Naročnina Dnevna Izdala za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 35 Din nert ej )s krtjzdaja celcle no v Jugoslaviji SO Din. Inojcmslvo lOO D f VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrala mali oglasi po I SO tn2D,ve£|l oglasi nad 4JmmvUIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vijtlra po 10 Din O Pn vetjem o naročilu popun. Izide ob 4 zjufraj rožen pondeljKa in dneva po prozniKu UmdnlStvo le v Kopllarlevl ulici St. «7/1 KoKonlsi se ne vračalo, nefranklrana ,T'5nn senespre/emajo ^ Uredništva tslefon fitev. SO. upravnlštvo Stev. 323 Političen list slo. slovenski narod Uprava le vKopllarlevt nl.S/.B ^ teltornl račun: £lublfana Stev. lO.tiSO In 1V.119 ma Inserale. Saralevošt.75G3, Zagreb St. 39.011, Vraga ln Dunal SI. 24.797 a prehodu. Prva velika bitka proti korupciji je zmagovito dobojevana. In 14. maj 1026 ostane za vedno zgodovinski dan, zaznamujoč enega najpomembnejših in najvažnejših dogodkov v našem državnem življenju. Kdorkoli bo pisal politično zgodovino naše države, ne bo mogel iti mimo tega dne, ki je kakor mejnik in znači prehod iz ene dobe v drugo. Mi sodobniki, ki smo doživeli in preživeli dobo od postanka naše države pa vse do danes, mi bomo vsekakor zdaj ločili to dobo v čas precl 14. majem 1926 in v čas po tem dnevu dalje. Tu se začenja za nas novo politično časovno štetje. S tem dnem smo vstopili v novo politično razdobje. Ne da bi hoteli s tem že tudi bodočnost, vsaj bližnjo, gledati v rožnati luči. Bog varuj. Dobro vemo, da nas čaka še veliko razočaranj, težkih preizkušenj in še težjih bojev. Toda naj se razvijajo prihodnji dogodki kakorkoli, eno je gotovo: v to nesrečno stanje, v te neznosne razmere, v to zadušljivo atmosfero, ki je ležala na naši državi kakor mora, se ne povrnemo več. Korupcija, kakor je doslej tako bohotil ) cvetela — in smrdela ua jugoslovanskih livadah, ne bo več tako bujno poganjala. Padla je na 14. maja nanjo slana. In to je začetek njenega konca. In kakor da se je tako soparni zrak v našem državnem domu naenkrat razčistil, kakor od delovanja dobrodejuega ventilatorja. Lahko rečemo, da vseh teh sedem let naša javnost še nikdar ni s toliko napetostjo kaj zasledovala kakor je zasledovala dogodke zadnjih dni, odigravajoče se v Belgradu, in da je šlo, ko se je zvedelo za izid bitke v skupščini, ko oddahnitev od vseh prsi, ki patriotič-no čutijo, in iz vseh ust le ena beseda: Hvala Bogu! Z radostjo beležimo skupščinsko sejo dne 14. maja kot visoko-aktivno postavko v naši politični bilanci. Seveda ni to veselje brez grenke primesi, če pomislimo, koliko dragocenega časa je zapravljeno, koliko moralnih in materijalnih vrednot žrtvovano in koliko škode je morala pretrpeti država, predno je prišlo do tega velikega dne, ko je zasajen operacijski nož na najhujšo rakrano v našem državnem telesu — na korupcijo. Ze pred dvema letoma je to operacijo z energično roko hotela izvesti Davidovič-Koroščeva vlada. Ni jej bilo dano. še ni čas bil tedaj dozorel, še niso razmere tega dovoljevale, še je bila moč korup-cionističnega duha prevelika. In še je morala uboga naša država med tem pretrpeti eksperimenti režima PP in režima KR, eden žalost-nejši in nesposobnejši od drugega... Koliko škode, koliko izgub, koliko nevolje! Res, žalostni časi leže za nami, in zavladale so v naši državi že take razmere, da ni čuda, ako se je ljudstva polaščala čezdalje večja apatija. Ni dvoma, da I odo dogodki, ki so se odigrali 14. maja v skupščini, imeli svoj blagodejni učinek. Pokazali so, — in to se nam zdi najvažnejši moment na celi tej stvari, — da je splošna naša deruta prišla vendar enkrat v zastoj; to se pravi: da zdaj ne gre več navzdol, ampak da smo vendar srečno dospeli do tiste točke, kjer se začenja zopet dviganje navzgor. To, kar se je odigralo predvčerajšnjem v skupščini, je prva razveseljiva stopnja tega novega poluela. Trdno verujemo, da pojde zdaj v tej smeri tudi naprej, stopnjo za stopnjo! Mi vidimo v dogodkih 14. maja zmagova-nje ne samo morale nad nemoralo, poštenja nad korupcijo, ampak tudi zmagovanje napredka nad reakcijo, parlamentarizma nad absolutizmom, z eno besedo: zmagovanje demokracije in vseh tistih načel, ki jih nosi v svojem programu in za katere se tako odločno bori naša SLS. Tudi centralizem je na 14. maja doživel težek udarec, in upajmo, da ne bo več dolgo, ko bo popolnoma razbit in vržen med staro šaro. Kajti na koncu konca je resnica ta, da je korupcije največ kriv centralizem. In da korupcija preje ne bo iztrebljeua, dokler ne bo pospravljeno s centralizmom. CEUŠKA OKOLIŠKA ŠOLA. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Ministrstvo pro-svete je brzojavno naročilo velikemu županu mariborskemu, da ustavi zgradbo šolskega poslopja za celjsko okolico. Tako je zaenkrat rešeno to perečo vprašanje, o katerem so v javnosti toliko razpravljali. V sedauji težki gospodarski krizi gotovo ni primerno, da se nakladajo na rame celjskih okoličanov nova težka bremena. Prizadeti krogi bodo imeli sedaj priliko, da najdejo v tem vprašanju tak izhod, ki bo zadovoljil prebivalce v celjski okolica. i Uzunovič poda! ostavko vlade. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Ze okrog 8 zjutraj je prišel v predsedništvo vlade Nikola Uzunovič. Ob 9 zjutraj je odšel Nikola Uzunovič ua dvor in se tam prijavil za avdijenco. Nato se je vrnil v predsedništvo vlade, kjer se jo sestal z radikalnimi ministri na posvetovanje. Ob ,12 je odšel Uzunovič zopet na dvor. >Nosite s seboj ostavko, g. predsednik?' so ga vprašali časnikarji. >Prosim vas, počakajte v predsedništvu vlade. Ko se vrnem, vam vse povem,« je rekel g. Uzunovič. — Čez pol ure se je vrnil iz dvora in dal časnikarjem 'naslednjo izjavo: »Vi veste, kaj se je zgodilo. Po snočnjem glasovanju narodne skupščine sem menil, da je moji dolžnost, da izročim Nj. Vel. kralju ostavko celokupne vlade. Ali bo sprejeta ali ne, boim videli. Kako se bo situacija razvijala, tega seveda jaz ne vem.« Uzunovič je dal ostavko pismeno. ODMEV PADCA UZUNOVIČEVE VLADE. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Sinočnje glasovanje je v parlamentarni zgodovini naše države prvi slučaj, da je vlada v skupščini dobila nezaupnico in padla v sami narodni skupščini. Vlada g. Nikole Uzunoviča, ki je bila sestavljena izven parlamenta, je doživela padec v narodni skupščini. Glasovanje in njegov rezultat sta vzbudila povsod ogromno pozornost. Ne samo v javnosti, ampak tudi v parlamentarnih krogih govore še danes samo o tem ter delajo nove kombinacije o razvoju položaja. Pašičevci so bili ogorčeni na radičevce ter spuščajo danes vesti, da so radičevci ravnali nelojalno, da so storili nekaj, kar med poštenimi politiki ni v navadi. Namen teh dokazovanj je jasen. Radičevci s svoje strani pa odločno zanikajo, da bi zagrešili kako nepoštenost in pravijo, da niso imeli pri svojem ravnanju nobenih slabih namer, če že govorimo o nelojalnosti, potem jo je zagrešil samo Nikola Uzunov ic, ker ni ravnal po sporazumu glede ankete, ki naj preišče koruptivna dejanja Radeta Pašiča. Uzunovič, pravijo, je stal popolnoma pod vplivom Pašičevim. Pašičevci položaja ne presojajo enotno in so glede razvozljanja krize različnega mnenja. Na včerajšnje dogodke so precej živahno reagirali. Razburjenje med njimi je bilo tako, da so svoje nasprotnike v klubu, to je pristaše Ljube Jovanoviča, celo dejansko napadli. Ko je prišel davi v klub dr. Laloševič, so ga napadli ter ga vrgli iz kluba, češ, da je izdajalec, ker se je vzdržal glasovanja. Radi takih dogodkov je umevno, da radikali, ki so izraziti pristaši Jovanoviča, ne morejo ostati več v radikalnem klubu. Razcep ¥ radikalnem klubu. JOVANOVIČ S SVOJIMI PRISTAŠI OSNOVAL POSEBEN KLUB. - DOSLEJ IMA 11 ČLANOV. - POTRTOST V RADIKALNEM KLUBU. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Danes dopoldne so se seSli v stanovanju Ljube Jovanoviča njegovi pristaši iz radikalnega kluba. Prišli so samo tisti, ki so trenutno v Belgradu. Vojvodinskih radikalov ni bilo, ker so že odpotovali domov. Slednje je zastopal Joca Laloševič, ki je izjavil, da bodo vojvodinski poslanci šli z Ljubo Jovanovičem. Na tej seji so glede na nastali položaj sklenili, da osnujejo ne glede na to, da večina pristašev Ljube Jovanoviča ni v Belgradu, takoj poseben klub. Predsedniku narodne skupščine so poslali o tem naslednje pismo: >Gospod predsednik narodne skupščine! Čast nam je obvestiti Vas, da smo izstopili iz kluba narodne radikalne stranke in osnovali svoj poseben radikalni klub. Začasno smo se konstituirali takole: predsednik Ljuba Jovanovič, podpredsednik Joca Laloševič, tajnik Jovan Altiparmakovič. Prosimo predsedstvo, da nam da na razpolago posebno sobo.c Člani kluba so doslej tile: Ljuba Jovanovič, Joca Laloševič, Jovan Altiparmakovič, Velja Vukičevič, Svetozar Stankovič, Vlajko Ko-sič, Milan Tomič. Vasilije Trbič, Ljuba Milo-ševič, Dimitrije Popovič, Bela Strilie. S tem se je končno razcepil radikalni klub. Ta novica je vzbudila povsod veliko pozornost. Dobro informirani politiki trde, da utegne ta klub v kratkem času močno narasti. V vrstah radikalnega kluba samega je opaziti veliko potrtost radi tega odločnega koraka Ljube Jovanoviča. Za jutri ob 10 dopoldne je Jovanovič sklical sejo svojega kluba. Kakor smo zvedeli, bodo na njej določili vsebino pisma, ki ga -.a^ieravaio poslati klubu narodne radikalne stranke in v njem navesti razloge, ki so jih napotili, da izstopijo iz radikalnega kluba in ustanove svoj klub. Razlogi, ki jih bodo navedli, so tile: Iz-stopivši poslanci se ne strinjajo z načinom vodstva kluba. Protivijo se metodam, ki jih uporablja predsedstvo v občevanju s poslanci in zapostavljanju kluba od strani predsedstva. Klub se nikdar ne obvešča o važnih dogodkih ter ga vedno postavljajo pred izvršena dejstva. Predsedstvo ima poslance zgolj za glasovalen materijal, s čemer pa žali poslance in zmanjšuje njihov ugled in čast volivcev. Pomen lovanovičevega koraka. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Razlogov za odločilni korak je imel Jovanovič več. Glavni pa tiči brezdvoma v sedanji krizi sami. Jasno je namreč, da bo Nj. Vel. sedaj, čim se otvo-ri kriza, poklicalo k sebi vse voditelje parlamentarnih klubov. Pašič si je za ta slučaj že zasigural možnost, priti do Nj. Vel. na ta način, da se je dal izvoliti za predsednika radikalnega kluba. Raditega je smatral tudi Ljuba Jovanovič za potrebno, da čuje Nj. Vel. tudi njegovo mišljenje in se tako pokaže, da Nikola Pašie ni tolmač razpoloženja vseh radikalnih poslancev. Z ustanovitvijo lastnega kluba in s tem, da se je da! izvoliti za predsednika svojega kluba, je dobil Ljuba Jovanovič tudi formalno mandal za nastope kakršnekoli vrste. iga kluba. KRALJ NI SPREJEL DEMISIJE. - UZUNOVIČ IMA MANDAT ZA RAZŠIRJENJE KOALICIJE. - UZUNOVIČ PROTI RADIČU. - RADIKALNI KLUB V PERMANENCI. Belgrad, 15. maja. (Izv.) G. Nikola Uzunovič je po prihodu z dvora, kjer je oddal pismeno ostavko, ostal v predsedstvu vlade do 14. Nato je zopet odšel na dvor, kjer je ostal dalj časa. Podal je časnikarjem izjavo, v kateri polemizira s Stjepanom Radičem, predstavljajoč dogodke popolnoma drugače, kakor Stjepan Radič. Odločno pobija, kar je trdil Radič, in pravi, da ne veruje, kar trdi Radič, da so ftadič in njegovi poslanci nastopili pri glasovanju tako, kakor so se sporazumeli s kraljem. To ne more biti res, je rekel Uzunovič, ker je jasno, da noben resen politik kaj takega ne bo v javnosti govoril, pa četudi bi bilo res. Končno je Nikola Uzunovič povedal, da kralj njegove ostavke še ni sprejel, pač pa da mu je dal misijo, da sondira teren ra razširjenje svoje vlade, ki naj šc nadalje dela v parlamentu, ker so volitve v danem času neoportune. Nikola Uzunovič je o tem obvestil tudi predsednika radikalnega kluba in ga proejj, da skliče eejo kluba. Ob 17. popoldne je imel radikalni klub sejo, ki jo je otvoril Nikola Pašič. Uvodoma je podal sliko položaja. Izrazil je mnenje, da je položaj zelo težak in zelo resen. Dejal jc, da so radikali iskreno iskali sporazum z radičevci in iskreno delali na tem sporazumu, da se pa zdi, da radičevci niso tako iskreno tega sporazuma sprejeli, kar se vidi iz tega, da so ponovno poskušali, da ga onemogočijo. S tem svojim delovanjem so privedli do današnjega stanja. Besedo je povzel nato Nikola Uzunovič. Podal je pregled dogodkov in prečital svo-jo pismeno ostavko ter informiral klub o misiji, ki mu jo je dalo Nj. Vel. glede sestave take vlade, ki bo mogla delati v skupščini in bo nadaljevala delo na sporazumu in ki bo Izvedla v parlamentu vse one nujne in važno zakone, ki so pol rebrni. Izrekel je svoje upanje, da v tem pogledu uspe. Vložil bo v to vse sile, ker je mnenja, da je potrebno nadaljevati politiko sporazuma m ni v interesu naroda in države, da gremo sedaj na volitve. Odločno je pa izjavil, da nikakor in pod nobenim pogojem in nikdar več noče sodelovati s Stjepanom Radičem in s Pavlom Radičem in z onimi politiki, ki gredo s tema dvema, po njegovem mišljenju neiskrenima politikoma, ki sta se s svojimi dosedanjimi nastopi v javnem življenju popolnoma onemogočila. Prepričan, da je v vsaki stranki toliko ljudi, ki so dobre volje, da mu lx> mogoče s svojo misijo uspeti. Končno je prosil radikalni klub, da naj ga pri tem njegovem stremljenju podpira. Bivši predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič je nato hudo napade! Stjepana Radiča. Rekel je, da vse dosedanje delovanje Radičevo dokazuje, da ima zahrbtne namene in da sistematično dela na to, da jih uresniči. Zahteva, da nosijo vsi tisti, ki so pomagali, da je prišlo do takega stanja, odgovornost, predvsem pa Stjepan Radič. Poživljal je radikale na slogo, ki je v tem težkem momentu potrebna Predlagal je, da izreče klub Nikoli Pašiču zaupanje in mu da svobodne roke, da v sporazumu s predsednikom vlacle ukrene vse, kar misli, da je potrebno in v korist vladi in radikalni stranki. Predlog Zivkovičev je klub sprejel, nakar se je Pašič zahvalil in obljubil, da bo deloval v smislu sprejetih predlogov, da pa ne bo storil nobenega važnega koraka, ne da bi preje vprašal klub za mnenje. Nato je prečital pismo, ki ga je poslal Ljuba Jovanovič predseduiku narodne skupščine v zadevi novega radikalnega kluba. Rekel je. da so se vsi tisti, ki so šli z Ljubo Jovanovičem in se mu pridružili, izključili iz stranke, ker je Ljuba Jovanovič sam izključen. Proglasil je permanenco seje radikalnega kluba in sklical prihodnji sestanek za jutri dopoldne ob 11. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Po seji radikalnega kluba so odšli radikalnt ministri v predsedništvo vlade, kjer so imeli posvetovanje zase in so ostali do pol 21. zvečer. O tem posvetovanju je izjavil Nikola Uzunovič časnikarjem-»Dognali smo, da smo sedaj v istem položaju, kakor takrat, ko so radicevci meni odpovedali sodelovanje. Tudi takrat so bili zakonodajni faktorji mnenja, da jc treba storiti vse, da sc omogoči delovanje s parlamentom. Takrat smo to dosegli z rekonstrukcijo vlade. Zato mislimo, da je tudi v današnji podobni situaciji iz istega razloga potrebno, da pravtako postopamo. Raditega ostavka mojega kabineta ni bila sprejeta in Nj, Vel. mi jc poverilo isto nalogo, da poskušam iz današnjega parlamenta izpopolniti svojo vlado, da nadaljuje delo s parlamentom.« »Upate li na uspeh in kakšni so vaši izgledi?«, je vprašal Vaš dopisnik g. Uzunoviča. »Ker ste me že vprašali, vam lahko rečem, da sem optimist. Da sem o tem danes poročal v radikalnem klubu in da je klub sklenil, da vlada, stoječa neprestano v kontaktu s predsednikom kluba, deluje nadalje. V istem cilju sc je vršila po klubovi seji seja radikalnih ministrov. Razmotrivali smo položaj od vseh strani in jutri nastane živahen razvoj, ki bo, ker sem optimist, vodil do formiranja delovne vlade.« Nastopanje in zahteve opozicije. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Opozicija vztraja slejkoprej na svojem znanem stališču. Vodje opozicije so mnenja, da je mogoče rešiti krizo samo tako, da velike korupcionistične afere ue bodo pozabljene. Zato je treba najti tak izhod iz te krize, da bo mogoče vse afere, o katerih je bilo čuti v narodni skupščini, strogo preiskati in krivce postaviti pred sodišče, kjer bodo prejeli zasluženo kazen za svoja protidržavna in protiljudska dejanja. Opozicija je pa tudi mnenja, da je dolžnost vsake vlade, ki bo izšla iz te krize, da ima pred očmi gospodarsko stanje, v katerem se država nahaja. Raditega moramo dobiti vlado, ki bo nudila dovolj jamstva, da bo njeno dejovanje pošteno ter v prid ljudstvu in državi. Skladišče orožja za nemške" fašiste. Berlin, 15. maja. (Izv.) V gozdu med Genshagnom in Grossbehren so našli veliko skladišče orožja desničarskih bojnih zvez in sicer puške in ročne granate. Prva obvestila o skladišču so dali pristaši državne zastave črno-rdeče-zlate v Teltovvu. Ogledovali so v gozdu nekaj stotin desničarskih čet, ki so se zelo sumljivo obnašale. Prišlo je do resnega streljanja. Policija je stvar zasledovala in zasledila skladišča. Državljanska vojna na Poljskem. PILSUDSKI ZMAGAL. — PREDSEDNIK REPUBLIKE IN VLADA ODSTOPILA. — SEHISKI MARŠAL RATAJ VODI POSLEPREDSEDNIKA. - BARTEL SESTAVLJA VLADO. Varšava, 15. maja. (Izv.) Lvovski poveljnik Sikorski je izdal na svoje čete povelje, ki ustavlja, da ima sovjetska armada na vzhod-iio gališkl meji velike vaje in izraža bojazen, da hočejo boljševiki prekoračiti mejo. Poveljnik divizije v Podwoloczyski je sporočil v Lvov, da so se na ruski meji pokazali oddelki rdeče armade. Varšava, 35. maja. (Izv.) »Kuryer War-s7.a\vskk piše, da je izbruhnila v Poljski državljanska vojska. Glavno mesto Varšava preživlja najtežjo krizo, odkar je upostavljena poljska republika. Pilsudskijeve čete so v silno težavnem položaju, ker imajo sovražnika pred in za seboj in se morajo braniti na dve strani. Pilsudski je imenoval generala Bur-kard-Bukackega za načelnika svojega štaba. Novi načelnik je ukazal vsem četam, naj ostanejo na svojih mestih in se zadrže mirno. Strelski polk je v »Kuryr Lodski« objavil parolo: »K orožju s Pilsudskijem!« Berlin, 15. maja. (Izv.) »United Press« poroča iz Varšave, da so Pilsudskijeve čete zavzele predsednikovo palačo Belvedere, v kateri je bila zbrana vlada. Del kabineta je padel v Pilsudskijevo ujetništvo, nekateri ministri in predsednik republike so pa v letalu ušli v Poznanj. \Vilna je v rokah Pilsudski je-vih pristašev. Na progi BiaIystok—Varšava so razstrelili železniški most. čete bialystoške garaizije, ki so hotele odriniti v Varšavo, so morale ostati v garniziji. Po nekaterih poročilih je tudi most, kii veže varšavsko predmestje Praga z mestom, razstreljen. Dostop v Varšavo je popolnoma zaprt. Praga, 15. maja. (Izv.) Poljski konzul v Moravski Ostravi je odpotoval v Varšavo. Generalni štab je rekviriral brzojav in telefon za svojo službo. Praga. 15. maja. (Izv.) »Polonia« javlja lz Varšave, da so vladne čete osvojile poslopje ministrskega predsedstva in generalnega štaba. Po teh poročilih je Witos zopet gospodar Varšave. Praga, 15. maj«. (Izv.) Časopisje v zgornji Šleziji objavlja alarmantne vesti, da so Litvanci že vdrli v Vilno, da zavzamejo ozemlje, ki ga je Poljska prod leti anektirala. Gdansko, 15. maja. (Izv.) Vladne čete so vse odkorakale iz Varšave in se zbirajo južno od mesta. Mesto ima popolnoma v oblasti Pilsudski. Med vladino armado vlada zelo slabo razpoloženje. Predsednik republike je odpotoval iz Varšave obenem z ministrskim predsednikom Witoszem. Celokupna vlada je odstopila. Predsednik republike se je odrekel svojemu mestu. Varšava, 15. maja. (Izv.) Predsednik Wojcziechowskd je obvestil o svoji demisiji semjskega maršala Rataja, ki je prevzel po členu 40. poljske ustave vse posle predsednika republike. Rataj je takoj pričel posvetovanja z zAstopniki strank za sestavo nove vlade. Poklical je voditelja delavskega kluba Bartela in mu poveril sestavo novega kabineta. Bartel je takoj stopil v stik s strankami. (Delavski klub je nova stranka, ki se je odcepila od stranke Wyz\volenie. Vodita jo Thugut in Bartel. Stranka zastopa interese malih slojev, je nasprotnica komunizma, pobornica za pravično ureditev manjšinskih vprašanj, v zunanji politiki pa je strogo pacifistična.) Posebne izdaje listov poročajo, da je maršal Rataj izjavil, da misli v kratkem sklicati skupščino, ki naj izvoli novega predsednika republike. Rataj sam nima nikakih osebnih ambicij in ne misli kandidirati. Varšava, 15. maja. (Izv.) (PTA) Predsedniško palačo Belvedere so zavzele čete Pilsud-skega. Vse mesto je v njegovih rokah. Na vzhodni in zahodni meji vlada popolen mir. Varšava, 15. maja. (Izv.) Vse vesti o velikih preganjanjih Judov in plenjenju po trgovinah so brez vsake podlage. Uprava funkcionira brezhibne. Pilsudski jc izdal oklic na prebivalstvo, v katerem ga poživlja, da se zadrži mirno. Večina armade je že prešla pod vodstvo Pilsudskega. Berlin, 15. maja. (Izv.) Berlinsko poljsko poslaništvo označuje vesti, da so Litvanci poskušali s silo zasesti vilnsko ozemlje, kot popolnoma neresnične. PREDLOGI VLADE. London, 15. maja. (Izv.) Vlada je danes r zmislu svojih obljub, ki jih je dala delavcem ob preklicu stavke, predložila svoj načrt: Vlada bo še v tej sezoni izpeljala fuzijo malih premogovnih podjetij, upostavila nevtralni mirzdni urad za rudarstvo, takoj bo imenovala komisijo za vnovčevanjc goriva in komisijo za vodstvo dobav v rudarstvu. Osnuje naj sc takoj veletrgovski sindikat in vpelje se soudeležba delavstva na dobičku. Osnujejo se takoj obratni sveti za vse revirje in jame. Izvedbo vseh teh uredb bo vlada poverila premogovnemu svetu, v katerem bodo zastopani delavci in podjetniki. Vlada bo nadalje za prehodno dobo dovolila premogovni industriji podporo 3 milijone funtov za kritje plač, ki sc bodo le neznatno zmanjšale samo v bolje plačanih kategorijah. Delovni čas in mezdo bo v prehodni dobi reguliral mezdni odbor, v katerem bodo 3 zastopniki delavstva, 3 delodajalci in nevtralen predsednik. Premogarji so dobili prvo stavkovno podporo, ki znaša 15 šilingov na teden in za otroka po 2 šilinga posebej. Mladostni delavci dobe 7 V, šilinga. Rudarska organizacija ima sredstev Še za štiritedensko podporo. Predsednik internacionale prometnih delavcev je opozoril strokovne organizacije, da ostanejo do nadaljnega še vse odredbe glede prepovedi dovoza premoga na Angleško v veljavi. London. 15. maja. (Izv.) Pogajanja med lastniki listov iin stavci še niso končana. Zato je še veliko listov izšlo v zmanjšanem formatu. Rodarska zveza je shoči sprejela Baldwinov predlog za poravnavo konflikta. Na konferenci, ki se je vršila, pa ni prišlo še do nikakih sklepov. Posvetovanja so preložili do 20. maja. London, 15. maja. (Izv.) Baldvvin je v spodnji zbornici na Mac Donaldovo vprašanje NemSka vladna kriza. Predsednik demokratske stranke dr. Koch je izjavil: krize nismo mi naredili. Naredil jo je dr. Luther sam. V trenutku, ko je bilo sto nevarnosti na potu si je poiskal krizo iz zraka. Luther je vrgel samega sebe. Pred objavo uredbe o zastavah sem ga opozoril, da tega ne bomo prenesli. Pa vendar bi bilo mogoče pre-bresti vse težave, če ne bi dr. Luther prišel na nesrečno misel, da mora med našo zahtevo po šuspenziji uredbe in zahtevo nemških .nacionAl-cev iskati srednje poti. Ta srednja pot je bila v tem, da je Luther sicer pristal na odlog izvršitve uredbe utemeljil pa ga je ne z načelnega stališča, ampak s tehničnimi težkočami. S tako utemeljitvijo je dr. Luther optiral za nemške nacionalce. Dr. Luthrov kabinet bi bil sedaj, ko se je kancler spri s socialnimi demokrati, tudi v zunanji politiki vezan na nacionalce. Zato mi nismo mogli odgovarjati čeprav smo se zelo želeli umakniti krizi. Luthru ostane zgodovinska zasluga, da je ozdravil nemške finance in utrdil lokarnsko politiko, tpda odpovedal je kot voditelj koalicije središča, ker je nepolitičen človek z desničarsko podzavestjo. Ugotovili smo, da se ne more vzdržati noben kancler, ki nima občutka za čustva nove republikanske dobe. Sedaj je situacija nejasna. Edino možna in trajna rešitev je velika koalicija. Berlin, 15. maja. (Izv.) Dr. Gessler je izjavil, da mu ni mogoče sestaviti vlade, ker so ga Centrum in socialni demokrati odklonili kot kanclerja. Obe stranki iz zunanjepolitičnih razlogov ne marata videti vojaka na kancler-skem stolu. Kot nadaljni kandidati za vodstvo vlade se imenujejo zastopniki Centruma dr. Adenauer, župan v Kolnu, H o r i o n , deželni glavar vestfalski in Stegerwald. Demokratski kandidat dr. K ii 1 z vsled odpora nemške ljudske stranke ne pride v poštev. Berlin, 15. maja. (Izv.) Na današnji seji jc ugotovil ministrski svet, da delo za sestavo nove vlade ni nič napredovalo. Jutri se vrši seja ponovno. Državni predsednik Hindenburg je poslal pismo predsedniku centruma dr. Mar-ksu, v katerem ga prosi, da prevzame mandat za sestavo nove vlade. Dr. Marks*je prosil odloga do jutri, da se v vprašanju odloči. AngSeiki gospodarski boj ponehava. izjavil: Vlada ne bo odobrila nobenega poskusa delodajalcev, ki bi imel namen sedanjo priložnost izkoristili za zmanjšanje mezd ali podaljšanje delovnega časa. Vlada stoji še vedno na stališču svoje proklamacije, ki jO je izdala ob ukinitvi splošne stavke. Vesti o pogojih, ki naj bi jih bili stavili delavci, so se izkazale kot neresnične. Baldvvin si nc more misliti, da bi kdo poizkušal napad na strokovne organizacije. Na vsak način bo on vsak tak napad onemogočil. Vlada sicer nima oblasti za ukazovanjc in izvajanje sile, vendar bo založila ves svoj vpliv za dobesedno izvajanje obljub, ki jih je dala v svoji proklamaciji. London, 15. maja. (Izv.) Po prvem veselju vsled odpovedi splošne stavke je zavladalo razočaranje. V prometu je prva dva dni po odpovedi vladala večja zmeda kot med stavko. Tudi tiskarska podjetja niso mogla upostaviti dela. Stavku joči so na vseh zborovanjih zahtevali nadaljevanje stavke in protestirali proti stavkovnemu vodstvu. Posamezne strokovne organizacije so nadaljevale stavko na svojo pest. Največjo zmedo so povzročili podjetniki, ki niso hoteli sprejeti delavstva nazaj v delo, ampak so hoteli izbirati. Mac Donald in Thomas sta posredovala pri Baldvvinu, da nastopi proti takim delodajalcem. Baldvvin, kakor vselej, je tudi to pot izjavil, da ne more ničesar ukreniti. To je vzbudilo kri. Položaj je slabši kot med stavko. London, 15. maja. (Izv.) Še vedno je resna nevarnost, da bodo v angleški industriji izbruhnili novi l>oji, ki jih bo vodilo delavstvo z neprimerno hujšo ogorčenostjo in večjo odločnostjo, kot minulo splošno stavko. Splošni položaj se je bistveno poslabšal. Dočim sta se poprej dva nasprotnika mogla, sporazumeti', je sedaj cela vrsta bojujočih strank. London, 15. maja. (Izv.) Tudi železničarji so ustavili stavko. Med podjetniškimi družbami in delavstvom se je dosegel sporazum. ,,Norge" pristala. Nome, 15. maja. (Izv.) Semkaj niso prispela še nikaka poročila kje se nahaja ladja »Norge«. Po mnenju ameriških krogov, se je ladja morala izogniti velikim viharjem. Newyork, 15. maja. (Izv.) Do dveh zjutraj (ameriški čas) ni bilo še nikakih poročil o »Norge«. Znani strokovnjak o zračnem prometu je rizjavil, da ni zaenkrat še povoda za vznemirjenja, ker ima »Norge« do pondeljka še dovolj pogonskih snovi. Ladja je morala pristati najbrže v kakem oddaljenem kraju, odi;oder ne more poslati nikakega obvestila v d ogled nem času. Vuneoiiver, 15. maja. (Izv.) Zračna ladja »Norge« je ob dveh (vzhodni čas) dosegla kraj Teller v bližini Nome. Posadka je v najboljšem razpoloženju. TENDENCIOZNE VESTI 0 ATENTATU NA MUSSOLINIJA. Belgrad, 15. maja. (Izv.) Italijansko poslaništvo objavlja: Izvestni borzni spekulant-ski krogi so razširili vest o atentatu na predsednika Mussolinija. Ta vest pa je popolnoma izmišljena. KAJ BO Z RADIČEM? Belgrad, 15. maja. (Izv.) Iz izjav predsednika vlade Nikole Uzunoviča, iz poročila o seji radikalnega kluba, kakor tudi iz razpoloženja ostalih uglednih radikalov in nekaterih radikalnih politikov, je razvidno, da je kriza takoj v začetku zavzela odločen pravec proti Stjepanu Radiču in njegovim ožjim tovarišem. Gotovo je, če sodimo po vsem tem, da se bodo storili vsi koraki, da se Stjepan Radič s svojo ožjo okolico radi svojega neiskrenega delovanja izloči iz javnega življenja. Seveda ni veliko verjetnosti, da bi ti napori radikalnih politikov uspeli. Hrvatski seljački klub je kompakten. Sprevidel jc takoj, v kakšni smeri gredo dogodki. Zato je imel zvečer sejo. Na tej seji je govoril Stjepan Radič zelo pomirljivo in so sprejeli na njegov predlog resolucijo, ki po-menja ponovno ponudbo radičcvcev in prošnjo, da smejo še nadalje ostati v vladi. RADIČEV NEUSPEH V POŽEOI. Požega, 14. maja. Včerajšnji Radičev shod pomeni za sklicatelje neuspeh. Navzočih je bilo kvečjemu 1200 ljudi, med temi jako malo kmetov. Ze med Radičevi m govorom so se slišali vzkliki neodobravanja. Po Pucljevem govoru so navzoči klicali: »Živela SLS« in »Živela HPftJ« Med govorom državnega pod tajnika dr. Per-narja, ki je napadal Hrv. pučko stranko, je prišlo do incidenta. Na Peniarjevo zahtevo in z Radi evim odobravanjem je policija aretirala odvetnika dr. Julija Radočaja in jurista Rudolfa Scbvvererja — zaradi medklioov. S tem so radičevci dokazali, da so batinaši in da se boje pred volivci vsake kritike. Dobra tretjina zborovalcev je šla za aretiranima proti policijskemu uradu in vzklikala dr. Rado-čaju, a policija jih je zavrnila. Shod se je hitro kenčal; trajal ni niti celo uro. Stavka. A Radič proti Stojadinoviču in drugim radikalnim prvakom. Na četrtkovih shodih v Novi Gradiški in Požegi je Stjepan Radič ljuto napadal razne radikalne prvake. Dejal je med drugim: »Jaz govorim odkrito: dr. Stojadinovič je korupcionist, Velizar Jankovič je korupcionist, dr. lvojič je korupcionist, Laza Markovič jo korupcijonist, Voja Janjič je korupcionist! Ta družba ne bi smela pri nas niti ceste pometati, kamoli na vladi odločevati.« Radič je tudi ponovil trditev, da se je denar, namenjen za šole, porabil za volilno agitacijo. Na obeh shodili je Radič ljuto napadal federaliste, posebno dr. Žaniča in dr. Bazalo. Prizanesel tudi ni dr. Nikiču. Da bodete zadovoljni z res dobrimi vrvarskiml isedelki zato je treba naročiti tako blago lo pri I. N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta št 31 . podrulnica v Mariboru, Vatrln|ika 10 ter Kamnik, šutna 4. A Kako napreduje SDS. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v Krapini. Zmagala je lista Vilibalda Sluge, ki je že več let taniošnji župan. Zagrebška »Riječ« ln ljubljansko »Jutro« sta hitro naznanila strmečemu svetu zmago SDS v Krapini in več odstotno napredovanje. G. Sluga pa je poslal zagrebški »Riječi« sledeči popravek: »V listu »Riječ« pod str. 107 je pod naslovom »Občinske volitve v Krapini« priobčena neresnica in vsled tega prosim, da na podlagi čl. 26. in 27. zakona o tisku prinesete sledeči popravek: Ni res, da je moja lista pri občinskih volitvah v Krapini dne 9. t. m. lista SDS, res pa je, da je nad-strankarska, na kateri je samo eden od 18 kandidatov pristaš SDS, vsi drugi pa so pristaši HSS in HFSS« Značilno je, da je ravno »Riječ« spuščala v svet članke o falzificiranju narodne volje, in istotako je značilno, da resnicoljubno ljubljansko »Jutro« o predmetni falzifikaciji enostavno molči. Zopet jasen vzgled, koliko je dati na demokratska poročila o »veličastnih zborih, zmagah in napredovanju« SDS, ki da je tako narastla, da bo ona prevzela vodstvo države v svoje roke in bod.o radikali izvolili — Pribičeviča za svojega in državnega voditelja. A Poglavje o denuncijanstvu. »Jutru« je zaleglo! Fakt, ki smo ga ugotovili na podlagi uradnega akta, vpije dovolj glasno in jemlje pred vso jugoslovansko javnostjo »Jutru« legitimacijo govoriti o denuncijantstvu, razen če moli lastno spoved in se razgali do svoje blede notranjosti. Ni samo en slučaj! Zbrali bi lahko splošno kolekcijo enakih slučajev, če bi pred slovensko javnostjo razgrnili seznam samo onih denuncijacij, katerih grenke posledice je moral nositi oni del slovenskega urad-ništva, ki ni brezpogojno trobil v rog SDS, ki se ni hotel ponižati, da bi zatajil samega sebe, ki .ni hotel postati orodje SDS. »Nezanesljiv«, »kralju, državi nezvesk, »boljševik« »komunist« itd.! Denuncijacij »Jutrove« gospode so bili deležni naši dopisniki, naša zastopstva, denuncijacij v Belgradu je bil od te gospode deležen ves slovenski narod z vso svojo preteklostjo, kulturo in značajem. Denunciranje je bilo orodje, da se je prevarila srbska javnost, ko si je ustvarjala sliko o Sloveniji in njenem prebivalstvu in plod denuncijacij so bili napadi v srbskih listih o »avstrijakantstvu, protidržavnosti« Slovencev v državi SHS. Za-stori padajo in tudi gotovemu delu našega na-roda s strankarsko zamreženimi očmi padajo koprene iz njih. Ta način strankarskega boja, ki je že poleg svoje aprioristične ostudne strani in negacije vsakega zdravega političnega pokreta, poštenemu slovenskemu značaju neznan in k nam prinesen po demokratski stranki, je vnovič razgaljen do golega! Nepobitni dokazi so tu! Po tako dolgem molčanju upamo, da je tudi »Jutro« v odkritem ogledalu spoznalo svojo bledo notranjost, se odreklo vlogi tožitelja in zagovornika ter se, četudi ne prostovoljno, vsedlo na zatožno klop. Za nas je, gospodje okoli »Jutra« — razprava končana! Tedenski pregled Skupščina melje! Topot v resnici. Dne 14. t •m, je otvorila razpravo o korupciji in korupcioni-stih, zavrgla nezadostne vladne izjave in predloge ln izglasovala sklep, ki zahteva od vlade, 1. da s« v enem mesecu predloži parlamentu zakonski načrt za pobijanje korupcije; 2. da se izvoli 21 članska parlamentarna anketa, ki naj preišče vse ko-rupcijske afere, ki jih navaja tostvarna interpelacija opozicije, in poroča skupščini najdalje v dveh mesecih; anketa se pooblašča, da dela tudi tedaj, če bi se narodna skupščina v tem času razpustila; 3. visa koruptivna dejanja vladnih članov ali članov parlamenta, ki so že odkrita ali se bodo še odkrila, se morajo preiskati in proti krivcem postopati po novem protikorupcijskem zakonu odnosno po zakonu o ministrski odgovornosti. Za ta sklep je glasovalo 150 poslancev, proti 127. Z opozicijo so šli Radičevci, ne pa samostojni demokrati; celo trije ministri so glasovali proti vladi, a od radikalnih poslancev se jih je 17 odtegnilo glasovanju. Tako izrazito nezaupnico je vlada kvitirala s tem, da je podala ostavko. Vse, kar je poštenega, se zbira v enotni fronti, da obračuna s korupcijo; v nasprotni fronti so samo še pašičevci, ki še jim ponujajo kot zavezniki samostojni demokrati. Skupščina je odobrila trgovinsko pogodbo z Avstrijo. V Belgradu se je vršila seja medparlanien« tarnega odbora; govorila sta Ljuba Jovanovič in tajnik mednarodne medparlatnentariie unije Boisie. Zvezin odbor se snide meseca avgusta letos v Ženevi. — V Ženevi se je zbrala mednarodna raz-orožitvena konferenca, na kateri zastopajo našo državo dr. Laza Markovič, general Kalafatovič in dr. Konjevič z več strokovnjaki. Na dan je prišlo pismo, ki ga je pred letom dni pisal dr. Gregor Žerjav zunanjemu ministru dr. Ninčiču, v katerem je denunciral našega pod-konzula v Dlisseldorfu F. Barleta kot klerikalca in zahteval, da se Barle premesti in pošlje na njegovo mesto uradnik, ki ni klerikalec«. Značilno! — Prekmurje bi radi odtrgali od Slovenije in ga priklopih novi oblasti s sedežem v Varaždinu, ki naj bi se v ta namen ustanovila. Prekmurci so objavili proti tej nameri najodločnejši protest. Na Poljskem imajo vojaško vstajo proti no-vosestavljeni Witoševi vladi. — Na Nemškem je vlada odstopila, ker se je sprla s parlamentom zaradi državne zastave. Istočasno so odkrili zaroto, ki je bila naperjena proti državnemu predsedniku Hindenburgu in njegovemu režimu, ki je hi-pernacionalistom premalo nacionalističen. Zaprli so več oseb. — Generalna stavka na Angleškem je preklicana, vendar delavstvo še ni šlo na delo, ker industrijci nočejo držali, kar je delavstvu obljubila vlada. Amundsen je 12. maja zjutraj ob dveh v italijanski zračni ladji »Norge« preletel severni tečaj in plul v smeri proti Alnsltl. Svoj !*! preko tečaja je Javil z brezžičnim brzojavom, poslej pa ni več nobenega znaka od njega. Boje se nesreče. Kaj se godi doma Spomenik kraliu Petru I Osvoboditelju, prvi v Sloveniji, se bo na slovesen način odkril v Kranju dne 1. avgusta 1926. Pričakovati je obilne udeležbe no samo iz bližnje okolice, temveč iz vse Gorenjske ter tudi od drugod. Skoraj gotovo se udeleži te slovesnosti tudi kralj Aleksander, ki bo tačas bival na Bledu. Različni odbori, v katerih so zastopniki vseh strank, slojev in stanov, so že začeli z delom, da bo slavnost kar najlepša. Pripravljavni odbor daje to v vednost s prošnjo, naj se vsa društva, ki nameravajo letos kane eunanje prireditve, izvolijo ozirati na to patrijotič-no slavnost. Vabila in letaki se bodo začeli v .kratkem razpošiljati. Finan&iemu delegatu Dovoljujemo si Vas javno vprašati, kaj je z našim honorarjem za našo katehetske ure? Ali naj bomo kateheti, ki se poleg dušnega pastirstva trudimo po 20 in še več ur na teden v šolah, prikrajšani Se za tiste pare, ki so nam po prejšnjih dvanajstinah do aprila t. 1. v zakonu zagotovljene, ln smo mi poslali svoje spiske, uradno potrjene, že pred meseci"? Za vse mogoče se najde denar, zakaj ga mi niti za to malenkostno povračilo naših ka-tehetskih ur, da bi v težkem položaju, v katerem smo, mogli si vsaj malenkostno olajšati svoje gmotne skrbi. G. delegat, prosimo Vas, da upoštevate naše delo in izposlujete izplačila Katchetje. litine novosti v r* Maribor, 14. maja. Kljub navideznemu političnemu mini v Mariboru, je vendar precej političnih novic, ki ..a-fcejo, o'a ni takega miru, kot se na zunaj zdi. »Tabcr<- je začel odgovarjati »Slovenskemu gospodarju? in upa, da ga bo spodnesel. »Slovenskega Gospodarja« gre zato nekaj stotin v mestu več v razprodaji. Nova Slovenska kmetska stranka dobiva stare boritelje v svoje okrilje. Med drugimi smo opazili prvoboritelja dr. Novačana, ki se je vrnil z vročih varšavskih tal v našo vas. Nastopil je službo koncipijenta pri dr. Kukovcu in bo začel izdajati poseben list za Štajersko. Bilo srečno! Socijr.lisii se jeze na misijon pri frančiškanih, m jeze na sebe in svoje protiverske članke v Volksstimi in jim ni prav. da njim samim tudi s kulturnim bojem ne cveto rožice lepše bodočnosti. Radikali zborujejo. Preteklo sredo zvečer so imeli zborovanje v Gambrinovi dvorani. Tavčar je povedal, da je glasoval za Pašiča, ker je Jovanovič — klerikalec! Pa pravijo, da so klerikalci samo v Sloveniji! Rehar je rekel, da niso frakarji, zato gre naprej. Štefanovič je razlagal o korupciji, ko pa je nekdo zaklical »živijo korupcija*, se mu je zgodilo kakor Pašiču pri vladi, ven so ga vrgli. Edino, kar so vsi odobravali, je bila pripomba, da je SDS bankirska in gosposka stranka, ki je pripeljala v Belgrad korupcijo. Vsi so enako mogli opaziti, da radikalna stranka ni niti malo socijalna stranka, ker ne kaže nobenega zanimanja za soc. vprašanja, ki so dandanes tako pereča. Vsaj na shodu ni bilo čuti ne besede o tem. Gre le za politično moč, ne pa za politično ljudsko delo, kcj ne, gospodje? Radičevci se e niso pomirili zaradi športnega portretiranja, o katerem je »Slovenec« javnosti že poročal. G. Bendetu menda ni žul, da ni več v stranki, v kateri so samo voditelji. Trenutno še ni znano, katera stranka ga bo zdaj sprejela. Naši demokrati, do skrajnosti narodnjaki, si iščejo zaveznikov kjerkoli, ker hočejo s svojo ne-uklonjivostjo in neuvidevnostjo žrtvovati tudi — Dr. F. S.: * Berta Bukšekova. Na mizi v njenem malem salonu je Wil-dejev Dcrian Gray. »Razodevati umetnost, zakrivati umetnik«, to je namen umetnine.« »Po obliki je vzor vse umetnosti glasbenikova umetnost, po čuvstvu pa umetniška gibnost igravčeva.« V čudovitem ognju ji žarijo oči. »O, kako sem si takrat, osemnajstletna, želela biti kdaj Stuart!« »Takrat ni bilo kakor danes. Z najpu-zabljenejšimi vlogami smo se morali boriti za priznanje.« »Biti Stuart — !<, vsa zanesena v gledanje in veliko doživljanje. Prihodnji teden bo Stuart. Prvič, za svoj srebrni jubilej. »Ali mi bodo zamerili, da sem si izbrala iStuart«? Umetnost je vendar mednarodna.^ »Heddo Gabler«? Nisem si je vzela; za proslavo je vendar treba nekaj slovesnega. Kajne?« »Gosp« dr. Zakrajškova bo kraljica. Da, meni na ljubo. Morda bo v bodoče veikrat sodelovala. To bo kraljica! Veličaetvena, da bo vsakdo veroval v njeno kraljištvo.« narodni blok, če treba. Ali se je v tem smislu vršil razgovor med SDS in socijalisti pretekli ponedeljek? Ali so socijalisti zavoljo tega razgovora postali v obč. svetu tako — »tacig«, da rečemo po mariborsko? Maribor je razočaran nad »bojevitost-jo< socijalistov in »narodno bojevitostjor demokratov. Pri denarju se pač vse neha — to je načelo kapitalistov, pa naj bodo demokratski ali soci-jalistični. Prekmurske ceste Današnje »Novinec v precej dolgem članku opozarjajo javnost, zlasti pa one državne organe, ki imajo kako besedo v vprašanju cest in potov, da tudi Prekmurje ima ceste, ki se ne popravljajo same od sebe, temveč zahtevajo v tem oziru nekoliko požrtvovalnosti od strani drugih. Prekmursika pota »mo mi na tem mestu že omenili in sicer takrat, ko smo se zavzeli za občinske volitve v Prekmurju. Trdili smo, da so sL.._ pota posle*... gospodarske nezmožnosti občinskih gerentov, izmed katerih so nekateri za povzdigo zunanjega lica občine tako »vneti«, da zaukazv' j voziti občanom šoder na poljska pota (ki so navadno dajala v najem za pašo), občinska pota pa pustijo pri miru. »Novinci se obračajo na merodajuo državno oblast. Ker plačuje Prekmurje davke, ki naj služijo v ta namen, da država lahko krije svoje različne izdatke in da lahko pomaga, kjer je neobhodno potrebna njena pomoč, se sme pričakovati — in skoraj zahtevati — da se posveti prekmurskim cestam od strani oblasti več pozornosti. Ceste so v takem stanju, da slabše že ne morejo biti. Celo glavni cesti, ki vezeta M. Soboto z Dolnjo Lendavo skozi Beltince in Črensovce, oziroma skozi Mart-jance, Bogojino, Dobrovnik, sta že tako uničeni, da bo danes-jutri onemogočen promet. Avtomobilski promet je v slučaju dežja že sedaj nemogoč in mora ob takih prilikah celo poštni avto prekiniti svoje obratovanje. Oblast naj si prizadeva, da to stanje zholjša. Žrtev se ne sme braniti, ker »državne podpore so tudi naš denar, zakaj se ne bi na ta način uporabljale?« Ob gotovih slučajih — celo manj važnih — da oblast velikanske državne aparate na razpolago. Zakaj ga ne bi dala tudi Prekmurju. Nemožnosti nihče ne zahteva. Nekaj denarja, par tovornih avtomobilov, ki bi d o vazali šoder od Mure, in cela stvar bi tako napredovala, da bi v par letih imeli najlepša in najboljša pota v celi okolici.« Želeli bi le to, da želja »Novim« ne ostane glas vpijočega v puščavi, temveč da se v resnici stori vse ir.ogcče za odpravo cestne mizerije. in V Rimu se pripravlja nov ukaz o imenovanju cele vrste podestatov, t. j. vladnih vaških načelnikov za vasi, ki nimajo več kakor 5000 prebivav-cev. S tem ukazom pride na vrsto tudi tržaška pokrajina, ki obsega tudi sežanski in postojnski okraj, lako bodo častno likvidirani tudi tisti župani, ki niso opustili nobene prilike, da se poklonijo tržaški vladni gospodi v upanju, da si ohranijo svojo župansko trikoloro. Ravno na slavnosti 21. aprila v Trstu jih je bilo 13 z lastno godbo. Ti nesrečna številka! Zanimiva je statistika, ki nam pokaže razmerje med analfabetstvom in število podestatov za posamezne italijanske dežele. Fašistična vlada je namreč zagovarjala uvedbo podestatov s trditvijo, da se v manjših občinah (torej izpod 5000 ljudi) ne najdejo dovolj izobraženi ljudje, ki bi lahko vodili cbč.ine; poleg tega da so tudi volivci premalo izšolani, da bi si mogli sami voliti zmožne občane v občinski svet. Če sodimo stopnjo izobrazbe kakega naroda po odstotku pismenih in hočemo logično aplicirati motivacijo fašistične vlade, bi morale dobiti največ podestatov one dežele, kjer je nepismenost najbolj razširjena; kajli v teh deželah, »In gospodična Kraljeva! Vam ugaja? — Kajne! Tako pristna in ljubezniva!« »Res dobro se razumemo. Malo nas je in vendar gledališki spored ni siromašen. Vpri-zoritve pa so tudi dostojne.« Po steni visijo mnogi trakovi, med njimi kot najlepše priznanje dolgo pismo: -■Gospa umetnica! Okorna je moja roka, polno je moje srce.« Čudovito hrepenenje za Lepo Vido, močno v svoji preprostosti in žalostno v svojem uboštvu. »Kadar vidim Vašo ime na sporedu, takrat prihajava z ženo.. »Delavec iz kolonije,-: se je podpisal nesebični neznanec. Njen glas je postal ginjen in otroški. Tedaj je bila umetnica po volji božji: da, tudi za delavca iz kolonije ... »Ni gledišče samo za zabavo.« »O! Pa je mnogo bridkosti do petindvaj-setletnioe. Mnogokrat sem jokala. Sem pač ! ženska. Nimam energije.« »Temperamenta? O, tega pa imam,« se je zasmejala. i »Gospe Strozzijevi sem nekoč pravila: I Vi, milostiva, pač niste imeli nobenih težav. 1 Taka umetnica! Vam intrige niso nič mogle, i Rekla mi je: Draga gospa, ko bi V-i vedeli.. »Svojčas bi bila morala nastopiti za Jugoslovansko Matico. Prišlo pa je nekaj navskriž. A, se mi je zasmejal dr. Mtiller, intrige? Vidite, gospa, lo bo zdaj pravo gledališče v Mariboru.« Za birmance potrebne predmete priporoče ljubljanske tvrdke najuspešneje v dnevniku „Slovencu" Ne zamudite ugodne prilike! Ta reklama se Vam bo izplačala kot le malokatera druga! kjer večina ljudi nc zna pisati, je ludi politična izobrazba najnižja, torej zaslužijo podeštate. Statistika pa kaže ravno obratno. Podeštato bo dobilo 80.20 odstotkov italijanskih občin. V nekaterih italijanskih deželah pa je ta odstotek veliko nižji in to na jugu države, to je v krajih, kjer najbolj cvete nepismenost. Tako je znano, da imajo Puglie in Sicilija 00 odstoikov nepismenih prebivavcev. In ravno te pokrajine bodo imele manj vladnih načelnikov, medtem ko bo n. pr na Južnem Tirolskem, kjer jo le 2 odstotka nepismenih ljudi, 98.10 odstotkov občin dobilo pc-deštata. Isto velja tudi za Primorsko. Da pride na južno Italijo razmeroma manj podeštalov. je treba pripisovati okoliščini, da živijo južni Italijani v večjih središčih, v malih mestih; tu pa jim ni dana prav nič večja možnost izobrazbe kakor na vaseh, ker so ta mesteca čisto kmetska središča in nimajo mestnega značpia. Iz tega je razvidno, da bodo s podestati naibolj obremenjene dežele, ki bi si prav lahko same volile zmožne župane in da dobijo najmanj podestatov dežele, ki bi jih bile najbolj potrebne. Sicer pa ni bil cilj zakona, da napravi red v občinskih uradih, ampak da vzame občinam še tisto malo avtonomije in da spravi njim na čelo vladne pristaše. Koroški Slovenec« piše v uvodniku dne 12. t. m.: »Ker sila ni udušila našega življa, ne predelala našega prepričanja in značaja, a je na zunaj slab inštrument, se spreobrne volk v jagnje in na lep način udari v naše naravne pravice; pohlevno, nebojevito ljudstvo je za to jako pripravno. Na lep način, brez nepotrebnega šuma se mora odvzeli slovenskemu ljudstvu moč in volja do lastnega individualnega življenja. Izpodriniti Slovenca iz javnih služb je lepa parola tega načrta, Ileimat-dienst izrecno priporoča, da naj se nemški duhovniki in učitelji uče slovenskega jezika, in izdaja v ta namen podpore. Na ta način se Slovenec na lahek način izpodrine in nihče ne moro reči, da se je zgodila krivica. Že sedaj se vodi natančna kontrola vseh mest, ki bi se na ta način izpoiiolnila i\ ljudmi, ki bi znali par besedi slovensko, v mišljenju pa hodili z nasprotniki Ti bi potem odločevali in mi bi postali brezpravna raja brez pravega pastirja. To naziranje že sedaj prevladuje in pojem Slovenca je postal v nemški glavi tako nejasen in zamotan, da z upravičenostjo dvomimo nad uspehi šolske in avtonomistične reforme, ki nam bodo diktirane po sedanjih oblastih. Za prehod v popolnoma nemško Koroško rabijo še sedaj odpadnike, a s tem se obenem ubranijo očitanja, da Slovenec ne pride do kruha. Seveda je to samo plast na zunaj, kakor so vsi čini z nemške strani prikrojeni za zunanjepolitični položaj. Na zunaj mora uživati Slovenec vse pravice, na znotraj pa se zamenja s svojim nasprotnikom, ker je edino to v prid deželi, ne pa v zadovoljnost celokupnega slovenskega življa.« Strašna letalska nesreča v Novem Sadu, Na Vnebohod dopoldne je vadil v Novem Sadu vojaški letalski oddelek povl poveljstvom stotnika Konjarja. Bilo je pet letal. Ko so se letala ob 10 dopoldne vračala na letališče, je občinstvo, ki. je bilo na ulicah, nenadoma opazilo, kako so se enemu letalu odlomili druga za drugo obe Vsa je še v Cerkvenikovem s grehu«. Ni ga še izživela. Usoda malega gledališča: do'go vživljanje, polno truda — za dve, tri vprizoritve... »Ne bi mogla reči, katera vloga mi je najljubša. Teže pač igrani brezvestne, zlobne.« Kje je njen obraz? Tisti tam zadaj: iz življenja mladega ljubljanskega dekleta, iz njene vigredne poti pod ljubljanskim gradom in iz daljnega hotenja na Dunaj, za pesmijo? Tam zadaj: iz trepetov srca in iz rasti mimo dolgih ljubljanskih let v Varaždin in Maribor? ; Ljub mi je Maribor. Zelo, zelo ljub.« Tam zadaj, kjer ni odra... Ali še živi sebe? Ali živi vse brezštevilne vloge petindvajsetih let tudi še preko Glavnega trga in visokega dravskega mosta in povsod? Pod njenim visokim balkonom globoko doli je zelena Drava in vse mesto s cerkvami in vrtovi in goricami. Tako visok je njen balkon, da je blizu Pohorje in Planine zadaj. Tako visoko gori je, kakor so skromne naše slovenske Muze. Prilika m botre da podarijo birmancem prav čedne, trpežne in lepo izdelane OBLEKE po prav nizkih cenah se nudi t>ri tvrdki krili, nakor je trup vrteč se treščil na tla. Ljudje so zavpili in hiteli na mesto nesreče. Letalo je padlo na tla pred sanatorijem Brezovsky. Nudil se je strašen prizor: Letalo se je dobesedno zdrobilo, a motor se je zaril dva metra globoko v zemljo. Med razbitinami sta ležali strašno raztrgani trupli obeh letalcev: nadporočnika Milana Brajko-viča iz Petrinje in tehničnega pomožnega vojaka Antona Briškija iz Delnic. Trupli so prepeljali v mrtvašnico tamkajšnje bolnišnice. Na lice mesta je takoj prišla vojaška komisija, da preišče, kako se je zgodila nesreča. Strokovnjaki izjavljajo, da je to edinstven slučaj v zgodovini letalskih nesreč: da bi bili namreč med letom odpadli krili. Ponesrečeni Brajkovič je bil napravil v višini 1000, odnosno 500 metrov dvakrat zaporedoma okiet v ostrem kotu in nato z uporabo velike sile s krmaril letalo v ravnotežje; ko je storil to drugikrat, je nenadoma odpadlo eno krilo in nato še drugo. Letalo je bilo sistema rBreguet 19 , ki slovi kot eden najboljših. Stavbno gibanje v Ljubljani. Maj nikakor noče stalno držati svoje prijetno toplote. Radi tega sc tudi stavbno gibanje še ni tako razmahnilo, kakor smo pričakovali. Vendar pa rase krog onih, ki nameravajo letos postaviti sebi lastno domačijo in krov: Ivan Poženel bo ob Ižanski cesti postavil lepo enonadstropno, vili podobno hišo na parceli št. 162/4. — Primarij dr. Josip Pogačnik namerava zgraditi arhitektonsko zanimivo trinadstropno trgovsko hišo na parceli 549/i ob Miklošičevi cesti s oslonom na Otmar Bambergovo palačo. Na ta način bo izginil eu del vrzeli med poslopjem Zadružne gospodarske banke in Bambergovim posestvom. Poslopje bo sicer ozko ali s primerno fasado se bo to dalo nekoliko omiliti. — Ob Dermotovi ulici v Spodnji šiški na parceli št. 80 bo postavil Ivan Leban, železniški uslužbenec, visokopritlično manzardno hišo. — Gradbeno društvo na tehnični srednji šoli bo zgradilo na Mirju parcela 77/1 enonadstropno lepo hišo s tremi večjimi stanovanji; hiša bo stala na vogalu Groharjevo ulice in Mirja. — To društvo bo postavilo na parceli 22/13 Karlovško predmestje še eno enonadstropno hišo, katera pa bo služila društvu za njegove obratne namene. — Znani podjetnik Rudolf Štebi je pričel kopati temelje za svojo enodružinsko vilo tia bivši Ogrinovi parceli med Streliško ulico in Mišičevo cesto. — Alojzij Pire iz Kamniške ulice 129 zida visokopritlično hišo v Podmilščakovi ulici na parceli 175/9 poleg g. šaleharja. Stavbni gospodar je član stavbne zadruge »Hera«. — Bogdan Suknaič, uradnik Vzajemne zavarovalnice, postavi v Hradeckega vasi na parceli št. 74/5 enonadstropno hišico z enodružinskim stanovanjem. — Ivan Mencej, strojevodja drž. železnic, Sv. Petra cesta 11, bo zidai enodružinsko hišo ob Grablovičevi ulici na parceli št. 80/4 v bližini Korytkove ulice. — Hedvika Bischof, zasebnica, Gosposka ulica 4. bo zgradila ob poti v Rožno dolino na parceli št. 119/4 enonadstropno vilo. — Andrej Senegačnik, poštni uradnik v pokoju, Aleksandrova cesta 10, namerava zgraditi enonadstropno vilo na vogalu med potjo v Rožno dolino in Žitnikovo ulico z dvema stanovanjema. — V neposredni bližini postavi tudi Ivan Blaznik, strojevodja, Glinška ulica 7, enonadstropno, dvo-stanovanjsko vilo na parceli št. 110/7. Vsi trije so člani stavbne zadruge »Hera«. — Tovarnar Dra-gotin Hribar bo dvignil barvarno v svoji tovarni pletenin na Zaloški cesti za eno nadstropje. Adaptacije: Znani pekovski mojster Friderik Pauer, Sv. Petra cesta 48, hoče adaptirati dvoriščni trakt svoje posesti v delavnice in skladišča za izdelovanje kek«ov, kanditov jn slaščičarskega blaga. Radi tpga bo dvignil trakt za eno nadstropje. Preuredil bo tudi kanalizacijo in napravil na dvorišču novo šupo za drva. — V hiši ge Marice Pogačnik na Celovški cesti prenavlja stavbna tvrdka arhitekt Schell pritlične prostore bivše gostilne. Tušem se preseli šišenska lekarna in bo tu v boljši meri služila potrebam prebivavsiva Šiške. Na tem mestu bi bil potreben tudi zdravnik. — Stavbno podjetje inž. Dedeka v Lepodvorski uit« v Spodnji Šiški zgradi dvoriščno stanovanjsko pv. slopje za svoje uslužbence. — Naj omenimo se to, da namerava Ivan Zupan. Vidovdanska cesta 22, zgraditi delavnico za prepariranje črez levo od Poljanske ceste proti prisilni delavnici na parceli št. 80/3 na bivšem zemljišču arhitekta Treota. ^ Kakor vidimo se gTade skoro izključno enodružinske hiše in vile le za lastno uporabo gradbenega gospodarja. Sledi torej, da zida le malt kapital z bornimi sredstvi, večji pa nima nobenega zmisla za zidanje; radi tega stanovanjske bedo še ne bo tako hitro konce. Zelo sc iščejo ^vbne parccle, radi tega njih vrednost rnstr. Za bodočnost si hoče vsak zagotoviti stavbni prostor. Najcenejša birmanska darila •» botfati izberi ORAGO SCHWAB - Ljubljana i Lud. černe Dnevne novice ,-fKj k Naši Američani ta svojega škofa. Slovenci v Ameriki se pripravljajo na čim lepši »prejem ljubljanskega knezoškoia dr. Jegliča in ■drugih starokranjskih gostov. Pozdravna prireditev se bo vršila v največji dvorani v Clcvelandu — v »City Auditorium«, v kateri je prostora za 15.000 oseb. Mnogo slovenskih naselbin je poslalo prošnje, da bi škof dr. Jeglič delil pri njih sv. birmo, tako Hie-boygan, Steelton, Forcst City, Pa. in Bridge-ville, Pa., naselbina VVaukcgan, 111., je naprosila škofa za blagoslov vogelnega kamna nove farne šole; mnogoštevilne naselbine so poslale vabilo, da bi jih škof obiskal. Ker je knezoškof dr. Jeglič za 9., avgusta že napovedal birmanjc v kamniški dekaniji. pač ne bo mogel ustreči vsem vabilom ameriških rojakov. Častna pa je tako za gosp. knezoškofa kakor za ameriške Slovcnce velika ljubezen in spoštovanje, ki so jo ohranili svojemu višjemu nadpastirju tudi v tujini. kr Volitve so tu! Kadar postaja les me-£evnat, tedaj veste, da je pomlad blizu. Kadar vlada telegrafično vprašuje, komu je še dolžna, recimo nadure ir take reči, tedaj veste, da so volitve blizu. Tako se je zdaj »godilo. ■k Redukcija delavstva. Kakor čujemo, hna Trboveljska premogokopna družba namen odpustiti eno tretjino delavcev, kar se bo izvršilo, oziroma se je žc na plačilni dan 15. t. m. Žrebanje stadionske loterije se bo vr-Silo danes 14 dni, dne 30. maja. Zato pohitite s kupovanjem srečk. k Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani »e prično usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice v ponedeljek, dne 31. maja ob 8. uri. Pravilno kolkovane prošnje za pripust k izpitu je vložiti na ravnateljstvo do 26. maja. Usposobljenostni izpiti za učiteljice ženskih ročnih del bodo v začetku oktobra, * Smrt slovenske pionirke v Ameriki, V Valleyu, Wash., je umrla najstarejša tamkajšnja slovenska pionirka Margareta Plemel, stara 83 let. Pokojnica je bila doma iz fare Zgornje Gorje na Bledu, iz vasi Mevkuš; v Ameriko je prišla s svojim možem Antonom Plemel 1. 1873. Bila je vedno verna žena in dobra mati svoji družini. •k Poročil sc jc dne 12. maja 1926 v Kamnu na Koroškem g. Franjo Vivod, železniški poduradnik iz Sp. Polskave pri Prager-skem, s koroško Slovenko Reziko Sorgo iz Kamna. — Obema novoporočenccma obilo sreče! -k Pozor trafikanti! Zveza trafikantov Vas kliče v svoje vrste; ne sme biti trafikanta, ki ni organiziran. Le v skupnosti je moč; kar enemu ni dosegljivo, je vsem skupaj gotovo. Po celi državi se prebujajo trafikanti, se snujejo društva. Ljubljana se je častno odzvala, pa tudi druga Slovenija ne sme zaostali. Zato pišite vsi, ki še niste organizirani, dopisnico na tajništvo Udr. tobačnih trafikantov, Sv. Petra cesta 62, in prijavite svoj pristop. k Z denarjem je treba prav gospodariti. Zalo vsakdo gleda na to, da za kolikor mogoče majhen denar dobi dobro blago. Ugodnejše kupčije ne moreš napraviti, kakor če kupiš za 10 Din srečko orlovskega stadiona ter zadeneš enega izme-d osmih glavnih dobitkov, ki so: 1. sobna oprava (spalnica) 25.000 Din; 2. motorno kolo 20.000 Din; 3. blago za nevestino opremo 15.000 Din; 4. srebrn servis 6000 Din; 5. šivalni stroj 5000 Din; 6. moško kolo 3500 Din; 7. kuhinjska posoda 2500 Din; 8. blago za moško obleko 1500 Din. Poleg tega je še cela množica manjših dobitkov. Srečke se naročajo na naslov: Akcijski odbor loterije za Orlovski stadion, Ljubljana, Ljudski dom. -k Enodnevni čebelarski tečaj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Potovalni učitelj in ekonom iz Ljubljane bo predaval o čebelarstvu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah dne 30. maja. Začetek tečaja ob 9. uri dopoldne v šoli. Popoldne se bo nadaljevalo predavanje pri čebelnjaku g. Čuša v Gaberniku. Na ta tečaj so vabljeni vsi čebelarji od Sv. Lovrenca in iz sosednih župnij. k Žrebanje efektne loterije v prid novega »Društvenega doma« pri Sv. Ani v Slov. Gor. se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 25. jul. 1926. v Društvenem domu. Toliko v vednost vsem imejiteljem srečk. Iste se lahko še vedno naročajo. Prijatelji, segajte pridno po njih! — Odbor. k Proslava stoletnice Miletiča se vrši danes, 16. t. m., v Vršču. Miletič je namreč v Vršču zatisnil svoje trudne oči. Za starie in botre hSrmancev! Najlepšo ln najcenejšo Izbiro vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Erjavčevi cesti št 2. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie., Ljubljana •k Za III. jugoslovanski esperantski kongres o binkoštih v Maribor je dovolilo ministrstvo za promet 50 odstotkov popusta na vseh železnicah, o čemer se slovenski espe-rantisti tem potom obveščajo. Regulacija Vrbasa. V generalni direkciji voda je izdelan načrt za regulacijo reke Vrbasa pri Petoševcu in Razboju. Stroški so proračunani na 2,200.000 Din. ■k Zaprli so v Skoplju podporočnika Viktorja Strakarja in narednika Vujaklija. Hotela sta pobegniti v Albanijo, pa ju Albanci niso prijazno sprejeli. Po dolgem beganju sem in tja ju je dobila naša straža in aretirala. k 55 let narednik. Kralj je odlikoval z zlato dvorno svetinjo s krono najstarejšega narednika v naši državi Velimira Višiča. Vi-šič jc vstopil v bivšo srbsko armado 1. T871. ter ostal od tedaj do danes neprestano v vojaški službi. Udeležil se je vseh zadnjih vojn. Sedaj je v službi na dvoru. -k Protest zveze kopališč. Zveza kopališč je vložila pri ministrstvu za železnice oster protest, ker se ji ni dovolila polovična vožnja. Namigavanje »Obzora« s tendenco smešiti zvezo diplomiranih babic in Orlovsko podzvezo v Ljubljani, ki da uživajo ugodnosti polovične vožnje pri svojih prireditvah, je — milo rečeno — skrajno neokusno! »Obzor« naj najprej spozna mogočnost in pomen slovenskega orlovstva, potem bodo taki neokusni izpadi, če je kaj resnosti pri njem, gotovo prenehali. ■k Na mednarodnem kongresu mlekarske industrije naša država ne bo sodelovala, ker ni kredita za delegate. k Za raziskavanje Krasa je v generalni direkciji voda odobren kredit 200.000 Din. -fc Odlikovan je g. Josip Canič, komponist in profesor realne gimnazije v Zagrebu, z redom sv. Save IV. razreda. k 501etnico obstoja proslavi 30. maja najstarejše društvo v Belgradu, »Beograjsko žensko društvo«. Proslava bo trajala tri dni. •k Kot »dnevi zdravja« so določeni 23., 24. in 25. maj. Glavni odbor »Društva za narodno zdravje« jc pripravil že vse potrebno k proslavi. •k Bolnišnicam Srbije in Črne gore je ministrstvo za narodno zdravje že otvorilo kredit na podlagi novega proračuna, •k Nove vojaške zgradbe. Ministrstvo za vojno in mornarico je odobrilo kredit 1,910.000 dinarjev za nove zgradbe topničarskega zavoda v Kragujevcu. •k Nevarno je obolel borovniški kaplan g. Janez Oblak in se priporoča svojim duhovnim sobratom v molitev. Leži v ljubljanskem Leonišču. ~k Smrtna nesreča. V Clevclandu je avtomobil do smrti povozil 691etnega Slovenca Nikolaja Novaka. •k Pretep med dobrovoljci in orožništvom. V okolici Bihača v Bosni so hoteli orožniki deložirati prostovoljce, ki so si na tuji zemlji postavili domove. Med obema skupinama je prišlo do srditega boja. Gre najbrže za napačno razumevanje odredb o agrarni reformi. ■k Sofijska katedrala, ki je bila razrušena ob priliki zadnjega atentata, se bo popravila. Dovoljen je kredit 10 milijonov levov. Načrte je predložiti do 20. junija t. 1. kr Tudi Zagreb hoče dejanji V Belgradu se je mudil te dni župan mesta Zagreba gosp. Heinzel. Interveniral je pri raznih ministrstvih ter razložil težko gospodarsko stanje, ki vlada v Zagrebu spričo občega političnega položaja. »Jutarnji list« pri tej priliki, ko poroča, da je g. župan našel razumevanje v Belgradu, odločno kliče: Dovolj je obljub, hočemo dejanj! kr Angleži v Splitu. 14. t. m. je prispela v Split velika angleška ladja »Rauchi« z 462 angleškimi potniki, ki so si ogledali Split, Solin, Hvar in Kaštelo, Trogir in Venecijo. ~k Velika poneverba. Blagajnik nekega parobrodnega društva v Novem Sadu Franjo Slavik je poncveril 400.000 Din in nato pobegnil v Švico. Novosadsko sodišče je izdalo za njim tiralico in Slavik je bil aretiran v Ziirichu. Pri njem so dobili še 250.000 Din. Izročen je sodišču. k Družba sv. Girila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Iv. Perdan nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril in Metodovih užigalic. Mislimo, da je odveč | hvaliti prvovrstno kvaliteto naših užigalic. : Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in za-' hteva povsod naše domače Ciril in Metodove užigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini ljubezni do njenega slovanskega jezika. Apeliramo tedaj ponovno, da se vsak posluži Ciril in Metodovih užigalic, katerih geslo je: Mal položi dar, domu na oltar. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. kr Dražba lovov. lx>v krajevne občine Smihel - Stopiče se bo oddal v zakup za dobo od 1. avgusta 1926 do 31. marca 1930 na javni dražbi, ld se bo vršila pri okrajnem glavarju v Novem mestu v soboto, dne 3. jul. ob desetih. Lovi krajevnih občin Trebnje, Velika f/)ka in Sela pri Sumperku se bodo oddali v zakup za dobo od 1. avg. 1926 do 31. marca 1930 ua lavni dražbi, ki se bo vršila na urad- nem dnevu v Trebnjem dne 6. julija 1926 ob desetih. Zakupni in dražbeni pogoji za obe dražbi so na vpogled med uradnimi urami pri okrajnem glavarju. ■k Zlatnike v Zlatorog terpentinovem tailu so našli nadalje: Adela Findrich, Radnička ul. 17, kupila pri tyrdki Viktor Ozdanovac, Osi-jek; Alojzij Okorn, Slivnica, kupil pri tvrdki Lovro Škrjanc, Lopček pri. Grpsupljem; Angela Dolenšek, Lakcnci pri Mokronogu, kupila pri tvrdki Srečko Šircelj, Mokronog; Jo-van Z. Acimovič, Rakek, kupil pri tvrdki Tomo Svetina, Rakek; Jerica Debevčeva iz Borovnice, kupila pri tvrdki Joško Majaron v Borovnici; Ivana Smrajc, Jarše pri Ljubljani, kupila pri tvrdki T. Marinko, Ljubljana; Hela Ošina, Pekel, kupila pri tvrdki Kari Sima, Pekel-Poljčane; Ana Mršol, Kovor št; 25, kupila pri tvrdki Janez Golmajer; Lenčka Jug, služkinja pri Dr. Kodermanu v Mariboru; Milka Klippa, Banija 91, kupila pri tvrdki Albert Gostlich, Banja 88. •k Prodam novo hišo v Stični na Dolenjskem za 50.000 Din. Več se izve v Ljubljani, Sv, Jakoba trg št. 5. •k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. -fc Pri želenih in jetrnih bolečinah, žolč-nem k°mnu in zlatenici ureja naravna Franz-Josef-grenčica prebavo čisto popolnoma. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »F r a n z -J o s e f« - vodo, če se vzame zjutraj na tešče na gorki vodi. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in spcc. trgovinah. ■k Za binkošti sc nudi ljubljanskim tvrd-kam posebno ugodna prilika, da se v »Slovencu« priporoče botrom in botricam kakor tudi staršem birmancev. Oglasi bodo imeli največ uspeha v prvih dneh prihodnjega tedna ter v binkoštni številki, ki izide v izredno povečani nakladi. Oglase za to številko sprejema uprava do vključno petka opoldne. Ceniki so vsakomur na razpolago. kr Proti znojenj« nog se uspešno rabi Sanoform. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. ■k Cenj. čitateljice opozarjamo na posebno reklamno prodajo, ki se vrši celi binkoštni te » Dunaja: 1 h 11', 2 h 45', 13 h 55'. Osebni vlaki: Odhod proti: Ljubljani: 5 h 20', 9 h 40', 13 h 20', 17 h 25', 23 h 05'. » do Pragerskega: 19 h 19'. » » Čakovca: 3 h 30\ 8 h 12', 15 h 43', 21 h 00'. » » Pliberka: 5 h 50', 13 h 30', 18 h 20'. » » Fale: 10 h 22', 16 h 58'. » * Gornje Radgone: 4 h 55'. » » Murske Sobote: 11 h 38', 15 h 43'. » » St. IIja: 6 h 10', 13 h 30', 18 h 15'. » v Avstrijo: 4 h 55', 8 h 40', 13 h 20' 20 h 10'. Prihod iz LJubljane: 3 h 13', 9 h 34', 11 h 44', 16 h 22', 21 h 56'. » » Čakovca: 0 h 41', 6 h 35', 10 h 20', 18 h 14'. » » Pol jčan: 7 h 34'. » » Pliberka: 7 h 4«', 12 h 54', 20 h 49'. » » Fale: 11 h 58', 18 h 37'. » » Gornje Radgone: 14 h 32'. » » Murske Sobote: 10 h 20', 21 h 47'. » » S t nja: 7 h 40', 14 h 53'. 19 h 44'. » » Avstrije: 8 h 00', 12 h 42', 18 h 33', 22 h 19'. ZA BIRMO! Ure, zlatnino in srebrnino Vam nudi naiccnejSe in •olidno tvrdka IVAN PAKIŽ - LJUBLJANA Stari trg it 20. Celje Podružnična uprava »Slovcnca« v Celju, hotel Beli vol, sprejme eno ali dve dobri moči za prodajo časopisa na ulici. Resni, agil-ni reflektantje naj se zglasijo pri imenovani upravi. & Podružnica upravo »Slovenca«, ki je začela s svojim poslovanjem že leta 1924 in ima svoje prostore v hotelu Beli vol, I. nadstropje, sprejema naročnino, vsa naročila objav, inseratov, malih oglasov, posmrtnic itd. zelo ugodno. & Čitateljem »Slovenca«, kateri si ne morejo naročiti dnevnika v vsakdanji izdaji, priporočamo nedeljsko izdajo, ki stane celoletno Din 80, polletno Din 40 in četrtletno Din 20. Naročnino je plačati najmanje četrtletno. Natančnejša navodila je dobiti pri podružnični upravi. -©• Loterijske srečke Društvenega doma t Trbovljah se prodajajo v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze v Celju, hotel Beli vol, I. nadstropje. sr Nastop ljubljanskih igravcev obeta biti ena najlepših gledališčnih prireditev v letošnji sezoni. Gostje bodo igrali lepo Shakes-pearjevo veseloigro »Kar hočete«, polna veselega humorja, eno najveselejših iger, kar jih je spisal Shakespearjev genij. Nastopili bodo tudi naši najboljši poklicni igravci, radi česar opozarjamo, da se mora občinstvo pravočasno preskrbeti z vstopnicami. st Oskrbništvo občine se bo preselilo iz Kralja Petra ceste na Sp. Lanovž, kjer stoji posestvo last mestne občine, odnosno meščanskega fonda. Na posestvu stoji še precej obširno poslopje, v katerem stanuje večje število . strank. Ta poslopja nameravajo sedaj preurediti in prezidati, tako da bodo služila v svrhe mestnega oskrbništva, kakor ludi v nastanitev mestnega pogrebnega zavoda. V ta namen bodo seveda morale oditi iz dosedanjih stanovanj vse one družine, ki so tam nastanjene. Ta preureditev bo seveda stala še precej denarja in bo imela po našem naslednje posledice: povečanje stanovanjske krize, oteSevanje uradovanja z mestnim oskrbni-štvom, velike izdatke, v slučaju kakega ognja pa velika zakasnelost požarne hrambe pri prihodu na mesto požara. Na drugi strani bo pa morda vendarle enkrat predmetno posestvo dobilo lepše lice in odgovarjalo vsaj fun-damentalnim zdravstvenim predpisom. st Žalostna slika alkoholizma se je nudila v petek ob 3 popoldne na Krekovem trgu, kjer je družba, sestoječa iz treh mladih mo-Skih in ene ženske v popolnoma pijanem sta-nfci korakala aH oravzarrav se v omotičnem stanju gibala po imenovanem trgu in pri tem napenjala svoja zapita grla in se drla na vse pretege, da smo se morali čuditi policiji, ker ni storila temu razgrajanju ob belem dnevu hitrega konca. Posebno odurno je bilo videti nad vse pijano žensko, staro šele nekako 30 let, ki se je morala loviti in opirati na svojega, drugega »sotrpina«, da je zlezla tako počasi dalje, dokler ni vsa družba prišla do naslednje gostilne in si šla nabirat tja novih »moči«. Mladina, ki je ob lepem pomladanskem dnevu bila v polnem številu na ulici, se je p«a veselila in smejala nad kozlarijami, ki jih je ta družba pijancev uganjala. & Občinski svetnik dr. Dobovišek je odložil svoj mandat v mestnem svetu, ki gu je dosedaj izvrševal v imenu NSS. Ker je ta stranka v Celju, kakor izgleda, likvidirala, so se občinski svetniki, ki so bili izvoljeni pri zadnjih občinskih volitvah na programu te stranke, v veliki večini razdelili med radikale in demokrate, le dr. Dobovišek je izvajal dosledne konsekvence in občinski mandat odložil. To dejstvo je zanimivo posebno radi tega, ker bi moral priti po vrstnem redu kandidatne listine sedaj na vrsto g. B o r 1 a ' , pristaš NRS, demokrati pa stoje še vedno na stališču tako zvanega nacionalnega bloka, kjer so se »blokirane« stranke domenile, da pride v gornjem slučajni v občinski svet pristaš demokratov. Videli b, ali bo radi lega vprašanja občinska seja p, 'ožena. na poznejši čas. Ako stopi v občinski svet g. Bor-lak, imajo namreč demokrati samo 16 mandatov, vse druge stranke pa ravno isto število članov. Navodila za fotografe-amaterje izšla. — Cena Din 16 —. Drogerlfa A, Kane sinova, L|nbl]ana D. M. v Polju Stavbene zadruge. Lansko leto smo ustanovili pri nas stavbeno zadrugo za zidanje malih delavskih hišic. Pristopilo je takoj precej članov, ki redno plačujejo svoje donose za hišice. S pomočjo strokovne organizacije papirničarjev si je zadruga pridobila dve lepi parceli, na katerih je sedaj že odmerjen prostor. Zadrugi stoji na čelu požrtvovalni g. kaplan Širaj. Tovarna je prvotno obljubila brezobrestno posojilo za svoje delavce, pozneje ga je pa iz neznanih vzrokov odbila. Naš kapitalizem je pač še daleč za angleškim, nemškim in ameri-kanskim. Kljub temu je zadružna misel ostala trdna in letos se takoj počne graditi že šest hišic iz lastnih prispevkov članov, in se bo najbrže med letom število še povečalo. Drugo spomlad se prične delo v večjem obsegu. Členi imajo zaupanje, ker se zavedajo, da le potom samopomoči pridejo do stanovanj. Spomenik. Kakor smo že zadnjič omenili, namerava tukajšnja podružnica zveze slov. vojakov postaviti krasen spomenik svojim tovarišem, padlim v svetovni vojni. Spomenik bo delo akademič-nega kiparja Dolinarja, izdelala ga bo pa tvrdka Vodnik iz Ljubljane. Čim bodo odstranjeni drogovi iz prostora pred cerkvijo,-se začno dela za priprave. Fantje bivši vojaki bodo sami kopali temelj ter postavili betonski podstavek. Prostor pred šolo bo tako sčasoma eden najlepših, zato mora biti tudi ponos vse občine. Priporočili bi tudi vodstvu šole, naj zopet okrasi gredice, ki jih je postavilo vojaštvo in ki so napravile tako lep vtis. Izlet. Papirniško delavstvo je sedaj dve leti organiziralo izlete. Vsak se še spominja lanskega na Homec. Ker ima letos opravke za strokovne zadeve, zato je prevzelo misel tukajšnje Prosvetno društvo, ki namerava letos zbrati čim več članov za skupen izlet, ki se bo vršil najbrže na Sv. goro nad Litijo. Elektrifikacija. Delo elektrifikacije občine precej napreduje, lalto da bodo ta teden začeli že instalirati cerkev ter dalje proti Studencu. Drogovi stojijo že do gozda, kjer bo stal transformator, odkoder se bodo odcepile tri proge: ena proti Zalogu, druga proti Z,adobrovi, tretja pa nazaj na Studenec. Nove cerkvene klopi. Naša podružnična cerkev sv. Nikolaja, ki je bila lansko leto na zunaj prepleskana in je lansko leto dobila tudi tri nove bronaste zvonove, bo letos dobila nove klopi. Natečaj za napravo 26 novih klopi je že razpisan, ter so tozadevni natančni pogoji razgrnjeni v občinski pisarni v Litiji. Delo je proračunano na 9000 dinarjev, potreben hrastov, smrekov les da cerkev sama. Dražba se vrši v občinski pisarni 24. maja ter morajo biti klopi postavljene v cerkev do Žegnanske nedelje, 3. oktobra 1926. Največ zaslug za prenovitev naše cerkve gre našemu nadvse delavnemu župniku g. Francu Kralju. O priliki zadnje težke nesreče ▼ Litiji je najtežje ponesrečna mati trgovke ge Ivane Elsner, 70 letna Marije Stabelj, v soboto 15. t. m. svojim težkim poškodbam podlegla v ljubljanski bolnici. Prepeljana bo domov v Škofjo Loko, kjer bo pogreb v nedeljo popoldne na tamošnje pokopališče. Pokojna je mati tukajšnjega davčnega nadupravitelja g. Stablja. Žalujočim naše iskreno sožalje. Nova parna pekarna. Podjetni pekovski mojster g. Ernest Drčar iz Šmartna pri Litiji bo v najkrajlem času postavil novo parno pekarno na mesto stare navadne pekarne. G. Drčarju, ki je odličen pristaš SLS želimo pri razširjenju svojega obrta obilo uspeha. Stroj in druge dele parne pekarne je prejel iz Trsta, od koder je priSel tudi inženjer, ki vodi vse delo. Nova stavba. Nadučitelj g. Mihael Debeljak iz Šmnrtna, ki je bil pred kratkim stalno vpokojen, bo na Dobravi, to je med Litijo in Šmartnem, postavil majhno vilo ter je že pričel z dovnžanjem vsega potrebnega stavbenega materijala, Vila bo Se lo jesen dograjena. Tako bo počasi Dobrava zazidan* ter dobi tako Litija direkten stik s Šmartnom. Nov betonski most. Cestni odbor litijski, pod načelnikom šmarskim županom g. Leopoldom Host-nikom, je letos dogradil v Šmartnem nov betonski most pri tovarni g. Knafliča ter je bil pred kratkim kolavdiran od gradbene direkcije. Most je prav dobro m lično dogradil zidarski mojster g. Jakob Konjar iz Litije. Dalje je cestni odbor prav okusno napravil novo betonsko škarpo ob dekanovem vrtu proti Knafličevi hiši, tako da napravi sedaj ta del šmartna prav čeden vtis, medtem ko je bilo preje na tem koncu vedno blatno. — Tekom letošnjega leto bo cestni odbor zgradil Se en betonski most, in sicer na Jezeh, kjer je meja med obema občinam« Litija in Šmartno, tik ob Boriškovi žagi, na I okrajni cesti, ki veže Šmartno oziroma Litijo ■ J Polšnikom. Pa zabavljajo nekateri, ki bi radi »ge-! rentovali« v cestnem odboru, da litijski cestni odbor spi... Seveda se vsega ne more storiti, če država dolžnih prispevkov, svojih lastnih namreč ter še cestnih doklad, katere okraj v to svrho vplačuje, ne plača odborom. Če bi pa država svojo dolžnost v polni meri storila, kot jo morajo davkoplačevalci napram njej, potem bi bilo pa dovelj denarja na razpolago, da bi se vse popravilo in n« bi bilo povoda, včasih morda do upravičenih pritožb, katere pa cestni odbor ni zakrivil, pač pa država, ki n« da denarja. Brez denarja, pa seveda se ne da prav nič napraviti. Novi vozni red. Opozarjamo občinstvo, da je stopil s 15. majem novi vozni red v veljavo, tako da vozijo osebni vlaki proti Zidanem mostu iz Litije sledeče: ob 6.07, 8.24, 12.55, 14.58, 18.27, 23.51, proti Ljubljani pa 2.41, 6.46, 9.13, 13.09, 17.19, 21.02. Na novo pa vozi vsako nedeljo in praznik izletniški potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.20, ustavi le v Litiji, kamor pride ob 21.57, potem pa zopet ustavi od Zagorja naprej redno. Ta izletniški vlak prične voziti s 24. majem ter bo vozil do vključno 8. septembra, razven 27. in 28. junija. Metlika Velik »hod so imela dekleta Mar. družb ia semiške dekanije na Vnebohod na prijazni Rado-vici. Prišlo je jako veliko deklet. Cerkev na Ra-dovici je bila ozaljšana kot še nikdar in ves shod je lepo potekel Dopoldne je bila slovesna sv. maša in slavnostni govor v cerkvi, popoldne po veierni-cah pa zborovanje na lepem prostoru med cerkvijo in župniščem. Tu so navdušeno nastopala d«v klela in v najlepšem redu so se vrstili govori, petje in Quarzlampe« in druge najmodernejše aparate. V bolnici deluje sloviti operater dr. Horvat, tako je bolnica bednim bolnikom našega kraja in mesta v veliko dobroto. Sošianf Vesel napredek. Vse prireditve naših katoliških društev so dosedaj izpadle častno za nas, a vse je po splošni sodbi prekosila vprizoritev »Mi-klove Zale« na Vnebohod. Samo eno smo pa Čutili vsi, da je dvorana v Unionu vse premajhna za vso to množico, ki se z veseljem udeležuje naših prosvetnih prireditev. Zato pa že tem težje čakamo na dogotovitev nove dvorane v Društvenem domu. Igra se danes ob pol 3 popoldne ponovi in imajo dostop tudi šolarji za znižano vstopnino 3 Din. Ne zamudite to prilike! Igralcem, zlasti pa požrtvovalnemu režiserju g. kaplanu Grilu, naše priznanje ln iskrene čestitke k res lepemu uspehu. Vztrajno delo v naših društvih naj pa rodi vedno lepših sadov članom in nam v veselje. Umrla je včeraj splošno priljubljena vdova in hiSna posestnica Ana T o p o 1 n i k. ki je imela tobačno trafiko poleg lekarne. Bila je do svoje starosti vedno sdrava, blagega prikupljivega značaja in v 86. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v pondeljek. Naj v mini počiva! / PreJcm «r/e Žilki. Naše Orlice bodo v nedeljo, 16. t. m. M večernicah ponovile žaloigro »Ljudmila«. Prireditev se bo vršila v žižkoski šoli. Večinoma vse rstopnice so že zdaj prodano. Cankova. Pri nas povečujejo cerkev. Rogu Svala in vsem, ki so pomagali. Novo zakristijo imamo že dograjeno, prejšno pa so predelali v kapelo presv. Srca Jezusovega. Skoda, da še nima nov* kapela oltarja. Upamo pa, da bo tudi ta v par mesecih krasil našo cerkev Oltar izdeluje g. telpar Ivan Sojč iz Maribora. Že mojstrovo ime in dosedanji njegovi načrti kažejo, da bo delo nekaj lepega, umetniškega. Se nepopravljena krivica Iz dobe prevrata. Gospod poslanec Klekl je 7. t. m. poslal ministru ra notranje zadeve gosp. B. Maksimoviču sledečo rlogo: »Gospod minister! V avgustu 1. 1919. je bilo * Parizu odločeno, da se na željo slovensko čute-Sega prebivalstva Prekmurje priklopi Jugoslaviji. Par dni po tem odloku je naša slavna armada brez vsakega odpora zasedla Prekmurje. 7. avgusta 1919, torej v času, ko je bilo Prekmurje že jugoslovansko, pa ae je vrnilo iz Amerike v svojo domovino 14 Prekmurcev in en Medjimurec. (Tu navaja gospod poslanec njih imena in njihova bivališča, op. por.) Vsem tem, ki so bili tedaj že naši državljani, je tajna policija v Štrigovi odvzela pred prehodom tez Muro v Prekmurje vse dokumente in vso prtljago, katera se je pozneie prodala na javni dražbi. Tedaj, ko se je to zgodilo, že ni bilo več v Prekmurju boljševiške oblasti in Prekmurje je bilo že naše, jugoslovansko. Denar, katerega je dobila vojna policija za prodajo prtljago je bil izročen okrajnemu glavarstvu v Čakovcu. Kliub večkratnim OTgencam, tega denarja naši liudje še niso proieli. Sedem let že čakajo ti siromaki na svoj denar, toda oblast jim ga ne izplača. Ker so se divčna bremena gelo povišala in ker je narod vsled stalne gospodarske krize zelo obubožal, nujno potrebuie denarja, da more zadostiti vedno večjim državni-n in Irugim dajatvam. Prtljaga je bila prodana v kro-oah in to pod ceno. Pravično bi bilo zatorej, da se jim vrne niihov denar v dinarjih in da se jim izplačajo dalje obresti; saj denar ni mogel ležati brezplodno v kaki omari. — Poslanec prosi goso. ministra, naj čimpreje odredi, da se ta zadeva, ki ja bila plod neurejenih povojnih razmer, pravično poravna in da se 14 Prekmurcem in enemu Medii-imircu takoj izplača znesek za njihovo prtljago in to v dinarjih, zaračunivši krono za dinar, ker je bila takrat ta relacija, s primernimi obrestmi. —-Pričakujoč Vaše hitre odločitve se Vam najtopleje Zahvaljujem. Jožef Klekl s. r,, narodni poslancc.« JP V tej zadevi je gosp. poslanec že štirikrat ali betkrat interveniral. Gospod poslanec neprestano ln vsepovsod opozarja na krivice, ki sc gode prekmurskemu ljudstvu večinoma vsled nepo/nania prekmurskih razmer. Ena takih krivic je tudi zgoraj navedena. Pet intervencij, brez u<»odne rešitve. Ne gre za visok znesek; pač za oškodovance je *1sok; aH kolik blagoslov bi bil v vsakem oziru, ako bi se izplačali 100.000 Din za 10 Dta lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva .Trgovska akademija" v Ljubljani *M dobitkov od SO do lOa.COO Din « Primorsko Gonja proti domačemu šolskemu ponkn. Zabela so jc gonja proti poučevanju slovenščine na podlagi prilog ; Edinosti« in »Novic«. Kakor smo gori omenili, je tržaška prefektura zaplenila zadnjo prilogo »Novic«. »Popolo di Trieste« od 9. t. m ovaja oblasti iNovice-r, češ da delajo propagando med šolsko mladino v Nabrežini in obljublja, da bodo znali dognati krivce in jih izročiti sodni oblasti. V Zatolminu so aretirali tajnika Zveze prosvetnih društev Jelinčiča, ker je skušal urejevati pouk med tamošnjimi Slovenci. *ov veter? Priloga zadnje »Goriške Straže« je bila zaplenjena, ker je vsebovala novi železniški vozni red, na katerem so bile označene postaje s slovenskim'! imeni. Gre seveda za postaje v čisto slovenskih krajih. Lani so bila dovoljena slovenska imena, letos ne več. Torej niti v slovenskem časopisu ne sme biti slovenskih imen, ampak nekulturne spakedranko kakor: Val-volciana (Volčjadraga), Caminia (Kamnje), Monte-spino (Dornberg). Monrupino (Repentabor) itd. Dejstvo je, da se sami Italijani smejejo takim sko-vankani. — V zadnjem času je že več znakov, da je pričel od Vidma pihati mrzlejši veter; sicer »ima Primorcem več kaj vzeti. 1dopisi h Hotlčn. Tukajšnji občinski odbor je lansko leto na pritisk par oseb sklenil, da bo občina postavila blizu litijskega kolodvora novo mostno tehtnico. Ker pa ni občina nikoli imela potrebnega denarja na razpolago, je bila zadeva tehtnice odložena. Na zadnji seji pa so demokratje zopet zahtevali, da se mora na vsak način postviti tehtnica, ki M prišla morda v prid le enemu. Ne dede na to, da je dovolj na enem krajo, kot je Litija tn Gradec, khimu rua javna obiHueSja temuics, ne vedo gospodje, da so take tehtnice le v breme občf-ae, zato smo jnoetni«. d« bi bil denar, katerega bi ▼taknlla hotiflca občina v to tehtnico, ven vrfen, ker ne bi niti za obresti nesla, kje pa so stroški vzdrževanja, drage režije in kdor misli, da bo vali, da se mora na vsak način postaviti tehtnica, se tudi moti. Če pa že kdo želi tehtnico pri ko-lodvoru za sebe, naj jo na svoj račun napravi. Prepričani smo pa, da tega ne bo nihče storil, saj gre pri vsej stvari eamo zato, da bi sc našemu litijskemu županu nagajalo, kakor da bt on imel od tega kak dobiček, če vrže litijska tehtnica kak večji dobiček ali ne. Zato smo pa prepričani, da bodo občinski možje uvideli nesmiselnost naprave take občinske tehtnice, ker bi morali na ljubo par ljudem še celo najeti posojilo, ter sklep pri prihodnji seji preklicali. Ježica pri Ljubljani. Poleg naših prosvetnih društev, je tudi tukajšnje gasilno društvo pričelo z dramatičnimi predstavami. Razveseljivo je, da j« sedanji delovni odbor pokazal, da zna gasilno društvo tudi kaj boljšega nuditi občinstvu, kakor dolgočasne »veselice«, pri katerih je bila glavna in navadno edina programna točka škripanje harmonike s plesom in popivaniem, Vrsto dramatičnih predstav so otvorili v nedeljo z veseloigro »Poslednji mož«, ki je nudila tako občinstvu, kakor igralcem obilo užitka. — Odboru gasilnega društva častitamo na uspehu, ki ga je žel že s prvo prireditvijo. Upamo, da bo tudi občinski odbor znal prav ceniti delavnost naših gasilcev in jim olajšal njihovo breme, ki jih teži vsled povečan)« njihovega doma. Bled. V nedeljo in na praznikov dan rtvjrftrat je uprizorilo tukajšnje Katol. prosv. društvo viteško igro »Roza Jelodvorskac. Kako veliko zanimanje za igro je vladalo med občinstvom, kaže to, da je bila dvorana trikrat razprodana. Vsa igralci so svoje vloge dobro rešili, posebno hvalo zasluži Roza. Scenerija je zelo ugajala. Obleke so bile krasne. Režijo je vodil g. Fr. Cergolj. Od predstave je društvo darovalo 1000 Din za spomenik padlim vojakom. „ Prosvetno strnile v Št. V?dy nad ljuhglano Danes zjutraj se je kot pričetek šentviških slavnosti vršila v župni cerkvi zadušniea za pokojnimi člani šentviške čitalnice, ki praznuje 60 letnico svojega obstoja. Od pol 7 do pol 8 je igrala pred cerkvijo jeseniška godba. Koncerta se je udeležilo številno občinstvo. Ob 8 se je vršil slavnostni občni zbor šentviške čitalnice, katerega je otvoril g. šolski vodja Aleksander Jeločnik. Na občnem zboru so bili imenovani častni člani in odlikovani z diplomami bivši predsedniki, odhornki in zaslužni člani: Jovan I., Lucinka Kraljič, Matevž Rozman, Ivan Kremžar, Franc Bizjak, Andrej Kregar in Josip Arhar. Obenem so bili imenovani za častne člane šentviški dekan Valentin Zabret, ekonom Alojzij Markež in kaplan France Lovšin. V marVantnem govoru je prof. Franc Koblar podal zgodovino Slovenstva pred ustanavljanjem čitalnice in po dobi preporoda, ko so čita'n ce rastle kot gobo po dežju. Rdeča nit, ki je prepletala govor, je izzvenela v mnenie. da je slovenski narod, kakor skoro noben drug narod, imel, ima in bo še imel razne De/mano, ki iz 1-stn'h koristi ali vsled neumev. nja zatajujejo svoj narod, zemljo in domovin . Po ob nem zboru je priredil oder »Našo kri«, ki je napravila na občinstvo silovit vtis. Med odmori oa je igrala jeseniška godba. Ves Št. Vid je v zelenju, mlajih in cžar-jen s s\etlimi napisi. Vrh cerkvenega zvonika se sveti, ovenčan s slovensko trobojnico, ime Blaža P to nilra in letnica 186«—1926.' Najlepše pa je okrašen novi Šentviški d .m. ki Orlovski izlet v Rim. (81. avgusta do 8. septembra). S 15. aprilom Je potekel prvi rok za prijave, ki jih je toliko, da nam je posebni vlak zasiguran. Oni, ki so do 15, aprila obenem b prijavo vplačali prvi obrok v znesku 200 Din, vplačajo za celotno preskrbnino le 1250 Din. Obenem sporočamo na razna vprašanja, da se je podaljšal prijavni rok do 5. junija. Na prijave po tem roku se ne bomo ozirali, ker moramo do tedaj že sporočiti pripravljalnemu odboru v Rimu končnoveljavno Število naših izletnikov. Vsi oni, ki so se prijavili po 15. aprilu, ali se še bodo prijavili do 5. junija, bodo morali plačati 1800 Din, a prvi obrok v znesku 700 Din najkasneje do 5. junija. Oni, ki so do 15. aprila že vplačali 200 Din, morajo plačati najkasneje do 5. junija še 500 Din. Ostanek se more potem odplačevati v obrokih, tako da bo do 1. avgusta vplačan celotni znesek. Kdor do 1. avgusta ne bo imel vplačanega celega zneska, ga sploh ne bomo mogli upoštevati kot udeleženca in se skupnemu izletu ne bo mogel pridružiti. Ravno tako se ne bomo ozirali na one, ki se ne prijavijo pravočasno in ne vplačajo obrokov ob določenem roku. 5. junija je zadnji dan, do katerega bomo sprejemali prijave. Celotna oskrbnina znaša za one, ki so se prijavili do 15. aprila 1250 Din, a za one, ki se prijavijo pozneje, a vsaj do 5. junija, pa .1300 Din. Ta cena velja za vožnjo tretjega razreda, za skupna ležišča in skupno prehrano. Za posebna prenočišča bo treba plačati okoli 180 Din več. Kdor se bo hotel poslužiti vožnje v drugem razredu, bo tudi še nekaj doplačal. Oni, ki žele dobiti posebno prenočišče v sobi in vožnjo v II. razredu, naj to že v prijavi ali pa najkasneje do 5. junija sporoče. Za državne uradnike bomo potrebne dopuste izposlovali sami, ravno tako potrebna dovoljenja od vojaške oblasti. Da bomo mogli dobiti skupni potni list, prosimo, da nam vsi udeleženci sporoče: Ime in priimek, poklic, rojstni kraj in leto, pristojnost v občino in okrajno glavarstvo. Oni, ki se izleta iz različnih vzrokov ne bodo mogli udeležiti, dobe po odbitku malenkostnih režijskih stroškov povrnjen ves prispevek ravno tako oni, ki ne bodo mogli dobiti dopusta. Za vse udeležence bomo otvorili nakup lir, drobiža, ki ga boste potrebovali. Sporočite nam tozadevne želje in pošljite denar. Lire bo potem vsak dobil že v Ljubljani ali pa v Postojni. Še enkrat pa opozarjamo, da se bomo mogli na zamudnike ozirati le toliko, kolikor ■ bo mogoče. Zato tudi pri prijavah upoštevajte izrek: Kdor prej pride, prej melje. bo d.nn:s rlove-no posvečen. Dom "e ves v cvelju in elc-nju in čari rnssveiljc-a od ne trojnih luči. Krog in kr. g pa ga obdaja go o rnla ev, ovenčanih s slovenskimi trobojnicami. Raz hiše po Št. Vidu plapolajo zasta>>e. Znn?il. no pa jc, kar Sentvldčnnl zelo zamerijo, da s š Lkega po.-.iipja ne vis! nobena zastava, r-aj je bil ravno Bkž Potočnik, ki je ustanovi prvo šolo v Ši. Vidu. Ko so ljudje zvedeli za ogaben n::parof. v Zagrebu. HT. Valori~neijsko vprašanje. Referent g. dr. Edvard Pnjnič, svlnifc vil dež. sod. v Ljubljani; koreferent g. dr. Josip Mudrovčič, svetnik stola sedmnrice v pok. v Zagrebu. IV. Vprašanje državljanstva. Referent g. dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu; koreferenta gg. dr. Ivan Subotič, sekretar v min. zunanjih del v Relrrr-Hu 'n dr. Fran Vodopivec, veHki župan v pok. v T jubliatsi. V. Renrcn-jzncifn upravnega sodstva. Referent g. dr. fctofnn Sagndin, državni svetnik v Bel-jrradn; koreferenta c?. Jovan V. Stefanovič. svetnik upravnega sodišča v Zng-fbu in dr. Henrik StMkn. svetnik upravnega sodišča v Celju. VT. Odškodnina z-i neopravičeni preiskovalni zapor. Referent g. dr. Josip šilovič, univ. prof. v pok. v Zagrebu; koreferenta gg. dr. Metod Dolenc, univ. prof. v Ljubljani in dr. Josip Vesel v Sarajevu. VII. Vprašanje notarijata. Referent g. dr. Ivan Grašič, notar v Kranjski gori; koreferent g. dr. Djodje Jane, apelacijski sodnik v pok. v Skoplju. Po končanem dnevnem redu bodo v nedeljo, dne 12. septembra izleti kongresistov v slovenske Icraje. V imenu srbskih članov se je izrekla vele-simpatična želja, da naj bi bil oficijelni izlet v mesti Celje in Maribor. Meseca julija bo izdal Stalni odbor knjižico, ki bo obsegala kratko vsebino vseh napovedanih predavanj in se pošlje vsem prijavljenim članom kongresa v lažje razumevanje referatov, ki so na dnevnem redu. Doslej se je priglasilo približno 500 članov, pretežni del Iz Belgrada in Srbije. Slovenski pravniki, ki se še niso pri javili, naj store nemudoma svojo članarino, članarina je za javne uradnike in vsakega rodbinskega člana (soprogo ali hčerko) je prispevek ravno tolik. Plača naj se po položnicah, priloženih prvemu letošnjemu snopiču »Slovenskega Pravnika'. Pričnkovali je, da bo naša javnost tako v Ljubljani, kakor tudi drugod, sprejela udeležence kongresa s prisrčnostjo In gostoljubnostjo, kt diči Slovence že od nekdaj. Darujte za Ljudski sklad SLS! Socialni vestniK ANARHIJA V SOCIALNI ZAKONODAJI. Novi finančni zakon določa v členu 290., da ne plačujejo delavci v državnih podjetjih, ki nimajo industrijskega značaja, nikakih prispevkov, ki bi jih sicer morali v smislu zakona o zavarovanju delavcev, da pa imajo kljub temu v slučaju bolezni pravico do vseh dajatev, ki so predvidene v omenjenem za-" konu. Ta člen je nerazumljiv v dvojnem ozirur 1. §. 3. zakona o zavarovanju delavcev pravi, da je podvrženo zavarovanju vsaka oseba, ki stopi v začasno ali trajno delovno razmerje ne glede, če je predmet tega delovnega razmerja telesna ali duševna moč. Od zavarovanja so izvzete le osebe, katere so naštete v §§ 6. in 7. tega zakona (drž. uslužbenci in poljski delavci itd.). Ker ni bil § 3. zakona o zav. delavcev t novim finančnim zakonom ukinjen z ozirom na delavce v drž. podjetjih, velja še dalje tudi za te delavce in imajo pravico do vseh dajatev v smislu zakona o zavarovanju delavcev. 2. Člen 290. finančnega zakona je nejasen glede določbe, kdo naj nudi delavcu v državnih zavodih podporo, če zboli. Da pritiče delavcu v tem slučaju zakonita podpora, to priznava tudi navedeni člen. Zgleda, da hoče država prevaliti ta bremena na okrožne urade. Tako početje bi pa bilo — milo rečeno — nemoralno. S kako pravico naj zahteva država, da prispeva ubogi delavec s svojimi žulji 5e za svoje tovariše v državnih podjetjih? Trditev, da prispeva država za socialno zavarovanje s 500.000 Din, ne da bi bili s tem kriti iz. padli prispevki za zavarovanje delavcev, ne drži. Od teh 500.000 Din obdrži minister za socialno politiko 200.000 Din, da krije stroške, katere bo imel ob priliki raznih revizij okrož-nih uradov in njihovih institucij. Za socialno zavarovanje ostane torej le 300.000 Din, katere dobi Osrednji urad v Zagrebu. Če pomislimo, da bi imel samo ljubljanski okrožni urad za delavce državnih podjetij izdatke, ki bi presegali vsoto 300.000 Din, je jasno, da je podpora od strani države veliko prenizka. Nasprotno lahko trdimo, da hoče vlada namenoma uničiti socialno zavarovanje, če zvali ta bremena na okrožne urade. Tukajšnji okrožni urad je že sedaj pasiven v bolniški panogi, v prvi vrsti radi tega, ker ne stori država svojih dolžnosti, radi česar pade vsa teža na socialno zavarovanje. V mislih imamo zdravljenje tako zvanih ljudskih bolezni (spolne bolezni, tuberkuloza, trahom). Poleg tega odpade precejšen del podpor na račun brezposelnosti. Posledice takih razmer pa čuti pred vsem delavec, kajti Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je že ukazal vsem Okrožnim uradom, da odjavijo s 1. aprilom 1926 vse delavce, kateri so zaposleni v državnih podjetjih, razen tistih delavcev, kateri delajo v državnih podjetjih z industrijskim značajem; pri nas v Sloveniji tobačna tovarna in arzena!. Dogodili so se pa sledeči slučaji: Delai vec v protezni delavnici je zbolel, značaj bolezni je tak, da bi moral iti bolnik v bolnico. Zglasi se na Okrožnem uradu. Ta mu javi, da m upravičen do podpor in zdravljenja na nje-; gov račun, ker ni več član urada. Vzame to izjavo na znanje ter gre k poverjeniku za so-, cialno politiko in ga prosi, da bi mu priznal j dalatve- matere mu gredo v smislu zakona o i zavarovanju delavcev in v smislu člena 290 finančnega zakona za leto 1926-27. Toda gospod poverjenik izjavi, da je to nemogoče, . ker nima v ta namen nikakega kredita. Kljub ; svoji bolezni mora ostati delavec v delu, ker bi bil sicer s svojo družino brez vsakih sred-j stev. i Drug slučaj: Na Jesenicah se je ponesrečil delavec, zaposlen v državnem podjetju. Ker ga ne sprejme v lečenje niti zdravnik od Okrožnega urada niti mu ne nakaže podjetje svojega zdravnika, ker nima kredita, se mora zdraviti delavec sam, poleg tega pa še oprav-jati službo. Pa je še več takih slučajev. Delavec je pahnjen nazaj za 50 let. Tako stanje je nevzdržljivo! Cer&veni vestnilk norniNnr^»m ^^ 96 u,Judn° ""znanja, da bo nocoj, pred praznikom sv. Paškala, zaščitnika ča- Trn M r|ega llIe9a' sk"P»* molitvena £žie dnL ? "M?!, se b0 ;10- ura: Zalila za božje dobrote Uljudno prosimo obilne udeležbe. oh s i sestanek ima prihodnjo sredo ž£a n Jr\a m,f in m,ad^iškn Marijina dru- » n, U dnevnega reda je ta sestanek za vso člane obvezen. Darovi M !UP!,l[TnemU> dniStTU fi,epih 30 darovali: Gospa hi ,rmrtke ,lre 100 Din; mesto cvetja na *lTr*0!ne**J- Simona Tomažiča pokln, njajo neimenovane 150 Din; strelski klub »Emo-na« je na zaključnem večeru zbral 210 Din; Kre- innn i?fV°v M lr,govin? in Industrijo, Ljubljana, 1000 Din. Vsem plemenitim darovalcem z željo, da bi našli mnogo posnemalcev, se najprisrčneje za- hvaljuje za odbor: G. JurAsek, predsednik. ........................................................................ ZEL in PLEVEL Slovar naravnega zdravilstva. Broširan 60 Din, vezan 75 Din. JUGOSL. KNJIGARNA - LJUBLJANA, Društvo u€lteSjey glasbe. >SLQVENECc, dne 16. meja 1026. l pregledi Ker je bil prestavljen društveni podpredsednik Srečko Kumar na glasb, akademijo v Zagreb in le vsled tega odložil svoj mandat, je bil izvoljen na izrednem občnem zboru za podpredsednika dosedanji tajnik prof. Rado Proseric, za tajnika i prof. Ad. G r o b m i n g in za njegovega munest- ! nika prof. Josip B r n o b i č. Po občn em zooru se je nek, ki je^ bil namenjen od Kutnarja. Zbralo se je, nekaj ožjih Prijateljev in bili so navzoči skoro vsi člani in vse' članice dru-Uva, V imenu društva se mu je zuhvalil predsednik prof. Bajuk za neštete in neprecenljive zasluge, za katere mu ostane društvo trajni dolžnik. Kumar je bil tisti, ki je med prvimi prav razumel veliki pomen naše organizacije, največji, neutrudijivi proo,,-»ator skupnega dela, neizčrpen v idejah, preko meje požrtvovalen in ne-ebičen v idejam boju, vodno pred očmi le blagor slovenske domovin s in slovenske pevske umetnosti, vedno se boreč le za pravico in poštenje, »Društvo se od tebe ne mOre posloviti,« je dejal govornik, »ker te ne more pogrešiti, zato se od tebe danes ,ie poslavljamo, te-.;i-več ti samo želimo: Vso srečo na novem mestu dr, tedaj, da se vrneš. Zato ti ne kličemo: Z Bogom, temvečf Na svidenje!« V imenu tovarišer se je zahvalil Srečka Ku-marju za izredno požrtvovalno delo posvečeno ! celokupnosti vseli prof, Proscnc. »Ni' moči izbrisati ! iz naših src tebe, ki si živel preveč za druge in ! premalo zftse. Ni moči izbrisati iz zgodovine slo- r venskega življa tvojih zaslug tam onstran ... V svo- j jem delu nisi nikdar vide! sebe, temveč le druge, fn ira to svoje nenrbično delo nisi nikdar pričakoval, še manj pa prejel plačila. Odhajaš za drugimi tudi ti. Vedi, pripravili bomo razmere, ki te bodo vredne!« V iskrenih besedah se jc zahvalil Srečko tovarišem z obljubo, da ne bo med hrati Hrvati nikdar pozabil drage Slovenije, ne lepe Ljubljane, ne dragih tovarišev in tovarišic. Pozabiti in, če treba, izjokati hoče vse prestane krivice. Ko smo se v mirni noči razšli smo šteli: Ta-lich, Brezovšek, Trošt, Kumar ... znalo, da le M to priliko sestavljen Iz članov dru-[ gih posameznih orkestrov in bil tedaj še precej neskladen, na posameznih mestih tudi premočan tako da ,e p Kolb kot basist v svojih solo partijah "r3' TV? Silc' da 'e vsaj nekaj do i lel^T ^ 'f J-' UmJt,,di okolščina da e tal orkester tud. na odru obenem s pevci vred in stem nekako zabranil valovanje pevskih glasov Šport 5' . 1 P° dvorani potom svoje g a ,e i re ProTsrl .i Lut,u. i s^rortsTPlvs;rnastopom v umet- Vokalni koncert Glasbene Matice v Mariboru se e radi premnogih kulturnih prireditev v maju Z™ 7 IT,!' na.'rodo Pred Telesom Zraven domačih kompozicij se bodo proizvajale ad!V P0"? 'Tn3' •srl!'sV'V hrva^a in maloruska skladba. Ruska (Grecaninj jc prestavljena. jo V^ ?^htnc MnM,>" dne ' panika 1920 v Narodnem domu v Novem mestu nas je | rivedel po mučni svetovno-vo ^ pavz, rio novega in določen,,,, uoloža a pevskega društva ni ve«, i'ia njegovo nif,!> jo stopila podružnica Glasbene Malice v J.jubljam, lil ?c je poživila v zgodnji jeseni 1 1925 na p07.iv in po prizadevanju uglednih članov biv- VČERAJSNJE JUBILEJNE TEKME ILIRIJE. - Hirije so se pričele vCeral hazen. roc,la prinesemo skupno1 v ^riho^Jnji Mevi^, * fVZCs,kl "tkiml podatkf: • Murn , J, (Zagreb) : Atenn 6 : 2 Iliriia • Mura (Murska Sobota) 15 : 4. - Družina As i« <: razvila Jako lepo, tehnično dovrše™kSn.bS2 o/iio -/lasti venlke r b,ile lol;,,at ^ - .S: ZtJSUOt ™m F1!1. Obramba i vratarico in halfi dobra, ili- r& uiT^/ T'6™ n,p<;"- v katerem strem-W iih ]e ka programa za izbero, katerih edrn je bil ta kot ga nosili naši plak-.ti, in katerih drugi ]c v bi<-.tvu obsegal i«te točke z razliko, da je glavna točka programa imela biti v drugem koncerlu Dvorakova sinfonija in bi izpadle zato Novakove »Tatre«, dočim bi vse drugo ostalo istn. kot v prvem programu. Dasi sem irrel pooblastilo se odločiti za eden ali drugi program, vendar te odločitve nisem storil sam, temveč v sporazumu z ravnateljem Hubadon?, Ta program se je z mojim odlt-itim soglasjem imel tudi defir.itivno izvajati. Dobro vem, da je tudi neznatna izprememba programa po navadi vzrok neprijetnega neugodja pri vsakem onem ljubitelju glasbs, ki se [a že orier-lirdl in veselil na naznanjeni program. Zato bi rri ne prišlo na misel, da bi iz lastne inicijative izpre-minjal že enkrat sprejeti program. Toda iz krogov Češke Filharmonije same je na dan koncerta izšla inieijativa, da naj bi v slovenski Ljubljani rajši igrali Dvorakovo mesto Beethovnove sinfonije in čim sem po Talichu izvedel, da je Filharmonikom mnogo ljubše igrati Dvoraka kot Beethovna, mi ni bilo do tega, da bi se upiral taki željeni izpremembi, zakaj les ie, da če sta na izberi Beethoven in Dvorak, se rajši odločim za Dvoraka, to pa ne iz negativnega vzroka, namreč, ker Dvorak ni Nemec, temveč iz pozitivnega vzroka, ker je on Slovan in nam torej po krvi bližji. In ne samo zaradi tega, temveč mislim tudi za to, ker je Dvorak duhu našega časa bli:".ji kot Beethoven. Kdor jc imel kedaj z umetnostjo in umetniki opraviti, ve, kako odločujočo ulogo za intenzivno in čustveno prednršanje igra ljubezen do dela. Čim sta orkester Češke Filharmonije in Talich izrazila, da jima je ljubše igrati Dvor.-!:a kot Beethovna — naravno je češka muzika Čehu najbolj pri srcu — je bilo jasno, da imamo pričakovati pristnejše umetniške pronuncijacije od strani tega orkestra in dirigenta, če igrajo oni delo svojega Dvoraka, kot če bi igrali delo Becthov- , novo. Da se pa res izvrši ta izprememba programa, 1 jaz sam nisem preje vedel kot dobre četrt ure pred začetkom koncerta in se mi je po mojih mislih upravičeno zdelo, da je za nas večja korist te izpremembe kot da bi jo mogla odtehtati iritaeija | nekega dela publike vsled izprernenjenega programa. Če bi koga zanimal natančnejši delail te pretresljive dogodivščine, sem mu rad na razpolago, kakor bi bil na razpolago tudi dr. Vurniku, če se bil obrnil name r.a pojasnilo. Da tega ni storil, temveč se rajši oprl na neke govorice, ko jc vedel, da jaz nosim neko odgovornost za te stvari, temu postopku se odkrito čudim. Anton Lajovic. * * * enemu pevovodji g. LudovikU Pr,Si\ prof I.etos spomladi je pon™ia sadika nred i jitelji m prijatelji: podružnica je nastcF„„ „ soprani, 12 alli, 7 tenorji in 8 basi pod vodsvlom g. Pusa ju razodevala svoje uspehe z dokaj mo-dermm programom. V ospredje »topi skladatelj ■fc.mil Ifochreiter (Pastirien Jerica), žal edinka ra programu: nato p. H. Saflner: Lastovkam; Emil Adamič: /relo žito, Kaj ti je Mojca'1 in drugi inanjsi ove; nadalje Stanko Premrl- V ivorof^ l-rvi nas'op! Pa "i |„ ne ho o-lal brez pchvale in k0V ?"ves{io svojo kulturne nalogo naj bi podnraua sledili vsi okrožni zbori! JasnejSe proff-no7o lievskesra življenja za sedaj zboru ne morem cktroin;«. Pac pa priporočam pevsko teorijo di-l-.alro m g!n»nvnd tehniko s pojasnili o pravih i rconsiirau. Naj pokrJ.em le na nekatera me-ia v i/.vnianju: -A zastonj je ves moj klic-, (basi, L" 1 -..V pare trop.....strop« (tudi : 1k | crka sred. bo .ode), distonacija v allu >jaz som | f1" '- al1 vcv.-ea poje pesem o sreči r 'soprani, ne-I janu polfoni)' in dmgo. Zn dinamiko bi bili nre-hva ezna -Ir. Kimovčeva: v,Tam za turškim gričem« (vodum e)asovi! in ostali zKu). Pribiti pa morpino, oa je zbor v lažjih primerih dinamiko izdatno I "Pos oval. Rredv3cm (z nefcc!';rinri malimi izje-| mam?) nnzil ra ;>evfivodjo. ljcrnjalo nam je izvrf-;'."•"' F Adamičeve: Kaj ti ie Mojca? (zbori Lfttb-| janskega Zvona). Gdč. lijeoiova je po lala par I klavirskih toclc in pokazala svojo inoisl -sko ;pret-j n3sl ua '"'lavsju. Obe .-oro ia'1? - klavir in violina | — s!a ns',1 nudili pif.-er« užitka. Zbor ie poklonil i jvojeini! pevovodji e. Pu it venec s slovensko (ro-| bcinico v znal- globoke hvaležrosti, gdč. Bjeolovi pa šopek majskih cvetic. Občiusivo jc pcVizpIo ' I M«i,»anfe 7? poiio. Da hi ostalo.'da H ?e ^e ' bo!; rr-' t, ket-.eerl I")i pomeni prihod r'-vr pomladi r revčki zimi, ki je vladala pri nas. Bo- ' dnno vsaj toliko odločni da zapojemo pesmi ali raje posmri.nico, ali pa se raje prerodimo z rciK-n v novem j enskem živbV-nju. Ski'rajmo duha čr-a in č.isa kulturno prostosti!' fcfisl&liaimsTe® c e Začetek ob 8 zvofe-r Ne^elfn. f'n» IG. maja: PYOM A r.TON. Tzren f'n? 17. maja: LADJA TENAC1TV. D. Torek, dne 18. maja: Zaprto, Oj52r0_. Zpčefpl; ob nol 8 zvečer. Nedelja, dne 10. maja ob 15. uri pop.: GROFICA MA1UCA. I/ven. I Pondeljek. dne 17. maja- Zanrto. Torek, dne 10. maja: BORIS G0DUN0V. Red C. HA.SK in ilir in f,T Je |,"del 1 ^ enajstke. Skii , ■ • ' ta, 18I'ala Mčetkoiua negotovo ODažjdp m »P"}.1* !>i,a oben|a slaba in netočna odlofelne 'S-meVrf'rffi?, lfkmn. p,;lde «>»»<» do liirii', i, , n "i j J k ho,-,5ft 5anse "a "™ago. ko t« t; fl1 <'sa-1 neprimerno boljšo mtl n^8' li i :8 * na zmago. V tek! J 0. i J!) 1 J. h ----- »* ASK morj Prav' V »VHfiHfc*fv"^ n« Nemec Lundgreen v teku čez lese 110 Dal f^ ii? = ".d rsa -^taf SOT^t?^ Jih pričakovali: dr. Peitzer 400 n. v 50 Ca rt" m v 11 Wege (dlan za njim) 200 ,,, v 22 4 Krauao IM m v 4: 12.8, Itatze Sooo' m v 15 : 52 8 -K Smrt',0 400 -51 4' '!°ntomps ,„ , " '; n;'-4- — Iz tu navedenih uspehov vidi. Ja na m t: 08.4 prav dober. — - Pri- 'rv e refel,a,,ai,Jw ^Mock in Nu m . ,rf,lL e,5". 1(X) y l>orabd spet enkrat samo Un n hazena ŠhmTTtZ .^M^kem : Iliriia - »i, ic i« ot> 1i inriia - <>l> 16.10 nogomet HAŠK : [>ri- ol) 17-4-' nogomet Hajduk : Ilirija. SP0RT V MARIBORU. 0b 10- uri P^^na Ob 2 popoldne Maribor ro7. : Rapid re/ Ob 4 popoldne pokalna tekma Maribor ■ Rt , , , ma !sn obrambo, dočim razpolaga Ra- s pre- tš&orini Nn i za po- sneSev ?J! '7em?- Np.mski državni odbor •PeSe^e telesnih vaj je soglasno sklenil na.' se v pel..o ua šolah vsak dan eni ura te oTadhe; 'p^ S-e F-6. iH-en^; pnšli bodo tudi Rus,i in Ogri - V PJvmo ,-« u na Angleškem je T!ostalo štraj cujočim S ^ ,ri pol«,., om dolgčas; pa so se domiSliTn so yuh nogoniotjio igro, ki so |o dobili delavci 2:1 Kje bi bilo kaj takega mogoče! - V New Torku so igiab Kanade i i)-ckey na ledu. Neki nUb rojak drl vl^i Pr°Vii?ciie 0nta™ "i bil rad igro vi-de, v, ,,, stv. p m psov v sani iu ie vozil dva dm m dve noči do Newyorka, 1126 km. Pi e^e oe de• la Blarame. - Dempsev i„ marsikdo dragi ,1 Tn%'rJl s* «P0rtai'wm tako crodilo kakor se ie f hih, ; "h1'!"!'; v •ltoem vekl>; d0 smrti jim n bilo t eba jdacaii nobenega davka. _ 0 01 m- pijskem kongresu bomo poročali med tednom - j ne.avc, p„ gradbi sta rej se oo pa se enkrat kosala z Willsovo, pri tok mah v Wimbiedonu. Te tekme si bos:a ogledali tudi Douinn-gue in Brion-1, predsednik francoski Koncert, ki ga je na praznik priredilo pevsko društvo »Drava« iz Maribora v Celju, je bil obiskan, kakor sploh vsaka druga taka prireditev, skrajno slabo. Na koncertu so nastopili mošlti in ženski ter mešani zbori ter se mora priznati, da ie bil nastop posebno efekten ter da je zbor že precaj izvežbnn. Bolj šibki je bil ženski zbor, ki ne razpolaga s tako lepimi in blagodoneČimi ter čistimi glasovi, kakor pa moški zbor. Posebno efektne so hile točke in za Celje tudi nove, kjer je nastopila harfa z vijolino in čelom. Lepemu umetniškemu utisu, ki smo ga odnc.di od tc prireditve je posebno pripomogel p. K. milo Kolb iz Zagreba. !;i je zapel »Človeka ijo iz Letnih časov« (Havdn). P. Kolb c lepo razvito tehniko in z iz- razito lep širen obseg svojega glasu, ki doni zelo etno, skoro bi rekel nekako jjim nastopom splošno prilju-vilu udeležencev, Kot posled-i bila »Jeftejeva prisega«, kjer ester, nn katerem s« je pa pri- Nedelja, dne 18. maja ob 20. uri: VESELI KMET Pondeljek, 17. maja: Zaprto. Torek, dno 18. maja ob 20. uri: MARIJA STUART. Jubilejna predstava. Pelindvnisetlctnica umel-niškega delovanja ge. Berie Bukšekove. K premijeri Sekillerjeve žaloisro »Marija Stn-art?. — Poiindvaisetietnica iimctniikcga delovanja ge. Bcrte Ktik' cUove. V torek dne 18. maja bo v našem gled«'i--gu slavnosten a obenem tudi zanimiv gledal' --ki večer. Vprizorila : e bo ena najjnč-jih Sch.illerjevih tragedij »Marija Stuart . Uspeh predstave bo gotovo ojasil tudi slavnost: Pe.in-dvajsetlebica r.nietniškega delovanja odlične članice ge. Berie Bnkžckovč. Zato smo prepričani, da bo znalo naše občinstvo z mnogoštevilnim obiskom .... - __________ pravilno ceniti zasluge jubilant ko. Ga Bukšekova | vlslll° hrez zaleta Francozinja Dupuis 1.16, z zale- : toni Angležinja Green 1.524 m. Ni bil pa priznan ; met diska Poljakinje Konopacke 33: 405. ker Poljska ni v zvezi včlanjena; iz istega vzroka ni" bilo prv.tmnih tudi več drugih rekordov, — Čeh ,Tan-dera jo splaval čez 110 m lese v 15.4, 120 y lese 15.8, 200 y 27.5. Pri isti prireditvi sta nastopila tudi slovita nemška sprinterja Houben iu Schiiller. Na Dunaju sla tekmovala drug proti drugemu in je prvi dan zmagal Schiiller na tOO m » 11, drugi dan v revnnšnem teku pa v 10.8 (zmočen teren, zato j , , ,»' • "o jo omeui i danes teden, je gledalo 50.000 pledavcev. Sedaj so tudi i -P1 SVk- t' 3:.2' - Nemški nogomet ! "e b0..v kratkem začel meriti z ruskim i »ljub temu, da se Amerikanei n^rfui.Mo iz ' i;uza!,,n« nervoznosti. bo menda le šla v AiiiPiiko k- oarledala ______j y* - vuiAiiv ir * natopit sedaj^ v , in f teku »povprek PO deželi,, Ca. 8200 M « f2f„aje Zm^al/ 28: 52! Mattilainen 29:43 itd., WJ tekmecev. Za letošnjo sezijo si ie Hv Mrrml spet nov rekordni načrt; o Btato fihb?£ p 1 T Berlinu. - Danes je velik štafeta! tek iz Potsdama v Berlin, udeleži se ga 107 mXv m je tekmovalo 600 tekačev, letos jih tekmuj ? , "T dopade se nam, ker Smersu in Oie-tortpn zadnji prireditvi nista nast^h,; £ «» HVi H"°.lik' ™.™«ie">o Estonca Tammer-»Toslem 'iv,fru d0 Plsi sunil 145.5 ke lul Scott mora biti dober hokser, če je v 10 rundali premagal Cormicha; saj se je ta sva! boni neodločeno proti samima' MJS,. t Remulta m Demavea v Madison Square Gardenu ob n, ta i0,;loIg0&s{ln' d« «o šli vsi ven in da so ob proglasltv, zmage Renaulta, po točkah, ostali notri samo še sodnik;. - Pravijo, da Johnson s svojim pozivom naj se mu Firpo po robu ,Sv* ne bo imel sreče, pa na doseže magari Se tako vi- daiVlTV l3li0 F»T° boji. Johnson je se-dfJpf,®tstar--.Včeraj sla se udarila v Barcelo-1 aohno ,n Ernumo Spalla za prvenstvo Evrope-arena ima prostora za 25.000 gledavcev. Zmagovalec dota 7.M).000 dinarjev, premagani pa 375f§0 Belgijec Schelle je preplaval 100 m v 1-0''6 Nemce, Missbach pa v 1: 06. Kolesarji prihajajo. Dirko po Piemontu, 293 km je dobil Binda v 11:38; drugi je bil Brunero k,trdjl Z"aai, Oirardengo v 11:43. Dirke »okoli KOlna-. 250 km, je dobil Švicar Suter v . sarrio za pol kolesa pred rojakom Notter- jem; amater Durom je vozil 8:44:11. — Na Olim-pijskem diricališču v Berlinu je vozil Wiltin- 10 km v 8:37.1. 20 km v 10:57.3, 1 uro 70.190 km; v .m -,1;1',,1': pa vmil FeJ'a 20 kl» v 15 : 58. 30 km v 23:1)9, VVlitig 50 km v 40: 44.3. Iz nameravane avtomobilne alpske vožnje ki m bi šla skoz 5 alpskih dežel, je nastalo veliko i alijmisko srorsko darilo, ki se bo izvozilo od 11 do -o. oktobra. — Pri Arpajonu na Francoskem jo i0reI,B tetečim startom 1 km s hitrostjo 1.J7.42-, km 1 miljo pa s iiitrostjo 195.062 km. 1 inedov polet bo tale: Rim—Gibraltar—Ca-sablauca (Maroko)-Dakar (Senegambija)-Per-uambuco (Brazilija)-Ri0 de Janeiro-Buenos Ai-Aleuti (otočje med Ameriko in A/.ijo)~Berlmmva res—Sanbago (C1iiIe)-l'a.iama-Sai Francisco--cesta Vladivostok—Singapore—Kaikuta—Aden — Aden—Sues Rim. - Amerikanec Bvrd iu Amundsen s a bila na severnem tečaju. Drugo smo pisali med tednom in glej tudi na drugem mestu. 13. t. rti. smo priobčili članek o mednarodnem Kolesarstvu in o rekordih posebne vrste. V. S. NARODNO GOSPODARSTVO IN TELESNE VAJE. Ne gre samo za to, kako bogat jc kakšen na« rod temveč še bolj za to, kaj lahko napravi z mol ??. > k' Jih je dala narava, če sta dva izmi-bila vse svoje premoženje, bo isti prvi spet kvišku , kl bo ufx)rabil največjo energijo Temelii produkcije so oelo, narava iu kapital, nobeno teh se ne more gospodarsko samo zase uveljaviti *™ie JPori' skupaj delali. A najvažnejši pro-fiukcijski činilelj je delo, in, za to delo so moramo telesno m duševno usposobiti. Delavci n« polju in v rudniku, v predilnici in v delavnici se morajo boriti z najrazličnejšimi vplivi, k zdravju škodujejo. In zato imamo telesne vaje, da popravim enostransko poklicno delo. pa naj bo t« delo ročno ali duševno. Na zeleni trati se krepimo za Življenjski boj, na športnem igrišču in po gorskih travnikih in grebenih. Večkrat so se že prepirali kaj je bolje za nas, grški ideal lepote ali rimski praktični stavek: zdrav duh v zdravem telesu rkl SP »n za lepolo in za močjo, Rimljani so ujeli samo žaike prehajajočega grškega ideala, njih vaje niso sle za ciljem lepote, temveč samo za ciljem moči. Mi ne smemo iti predaleč, kakor gredo' na primer Nemci, ki vidijo v telesnih vajah samo sredstvo /a okrepitev posameznika ta s tem sredstvo za okrepitev vsega naroda. Mi moramo itj za obema ciljema, čeprav priznamo, da je v sedanjih težkih Časih ideal Rimljana bolj na mestu. Športna društva morajo privabiti vedno večje število mož zeria in olrok na svoja igrišča, jih morajo napraviti močne 111 jih morajo disciplinirati. ' Največie bogastvo naroda so ljudje sami, in siefer zdravi ljudje. Ta narodni zaklad moramo smotreno «ojiti in vezbali, dvigati moramo z njim narodno jrospo-darstvo, pozabiti pa ne smemo pri tem tudi na grški ideal. Isspre& sodišča »Ena — d,e — (Ti — _ fc ne odprete takoj, bom ustreli I'c Tako je zagrozil neki ponočnjak No-graskovim, ki stanujejo v Ljubljani v baraki mi-larne, ponoči, ker mu niso hoteli odpreti vrat. Domači so ga sicer na videz poznali, toda drugače niso imeli z njim nobenega opravka. Končno pa so se nasilnega ponočnjaka le ustrašili, posebno, ker ee bi bil nasilnež res ustrelil, bi bil lahko zadel otroka, ki Je ležal ravuo nasproti in komaj par korakov od okna. Zato so mu odprli vrata. Vstopil je v stanovanje in se je izdal za policijskega detektiva. Začel je brskati in iskati po posteljah in je končno zahteval, da mu odpro vse omare In kovčke. Toda Nograškovi so bili toliko previdni, da so ga vprašali, od kedaj je on pri policiji. Poznali so ga namreč že dalj časa. On pa je vztrajal pri svoji zahtevi in je trdil, da je že delj časa tajni policijski detektiv in jih je koučno vse skupaj v imrmi zakona proglasil za aretirane. To pa fe bilo dnm«. | čim že odveč in začeli so klicati na jiomoč sosedne [ stranke. Toda še predno so se zbudili sosedje, bilo i je namreč že okoli polnoči, jo je lažidetektiv po-7nriP, v femo |z kalei.e je pflgei, _ o tem dogodku so poročali svoječasno tudi ljubljanski listi, vendar pa se je takrat smatrala cela zadeva bolj za neumno pijansko šalo. Končuo pa so tea.-i junaka prijeli in pri preiskavi so ^ ugotovili, da je bil fant svoječasno uslužben pri izdelovalcu špe-ciialnih nožev Gradniku v Dravljah kot nabiralec naročil in je kot tak zahteval in sprejema! od naročnikov tudi plačila, dasi za to ni bil pooblaščen. Osumili so ga dalje tudi, da jc vlomil pri brivcu Bogumiru na Pragerskem in mu odnesel dežni plašč in stensko uro. Toda tega mu niso mogli dokazati. Po vsem tem je mož pobegnil, dne 14. a»ri-Ia pa se je sam prijavil ua imliciji. Rekel je, da je čital o svojih junaških Činih v raznih listih in da dokrže, da fo ni res, se je sam prijavil. To la ta dokaz .-•-c je fantu slabo posrečil. Oproščen ie bil sicer radi vloma na Pragerskem vadi jKmianjkanja dokazov, obsojen pa je bil radi poneverbe m pa ker si je prisvajal lastnost policijskega ur; .'ni':n, na štiri mesece iežke ječe. Z obsodbo sev d: fant ni bil zadovoljen, pritožil pa se tudi ni takoj in je izjav,'!, da si i®> v lieu dneh premislil, k.-ii i>o napravil. Narava in ljudje I VPLIV POKRAJINE NA ČLOVEKA. Kakor je zemeljsko površje politično razdeljeno v mnogo držav in te v več provinc, lako je tudi narava sama razdelila to površje v geografske province, katerih vsaka zase ima svoje tipično obeležje ne samo v reliefu, temveč tudi v klimi in vegetaciji. Ni čudno torej, da so se morali ljudje, zlasti oni, ki zelo navezani na zemljo, prilagodita posameznim geografskim provincam, in tako jim je narava nehote vtisnila tipičnost dotične pokrajine v njih telesni in duševni razvoj. Mi Evropejci smo v tem oziru večjidel izjema, ker se moremo s svojimi tehničnimi pripravami izogniti in premagati vsakršne naravne ovire. Vendar so splošne poteze tudi za nas imerodajne. Tako na primer razlagajo, da imajo Azijati zato mnogo krajše noge uego mi, ker so -e v prejšnjih dobah pečali samo z živinorejo in so kot živinorejci vedno jezdili konje. Evropejec pa je bil v ledeni dobi vseskozi pešec, kajti konje in drugo živino je dobil pozneje iz Azije. Kot pešec in obenem lovec se je v teku dobro izuril, noge so se mu bolj razvile, dočim so pri Azijatu zaostale. Mraz in revščina Kamčatke je na Itelmene tako vplivala, da so se mrazu tako privadili, da spijo polnagi v mrzlih, nezakurjenih kočah. Vsled mrzle vode in ribje hrane, je njih rod bil vedno zdrav in tudi sedanji potomci ne poznajo nikakih bolezni. V Rio de Janeiro ima rumena mrzlica pri vseh domačinih ugoden potek, dočim je za tujce večinoma smrtna. Tako vidimo, da se more človeško telo prilagodili vsakterim prilikam in morda je tem prilagoditvam pripisovati tudi dejstvo, da imamo toliko različnih človeških ras, ki se že na prvi pogled jako med seboj razlikujejo. Poleg tega pa opazimo tudi vpliv narave na duševni razvoj človeka. O črncih je na primer splošno znano, da imajo velik strah pred duhovi in da morejo na podlagi tega marsikateri raziskovalci marsikaj od njih izsiliti. Črnci i/, pokrajine Ugogo pa ne poznajo nika-kega strahu in v take strahove tudi ne verujejo. Vzrok temu je njihova skalnata pokrajina, gola in pusta, polna skritih votlin, ki vzgaja žilave krepke i'i neustrašene ljudi. Oni se upajo celo ponoči zasledovati razno divjačino po skalnatih razpokah in votlinah, dočim bi se ostali črnci tega za nobeno ceno ne upali storiti. Tudi inteligenca Hova, prebivalcev Madagaskarja, je splošno znana. Temu se imajo zahvaliti svoji pokrajini, ki ima mnogo višjo absolutno višno, nego ostali kraji v Afrik'. ki so naseljeni. Radi tega jih lenoba ni potlačila k brezdelju kot ostale Afri-kance. temveč imajo vsled hladnejšega podnebja veselje do dela. Njih zemlja ni preveč rodovitna, zato si morajo poleg pridnosti pomagati tudi z umetnimi pripomočki, da kolikor mogoče zvišajo produkejio svojih tal. Avstralci zopet, ki so prisiljeni, da se preživljajo z lovom, imajo razvit oster vid, a ne samo to, tudi krajevni čut in spomin je pri niih tako visoko razvit kot pri malokaterem plemenu. Samo s pomočjo teh svojstev morejo divjačino že daleč naprej »zavohati«. Nobena sled, bodisi še tako majhna, ne uide njihovim očem. NAJVEČJI SLAPOVI. MeViktorijini slapovi« kot oni na reki Vguassu. ki jih dela reka Sambesi v južni Afriki. Ti so se že prav za prav razdelili v nešteto kaskad, med katerimi štrle iz vodne površne številni majhni otoki, polni bujne vegetacije. DUH EVROPEJCEV. Zanimivo podatke o tem je objavil japon--1;i zdravnik dr. Buntaro Adafai. Pravi, da la duh absolutno ne ugaja prebivalcem daljnega vzhoda. Mi sicer lega duha več ne zaznamo, ker smo se nanj že tako privadili, do-n ostale rase tega kmalu zavonjajo. Vemo pa, d:i imajo ludi črnci svoj poseben duh, ki n m je v početku zoprn in se ga v teku časa J.Miko privadimo. Ravno tako, pravi dr. Bun-iar<> Adahi, se morejo sčasom tudi Japonci in Kitajci privaditi na naš duh, če pa bivajo nekaj časa v Evropi, pa postane zanje celo privlačen. Vsako živo bitje ima svoj karakte-r ■ t i ''en duh iu človek se v tem loči od živali, t 1 ima celo svoj indiv.idtialen duh. Zato za-■>re pes s svojim izredno fino razvitim voli n razlikovati posamezne ljudi. Duh se pri ■ I■ < ■ > u spreminja s starostjo ia njegovim z<:ia -l enim stanjem- Nasprotno pa je zanimivo deistvo. da vabeitei nasadi,. Japonci in Kitajci nimajo nikakega duha, vsaj mi ga ne moremo zaznati. 0 tem pravi dr. Buntaro, da vpliva najbrže rastlinska hrana, na katero so Japonci skoraj izključno navajeni. Saj še celo pri nas zamorejo nekateri ljudje, ki imajo izredno fin vonj, razlikovati že po duhu vegetarijance od mesojedcev. Ljudje, ki se hranijo predvsem z mesom, imajo ostrejši in bolj zoprn duh kot vegetarijanci. Celo telo izloča skozi kožo neporabne soko. ve, med katerimi so nekateri strupeni in imajo posebno markanten duh. Z ozirom na ke-mizeni posameznih sokov, ki se spoznajo seveda tudi po duhu, zamoremo ločiti celo »kisle« od »bazičnih« ljudi. Buschan pripoveduje, da se ta duh ras ne da odstraniti niti z dnevno kopeljo niti z parfumiranjem tin drugimi dišečimi sredstvi. Črnci dišijo po česnu, pa naj bodo še tako čisti in snažni. Indijci imajo duh po svežem usnju, nekateri Mongoli po moškatu, Eskimi pa po ribah. Pri slednjih so antropologi dognali, da imajo tak duh vsled izključno ribje hrane, dočim se pri ostalih kaj sličnega ne da ugotoviti. IZ ŽIVLJENJA DROMEDARJA. Kako velika pridobitev bodo avtomobilske zveze skozi puščavo, bo znal ceniti le tisti, kdor bo poznal vse prijetnosti dn neprijetnosti, ki jih nudi dromedar svojim gospodarjem. Med vsemi domačimi živalmi ni tako uporne in muhaste živali kakor je ravno ta. Res je sicer, da je zadovoljen z vsakoršno hrano. Ako ni svež® zelenjave na razpolago, je zadovoljen tudi s suhimi vejami, s slamo, in če končno ničesar drugega ne more dobiti, se pekrepča tudi z jermeni, vrvmi in sličnim blagom, ki ga kje potrga. Najbolj čudno je še to, da more jesti in žvečiti liste mimoze, ki so vsi posuti s tankimi in ostrimi bodicami, ki prebodejo tudi usnjate podplate. Toda kljub tej dobrini, ki pa je tudi edina, ima dromedar same slabe lastnosti. Vsakega tovora, ki mu ga hočejo naložiti, se brani s tem, da pri tem neusmiljeno rjove in tuli, da bi se ga vsak kamen usmilil. Ako hoče kdo dromedarja zajezditi, mora z enim skokom skočiti v sedlo, ker se dromedar tali oj, ko začuti kaj tujega na svojem hrbtu, sunkoma dvigne. Zato imajo za- i četniki mnogo težkoč pri jezdenju dromedar- | ja. Njegova hoja je taka, da povzroči vsem onim, ki niso vajeni in ki imajo slabe želodce, morsko bolezen. Ziblje se namreč pri hoji neprestano tako kot ladja na razburkanem morju. Jezdeca sploh ne uboga in ravna vedno nasprotno njegovi želji. Na to so domačini že tako navajeni, da ukazujejo živali ravno nasprotno, kar želijo, da ugodi potem njih želji. Vode se tako boji, da ga je treba s silo pripraviti do lega. da prebrede reko. Ker ne zna plavati, ga čez večje reke tako-rekoč prenesejo. Eden ga vleče z vrvjo, ki jo je ovil okoli glave dromedarja, naprej v vodo, da mu tal zmanjka pod nogami, tedaj ga prednji, ki se nahaja v čolnu, krepko prime rza glavo, zadnji pa za rep in ga tako prenesejo čez vodo. Nekateri samci-dromedarji so celo tako neugnani, da grizejo vsakogar, ki se jim približa, celo svojega gospodarja. NEGRITI. Sloviti etnolog M. van Overbergh je nedavno objavil uspehe svojih raziskovanj med Neg riti, pritlrkavskkni nomadi, imenovanimi Aeta, Ata, Alta ali Puguti, živečimi v Apo-yevskih gozdovih ob Abalugu in v dolini Rio Grarda v Kagayanu. Pri tem >diiivjem« ljudstvu je dognal Overbergh zelo visoko razvito vero in etiko ter zelo zdrave socialne razmere. Vera Ni-gritov je čisto monoteistična; verujejo tudi v drugo življenje po telesni smrti. Nigriti imajo razne molitve, ki jih molijo ob nevarnostih, v bolezni in ob smrti, in to tudi javno. Pri Nigrviih velja oče neoporečno kot glava družine; toda na drugi strani pa zavzema mati zelo visoko stališče in je z očetom v mnopočeim popolnoma ravnopravna. O kaki suženjski p drejenosti žene možu ni nobene sledii. Otroci imajo pred starši največje spoštovanje in starši z največjo ljubeznijo skrbe za svoje otrok o. Umori otrok so popolnoma neznani. Negrit je nesebično gostoljuben. najboljši pomočnik v sili in nevarnostih, najpotrpežljiivejši in najmiroljubnejši sosed. Laž in tatvina sta pri Nigritih neznana, ravno-lako umor, zakonska nezvestoba in zakonske ločitve. Mnogoženstvo je izključeno, zakonska nezvestoba se o«*tro kaznuje: prešestuice iz-žeuejo. prešestniike kaznujejo s smrtjo. Kakor omenjeno, so Nigniti popolnoma divje pleme in niso imeli nobenega stika s kulturo. Njih vera in etika je potekla iz njihove duše, kar je nov dokaz, da je človeška duša po naravi krščanska. Rudarske razmere na Francoskem Kakor znano, je spričo znane krize trboveljske premogovne produkcije Delavska zbornica v Ljubljani sklenila, da odpošlje tri odposlauce v Francijo, da se na licu mesta prepričajo, kakšne so tam delavske razmere za našega rudarja in ali bi j»im bilo svetovati, naj si iščejo kruha v tej državi. Imenovala se je trojica delegatov, obstoječa iz gg. Kešeta, Arha in Podgorška, ki so pred kakimi tremi tedni odpotovali tja in se sedaj vrnili. G. Arh je v četrtek na javnem shodu v Trbovljah podal kratko poročilo: Prepotovali so vse večje rudnike po Al-zaciji in do Cale-ja. Obiskovali in se informirali o okoliščinah pri tamkajšnjih rudarjjh Slovencih in njihovih organizacijah, na zborovanjih, ki so jih imeli petnajst, podrobno povpraševali o delu v jamah, najsibo v premogo-kopnih ali železorudnikih. Obiskali so tudi več jam, da so tudi o njih bili informiram!. Narodnosti so menda zastopane v Franciji kot v nobeni drugi državi. V Akaciji so našteli Ž2, v Cale pa celo okoli 38 vrst narodov. V prvi pokrajini so plače premogarjev povprečno okoli 23 do 25 frankov, v železorudnikih 28—30 frankov. V drugi pokrajini t. j. Cale je pri vseh rudnikih enaka kolektivna pogodba in sicer 26 frankov na dan. Radi padanja franka so dobili zadnje mesece doklade na plačo. Kruha ima rudar dovolj, vsak dan ima na mizi opoldne meso. Hrana za samca ne presega nikdar 10 frankov. Stanovanjsko vprašanje je dobro rešeno. Oženjeni imajo po tri sobe, v Večjo družino tudii po pet sob s pritiklinami. Ker je bila severna Francija ob času vojne močno razdejana, so sezidali nove, najmodernejše hiše in v teli ima rudar tudi kopalnico. Vtis je bil za delegacijo presenetljiv, ko so obiskovali on pregledovali stanovanja. Kiuo in športne prireditve posečajo zastonj. Zdravstvene razmere so ugodne. Jame so večinoma suhe, jamska ventilacija dobra, v rudnikih se sveti z varnostnimi svetilkami, v železorudnikih s karbiidosvetilkaini. Industrija je zelo v razvoju in vidno rastejo iz tal nove kolonije in industrije. Druge narodnosti, kakor Poljaki, Čehi itd. imajo povsod svoje cerkve in šole. Šolo dobe, ako se priglasi 32 otrok. Tudi naši imajo uekaj šol. Največ škode trpi naš delavec s starostnim zavarovanjem, ker še nima naša država napravljene pogodbe s Francijo, kakor vse druge države. (O tem je »Slovenec« pred kratkim že poročal.) Ko plačuje rudar svoj prispevek za starostno zavarovanje, ne more svojega deleža za slučaj selitve ali pokojnine prenesli v našo Jucgslavijo, medtem ko je drugim narodom to po pogodbi dovoljeno. Tamkajšnji rudarji Slovenci so se splošno pritoževali, da se naše oblasti nič ne brigajo zanje, da ne dobe celo potrebnih listin, ki jih rabijo za poreke itd. Francija rabi okoli 4—5000 rudarjev. Potni stroški se povrnejo (185 fr.), ako ostane rudar 6 mesecev pri podjetju, kamor ga je privabil podjetnik. Delo v jamah je tako kot pri nas, kar se tiče nevarnosti. Samo pri stoječih premogovnih slojih je nekoliko nevarnejše in teh se nekaj nahaja v Alzaciji. Sloji v Caleju so do 5 m močni kakor v Poruhrju na Nemškem. Delo pri železorudnikih je pač težavnejše, ker ga naš rudar ni navajen. Mora biti vsak kopač pri teh rudnikih tudi miner in odpočetka opravlja nižja rudarska dela. Rudarji-Slovenci pa, ki so bili že pred vojno tam zaposleni, se pa — tako so izjavljali — sploh ne vrnejo veC v našo državo, ker so se delu na železu popolnoma privadili. Akoravno se našim rudarjem godi sorazmerno bolje kot doma, občutijo težko domo-tožje 'in je želeti, da naša država čimprej sklene pogodbe, da bo našim delavcem omogočeno vsaj stara leta preživeti v svoji domovini. Povsod lepo, doma najlepše. To je bila kratko poročilo delegata. V kratkem pa izide celo poročilo delegacije, tiskano obširno v obliki brošure in bo rudarjem na razpolago. čin, kakor je to urejeno za tovarniške ali obrtniške delavce*, ni mogoče. Od tod je tudi izviral odpor lastnikov poljedelskih strojev, ki sicer splošno proti potrebi in važuosti zavarovanja niso izražali pomislekov. Da se izvajanje tega zavarovanja olajša iu prilagodi rav meram, je osrednji urad za zavarovanje delavcev odločil, da se namesto poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih uvede koniulativno, pavšalno zavarovanje na ta način, da sta za vsako konjsko silo stroja zavarovani dve osebi, to je, da se pla-cuje nezgodno-zavarovalni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični stroi konjskih sil, brez ozira na to, koliko oseb je pn stroju dejansko zaposlenih. Ker je torej zavarovanje kumulativno, ima pravico do odškodnine (rente) vsaka oseba, ki se je pri stroju poškodovala, torej tudi lastnik stroja, sorodniki, sosedje in pa seveda tudi pravi poklicni delavci (hlapci, dekle). Razume se pa, da so pri tem mišljene le osebe, ki so pri s roju ali pri dotičnem delu dejansko zapo-slene, torej ne otroci, ki pridejo slučaj™ k stroju, ah zunanje osebe, ki delo le ogledujejo ah podobno. Ta ureditev pa velja samo za mlatilnice, ne pa n. pr. za krmoreznice. Poimensko zavarovanje za bolezen in nezgode pa ostane še nadalje v veljavi za poklicne kurjače in strojnike. Da se more zavarovanje pri poljedelskih strojih (mlatilnicah, slamoreznicah, krožnih žagali itd.) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilagoditi našim kmetskim razmeram, se je vršila dne 5 t m. v Ljubljani posebna anketa interesentov ki je zastopniku Osrednjega urada predložila svoje predloge in zahteve. Upati je, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se zmanjša kumulativno število oseb. Moderen prirodoslovec o veri Razni mladi in stari srednješolci se r svop preveliki učenosti čutijo vzvišene nad vero. Vera je po njihovem komaj za ženske ™ dnevne revčke, ne pa za izobražene ljudL Politični »svobodomisleci« pa skušajo celo dokazati, da je vera največja nesreča za na. rode in da jo je treba za to z vsemi sredstvi pobijati - v imenu napredka in svobode, a pni nas v Jugoslaviji še prav posebno v ime. nu - narodnega edinstva. Pri tem je pa čudno, da je večina tistih mož, ki dejansko odpt. rajo pota napredku - da je večina znanstven nikov trdno verna ali pa zavzema nasproti veri vsaj stališče spoštovanja kakor pred tajnostmi, ki je vanje kljub vsemu napredku vere in znanosti zavit tolik del pojavov v vsem zitju in bitju vesoljstva. Sodba takih mož o ven ima pač drugačno vrednost nego sodb® napohzob ražencev in političnih koristolovcev. Robert Andrews M i 11 i k e u je Prirodo. sloveč svetovnega glasu; prejel je za svoj« znanstvena dela v elektriki Noblovo nagrado, Edisonovo svetinjo in celo vrsto drugih na£ vteiuih odlikovanj. Ta mož je nedavno povedal svoje misli o veri in znanosti v slovitem CoL lierjevem časopisu. Piše: »Nobenega znanstvenega temelja ni, ■ katerega bi se morala zanikati vera. Kdor'na zna združiti znanosti in vere, nosi krivdo sam v sebi. -j- Hitrost aeroplanov preskusijo tako, da mora leteti aeroplan najprvo 1 km, se nato obrne, Iti v nasprotni smeri spet 1 km, se še enkrat obrne, leti zadnji kilometer in se ustavi. To preraeunijo potem na uro. 11. no. vembra 1924 je letel Francoz Bormet na ta način 448.171 kira na uro; lani 18. sept. je pa prevozil Amerikanec Williains 486.4 km za uro, a tako, da ni vozil običajnih treh kilo-metrov, temveč so preračunih hitrost na uro samo po najhitreje prevoženih sto metrih. Faktično na uro dosežena hitrost je pa tudi že nad 300 kilometrov. Zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Zakon o zavarovanju delavcev v svojem § 6 iz splošne obveznosti zavarovanju izvzema poljedelske delavce in posle v poljedelskem delu. Ustvarja pa zavarovalno obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda. plin, živina itd.) sila. Znvarovanje takih delavcev je neobhodno potrebno. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke, govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo veliko nezgod, ki so navadno tudi zelo težke narave. Od nezgod so prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socialna in gospodarska potreba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi zakona pa imajo to nepopolnost, da za poljedelska podjetja ne urejajo zavarovauje tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri poljedelskih »trojih. Urediti to zavarovanje na isti ua- Znanstveno nikakor ne morem razložiti, zakaj sem živ iin ne mrtev. Fiziologija mi pa» more pojasniti velik del mehaničnih in ke. nnčnih dogodkov v mojem telesu; ne mor« mi pa povedati, zakaj in na kakšen način sem auv. In vendar bi bilo v največji meri no-znanstveno, ako bi dvomili, da je življenje v meni vendar nekaj čisto drugega nego so ti mehanični in kemični pojavi. Naše današnje znanstveno znanje je nasproti onemu, kar smo vedeli u. pr.' pred sto leti, gotovo veliko. Toda v primeri s tistim, cesar še ne vemo, je silno neznatno in ni. čevo. Svetovni zemljevid je imel preje v raz. nih deliih sveta velike l>ele lise z napisom: »Nepreiskano«. Te bele lise so postale danes redke. Toda zemljepis našega znanja o naravi je še vedno enostranska, velika, bela lisa, na kateri je prirodoslovec doslej pojasnil le po-saniezue majhne dele. Čimbolj raziskujemo, tem dalje se nam odpira kraljestvo onega, kar nam je še neznano; spoznati moramo omejenost našega znanja in priznati neko najvišje Bitje in neko najvišjo Silo, vir našega bitja in življenja, Stvarnika aLi kakorkoli ga že hočemo imenovati.« Potem razpravlja dr. Milliken o pojmovat nju Boga. Pojmovanje material i stov zavrača brezpogojno: »Poulični materiafeem je po-polnoma nezmiselna, skrajno brezumna filozofija in jo vsi globlje misleči ljudje smatrajo 'kot tako.« Resničnega nasprotja med vero in znanostjo ni, prava dalje dr. Milliken. »Toliko morem z gotovostjo tnditi, da zanika vanje vere nima nobene znanstvene podlage. Po moji sodbi ni nobenega opravičila za nasprotje med obema. Ljudje, ki malo vedo o znanosti in ljudje, kii malo razumejo o veri, se utegnejo prepirati in gledalci morila mislijo, da se tu prepirata znanost in vera, dočim sta se dejansko spopadli le dve vrsti nevednosti.« Končno opozarja dr. Milliken na dolgo vrsto velikih in največjih prirodoslovcev, začenši ixl Ne\vtona do Fa.radaya, MnxweLla, lorda Kel\Mina in Pastcurja, ki niso bili samo globoko verni možje, marveč verj poslali duševni velikani. •o ravno po Gospodarstvo Katastrofalen padec lire. Letos je ua mednarodnem deviznem trgu zelo živahno. Zabeležili 91110 že padec francoskega in belgijskega franka, zlota in v zadnjem času romunskega leja. Sedaj pa je prišel Se kat strofalen padec lire. Splošno mnenje je bilo. da je lira stabilna in da ni nevarnosti zanjo. Kar naenkrat je dne 14. maja treščilo. Lira ni kazala zadnje dni kake slabosti; kurz je sicer n. pr. v Curihu nek'liko padel, toda upoštevati je treba, da so vse valute padle v primeri; s švicarskim frankom, ki je torej pridobil na medn rodni vrednosti. Od 13. na 14. maj je padla lira v Curihu od 20.56 na 18.70 in dne 15. t. m. javljajo iz Curiha kurz 17.70. Sunek je prišel iz AngKje in Amerike. Po najverjelnejši verziji je ustavljena akcija za držanje kurza lire v Ameriki, ki je mero-dajna na svetovnem trgu. Sliši se tudi, da je angleška vi-da pričela metati na trg velike količine lir v zaščito funta. Tudi pri nas je padec lire izredne važnosti, ker pomeni občutno škodo za naše izvoznike. Pa tudi v bodoče je pni padanju, oz. nizkem stanju lire pričakovati težkoč za naš izvoz, medtem ko je na drugi strani pričakovati večjega priliva italijanskega blaga, zlasti manufakture k nam. Gospodarski položaj Italije je v zadnjih časih vseboval več znakov poslabšanja. Potek poslovanja v raznih industrijskih panogah se je izdatno poslabšal. Finančni položaj tudi ni rožnat. Pasivnost italijanske zunanje trgovine se je izdatno narasla. V prvih 3 mesecih letos je znašal uvoz 6.620 milijonov lir (v istem času lani 6.500 milijonov), izvoz pa 8.932 milijonov (4.017 milijonov). Pasivnost je torej narasla od 1.482 milijonov lir na 2.688 milijonov. Pa ne samo trgovinska bilanca, tudi plačilna bilanca se je poslabšala. Lani je bil tujski promet zlasti zaradi Svetega leta posebno velik, letos je padel. Nemška propaganda proti obisku Italije r znak protesta proti tlačenju Nemcev v Južni Tirolski je rodila uspehe. Iz pripovedovanja potnikov pa po samem priznanju Italijanov Nemcev ni videti v Italiji. Vse to se občutno pozna seveda pri plačilni bilanci, katere glavno aktivno postavko tvori poleg denarja izseljencev denar, ki ga puste tujci v Italiji. Nadalje posnemamo h. italijanskih listov, da tudi izseljenci ne pošiljajo zadnje čase dcsti lena rja domov. Vsi ti momenti so pomagali k padcu italijanske lire, katere vlada ne podpira več. V •soboto je bilo na italijanskih deviznih borzah razpoloženje za paniko, kair pa je preprečila energična akcija vlade. Kljub temu je v soboto lira ponovno padla. V dveh dneh: v petek in soboto je padla za. 12 odstotkov. tOM 0 atanJU Narodne banke 1 dne 8. maja • (Vse v milijonih Din, v oklepaju razlika napram stanju z dne 80. nprila 1926.) Aktiva: kovinska podlaga 445.3 (+ 13.5), posojila: na me-S.'®'6' "H vrednostne papirje 98.1, skupaj lo84.8 J+ 9.0), rnSun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 350.2, državni vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 516.1 (- 8.7), skupaj 8958.6; pasiva: glavnica 29.5, racervni fond 7.7, bankovci v obtoku 5776.2 (+ 8.9), račun začasno zamenjave 350.2, državne terjatve 52 0 (+ 0 4) obveznosti: po žiru 313.2, po raznih računih 205.0,' skupaj 518.3 (+ 4.4), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 81.1, skupaj 8953.6; obrestna mera je ostala neizpremenjena. Stanje posevkov v aprilu 1926. Po oficijelnem poročilu poljedelskega ministrstva je stanje posevkov v vsej državi med dobro (3) in zelo dobro 1.2). V ljubljanski in mariborski oblasti ie stanje med dobro ^3) in zelo dobro (2)). Pojavile so še v aprilu v Sloveniji miši. Kužnih bolezni med živino ni bilo razen par slučajev svinjske kuee v ljubljanski oblasti. Zapostavljanje Slovenije. V Lyonu izdaja g. M. Andrič, šef naše kr. pooblaščene trgovinske agencije revijo »Eclianges-France-Vougoslavie* že drugo leto. Dosedaj smo v reviji čitali že več zanimivih člankov, bilo je nniogo slik in propagande ludi za Slovenijo. V aprilski številki letos pa či-tamo seznam izvoznih tvrdk v naši državi. Pri natančnem pregledu nam je takoj padlo v oči, da manjkajo izvozne tvrdke iz Slovenije, n. j>r. med izvozniki lesa ni niti ene tvrdke iz Slovenije. Seznam je ravno tak, kakor ga je izdala belgrajska »Reveu čconomique et financičre«, kjer tudi ni slovenskih tvrdk, kakor smo že svoječasno ugotovili, Zdi se nam še enkrat potrebno javno nastopiti proti zapostavljanju Slovenije, ker je videti, da dosedanji koraki niso pomagali nič. Razpis o licitaciji. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje oddajo zgradbe stanovanjske hiše pri šumski upravi na Bledu. Načrti, proračun in splošni pogoji so na vpogled pri šumski upravi na Bledu. Vzorci ponudb se dobijo pri Direkciji šum v Ljubljani in tudi pri šumski upravi na Bledu. Pravilno kolekovane ter s 5% (inozemci 10%) vadijem opremljene ponudbe je vložiti pri Direkciji šum v Ljubljani do 10. junija 1926 do 11. ure. — Direkcija šum v Ljubljani. Boreči Dne 15. maja 1926. Denar. .... z,a&™„b- v današnjem prostem prometu so bih zabeleženi sledeči kurzi: Vojna odškodnina 311 den Berlin 13.525 bi. (13 50-13.54), Italija (275.525—276.72), Newyork 56.70 bi. (56.54—56 84) bl ^76.19-178.19), Praga 168 25-168.30 (167.78-168.78), Dunaj 8.025 bl. (8.005-8.045), Curih 10.98 bl. (10.96—11). «0 9-12 (9.11), Budimpešta 72.15 72-275) Berlin 123.075 (123.075), Italija 17.70 (18./0), London 25.16 (25.1425), Newvork 517 1'>5 (517), Pariz 15.75 (16.10), Praga 15.3175 (15.315), Dunaj 73.012o (72.9825), Bukarešt 1.9125 (190) Sofija 3.7225 (8.74), Amsterdam 207.9625 (207 85) Bruselj 15.75 (15X0), Stockholm 138.3625 (138 45 Kopenhagen 135.75 (135.50), Oslo 111.875 (111.75 K^4,71?? ,(74 85)' Atene 6 35 (6 29>' V™a 46.50 (40), Helsingfors 130.30, Carigrad 2.7025 Buenos Aires 208.50. Moda Turisiflca DOTOK AMERIŠKIH IN ANGLEŠKIH TURISTOV. Vsi dosedanji poskusi za izdatno povečanje dotoka turistov iz inozemstva v Jugoslavijo, niso imeli takega uspeha, kakor se je pričakovalo, dasi-ravno so se za to propagando angažirali naši inozemski konzulati, turistični klubi, tujskoprometne organizacije in družbe. Osobito velja to za turiste Iz Amerike in Angleške. Kakor pa kažejo znaki se bo položaj spremenil, kajti nastopil je faktor, ki ima gibanje anglo-ameriškega tujskega prometa takorekoč v svojih rokah, mu daje smer in potrebna navodila. Ta faktor se je sedaj oglasil sam ter izrazil željo, da naša država stopi v vrsto onih evropskih držav, v katere je tok ameriškega turističnega gibanja prav posebno usmerjen. Neka ameriško-angleška družba v Londonu izdaja že dolgo vrsto let knjigo »The American Directorv — Whos Who in Europe«. (V slovenščini bi se reklo: »Ameriški kažipot in kdo je kje v Evropi«.) Ta kniižica se tiska v 30.000 izvodih (350 do 400 strani) ter je posvečena izključno ameriški in angleški turistiki. Vsebina knjižice obstoja iz popisov znamenitih dežel ter je dosedaj obsegala samo Anglijo, Francijo, Italijo, Španijo in Belgijo. Omenjeno založništvo se ie pa sedaj odločilo, da v svoj delokrog vzame tudi — Jugoslavijo. Že letos v juniju izide nov kažipot, ki bo vseboval popis Jugoslavije, ničnih znamenitih krajev, letovišč, kopališč, hotelov, kavarn, bančnih zavodov, velepodjetij etc. Te knjižice se bodo vsako leto dopolnievale in na novo izdajale. Tako je led prebit in naša država stona v krog onih dežel, katere so deležne poseta naibolje situiranih turistov - Amerikancev in Angležev. Jasno je, da bo to dejstvo v marsičem koristilo naši domovini ne samo v moralnem temveč tudi v materijelnem oziru. Priporočilo v taki publikaciji kakor je »American Directory« nekaj odtehta, ker Anglosasi celega sveta polagajo nanj zelo veliko važnost. • • • Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo dne 16. t. m. Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča bo dobro založena z jedjo In pijačo. Otvoritev koče na Urški gori. Slovenjgraška podružnica SPD bo otvorila kočo na Urški gori 22. maja. Otvoritev se je zakasnila, ker je bilo radi snega dovažanje na Urško goro nemogoče. Naznanila tmialtc swl obraz mrSrvstsvttK^rasJt fn,n,rUnh.7.» ^^""vllo: Zntrrb. s .liftfo T.a Občni zbor »Kluba ljubiteljev športnih psov« se vrši v petek dne 28. maja 1926 ob 20 v »Ljubljanskem dvoru«, soba štev 3 z običajnim dnevnim redom. — Odbor K. L. S. P. 2ogivale Zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, si usoja v imenu bednih vojnih žrtev .jzreči tem potom toplo zahvalo vsem onim, lu so se odzvali naši prošnji in s svojo radodar-nostjo pripomogli do doseženega uspeha cvetličnega dneva, prirejenega v nedeljo 9. t. m. v Ljubljani 1 red vsem se čutimo dolžne, iskreno se zahvaliti za požrtvovalno sodelovanje cenjenim damam Krščanskega ženskega društva, Kola Jnposlov. sester, ter marljivim gospodičnam uržulinske zunanje nio-scansk« šole. šentjakobske meše. šole in vsem so-delujočim, članom in članicam tuk. podružnice. Naj bodo vsi navedeni uverjeni, da so storili dobro, človekoljubno delo, za kar so jim nesrečne vojne žrtve srčno hvaležne. Obenem prosimo vse one, ki se iz kateregakoli vzroka niso mo»li oddolžiti vojnim žrtvam in prispevali k cvetličnemu dnevu, da jo storo naknadno in pošljejo eventuelne prispevke imenovani podružnici. — Odbor. ZA MESEC JUNIJ f PRAZNIK PRESV. R T.. PRE-SV. SRCR JEZUSOVO) priporoča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI cerkvenim zborom: F o e r s t e r, 10 evharis ičnih pesmi za mešani zbor. Part. 16 Din, glasovi po 4 Din - 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. 12 Din. — Cantica saera III. del za moški zbor. 30 Din. Litanije Srca Jezusovega. 6 Din. 11 m , Litanije in odpevi v čast presv. S. J. 14 D a d n t k , Ilimne za procesijo na praznik presv R. T. (latinsko) op. 63 za mešani ali moški zbor. 10 Din. Pange tingua. Himne za proces'jo na prnznik presv. R. T. (latinsko) op. 24 za mešani abor. 10 Din. m o v e c , Rihnr renatus. Zbirka Gospodovih napevov za mešani zbor Pari 21 Din, glasovi po 8 Din. Obsega tudi več himen za praznik presv. R. T. Oče naš, 12 obhajilnih pesmi za .nešani /.bor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din gačnik, Slava presv. Srcu, 10 pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. e m r 1, Slava presv. Evharistiji za mešani zbor. Part. 60 Din, glasovi po 12 Din. NEKAJ BESED 0 ŽEMPERSKI OBLEKI. Ni čudno, da se je tako naglo priljubila žemperska obleka in je še zmeraj zelo v čislih. Sij ni skoraj obleke, ki bi se tako dobro nosila, ki bi vplivala tako mladostno, lepo in bi bila obenem tudi tako praktična. Bodisi, da si v taki obleki dopoldne, bodisi popoldne, zmeraj si lepo oblečena 'v njej, zmeraj je prijetna, če je narejena iz tega ali oneg 1 blaga. Na današnji sliki vidiš nekaj primerov, na kakšen način utegne biti žem-perska obleka nare-ena: Ce želiš tako obleko nositi dopoldne, tedaj je najlepša iz sirove ev^ile, ker je praktLna, se da prati in ustreza vsem tvojim petem, je za na trg, ali za promenado doma v irestu ali če si kje pri morju na letovišču. Krilo je plisirano, kar je prav lepo videti pri črtasti sirovi svili. Prav radi teh črt v blagu moreš lepo nabrati v robčke zgornji del, ki je kakor telovnik z majhnim ovratnikom in s kratkimi rokavci. Večinoma imajo bluze pri žemperskih oblekah spodaj širok pas. Take vrste obleke utegneš napraviti enotno, da sta krilo in bluza sešita, ali pa je vsak kos zase. — Druga, srednja slika pokaže obleko, ki je pripravna posebno za starejše ženske in je največkrat iz China-crepa. Krilo je v navideznih gubah (Hohlfalten), blu a pa ima pahljačast okras po prsih. Rokavi so ozki in dolgi, ovratnik prav majhen. Barva bodi rjavkasta z zelenkastimi našitki. Zemperske obleke so pa tudi iz tenkega sukna, kar vidiš na tretji sliki, ki je videti kakor kostim. Bluza ima obliko telovnika, krilo spred"j globoko gubo. Ce nosiš čez to obleko plašč je videti, kakor bi imela le ene vrste obleko, ki je posebno pripravna za popoldanske iaprehode. Pri takih oblekah imej majhne, lične klobučke, ki se njih njih barva ujema z barvo dotične obleke. Širokih slamnikov že dolgo ni bilo. zda] 1 so pa -pet na površju. In res je, če hočeS bili v lepi obleki elegantna, moraš vendarle imeti širok in ne majhen slamnik. Majhne oblike pristajajo pač le kostimom in pa pralnim in športnim oblekam. — Nove vrste široki si umiki so iz žime, ker je ta snov tenka in jo je moči bolje in ličneje obdelati | kot slamo. jSinimat, širok »slamnik« popol. noma ustreza obliki in snovi lahnih, poletnih oblek. Za okras ima tak »slamnik« le šopek nežnega cvetja ali pa svilnat trak, ki se ujema z obliko in barvo dotične obleke, ki je navadno tudi svilena. Doba batistastih, etami-nastih in podobne vrste oblek je pač za nami. Dandanašnji je staro in mlado v svili. Za koliko časa? To je odvisno od novih ukazov j mode. ki ima sleherni čas svoja pota in svoja besede. Nekoč so bili le Kitajci in Japonci v svili, dandanašnji smo pa tudi Evropejci »svileni«. naročnino! Vremensko poroči!© Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 15. maja 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovanja Baro-metei loplola v C' Kol. vlafia Veler In brzina v m Oblačnost Vrsta padavin krni ras v % 0—te ob opazovanju v hiti -O (0 c »o > S S 0 0 :5. Gr III K i Po Pr Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) Barometer je reduciran na morsko gladino. ..............„„„ IUIU (D0 mm; prinaša navadno lepo^ nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 7(55 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Poirrc rifo vanfa Ušel je kanarček iz Slomškove ulice Stev. 27. Kdor bi ga ujel, j« naproien. da ga izroči g. Ant. Ogorevcu istotam. UČENKE za strojno pletenje se sprejmejo. Naslov v upravi pod: 3244. ŠIVILJA išče prazno sobo; plača do 300 Din. Ponudbe upravi pod. divilja. IČPOm Poltenega pot- j lObCIll nika za razpe- ! čavanje mlevskih izdelkov proti proviziji. Pism. ! ponudbe na upravo pod: »Stalna služba« št. 3264. Delavca rS; za poljska dela in za Prenašanje vreč, iščem, ism. ponudbe na uprav-ništvo »Slovenca« pod: »Stalna služba« it. 3265. H A R MO N! KoTTub as 3 vrstna, ceno prodam. Naslov v upravi: it«T. 3359. Trgov. POMOČNIK špeccrist, išče službe. -Gre tudi na deželo Nastop 1. jun. ozir. pozneje. - Naslov v upravi lista pod »Pomočnik«, Maribor. Prodajalka spccerije in galanterije, mlajša moč, išče mesta, bodisi v mestu ali na deželi. Naslov v upravi pod: »Prodajalka« 3273. Iščemo 300 sposobnih KROJAČEV za boljšo konfekcijo. (>l< osebni predstavi nioreju inkoj stopiti ▼ ..itf. »}*. t »J« «■!« t »t* «»« v* X -i __ _ -- . • , Mehanično umetno vezenje„ J;] zastorov, pregrinjal, perila, monogrnmov, oblek Itd , *i flnobcloinbarvastoentlanje.aiurlranje, predtiskanje i? V Matek A Mikeš, Lgubifona ; Dalmatinova ulica štev. 13 Edino brczLonkurenčno podjetje, najfinejša Izvršitev C V najnižje rene In najknlantnejša postrežba! i? j\[a5cetie še in tiaiboljše si za pomlad in poletje oskrbite raznovrst. usnfe kakor n. pr.: boks od 14 Din naprej, pri tvrdki Fronti Jb'r avec LJUBLJANA — Stari trg štev. 11 a. Prepričajte se o tem ! ZAHVALA. Ob izgubi najinega edinega in ljubljenega sina Antona Plečnka izrekava najprisrčnejšo zahvalo za obilno udeležbo na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujeva častiti duhovščini, osobito g. kanoniku za tolažilne besede pred njegovo zadnjo uro, Orlom, ki so nesli svojega brata k večnemu počitku, Orlicam, društvu sv. Jožefa, gg. pevcem za žalostinke in vsem darovalcem krasnih vencev. Tržič, dn« 12. maja 1926. Anton jn Marija Plečnik. Hrast, letvice za ograje in vinograde, 27X27 in 27X54 mm debele ter od 1—1.60 m dolge, nudimo po Din 0.50—1.— za komad. — Parna žaga »ZORA«, d. z o. z., Črnomelj. 1536 ZNOVA ZNIŽANA je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba. 1568 Najboljša so ie vedno PUCH-kolesa z Micheiin pnevmatiko I Solidne cene! Plačljivo na obroke I IGN.VOK, i:(JBLJ*NA Pod.uimca: NOVO MESTO ■■ Bogato izbiro slamnikov in klobukov —- posebno za botre in birmance — ima in prodaja * po najnižjih cenah staroznana trgovina klobukov JOS. POK, NASE. A. J A M IV i HL ===== Ljubljana, Stari trg štev. 14 - e hočete Vaše oči varovati Sfsek priorot« bolj Se. ptamfeunce, rit tlture, strune, »•le in «!• : . _ .. potrebščine :ostužu]ts se samo lepo l> »s« glasbili iužujte se samo lepo nAeUiinili b n 3 s n ki >ih izdeluje po in pregledno črtanih P 0 51U V HIH K U JI y nizkih cenab Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani En gros Koaitarjeva uiica 6111 En detail SS« Odlikovan na psrUkl Cen KJ franko. raistaif Ivan Kraios Maribor, Alelcandiove 13 Zaloga vseh vrst usniatih torbic, kovčkov,gainaš, nahrbtnikov, oprem kome, kakor tudi pritiklin, Kovčki za vzorce in potnike se izviše natančno po naročilu v lasini torbarski delavnici. ODDAM V NAJEM OPEKARNO ki izdeluje opeko na roko. Prevzame se lahko takoj. Pogoji se izvejo pri Franc Javcrniku v Grosupljem. 3051 Mestni stavbenik PAVEL BREN Novo mesto Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne P, Gradac, Belokrsjlna Stanovanjska HIŠA v bližini farne cerkve v Trbovljah, ob glavni cesti, vpeljana tudi za trgovino in je bila že svojčas trgovina, ali za kaj drugega primer., se zaradi odhoda v mesto proda. Pojasnilo daje sod. sluga Franc Murn, Trbovlje II. Pri znano dobri in solidni postrežbi se orodaia vsake vrste pomladanskega oziioma poletnega modnega, manufakturnega blaga s 1 majem 1926 oo znatno reducirani/i 1HL & KUHAR prej KARL SOSS Prešernova ulica 2 MARIBOR Aleksandrova cesta 9 ronnh V modni mana/akturni Le 11 lil l trgovini JAVNA ZAHVALA. ČUTIM SE DOLŽNEGA, DA IZREČEM TEM POTOM GG. PRIM. DR. ČERNIČU IN DR. MAEINIČU IZ MARIBORA ZA NJUNO POŽRTVOVALNOST OB PRILIKI TEŽKE IN NEVARNE OPERACIJE TER ZDRAVLJENJU MOJE SOPROGE IN HČERKE, JAVNO ZAHVALO. - ISTOTAKO SE ZAHVALJUJEM VODSTVU SANATORIJA PETROVO SELO V MARIBORU ZA SKRBNO NEGO BOLNIKOMA, KAR JE OZDRAVLJENJE ZNATNO POSPEŠILO. IMENOVANA GG. ZDRAVNIKA. KAKOR TUDI ZAVOD VSAKOMUR TOPLO PRIPOROČAM. V FRAMU, DNE 9. MAJA 1926. IVAN BEZJAK, tvorniCar. mm 7?hvaia Povodom smrti našega iskreno ljubljenega in pre-£,&(IYCI|Ui dobrega soproga, očeta, zeta in svaka, gospoda ivasia Zupanca so nam z iskrenimi sožalji in sočutjem lajšali kruti udarec in priredili blagopokojnemu tako veličastno zadnjo pot, da se nam ni mogoče vbitemu posebej zahvaliti. Zato sc tem potoni najiskre-nejše zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali in darovali krasne vence in cvetje, zlasti častiti duhovščini, kraj. šol. vodstvu deške in dekliške šole, posebno še za ganljivo žalosiinko ljubke šolske dece pod vodstvom g. učitelja Muršeca, kraj. šol, svetu, gasil, društvu za častno stražo in aranžma žalnega sprevoda, zastopnikom okoliške občine in najtoplejša zahvala g. Jos. Droieniku za blagodejni govor ob odprtem grobu pokojnika. — Posebno zahvalo izrekamo gg. dr. Svetina in dr. Mogilnicki za vztrajno pomoč v lajšanju trpljenja blagopokojnega, Sv, Jurij ob juž. žel., dne 14. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI, Trboveljska premogokopna družba, ravnateljstvo Rajhenburg daje tužno vest, da je dne 15. maja ob b. uri zjutraj preminul gospod ing. Ciril Cvetko Kalin Pogreb pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. Družba in tovariši ohranijo njega v častnem spominu. Rajhenburg, dne 15. maja 1926. ubljanska kreditno banka Delniška glavnica 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca. 10,000.000 Din centrala: LJubljana, Dunajska cesta podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Krcmf. Maribor. Metkovlč, Novi Sad, Ptuf. Sarajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. Se prlporoCa ca vip v bančno široko spndoIoCc posle Brzojavni naslov: Banka Lfubljana Teleton Stev.: 261, 413, 502, 503 in 504 »WERTHEIM«-BLAGAJNA St. 3 popolnoma nova, naprodaj za 6000 Din. Rnzstavljena ' £ri I,Jul)IJ. kamere. družl>l, Jubljana, Blelwclsova 18. I [f* pečate * \ araveretvo, etikete SITAR & SVETEK LJUBLJANA Lastniki gramofonov ! Vsa popravila na gramofonih in drugih godbenih strojih so izvrše strokovno fiod garancijo, samo v de-avnici za popravila gramofonov A. RASBERUER, Ljubljana, Tavfarjcva 5. — Posamezni deli k gramofonom vedno v zalogi. Stavbišče 20.000 m2 naprodaj pod dobrimi pogoji skupaj ali v parcelah. — Stavbišče leži v sredini treh vel. tovarn ob cesti. MARIJA DEŽMAN, Javornik 41, Gorenjsko. 3249 Bfilfrt išče dobrega, po-IVIlsil štenega samskega HLAPCA, vajenega konj. Pisni, ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Stalna služba« 3263. PRODAM po nizki ceni več hrastovih, orehovih in mehkih SPALNIH in KUHINJSKIH OPRAV. -Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška St. 51. 3277 Cialica ANGLEŠKA -»C 10 najfinejše Trste se dobi po najnižji ceni pri Svcin KORAŽIJA ŽELEZNINA Maribor pri kolodvoru, •«■• - RS ajgBB.".*.!-«— |KR£ PiNSKE TOPLICE tik Zagreba, Hrvatska, 42UC termalna voda in blato zdravita revmo, trganje, ischias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 Din za osebo. V času pred in po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Kopeli v hiši. Lastna elektr razsvetljava. Podrobna pojasnila in prospekte daje kopališka uprava Krapinske toplice. Dvokolo«a znamk Tribuna Diamant, Favor, Styria, Frera, Bianchi, Champion, Record, Prezesion, Leg-nano v zalogi, pnevmatika najfinejše vrste Dunlop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene. Ceniki frauko, prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana' Karlovska cesta štev. 4 ŽSmnke modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma). 2922 NAKUP i najfinejših ljutomerskih SORTNIH VIN j kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah ! v vsaki množini, najku-lantneje posreduje Vinar- ! ska zadruga »Jeruzalem- 1 čan« r. z. z o. z. - Ivanjkovci. Poslovodja: Josip Janžek. Telef. štev. 2. m gmzNi vozovi kakor hotelski omnibu« za 8 in 12 oseb, napol krita kočija (navadna kolesa), „ „ „ (gumijeva kolesa) in en Kaup6 voz. — Vse dobro ohranjeno (dunajski izdelek), za primerno zmerno ceno naprodaj. * Dopisi na upravo »Slovenca" pod .vozovi' št. 3106 VODNE TURBINE najnovejše konstrukcije - avtomatične regulatorje, zatvornlce izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEITEK Šsofja Loka Prvovritne referenc«. Zahtevajte ponudbi Kon turen ne ceie OBVESTILO. Že dalj časa obstoječo dobro znano Ksmblceuo mlekarno na Poljanski testi št. 18 StSF" sem razširil in priredil tudi TD® delikateso in za;utrkovalnico kjer dobe ceni. gostje izbrana pristna vina, prvovrstne likerje, ukusne prigrizke in gor ko mleko. Se priporočam Kamb;ž> Za (talno službo SE IŠČE več izurjenih PLETILK Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »STALNO TAKOJ ŠT. 3228- Hotel, kino, restavracija v krapinskih Toplicah poslopje novo, enonadstropno, parketirane sobe, elektrika, vodovod, vrt, vse kompletno, je ceno NAPRODAJ pod povoljnimi pogoji. — Vprašati pri lastniku FRANC JURKOVICU ZAGREB, Kačičeva 6. Hlapec vajen v hlevu in na vrtu, starejši od 35 let se išie Oženjeni imajo prednost. Ponudbe nasloviti na: Graščinsko oskrb-ništvo Boštanj ob Savi. n PREMOG Prometni zavod za premog d. d. v Ljubltani prodaja iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava ua debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete | Nasl ov: Prometni zavod za premog v LJubljani, Miklošičeva cesta Stev. IS. II. -J „ L e d a domača tvornica damskega perila in vezenin r. zadr. z omejeno zavezo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 1 opozarja na bienkoštni reklamni teden tekom katerega so mižane cene vsemu perilu za wr 10% Pcsa&na ugodnost za botrcel To krasno belo perilo W bieSči Kakor snežne beli lobodi na zeleni gori, Je bilo oprano s priznanim milom „Gaze!a" To milo e pravcati čudež kemične znanosti, ki vs.ed izbornil-i snovi, iz kaierih e se3(avi eno, perilu prav nič ne škedu e. Na tisoče in tisoče pametnih gospodinj ga d bro pozna in ve, kako lahko In lemel Ho se z niim pere vsako perilo. Milo ,,Gazel a" pa vsebuje tudi prave pristne zlatnike, zafo e Se femboli priporoči ivo, da ga /\ kupu.ele ler pridno pereie z njim. y \ r/v'v,\\ /<\V\V ... 300""" INŽ.}.')!! BUHL kovinska Industrija MARIBORA ALUMINIJ kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom samo Din 300*— proti predplačilu ali povzetju Cerkveni zvonovi, armature In surovi odlitki Industrija trgovskih knjig In Šolskih zvezkov ANTON JANEŽIČ LJubljana, Floiijanska ulica štev. 14 priporoča svoje prvovrstne izdelke raznovrstnih trgovskih knjig: Amerikanski žur-nali, glavne knjige, blagajniške knjige, štrace, bloki, odjemalne knjižice, komisijske in kopirne knjige, spominske knjige, mape, vseh vrst zvezki za ljndske in srednje šole i. t. d. Na veliko I Najnižje cene! Na malo! ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: »TEMPE L" „S T Y R I A" „DONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. SEZONA: MAJ — SEPTEMBER Cene zmerne. V pred- in po sezoni znaten popust. Koncertira vojaška glasba. Xajvečja udobnost. - Radio. - Prometne zveze ugodne. - Zahtevajte prospekte I Stovnafemtvo zdravilišča Ko nšho Slatina. 81 m Ril mi & MAKI MANUFAKTURNA TRGOVINA MARMOR, GOSPOSKA ULICA 27 Po znatno znižanih cenah prodajamo nastopne predmete: Sukno za moške obleke........od Din 70'— naprej Sukno za damske obleke, čisto volneno Pravi francoski poldelen....... Pravi francoski volneni delen . . . . , Foulard, satine in batiste....... Etamine............... Krepe za obleke, najmodernejše . , . Sifone................ 33-15- 50-28-20-30"-12- Vellha ffnga rosteljnih odej, gradlnov za madrace, rjuh, brišem itti. m m mmmmmmmmmmmm^mm^mmmmmmmmm Tovarna trikotaže in perila ■ Il I il llllll l I —— u......i mi.......um i.ni.n i.. 1 B*uška cesta štev. 15 Priporoča svoje izdelke Itfnega IHaC»a kažior: olroške veslarske mafice In moške mornarske maje v različnih vrsfan ln fzde lavah, sokolske maie. mrežast mate, kopalne niace ter kopalne obleke za moške in Ženske in damske reform irihof liiače Nadalje obveščamo naše cenjene odjcmaSce. )MAinMMWaui V3UCH UWMH Velepraž Edmo Raj večje in m risi modernejše peadleSše spscielno _ te v sioveniM Maznarit Rado, Maribor, Glavni trg Telefon interurban 476 BrzoSavi; Mezrsarli Maribor 2*| Trgovci, zahtevajte ponudbe! ,.«'11 modernih barvah li \ olup Olii U8 —. moderna J)Uka 78 -, Iz zaiejo dlak«; ISO' , Bpecljaltteta ., IT A" 210' . Iz slame navadni -'1 -, GIrardiŽS'- .boljši48" .fiut SJ'-, Manila 12«"-. Panama 240'- razpošilja Veletrgovina R. Stermecki, Celje št. 18 - i _ Vzorci maniil'aktnre se rnSPe.lona oRled, i.ustrirani cenik z fe* ItlOU slikami iez razne »oniače potrebSCInc i>a zastonj. Kdor pride z vlakom. dobi nakupu primerno povrnltcT vožnje. Trgovci enfrro cene. Trsovel engro cene "J Znižane cene in na - večje skladišče dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestni delov, pneu-Posebni oddelek za popolno popravo, crai -in poniklanje dvokoles, otroškin vozičkov. Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TR1BUWA" — F. B. h., tovarna dvokoles m otroških vozičkov, Ljubljana Karlovska 4 matike liranic Veliki poslovni prostori UPI obstojei-i iz velike dvorane in 3 sob v skupni površini 480 m2 v sredini mesta se oddajo v najem. Prostori so izdatno razsvetljeni, zračni ter uporabljivi za kako veliko obrt ali za pisarno. Dvorana se poljubno razdeli tudi v manjše prostore. Reflektanti naj sporoSe -voj naslov upravi lista pod „Lepi prostori" št. 3336 ifiBine« kupite najcenejše pri T« as š LS£nlkt CfiMe. glamai trg* Največja zaloga švicarskih ur, lastna delavnica Kupuje stai-o srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drage kamene po najvišji ceni SPALNICE,1E0I5.NICE,OPTIEMA STRNOVAN3 PRVOVRSTNA IZDELAVA-CEN£ ZMSftNEfl Gorske tevlie, navadne Jeviie na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov in šport Znamke „FA¥ORIT" izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Dr.inača tuornica mm i hožne obuče Id. Z.^GKES, Za • ?tRica Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz I a materi jata po najnižjih cenah. S jzaaa kspaclizia 330 do 400 parao Zahtevajte cenilci Valjčni mlin IVAN KUR ALT Domžale nudi po najnižjih dnevnih cenah: pšenično krušno moko, koruzni zdrob, koruzno moko za polento, pšenične (srednje debele) otrobe in druge mlevske izdelke. Zahtevajte cenik ! Brzoav. naslov: Gospobanka T Preselitev! Trafika Goli-Pompe Ljubljana, Mestni trg 18 (bivša glavna zaloga tobaka) se preseli v Pred Škofijo 1 (vogal Stritarjeve ul.) m c o p t/> rste II trn en c Xolo dvorska ul. 8. icmnpct-ja pralnica, jvdlo Hvalnica w popravljanje ' perila. o M< <5> -a -s o o o" o Savese, zasfore, posteljne preproge CT3 cnmnasHj Gradbeno podjetje ing. Dosip Dedek mestni stavbenik Specialno podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih naprav in industr. zgradb. L3UBUANA, Zibertova cesta 7. Tel. 740 (interurb. 103) Tel. 749 (interurb. 103) fZVrŠlsžP" vsc vrsfe v°dnih zgradb, hidro- ItJl Olji., centrale, jezove, obrežna zavarovanja, mostove, industrijske žele-zobetonske zgradbe, ceste, vrtanje (sondažel do vsake globočine, po :: dolgoletnih izkušnjah. :: JS&- NA VAGONE in NA DROBNO -»r ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsako-vrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PREMOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. Razprodaja! Oblastveno dovoljena prostovoljna po« pcina razprodaja. Prodajalo se bo: ure, verižice, uhane, prstani, zapestnice, namizna oprava iz pravega in kina-srebra, šivalni stroji in dvokolesa za moške in ženske, itd. Ne zamudite si ogledati te ugodne prilike! Za mnogobrojni obisk vabi tvrdka JOS.ŠELOVIN- ČUDEN LJUBLJANA — MESTNI TRG 13. (5RICRR&MEJRČ Samo Šeienburgova ul. 3 najsolidr.elša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. Ker se mi je posrečilo kupiti VELIKANSKO ZALOGO MANUFAKTURNEGA BLAGA cd KONKURZNF. MASE, veliko pod nabavno ceno, naj nihče ne zamudi te izredno ugodne prilike ter naj pohiti do 24. TiMija v trgovino iv. Luple :: LfubSjana, Karlovska cesta štev. 30. V Doleniskih toplicah pri Novem mestu 5va v Zdraviliškem domu prevzeli vodstvo kopališke restavracije Potrudili se bova postreči p. n. gostom in izletnikom z vso uslužnostjo in z najboljšimi okrapčili — tudi raznih specialitet — v jedi in pijači ob vsakem času. Vljudno se priporočava seitri SCantenšek, hoteifrki. Prodam V«9 j}. * E gradb. družbe ..Siograd" d. d. pod nominalno vrednostjo, s kuponi od leta 1924. naprej. _ Ponudbe pod »PRILIKA« na anonen! biro »VERA« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. Telefon štev. 57. 470 in 979 Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000 -, vloge nad Din 200,000 OOO Dir^^S^- VrCdn0Stnih PaPiriCV> SafCS dePOSitS' in Pf0daia ^ ta ** « račun in vložne Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubluni: Karol Ce& Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec. Urednik; Franc Tersetflav.