlak. Par vozov je popolnoma razdejanih. Do sedaj so našli pet mrtvih pod razvalinami. D^aet osub je težko in več lahko ranjenih.
Bombay, Iud j«», 20. dec. Ob Per zijskem zalivu bati ae je novih nemirov. Mubarek, šeik tamošnjih neodvisnih Arabcev, se je zopet branil izdati dovoljenje za izkrcanje sultanovega vojaštva. Vsled tega ga je suit n pozval v Carigrad, da ga prosi oproščenja, za kar se pa Mubarek ne zmeni. Slednjega očividno podpirajo Angleži. Ruska vojna ladija „Varjag" pripljula je danes v Perzijski zal.v. Rusija podpira neodvisnega sultana Muškata, kteri vlada pokrajino Armuz S.ši pri Bender Abas.
London, 20. dec. Na tukajšnjej rudarakej borzi naznanili so danes bankerot tvrdke W. Sergeant, kte ra je kupčevala z bakrom. Dolgovi znašajo 60 000 funtov šterlingov.
Drobnosti.
Umrl je 1 decembra pr.feaor na gimnaziji v Gorici g. A idrej Kra-gelj v starosti 48 let. Pokojnik je služboval n^kaj časa v Ljubljani in je bil tam obče priljubljen ter si pridobil mnogo prijateljev. Kragelj je bil vrl učitelj in veBel dražabnik. Slo venskemu dijaštvu je storil poseb-so veliko uslugo b tem, da je v prosi preložil Odiaejo in Ilija^o.
—	V Ljubljani je umrl 2 deeembra ravnatelj predilnice gosp. I. I. Meyer.
* • •
Volilo. Pred nedavnem umrla zasebnice Nt žaB^lka is L'ubljane je rapustila učiteljskemu konviktu 400 Kron.
* % *
Mestna hranilnica Ijublanska. Me-
spca novembra 1901 vložilo je
v	n-eetno hranilnico ljubljansko 801 strank €32 804 K 68 h, 712
strank pa dvignilo 550 202 K 96 h. * *
*
Porotne obravnave v Ljubljani
pričele so se dae 2 decembra. Pri prvi obravnavi bila je 59 let stara šivilja Marija Hinterschweiger iz Ljubljaue radi hudodelstva goljufije, obsojena na pet let. — Pri drugi obravnavi pa sta sedela na obtožni klopi 171etni Jože Anžič in 181'etni Avgust Jarc, oba mehani-ška vajenca iz Ljubljane, obtožena hudodelstva tatvine bicikljev v skupni vrednosti 760 kron. Sodišče obs jdilo je Aužjča na 13 mestc^v, J&rca pa na 11 mesecev težke ječe.
—	Pri obravnavi dne 3 dec. bila 28 let star* gostija Jera Juvan-
čič i i Področja, ki je bila obtožena hudodelstva težke telesne poškodbe, od obtožbe oproščena, ker je dokazala, da je le v silobanu pija-npga J ž-f a Rozmana udarila z mo-tiko po glavi ter mu izbila oko. — Pri drugi obravnavi bil je 26!etni tovarniški delavec Henrik Poklič iz Grobelj, ki je bil obtržen hudo delstva uboja, iz istih razlogof od obtožbe opro&šen. — Dne 4 dec. je bila 181otna E Kiteržabek, bivša blagajničarica pri trgovcu Bjne diktu, zaradi hudodelstva nezvesto be obsoiena na 10 mesecev ječe. Bivši užitniški paznik Josip Zaje, ki je bil obtožen istega hudodelstva,
pa je bil od obtožbe oproščen. * *
Prijeti tatici. Mariji Čamerniko-
vi	na Gruberjevi Crati bila je ukradena hranilna knjižica z vir go 2000 kron. Ljubljanska policija je su mila tatvine bivšo natakarico Marijo Mai">vrhovo, katera je bila odšla v Gradfc in njeno mater po-aistnico na Dobravi. Marijo Ma-lovrhovo je prijela in dala pod kjuč, ko se je vrnila iz Gr dca, policija, njeno mater pa je aretovala žandarmerija. Slednja je imela 1000 kron zakopanih v gnoji jami. Kupila si jo bila tudi že kravo in prešice. Obe tatice sta Že na Žab jeku.
Pri sodišču. Toženi: „8 kratka, gospod sodnik, jaz s°m dal tožitelju tako zaušuico, da so mu zobje ispali — druzega nimam kaj navesti v svojo obrambo."
Navada železna srajca
Učitelj (na cesti govoreč z dečkom): Kako daleč imam še do Brezovice?" — Deček: „Ša uro h da." — Učitelj: ,.Dobre, vstdi se."
Božične želje. Ona: „Sa-ma ne vem čemu sem vsaki božični večer tako žalostna." — On: „Ti li samorem pomagati?" — Ona: ,,Da, ako mi kupiš nov klobuk."
Slaba nagrada: „Vjel sem velicega gada gospod, sedaj dobim tri krone nsgrade." — Uradnik: „ Goto vol Kje ste ga vjeli?'- — „V mestnem vrtni44 — Uradnik: „Ali ne veste, da je pod kaznijo 5 kron prepovedsno tam hoditi po travi? Sedaj dajte še dve kroni in zadeva je končana I"
Nsročujte se in priporočajte ,,GLAS NARODA".
Skrnoitelj otrok. Iz Mengša se piše: Marljiva žandarmerija je 29. nov. razkrila nezaslišan škandal, ki se je čez leto dni godil v Stobu. Aretovala je 3lletnega oženjenega Frana Kre*a. po domače Jerčana iz Stoba št. 43 in ga izročila sodišču v Kamniku. Kreč je b evojo ženo tako slabo živel, da je revica več kakar dvajsetkrat merala zapustiti streho Bvojega moža. Njegova družica mu že leto dni ni več dopadla. t°mbolj pa so se mu dopadle nežne deklice v starosti 9 do 10 let in ne ko l7ietno umobolno dekle. Kreč je, kakor se čuje, tekom jednega leta oskrunil 15 deklic iz Stoba katere večinoma še šolo obiskujejo Da je svoje hudodelske oskrunitve laglje izvrševal, znal si je prav pre meteno pomagati. Klical je otro ke k sebi, dajal jim denar, naj gte do po žganje in naj mu ga prineso v hišo. Otroci so ž njim pili, in ker so bili hitro opijanjeni, ju mo gel ž njimi uganjati, kar je hotel Tudi jih je zvabljal v hišo s tem da naj pridejo po jabolka. Ko so poBamezne matere prišle počenjanju svinjarja na sled, so vse prikrile in varovale tajnost, ali žandarmerija je končno vendar razkrila vso stvar Gotovo je umestno vprašati: Kdo je kriv, da so se otroci dali tako zlorabljati? Krive so različne okol nosti.
V pokoj je Šel nadučitelj v Št, Jerneju g Janez Saje. Služboval je tr>deaet let v St. Jerneju ter si xa Ijudako izomiko pridobil velikih zaalug. Za ČaBa njegovega službo-vanja in po njegovem prizadevanju razširila Be je jednorazrednica v iti-rirazrednico s paralelko. Želimo vrlemu g. nadučitelju, da bi dolgo užival pokoj, ki si ga je a težkim
delom pošteno zaslužil.
* • *
Dva tieka je ujela mestna policija nekega Hugona Boehma in nekega Franceta Maroneta, oba potnika z Dunaja, ki sta ljudi v kavarnah in gostilnah v raznih mestih sleparila pri prepovidanih igrah. Tudi v Ljubljani sta pokusila svojo srečo v neki ponočni kavarni in sta res nekega potnika obrala. Policija je izvedela za to in je zvečer oba tička, ko sta ravno večerjala v hotelu, zajela in lepo vsakega posebej odpeljala v zapor. Izročili so ju sodišču.
*
Utopljenca so našli v Ljubljanici pri Vevčah. Truplo, ki je ležalo kakih 14 dni v vodi, so prinesli v mrtvašnico pri sv. Urhu v Dobru-njak. Utopljeneo je kakih 40—50 let star in ima na sebi slabo črno obleko. Kdo je utopljeneo, še se ne ve.
* * *
V vodo skočiti je hotel 1. dec. popoludne pri Malem grabnu pri Ljubljani vojak 27. pešpolka P P., kar pa sta druga vojaka zabranila. Vzrok je nesrečna ljubezen. Fant se je bil zaljubil v služkinje P. P. na Emonski cesti. Mati služkinje je prepovedala ljubezen. To je fanta tako užalilo, da si je hotel vzeti življenje. Preoblekel se je v civilno obleko, katero je imel pri nekem prijatelju spravljeno, potem je šel Zabukovčevo gostilno na Ope-karaki cesti, kjer je pil v družbi dveh vojakov. V gostilni je izdal, kaj namerava in za to šla vojaka za njim in preprečila samomor zaradi nesrečne ljubezni.
* • *
Nesreča. 4. dec. popoludne dobili so na Zgornji Lipnici pri Kam-nigorici dva mladeniča stara okoli 20 let mrtva v hiii štev. 28. Josip Koničar in Janez Pesjak se imenujeta. Zvečer sta prišla malo ,,ko-rajžoa od žganja'* v hišo, ker se pred ni kurilo, »ta zakurila in to je bila njiju m-t, ker oglenčeva
lia.ina je ulnMa skozi slabo peč. * » *
Promet na dolenjskih železnicah. Meseca novembra t. 1. se je tovorni promet na obeh progah pomnožil, osebai pa je ostal na višini prejšnjega meseca. Dovažalo se je v prvi vrsti: stavbni les, drva sa kurjavo, goveja živina, prašiči, kočevski iu šantjanški premog ter rasna živila.
* * *
Odbor za zasledovanje premoga v loftah je letos s itkopaojem nadaljeval svoja dela. Premogova žila je do zdaj bila tem močnejša, čim dalje se je s kopanjem nadaljevalo, in so uspehi, ki jih je do sdaj odbor dosegel, istega zadovoljili. Rov meri v daljavi zdaj kacih 12 m. Prihodnnjo pomlad se bo zasledovanje nadaljevalo.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za ♦20.57 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
KJE JE P
Martin Kapš, doma iz Kovače vasi, okraj Črnomelj. Rojake prosim, ako vedo kaj zanesljivega o njem naj mi blagovolijo naznaniti. Njegova brata in sestre ne vedo ali je še med živimi ali pa je Že umrl. Vse stroške smo pripravljeni poravnati. Naslov: Mike Kopsh, i IS S. VVahsatch, Colorado Springs, Colo.
[2idc]
Kje je?
Josip Uhernik, doma iz Mirne na Dolenjskem; pred petimi leti je delal v Sterling Run, Pa. Kdor rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti njegovemu bralu: Anton Uhernik, Brovrntield, Pa.	[24dc]
Kje je ?
John Strehar, doma iz Fužine na Gorenjskem: v Ameriko je prišel leta 1896. Njegov naslov bi rad zvedel njegov oče: Valentin Strehar, Pitcairn, Allegheny Co., Pa. [24dc]
Kje je ?
Jože Primožič, doma iz Vrbljan, župnija Ig pri Ljubljani; v Ameriko je odšel leta 1S8S. Njegov sin ni od onega časa n;č več o njem čul in ne ve, ali je še živ, ali že med mrtvimi. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti: John Primozich, A. V. S. Co., Leadyille, Colo.	[2idc]
Harmonika na prodaj.
Malo obrabljeno, na štiri glasove d)bro ubrano harmoniko prodam po jako nizkej ceni. Izdelal jo je domači izdelovalec Ivan Veber v Babjem polju. Več povč laatnik:
(24dc) Frank Kovač,
431 Ferry St., KansaB City, Kana.
Posestvo na prodaj.
John m. Vertin proda svoje POSESTVO V DOBLIČAH na Dolenjskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri štertina; gozda bukovega in jelovega je 5 johov 65 štirjaških sežnjev. Več o tem |)oy6:
(28 dec)	Hath. Grahek,
430 7th St.. Calumet, Mich.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
SALOON,
KJE
HERIBERT SALOKAR, doma iz Strog. Njegov naslov bi rad zvedel: Anton Krall, 436 Watson St., Butte, Mont.	(a8dc)
Slovenci, podpirajte domače podjetje!
Sprejeli smo 50 tisoč izvrstnih viržink, ktere hočemo prodati za praznike, in razpošiljamo stotino sa $3- Za poskušnjo pošljemo tri viržinke brezplačno. Kakor znano mamo v zalogi tudi pravi turški tobak, avstrijski in francoski papir
sa cigarnte. iztiri škatlje tobaka in 4 zavitke papirja velja 82 A. H. Model Tobacco za kaditi v fajfi 30 zavitkov za $3.
Viržinke in tobak razpošiljamo brez drugih BtroŠkov v zaželjeni kraj, ako se nam denar naprej pošlje. Ako vam ni prilično nam pisati, zahtevajte naše blago v proda-jalnicah kjer kupujete.
A. Ausenik, Los;ar & Co.,
404 E. 74th St., Ntw York City.

SLOVENSKA
Pratika
za leto 1902
je dobiti po 10 centov komad, kar-
tonirane po 15 centov. Razprodajal-cem jo damo 100 komadov za 96, toda imajo sami plačati ekapresne stroške.
„GLAS NARODA",
LOO Greenwich St., New York City. -I--I--I--I--I--Z—I--I--I--I—I--I--I--I--111111; »i 11
Naznanilo.
v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bižini gledč pošiljanja denrajev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva y zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa.
Za obilen obisk Be priporočata
F. KERŽIŠNIK & J. MRAK,
; |*BOP's OF Porto RlCO EOCK SPBINGS,
Zopet obsodba na smrt. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je 30. nov. vršila obravnava, ki je razkrila kaj žalostno sliko is kmet skega življenja. Obtoženi ata bili 241etoa Marija Kerček is Sp. Pol skave zaradi detomora in njena 46 let stara mati Katarina Kerček zaradi umora. Mati iu hči sta si pečali s jednim in istim hlapcem, s katerim je mati imela tudi otroka Ko so s i pri Mariji Kerček po javili nasledki občevani z materinim ljubimcem, sta se mati in hči dogovorili, da ubijeta otroka, ko pride na svet. To sta tudi izvršili Ubili sta otročiea z udarci s pestm in truplo prav površno zakopali, tako da so po mnenji Katarine Kerček psi in mački truplo požrli. Obe obtoženki sta bili obsojeni in sicer Marija Kerček na 4 leta, nje na mati Katarina Kerček pa na
smrt na vešalah.
• ^ •
Deželaezborske volitve na Go riškem. Pri volitvi iz kmetskih občin je napredna narodna stranka smagala na Krasu, kjer sta bila isvoljeua dr. Treo in Štrekelj. goriškem okraju sta bila iavc ljena klerikalca Berbuč in Grča, v tol minskem okraju klerikalca dr. Gregorčič in — Klavftar.
Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo da od sedaj naprej sprejema člane stare od iS. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od iS. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta od 35. do 45. leta ♦7; od 45. do 50. leta $9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od 18. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta $4; od 45. do 50. leta $7. Druitvo plača v slučaju bolezni $1 na dan in to kolikor dni je kdo bolan; v slučaju smrti pa $200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej bodo sprejeti tudi iene in otroci. V vsacern kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo posto-„	janke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna
SALOON, pojasnila di:	J. TELBAN, tajnik,
WTO.	(I. jan.)	Box 607, Forest City, Pa


P
RAVNOKAR JE IZŠEL	%
SLOVENSKO - AMERIKANSKI I
Ol
za leto 1S02.
CENA 25 CENTOV S POŠTO VRED.
Vsebina: Ob novem letu (Pesem.) Koledar s zgodovinskim podatki. — Leto 1902. — Toplomer. — Ljubljana. (Popis in živo-topis župana Hribarja.) — Ženitovanje v Portlandu. (Črtica iz za-pada.) — Panameriška razstava v Buffalo. — Sprevodnikova povest. — Povodenj v Texasu. — Lakota. — V rudnikih države Zacatecas. (Črtica in mexikanskega življenja.) — Pogled v leto 1901. — Smešnice. Dalje več malih statističnih podatkov. Slike : Ivan Hribar (župan Ljubljane.) — Mestni dom. Narodni dom. Deželni muzej. ,,Rudolfinum". Deželno gledališče. Deželni dvorec. Dobri prijatelji. Mala naravoslovca. Razstava v Buffalo: Severozapadni vhod v razstavo. Vladina palača Zjed. držav. Električni stolp. Glasbeni dom. Vhod na Midway. Paviljon za etnotogijo. Poslopje za stroje in promet. Povodenj v Galvestonu. Wm. McKinley. Theodore Roosevelt. Benjam. Harrison. Emilio Aquinaldo. Kraljica Viktorija. Delarey, De Wet, Kruetzinger. Kralj Edward VII. in kraljica Aleksandra. Kraljica Viljemina in njen soprog. Francesco Crispi. Knez Nikola I. Kralj Milan Obrenovič. General Martinez Campos. Martinus Pretorius. General Gurko. Dobrodošli slikar. Slovensko amerikanski KOLEDAR je lepo darilo znancem in prijateljen v staro domovino.
^^ ^^ ^^ ^^ »^T ^^	^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
11 WILLIAM ST., NEW YORK CITY. Prodaja in poiilja na vse dele sveta denarne nakaznice, ma* njice in dolžna pisma.
Ixpo8luje in iatarjuj« zapaiiinc in dolgove*
noma svoje nazore o ienitvi in konskih dolinoatih. Med tem, koje •lotil pri meni štiri leta, imel je v tem ftaau ravno toliko soprog, — namreč jedna je aledila drugej.
Ko aem ga nekoč radi njegovih nkonakih nazorov reano opominjal na dolluoati, ter obljnbe, ktere jt ob priliki poroke storil — kar se jf sgodilo samo pri prvej ženi — in mu dokazoval, da ne postopa prav, ako menja svoje žene kakor obleko, mi je iskreno odgovoril: ,, Jaz sem m naveličal one starke]'1 In pri tem je tudi ostalo.
Naslednje leto dobil sem isti odgovor. Ker so pa tudi ostali zamorci postopali ravno tako, kakor Jaspe don in so se resno ,.naveličali svojih soprog*dobile so ostav-ljene in zapuščene žene kmalu zopet druge može. To bodi le memogrede omenjeno.
Ravnokar imenovani način za morskega sklepanja zakonov je bil glavni vzrok, da do6le zamorke, s ktero ae je Jaspe don poročil, ni-sem poznal. Iz njene, skoraj ne-rasumljive in skrajno žalostne govorice sem svedel, daje onapoBtala prava vdova mojega zamorca, in da •e bode na božični večer s posebno alavnostjo vrfiil njegov pogreb. Pokojnik je bil v občini ugleden mož in njegova beseda je mnogo veljala Vsled tega so tudi vsi črni bratje ter sestre obljubile udeležiti se po greba ter mu prirediti tokosvani „Big Send cff". Za vse to je pa po treba denarja in ona je bila pre pričaua, da bodem jaz, ki sem pokojnemu sa časa njegovega živ ljenja izkazal toliko dobrot, plačal polovico pogrebnih strodkov. Na ravno, da sem jej vse obljubil, samo, da je odftla.
Proti mojej volji sem se naposled vendar le moral udeležiti pogreba, kar sem storil, — ne radi spoštovanja do mrtveca, temveč is strahu, da mi samorci v jezi in vsled znane neprevidnosti ne požgo gozd, kar •e je leto dni preje tudi že pripetilo Takrat že stvar ni bila tako nevarna, kajti drevje je jedva ozelenelo in tako je bila ikoda na prvi po gled le neznatna, dasiravno me je atala lepo svoto denarja. Tcda po simi je stvar povsem drugačna, ka li drevje je brez listja in popolnoma suho, dočim je listje ležalo ne zemlji. Moj delovodja je obolel, dočim sta ostala dva hlapca priila le le pred par meseci is Evrope vsled česar jima nisem mogel opati, kajti o tukajšnjih razmerah niti pojma nista imela. Preostal mi ni toraj nič druzega, nego na boiični večer podati se v goid ter tukaj nadsorovati zamorce, kteri ao spremili starega Jaape dona k zad njem počitku.
Oni večer, ko mi je pokojnikova ftena naznanila amrt Jaspe dona sbralo se je kacih 40 njegovih aorod nikov in znancev pri mrtvecu, kteri ao prepevali uprav grozne žaloatin ke, „da bi se tudi kamen moral omehčati". Proti noči jeli ao pa prihajati moiki in ženske iz vseh krajev, da tolažijo žalujočo vdovo Ko je na aveti večer vgasnila dnev na svetloba, jel se je pogrebni spre vod pomikati proti cerkvi. Zemski ostanki Jaspe dona počivali ao primitivno ateaanej krsti is smrko-vega lesa. Krsto ao naložili na star poletni vos, kterega kolesa ■ :> *e tako majala, kakor da bi bila pija na; v vos je bil vprežen osel, kter m je bresdvomno še spominjal mi nolih časov aužnjištva. Pred krsto korakala sta dva zastavonoša, kterib prvi je nosil rumeno in drugi mo dro zastavo. Za vosom noail je velik zamorec rudečo zastavo, med tem ko je bilo areii sprevoda opaziti par belih zastav. Pokopališče je bi lo nedaleč sa mojim gozdom krog na pol podrte samorske cerkve.
ao spočetka korakali po takta jednolične
(Swing low, chariot, swin low!)
Don't let Brother Jaspe don's soul go stray.
(Swing low, chariot, swin low!")
Ravnokar navedena, po vsebini krasna in pomenljiva pesem se deli v dvanajst delov, kterih besede sem
ial že pozabil.
,,KokoSji tat v duhovniSkej obleki1' je pel tekst, dočim so mu po-
grebci odgovarjali x refrenom,Swing low4 itd. Pri vsakej kitici postajal je takt hitreji, toda za „brata Jo-natana" je bil vendar še prepočasen, kajti med potom je nepreatano vapodbujal svoje rojake s klici ,faater, faaterl" k hitrejšemu stopanju. Predno ao žalujoči pogrebci prišli do pokopališča, morali ao tako teči, da jih je osel, ki je vozil krsto, jedva dohajal.
Blizo groba vsedel sem se na nizko ograjo pokopalifča in sem od daleč opazoval bližajoči se sprevod.
Nudil Be mi je skrajno komični prizor, kterega popisati mi skoraj ni mogoče, in ki me je spominjal na evropejska gasilna druitva ma-njih mest, ktera ob priliki požara hite po netlakovanih ulicah. Temu se je pridružilo še Čudno petje in goreče baklje, ktere bo zmučeni zamorci seboj nosili.
Vsled dolgotrajne hitre hoje in teka, kapal jim je znoj v velicih kapljah raz čelo.
(Konec prihodnjič.)
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja nro za gospode (l6 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomn ' rami najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) ia jaročim ra. nje 20 let. Kole-sovje Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni 15 kamni
Rojak i, kteri želite kupiti dobro uro, Vam s-iiaj ponuja lepa priložnost kupiti do-1... ro 1 1 mile denarje.
Za obile naročbe se priporofcam t nem i spoštovanjem
Jacob Stonlchf
89 B. Madison St., Chicago, EL
Frank Gule,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y.,
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
v kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, izvrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK GULE.
MATIJA POGORELO,
PRODAJALEC
ir, TSKŠic, nhino? in drugs zlatnine.
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig poiiljam poštnine prosto. Pišite po-nj!
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels $6. oo Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham tg.oo
Srebrne ure z enim
pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje.
Podobice za
16 size 7 Jewels $'5.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 „ 17 „ $^o.oo
božične jaslice l
; V avojl zalogri Imam tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah.
CENA:
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatli i 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.75
za 5 centov, 6 za 25 centov.
Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov.
pe	...
ali Waltnam, kakoršnega kaor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D.
tST Vse moje blago je garantirano1.
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O.
izdelovalec kranjskih in nemških
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivratnih od $22 do $45, plošče bo is najboljšega cinka; izdelujem tudi plošče ii aluminija, nikelja ali medenine, oena tri vrstnim je od $45 do $80. Več iu natančno povč:
JOHN VENZEL,
80 Kin* Street,	Cleveland, Ohio.
^[KNJIGE
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proato, ako ee
nam zneaek naprej pošlje:
,, , . .	,	Pavlinov angleško - alovenBki alo-
Molitvene knjige:	yarfiek) 4Q5cfc
Fino vezane z imitacijo elonove Preprotnik, zbirka raznovratnih pi kosti, ali v finem usnju in ae zlato Bern in računov, 30 ct. obrezo:
Rajski glasovi, 55 ct. Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomin na Jezusa, .usnje 55 ct. Filoteja, s zlato obrezo 81.20. Rafael, platno 75 ct.
„ usnje 85 ct. Zvonček nebeški 55 ct. Ključ nebeških vrat, 81. 75 ct. Lilija v božjem vrtu, 81.50. Kruh angel j ski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Hvalitve Boga, 80 ct. Pot v nebesa, 81 20. Kruh nebeški, $1.20. Duhovni studenec, 65 in 45 ct. Jezus in Marija, 45 ct. Vodnik v nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. JezuB prijatelj otrok, 60 ct. Hvala božja, 60 ct. Marija dobra mati, 80 ct.
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo
prodajalni co,
v ktere j prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mi< ze, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oakrbujem tudi
in odredim vae potrebno sa nje-preakrbim krste in kar spada t tr atroko. Govori ae tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem
ELY, MINN
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
1202 S. 13 th St., Omaha, Neb.,
v obilen poaet. Zagotavljam vsem obiskovalcem izvrstno postrežbo izbomo pivo, izvrstnim domačim in califoniškim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Pri-poročam se tudi rojakom potujočim •kozi Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
I0SIP PEZDIRTZ,

Razprodaja*
Ker bodem ostavil izdelovanje smodk, prodam vso zalogo pod ceno in Bicer:
Carniolia Beauty tisoč..........$18
11	m »» ..........$13
Vržinke z slamo „ ..........$18
Heralda Havana „ ..........$25 -
Novce, čeke, Money Order itd., za naročeno blago blagovolite po-alati g. Fr. SakBerju 109 Greenwich St. New York. 6 spoštovanjem
F. A. DUSGHEE,
664 E. 162 Street, New York City, N. Y.

Gompagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.

0
DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO: □a dva vijaka.______________
,,La Lorraine", „La Savoie", „La Touraine", „L'Aquitaine", ,,La Bretagne"
12.000 ton, 12.000 ,, 10.000 ,, 10.000 ,, 8.000 ,,
,La Champagne",.............................. 8.000 ,,
„ La Gascogne",............................... 8.000 „
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz priatanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
25.000 konjakih mofiU
25.000 „	„
12.000 „	„
16.000 „	„
9.000 „	„
9-000 >.	»•
9.000 „	„
ob	10.
*	La Savoie
La Champagne
*	L'Aquitaine
La Gaeccgne
26. dec. 2. jan. 9. jan. 16. jan.
1901. 1901. 1901. 1901.
*	La Savoie
La Champpgne
*	L'Aquitaine
La Gascogne
23. jan. 30 jan. 6. febr. 13 febr.
1901.
1901.
1902. 1902.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Zgo-
Drugo knjige:
Pri Vrbovčevem Grogi. 20 ct.
Pod tor&kim jarmom, 20 ct.
Knez Orni Jurij, 20 ct.
Potovanje v Liliput, 20 ct.
Kako je izginol gozd, 20 ct.
D ima in na tujem, 20 ct.
Hildegarda, 20 ct.
Hirlanda, 20 ct.
Srce, IV zvezki, 81.
Hitri računar, 40 ct.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, 86 50.
Pratika, mebko vezana, 10 centov,
kartonirana, 15 ct. Angleško-slovenaka slovnica 75 ct. Abecednik za alov. mladež, 20 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct.^ Pavlinov slovensko - nemški alo-varček, 40 ct.
Prešernove poezije vezane 75 ct.
,, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis {Slovenska kuharica $1.80 Nas dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Nas cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., H., in III
zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Baron Ravbar 20 ct. Ciganova os veta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. Strelec, 25 ct.
Spominski listi iz avstrijske doviue, 20 ct.
Nikolaj Zrineki, 20 ct. Naseluikova hči 20 ct. Prve skrbi, 30 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Orni bratje, 20 ct. S prestola na morišče, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Lažnjivi Kljukec, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 2(1 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratfco-
časnic itd.] 90 ct. Velike Banjske bukve, 30 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct.
Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Venček pravljic in pripovedek, 25 ct. Andreas Hofer, 14 ct. Savinski glasovi, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Tartari na Moravskem, 35 ct. V domačem krogu, 25 ct. Pagliaruzzi, II. zvezek 50 centov. Razne knjižice za mladino, po lOct. TiunLing, kitajski razbojnik, 20 ct.
Autorizirani zastopnik je tudi Fr. Sakser, 109 Greenwich St, N. Y
RED STA.R LINE
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
—.	— New Yorka v Antwerpeh
voz, naravnost ,z pH|LMELpHljl „ A„twerpei
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
na dva vijaka, 12000 ton.
12000 ton.
„SOUTHWAEE' , na dva yijaka, 8607 ton.
..FRIESLAND"......7"6 ton.
„WESTERNLAND"..... 573* ton.
.,N00BDLAND"......57" »««•
dobra hrana,
109 Greenwich
New York.
Edini oficijelno autoriz, slovenski ment.
Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantique, Holland America Line, Red Star Line
„VADEBLAND' „ZEELAND",. •
„ZE2T3INCrT0N", na dva vijaka, 8669 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine,
najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike !z ali v Avstrijo I na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drago sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW Y0EK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., OHIO AGO. — 30 Montgomery St., SAN PE AN0ISG0- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali 11a njene zastopnike._ •__
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
[olland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav men
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.

■ i-r		
		H - • ; -
		
F0TSDAX, parnik z dvojnim vijakom,
12500 ton.
STATENDA*. pamik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
ROTTERDAM, pamik z dvofnicu
8-no loo.
Parniki: MAA3DAM, SPAABK&&JC WSBKEHbAM.
J©^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. - " Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarnev
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10; Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Is zČOTTERDAMA vsak de t r tek in is NEW YORKA ■ oboto ob 10. uri.sjutraj.
Holland ameriška črta
i9 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III,
mm