Z83. itnflti. I Liitrijn!, f tinfc. 11. teibn 1517 L. leto. .Slovenski Narod' V*t}a p* p**tl: n AntroOgrsko: a NemSJo: «Io !cto »kupaj naprej . K 30-— I cdo leto naprej . . . . K 34"— aa ac*ec .. . • • . 2*50 | cdo leto naprej . . . . K 40.— /P^i»nje*n gtede intcratov se naj priloži zi odgovor dopisnica Ali znaraka. VyrnvnUtTO (»podaj, dvcrišče lcvoV bsflora ulica «L ST Uiefoa 3L 8*. Isfaal* *■«* Aaa *v*o*r I—■•^it Mi«l|« te praiofk** Inserati se računa|o po porabljenea prostoru in sicer: 1 mm vltok, ter 63 mm Strok prostor: enkrat po 8 vln^ dvakrat po 7 Wn., trtkrat ps 6 v. Poslano (cnak prostor> 16 vin., parte !n zahvale (ttiak prostor) 10 vta. Pri večjlh irtserdjsh po dogovoru. Hori narsčaikt aaj polijejo oaročnaj Teda* 9" p« aakauUI. ~M V« sano pisnete atroćbe brez poslstfe feaarji &e ie aoreao likiktf tziratl. „Ifirodaa tts*armau tol«loi ftt Si. .Slovenski Narod" velja v Mab!|snt dostavljen na dom alt Ce se hodi ponj : ćelo leto naprel my. , . K 28-— I četrt leta n • . • - . 7'-pol leta „ . ' . , . , 14-— I na mesec....... 2*30 Posameini itevilka valja 12 vini rte v Dopisi na] se frankirajo. Rokoplsi se ne vračaja. Or*«a!ttro: Knallova »lica *t. 5(vL nad str. levo^ talelan št, 34 Srof Czernin boleha. D u n a j. 10. decembra. Za jutri določena seja zunaniega od-seka avstrijske delegacije ie nakrat odložena. Za te nepričakovano odredbo se navaja razlog, da je ztiiiarri minister arof Czernin — zboie!. Iz tega razloga iu\li ni rr.ogel potovati v sobeto v Bcro-lin, kjcr bi razpravljal z nemškimi diplomati o velikih vprašanjih bodečega ra:ru. O bdezni zunanjega ministra sodijo tukaišnji politični krogi več alt mani .cnako. Bolezen ni tako huda in minister bi mogei eventueino tuđi takoj odpoto-vati v Berolin. ako bi bilo kai upania. da bo njegovo potovanje tadi uspešno. Ako pa se ne more vršiti vsled niegov-e bo-lezni niti seja zunarjepolitćnega od-«eka, kako naj se vršijo brez njega ćelo pegajanja za premirje oziroma za mir? Zato bi ne bilo nič čudnega, ako berno se jutri ali sploh v prihodnjih dneh čitali, da je nastal v pogajaniih neljub odmor, dokler zunanji minister ne c/dravi. S>cer pa je ime! zunanii rninister pre-tekli teden veliko napomena dela. Vrhunac svoji marljivosti ;e pokazal v .ru-nanjem odseku oj^rske dele^cije, k^cr ]e ponovno in mnogo govori!. Povedal je pač tuđi takih stvari, ki so že same jia sebi dosti tehtno opraviči!o hipnecra oboleira... Ods:!:i orrske delegacije so Jbih" spJoh zelo mariji\i in pc^ebno z?:o-vorni so bili ^ospodje madžarski dg^le^ g?Aje. Nišo govorili samo za svnio državno polovico, marveč tndi za nasn, ki je bila prisiljena lepo močari, ko so Madžari obsirno. S3mozavectno in tud! na-dnto raznravljali ter z vsako besedo ćo-kazovali, da se čutijo ?rnspodarjc v iron-arhL". In zunanii rrinister ie marljivo pasc^a! v njihove razprave, 5krbno po-daja! vsa možna pojasnila. odjrovarial jrospod^m madžarskim delegatom na vsako vprasanic ter <;kušai pridobiti ?ih v* svojo politiko. To r? mu je tuđi v polni meri po^re^lilo, kajti zunanii od-sek mu je izrekel z vsemi srk^ovi proti enemu svo^e zaupanje. odobrivši njegovo politiko. Ni se pa upal izreci niti najmanji e graje delegatu grofu Karolviri, ki je pripov*edoval o svojih potovar.nh v Svico. kier je imel konference tuđi s politik; entente. od katerih je princsel domov zelo pesitnistiške nazore o koncu svetovne vojne. Foz ne da?. 6 bi kak slovanski delegat kaj podobnoga poveda!. To bi bilo sumničcr.ja, obreko-vanja in kričania! Odiožitev juteršnjc seje zunaniesra r-.dseka avstrijske delegacije 5pra\ija;o tukajšnji politični krogi v zvezo s po-ročili \7. Rusije. Tako na primer poro-čajo o govoru liudskeza komisarja Tro-ckegn v prenanolnjenem cirknsu >Mo-dern«. Deja! je, da je zdaj prvo vpra-fanje — mir. V ta narnen so morali odstraniti najprej meščansko vlado \x\ po-tem se Kerjenskega. Zdaj so prišli bolj-Ševiki do moči. da dosežeio mir. in sicer ne diplomatički mir. marveč mir Tted narodi. Prva njihova dolžnost ie bila, ponuditi premirje na podlaci ruske formule, po kateri naj v $ a k narod s plebiscitom sam ndloči, h kateri državi hoče spadati. Ako je to res. in so to tuđi uradno sporocili na Dunaj. potem je pač razum-liivo, da obhajajo grofa Czernina — starosti. »Slovenski Narod« je že pred več tedni obširneie razvijal mise!, da bo te-zko mogoce skleniti mir z Ljeninom in boljševiki na podiagi njihove ekstremne socijalistične formule, s katero hočeio na mah ozdraviti ves svet in demokra-tizovati v najširšem obsegu tuđi politično in državno življenie v vsei Evropi. Ljenin si je utrdil stališče s takimi demagoškim! gesli, katerim mora ostati zvest ter v njih zmislu pričeti in voditi mirovna pogajania. Kakor hitro bi ga zasačiti doma na poti nedoslednosti, bi bilo njegovi slavi in moči kmalu ali takoj konec. Zato se bo moralo tuđi prav kmalu pokazati, ali je kaj nade, da se sklene trajneiše premirje 7. vlado seda-njih ljudskih komisarjev. Kakor vse kaže, meščanske stranke ruske nalašČ pn-^čajo Ljenina in boljševike v ospredju. ua se sami prav kmalu obrabijo in ubi-jejo. Izginila je meščanska vlada, izgini! jj Kerjenski in ako postane danes ali jutri tuđi Ljenin nemogoć, kaj pa potem? Da si ne smemo delati pri taki ne-gorovosti nikakih prevelikih nadej. je samo po sebi umevno. Tako mnenje pre-vladuje v povsem treznih dunajskih po-tičnih krogih. O krizi ob ' : listrskili predsed-^ nikov drja Sci-..;,~ in dr. \Veckcrla se ■ je niarsikaj govorilo. Tukaj trde, dz ni i na vseh teh vesteh prav nič res-i niče. Da je pa groi Silva - Taroucca predestinirari n^.cdnik Seidlerjev, to : je znano že davno. I Danes )v uradno dementovana vest j o ruskem državnom ban':erotu. In koliko so že pisi'li o njem in kako škoJo-žcljno. Jutri pa bodo mrrali prcklica-vati! Kdo n^j se kaj veruje poročilom iz takih virov? ____ (Od ii-^ega praškega dopisnika.) H. V Praši* 2. decembra. Ne vemo sicer, kako je nckdanje-i mu ruskernu car ju Nikoiaju pri srcu, kadar bere ali sli§i. knko gre v : rjecjo-vem- carst\u in kako boljševiki KrSDO-darijo v »njerovi* zimski pabči: gotovo pa mu ni dr::c:ače, ne^o bi bilo gospodom iz avstri.iske gosno^ke zbornice, n. r?r. Moritzu Bcnediktu od -Neue Freie Pressec, če bi boljicvi?:i ~:^o-spodovali na Dunaju. ali pa. Izzikor bo tgpi srospodom. kadar navzlic njlhave-mu ilivjarjn postanemo avs-rijslii Sio-vani gcsp^.darii v Ir^t^ih hisah. BoT-še-viki so samo eden izmed rrr^^ih č?ni-teljev seđnrča tabora, ki raztič^o ođ^nvarjp.ta ^^ ^■^rnš^^^e: k'io so boliSeviVj ii ie - li r"C^oče, da rr»m rrinesefo toli z?2el;e-ni končni mir? Dasi Je češka literatura relo hoerata ti a Drv^ovrsfnih knjisirah o Rusiji, kakršna je n. pr. Masaryknvo ddo Rusija in Evropa'<. se je pokazalo, u?, ii n?-še novm^.h ruskih raz-ner jako pomanjkiiivo in nczuncsljivo. Le ooročila nevtrnl^::i listov so nam v zadnjih mesecih nekoliko pofns-j'svnla troeradski dor^i«! noroceva^ca lista -Nieuve Pot+*rd?»rn r^onol-no:na re^f^!ni in n:xnticrljivi liiidje, tcmveo. da ee zbirko nkro? nnh nred-vrcm tud' Zidf in razni rnra^ni o^t""ki s+nre c3r?^-e rećt^ci^*. NMb".va moč je samo v tem, da od časa c*o Čas**, z sech* i ti te^orjem raco^noduicio nad miori-co. Kij ie pričalcov.iti od takih liiid:? Vcčina ceškega časopisja rise torej jako rezervirano. Pri tem ne tati svo-ijh antipatij, kar odcrovarja tndi proti-.Tidcvskemu razpoloženju česke^a ljudstva, ki ne rrorc razumeti, da so danes Židie posnodarji ogromne Rusije. Dru-j?i del Če?ke«ra časopisja. to so moravski klerikalni ItsM m glasilo centralističkih sociialistov ^Deinick^ Deriik-. pi-šeio povsem v smr.lu dunaiske žtirna-I'sfike. Socijalistični opozicijonalni listi (Habermanova >Nova Doba« in Mo-drackovi -Socijalističke Listy«) so od-Iočno proti boljševikom, osrednje glasilo socijalno - demokratične stranke »Pravo Lidii« pa jim izraza najtoplejše in breznogojne simpatije. V tej rarvT-stitvi se zrcali nehote razrnerje posa-mezrrih časooisov k Dunaju. Niknko. tajnost ni več. da so "biti voditelji ruskih boljsevikov dplgo časa v najožiih zvezah z avstrijskimi socijalisti, da so se zadržavali na Dunaju in v Pragi, da so pritejali v Avstriji tajne shode, skratka, da so bili pri na.s odgojeni. Ob izbruhu vojne je bil Trockij na Danaju, kakor ie je sploh od svojega Iiesa iz Sibirije leta 1907. sem po-največ mudil v Avstriji. Nekaj časa je bil :—"T";r v neki kemićni tovarni na Će; 1 od tam vemo pozitiMio, da njegovo pravo im« ni Trockij, temveč Braunstein. Ito Dunaju je bil pre-cej čaca tuđi v uredništvu »Arbeiter-zeitung-, kjer pa so ?r\ kakor se v so-ciiali.stičnfh krejrih pripoveduje, odpu-stili. ker se ie dognalo, da dobiva od vlade podporo. Pozneie je živel v Sic-verinsu pri Dunajtt*kot žurnalist v pre-cej ubožnih razmer:ah. Podpiral ga je takrat sedanji vodjja menjševikov Sko-belev, ki se je tak*sto mudil na Dunaju. Ko ie Braunstein odšel iz Avstrije, je moral prepustiti svoje pohištvo iast-niku hiše, ker ni nior:cl plaćati najem-niie. Hišni gospodar je pohištvo prodal ra dražbi in mrrsikateri Dunajčan ie cbnes vesel, da ima spomin na vodite-Ha ruske revoluciji. Kot žurnalist je BraiH*tc;n T"-oro pisni v socij?lno-dcmo'rratično revijo »Der Karnpfc. k;er ie leta 191?. ortro Sn ironično kritiziral Masarykovo ć.elo »feu^stend und Eu-rooa«. V šlec-ki Opavi ie Braiinstein-Trockij leta 1912. priredi! iRv»o, kaVo drbm so se no t*h kovfe-renrah r^bavali ^'^i in Cchi, Ie to ob-žni"ie. da si »^obri fantje« nišo mogli os:lcr?ati zlate Pr^^e. Tako in podobno prinoveduje L. S. Doznal sem. da se ie vrsi! ta ruski bo.j-ševigki shod roleti leta 1913., in nič več se ne čudtm, r. a k a j %. L. S. n i hotel n a t a n ? n o povećati 1 e t n i c e: ravno takrnt n^mreč je tndi «~esl-a sociia1no - demokratična stranka ^rnela svoj veliki zbor, na katerem je bila sprejeta revolucija d r. £ ni e-r a I a. ki je služila pomete v vojni te-nru politiku za pod!ae:o njejrove čudne, in danes od vsesrn naroda oštro obso- jene v!o*e. Zanimivo ie ttidi. kje so se s k r i v a U »ti dobri fantje«, kakor divi a rver. ?meralovi prijatelji so jih "nravili namrec v vas Po^lhabo pri ^racri. kjer se ie e*i del »teh doh'i'i fantov« »skrivaI« v vili poll- cijskega svetnika dr. Petr-s a. Tam so imeli zabave dovolj. Vozili so se ceio s hčerko dr. Petrsa v avto-mobilu na izpreliod. Pri tem uboge div-je zveri nišo bile javljene niti policij-skemu uradu. Res, čudne so te rarmere m čudni ter tajinstveni so ruski boljševiki. Predstojeće sličice nam nudijo znaČil-ne podatke za rszumevanje različnih, dru^ače nerazumljivih pojavov. Prol. hmmti o mm nsrofinostnem vprnsaniu. Znani avstrijski pacifist prof. Lam-maf-ch, član mednarodnega razsodišča v Haagu. je napisal v nedeijski »Neue Freie Presse* člančič »Die osterreichi-schen Slaven und der Friedec. Profesor Lammas:h pravi, da morajo najno-vejše enuncijacije Češkega Svaza, Ju-goslovanske^a kluba in Ukrajinske parlamentarne zveze napraviti vsako-mur, ki mu je pora\-nava narodnestne-ga spora v Avstriji pri srcu, težke skrbi. Predsedstva imenovanih klubov trdijo. da obstoja med rusko mirovno ponudbo in avstrijskim stališčem, ki prizr.ava mir brez aneksij in kontribu-cij. ne pa tuđi samoodločbe narodov, bistveno nasprotstvo ter se boje (ali uDaio? pravi L.). da že pričeta pogaja-nj'i n: bedo vedla k zaključku miru. Prof. Lammasch nadaliuje: Mi Avstrij-ci smo že dolgo trpeli vsled spora o vpTa§atiiih, ali naj se v tem ali otietn rr.est'.i pcle^r čeških uličnih nadrisov napravilo tuđi nemški in narobe, ali naj se v tem kraju ustarovi nova okrajna sodnija, v or.em mestu paralelni razredi v srodnjl gimnaziji, da bo zadošče-no potreban ali željam rr?njŠine pre-bivalstva. Ne moremo pa si predstavljati, da bi vsled vr>rašanja, ali se naj ta'^o neizmerno važni interesi (to je nove dano ironično 0 ustavnim potom zasiosli!«n.jo, kal:šno je razpoloženje njihovih Instnih rojakov in slikali bodo vzvišeno nad vsak dvom, da milijoni, V\ jih. kakor trdijo. ?astopajo, smatralo, dn je neizmemo važnejše. da se vrnejo svoici z bojišča in iz vjetnistva, da se pričre zopet mirno delo, da se obnove normalne aprovizacijske in prometne razmere, df» se resi mladino nevarnosti ropolnejra zanemarjenja. da se zmanj-sajo sanitarne opasnosti, da se odprejo mcie države trgovini in kupčiji, da se urcrr.ičijo nestevilne podobne želje po rrptcrij-ilnih in idealnih uspehih, ki so bili v miru nekaj samo po sebi nmlji-vejsa. katerih polno vrednost pa smo spoznali Sele v vojni: neizmerno važ-ncjijeio. Bs§ tišti, kl so drusri stran? pri-dicsli ravJH"ost fn čim največjo koncili]antnost in ki so bili zato od ro* Jakov klevetani, se morajo in se bođo postavili proti temu blaznemu p o d v z e t j u. Še je čas. da se vrnejo s poti, ki more peljati Ie v pogubo. Tako profesor Lammasch, v kate-rem smo dosedaj videli enega izmed onih redkih Nemcev. kl razumevajo pomen našega narodnoga vprašanja. Njegov članek nam dokazuje, da smo se motili. Politik* ki smatra, da so naše deklaracije le spor za jezikovne pravice v uradu in soli, ki meni, da se na-rodnostno vprašanje še vedno giba okrog uličnih napisov ili gimnazijski!i paralelk, tak politik ne srne slovenskim narodnim delegacijam postavljati v svarilen zgled bourbonske dinastije, temveč mora besedo o ljudeh, ki se nišo m'česar naučili, predvsem nasloviti na svojo in svojih rojakov adreso. 1.7-vajanja prof. Lammascha se gibljejo ponolnoma v nazorih ncmškoradikalnih politikov. katerih horizont ne presega mri vsenemškega provincijalnesa časopisja. Profesor Lammasch grozi našim delegaciiam s pomilovalnim posrne-hom sveta, ako bodo skušale »napihni-tit naše nacijonalno probleme v evro-peiska vprašanja. Pomilovalni posmeh velja njemu, ki še ni tako široko odprl oči. da bi videl, da naših vprašanj ni treba napihovati v evronejska, ker s o ie davno postala evropejski problemi. Prof. Lammasch naj .se gre te resnice učit — v delegacije. V svo-?em ČlanČicu kliče prof. Lammasch tildi ljudstvo na boj proti poslancem. Širo-mak živi tam dalec v Solnogradu in ni mu končno zameriti, da ae ve, da na?i poslanci na Dunaju ne delajo ničesar dragega, nego da izvršujejo voljo celokupnega naroda, ki si želi. da bi se njegovi sinodi povrnili z bojišč in iz vjetnistva, ki si želi, da bi se mosel zonet posvetiti mimemu delu, ki pa ve\ da bo vmitev njegovih sinov žalostna in da bo delal in se trndil za druge, ako ne postane gospod na svoji lastni zemlji. GroŽnje prof. Lammascha, da nam bo odtegr^ii svoje simpatije frjdi tam, kjer so naše želje imord a* (kakor pravi) upravičene, nas pnsti popolnoma hladne. Naša stvar ni odvisna od simpatij raznih konsenrathmih gosnodov, odvisna je marveS od na^e trdne volje, od naše sa r.eumomesra dela in odvisna od zma.ee one velike iđe^e, katero bi prof. Lammasch 5edaj tako rad eskarr.otiral iz rezultatov svetovne borbe. Carson o vojRih ti!]lh. Amsterdam, 9. decembra. (Kor. uracf.f Renter. V grovora, ći?ar prvi del manjka, — pravi Carson: Romanska in Srbija se bojujeta, kakor je fekel prprtserlnik: Wil* Eon, za sTojo narodno neđotaknjenost in svobodo. Romanska ni gla ia l^stne volj« v ▼ojao, marveS je bila pognana v vojno-Morala je v pravom pomenu hesede vzdržati svoj otstoj. ITmo^ Romunfje nam nn< lajta ođerovarjajočo dolžnost, slede katt?r« borno šli mi, če grre Romuc?ka z nami dc konca, tuđi do konca, tako đolg-o, da se jl povrnejo vse pravice. Noben nsrođ ne mo. re fconč2tl te vojne s tem, ča đo?e2e svoje egoistične vojne ci]je. To tuđi ni cilj, 7,%\ kateri ae borimo. 1l\ se bcjujeflfto za velil* ideal in «Icer za ođini ideal, ki nam zago, tavlia bofločnost tar more vojno kocCati z? vselej: To je obnovit«v sTO'oođe in naše pravice, da brez n«pre^tnne grožnje z oV rovitvljo sovražnosti živimo v miru in srne gotovi, da borno vživali mir. Ne gre tu zq Anglijo, za FTzncoflio, Italijo, Rusijo al) Srbijo, maireč za. ves svet. Vs! se morama — in vsak posebej — razviti v svoji lastnj clrilizaciji. Kar so mene tiče, ne poznanr druge mcžnostl za konec vojne, kakor, da se uresniči pravica malih tsarođov, kakoi tuđi narodov Anglije in Britanije. Obr> njen prot! romunskenm poslaniku je izvajai Carson: Ponavljam trđno odloženost naše vlade, da nadaljuje vojno tako dolgo, da bc dosegel vsak izmed nas skupni cilj, * za ka. teri smo stopili v to vojno. NI lahko poma« gatl Romunski. Z Ameriko, našo državo in drugiml zaveznlki za. eeboj ima Romunska vsako upanje in vsako gotovost, da bc kljub vaem stiskam končno dosegla svobo. do in mir. Srbija in Romunska se lahkč zđružlta z Grško in ti trije najbolj naravni zavezniki sveta bodo potem mogli u stvari ti položaj, kl ne bo le zagotovil svobode njih narodov, marveč bo poicagal resiti tudj vpra*«nja, ki nastajajo na bližnjem vzao^ du. Kon.čno je ižrjavil Carcon: Naga ođlo& na dollno*t je reci ljudem, da naj se nika* ne udajajo fantastični misli, da moremo karkoli doseći v smeri ^rarega miru. č« pod pišemo enostavno pogodbo, kl nas izlovi i3 vojne.. Taka pogodba bi bila za nas ravno tako škodljiva, kakor za one, ki bi i ih izdali, ta če raznmem svoje sodeželane Ij narmanj, ne bodo ppej kcnčali vojne, prr "-no nišo s pomočjo sareznikov prišli do z aoToljlvega konca. - ■ •- Stran 2. * „SLOVbNSK! NAKOLT, anc U. decembra i»i7. 283 stev. Đogodki na boiiSBh. NAŠE URADNO POROCI LO. DimtJ, 10. decembra. OCor. "rad,) ItaHjansko boiisće. Ob »zlivn Plave So iztrgale napadainc čete DczRcsa honv. pešpoika št. 32 sovrir/jilfcu mo-stišče pri Bressetunu. >leli so 6 i talijanskih častnikov bi 2>> mož ter vplcnfti 10 strojnih puik. — £ei gen. -tab?. NEHSKO URADNO POROCILO. Berolia, 10. decembra. (Kor. urad.) Zapadno boiišće. Skupina ;fm. Ruprehta. Na iiandrski from in v Dosameznik ođsekih med Scsrpo in St Ouen^ofn je artiljerijski ogenj ckJ opofdiieva napref naraste*. V marjSfh rnt arterijskih bojfn smo vrfcH A nateže zapadno od Graiocourta iz oekaterih kosoT Jarkor. Angleški sunek severno od La Vaqiier1 se :e po«esrc£tL — Skupina nemške^a prestoio-n a s 1 e d n i k a. Pri rvanjših podvzct-jih srao na raznih točkah fronte vjell već Francozov. Pon?kod *frraftno stre-Ijanie. Na zapadnem bregu Mose st ie streljanie zrečer stemitevalo do veHke sile In po mirni noći danes zratrai iznova ožtvelo. — Skupina vojvode Mbrebta. Bav2r?ko domobranstvo ?e vdrio severno od Boresa v franeoske larke, Tjelo ! častnika !rt 41 raož ter ▼pfenflo nekaj strojnih pušk. Itaiiiansfca rrorta. V delti Plave so zajurišafe ogrske honvedske čete itali-jansko mostišče Sile, vzhodno od rta Sile, ter vjele nad 200 mož. Makedonska fronta. Nikakoršnili večjih bojev. — v. Ludendorn. NCMSKO VECERNO POROČH O. Berolin* 10. decembra. (Kor. urad.) NVoiifov urad poroća zvečer: Z bojibć nič novc?au Z ITALUANSKE FRONTE. Italljansfco b o j i ž ć e. £> prosto. ra pri Asiagu prodirsjoSe skupine so ee obruiT© proti fire^n! soni. T:i tvori južno polovico vteoke planete Sette Comnnl Ta aona }n polna irernih poti in ćft, ki jo rrtfovratno branijo. Sovražcik je posvetn tema prostoru posehno peznost od ofenaiT-e r maju 1915, čmlje m nakopičil tu obrarnb-Bia sredetev izređno Itevilo. K sreći !>a omoeočajo polulirožne severno Asiasa na-fcajajoče se visine priprave xa mogečeo na-r>adaJno artiljerijo, kl more učinkovito ob- sfr*»'jerati v?o ^iino polovico planote, lca_ fcor tuđi ozemlje do nizine, V tej pokrajini je prifiakovari j»e ljute boje z moonfra in v^dno ojačtijoćini ee gorskim lrrilom itali-janskih eet. Boj ta m o s t i š č e pri Zenso-m u- Skoat tri tedne ao ostale poaictje ob Pia\f neizpreiaeiiiene. Ali italijansko-francosfco armadno vodstvo ni mog'Io ix te-t»a sMepatl. da je na&a ofpnziva iončaca. Tioie!o je mostiš nri Z^n«ran Ba ^?ak na. <^J« lavojevati in sato Je poetavilo proti >!eaaonu najboljše pollre, z alpinl^in berza-?jert pomeiano. številne miiiometo in tuđi ^eike tegove. Dneve ia dneve je pri leta! reiak ogenj na mostišO- in sosedne CKkseke in se je razvll .". decembr* »jutraj v bobra-jofi og&nj. Po dohođtuh cesta li ni bilo me-.ifoć<5 prlti do mostiSčs. ali na?? gibanje se 5«* vrtilo na strar; *r:?irn^ c?«t i»o TKKebnfli xa leolonr. napraTljcuin potfh. N«5r br-i 1 alao bile p*M*abnc. toda ns*i pijomrji so praiesli Ce« Pinvo mtmieii* in kuhinjsko 1 gHiboje. 4. decembra je sledii infantertjsM juriš izbranih fcataljonov već brigad. Kljub J teSMm izgubraii v besnečem bočnem cgTiju strojnih pužk. infanterljskih topov !n mnogih baterij. ki so delorale ?? treh strani na o«ek prostor, so v^ndar prfdrle pr«cej zređ_ čene italijanske 1uri?«io^ množine na Ti-aoki nasip, kjer so jih ^rrejeli naši metalci ročnih granat stojć. V trdem bc-^nin s hrabro nadmočjo >e je posrećilo hebsT-ri in-fanteriji, đa je do opolrine zmagovito odbila vse napade. Mrtrih in ranjenih je ostalo velffco število ra nasipn !n na to. ^čavem sprt-dnjem czemljn. NooicDje > idržanjč tega mostibća se bo lz*azaio ft© sa jako Tažno fctede Crte ob Piari in glede poteka nadaljnjeera bojevanja. — Tairtično in operativno pomemben UFpeh so naše Gete dosegle ▼ Izlivnetn ozenciju Plave t zavojeTar.jem mo^tHSča na vzhc>dr.em br©-%u Sile nasprotl Capo . Sile, n Cemnr Je prifiet prehoa preko tega rečnega rokcva in x jtižnega boka je zajam^no Tarstvo podjetjein ob Piarl uarzor. Naia podjetja na piaTFkem islivnem osenilju se vredno pridružnjpjo heroičnim činom Conradove nrmad(; v gorovju. Francoske In a&slelke fefe ha itmlt^aoskem bojišCn. Gen«. ral Dias je ftdal dnevno povelje na itnli-."ianslce, franeoske !a anglešfce ^astulke in ^•.■ojake, fl katerim 1!h pozdravlja v sknp-rem deloranjo. S fronte poročajo Tlsti, v Italiji. Rađl nove ofenrlve so laTladale r Italiji vetfke skrbi. PrebiTalstvo je znov* potrto, ker *io?^dki na bojiSču erozijo, da bo treba la-prasniti bofrate provin^e Treviia. Placenio. Padova. V lista Popolo d' Italiar »e zrcali veliko raabnrjenje sbor nove ofeneive. Re_ jpebUk&nci t Paviji in Bergamn zatate-vsjo nstaaovitev armade prostovoljcev in arota-ctjo vsled podanikor lovTaŽiiib đržar, W ?»e Se nabajajo v Italfji te zapletnbo vKc^a tnjep« imetjs. GenrrBiis*Tmu« Trtnx sknfia 3>etol&šiti potrto ob^lnstvo s tetn. da fforo-ri o mnlku v prorovtcu al! ta tolažba u« mo_ re udati nlff. ker na v.miti pKč nih«e ne ve-rnfr. tnarveč Italijasi viđijo pred a^boj nove velike poraze svojih čet te neraraost. «ia avstro - nemška armada prodre še glob. IJe v ftaljjo. •TALIJANSKO UftADNO POROCILO. 9. d « c e m b r a. CM StĐfserskegm Mdle. do Brente je bilo bojno delovanje na Hploh ozaejeno. V Lagartoski dolini 00 naše pmtrnlje vjele nekaj sovražnih voJakov. Na asiatki visoki planeti so nai« baterije po. novno gosto obetrelje-ral« sovntjftie premi-kajoč« se ?i^e. Med Brento ia Piavo «e je držalo artiljerijako drlovaaje precej ljuto. Tekom popoldne je bilo sopet normalno. Prve po»ofiiie ure jm prlpeljal« isvidtHt francoeka patrnlja 16 vjetmlkov v »voj« irf. V ptevmki aJiial M bilo hoJmi itoto- vanje na obeh fctraneh preeej živakno- dte_ | vilnf* »ovražne patnilje so bile z Bftštm oscjem odbiUi. N*ši Gaprooiji •• obacr*-Ijerali nčluLovito zaleđa« potlcij* aovraž-nikove r.d aHiaiki visoki planoti ta w> pa. p*dll sa to ćete s *trojniiai p likami, na kar e-o zhežaic; iz %c>r.\ z bombami obloženo. ^*rt'-tf k!o noč so n^a letala Uvršiia već f'ncaiL vraJov ia vrgi«t nad 4 ton?1 bonab na sorra^ri^ taborišča pri Qu^rn, Motti di Uveo*! in rmUji n » u ^>ve Bovraini leta li sta bii. zbiti in «den iirivemi zrakoplov je paćc-1 \ okolici «^r!«oWe gore^ na Ua. Novi boji pri Jernzalanm. Carigrad, 9. decembra. eTen:a očiSćena sovražnika. Resbfe 22 msft ftontl NASE URADNO POROCILO. Dtirmi, 10. decembra- (Kor urad.) Vzhodno bojišče. Zavczoiki so sKie-niii med Dn.iestroin In izHvom Dunave l ruskfani in romunsklmi armatlami rr> munske fronte, ki tam stoje premlrle. xNEMSKO URADNO POROCILO. Beroiin, 10. decembra. (Kor. urad.) Vzhodno bciišČe. Zave/,r?!škc arma- dc so sklcnile z ruskimi w roniuDskimi armadatni na romunski fronti med Dnlestrom in Izlivom Donave prcmiric Žeseva, 9. decembra. Pariški listi poročajo, da je ministrski predsednik B r a t ii a n u poTrTn:rje med (^taaal • ^ntralnih đrfav in nisko - romnn^kimi če-tami. Gre nelrako za •'« milijona boj«vniV.ov T»a sovraini ctranL Do^im je sktenjeno na .percem <5«»ln fronte za enkrat samo poW_ I v^nje sovražnosti, ie prišlo tu, k.^er j« bilo I na počiagi vesti zaclnjih dBi to manj prl-čakovati, «lo premiri*. Arrsterdam, S. deceiabra. Xekft«au tu-kaJSnjemu H?tu je izjavil \z rornunskega ^lavne^a stana s« vračajoči dopisnik lista Timfjs^: Nazori o razmerju r maksimali-stidno via*3o so Jako razlieci. Komisije po ! večji del Nemcem prijazne. Kraii ob fronti ^o polni vojakov, ki ao zapustili strelske ;arke, oeaisri'h za 7Vf=»inir5e: Ruski de^^ati »o podali izjavo o nvlrovnib pokojih, ti pa po glasom izjave sovražnih rtelefratov !TkVn?no vpraianje politike. N>mci ?o prM*ap-*Ti premirje od Vzbodnega mor^a do Crne*"« morjn. RtipItI «tpokovnjaki »p posr^ti^e^o o predloru. Nemci nameravijo rtovoMt! premirje od ■»0. t. m. naprej *a 2g dni. Pre^la^mli Rn*o. da naj se prihodnji »eetanek vrfci sa rti<«ko fronto. BeroTfn, 10. decembra. Kakor se f itrjo j<», so bila bivSemn dr-žavaemn tajnika dr. Helferl. chn povtrjini trgovska poga" J a n j a t Rnsijo. Rotterdam. 10. decembra. Kon-r^s tu-skib irasetoT v Petroprradu j« Odobri? p 4S2 glasovi proti SS glanovom vlađni : rogram boljš^vikov glede raw!e1itve zefrliišć, rai-oroženja In đemobilisacije t^r takojFn;^fa miru. Vrnitev civilnih vjetnfkov tx Rusije. Stockfiolm, 10. decembra. li H a pa ran-de poročajo, da so oo«p«I« v Helslnors prv« Iekapine avstro „ ogrekih civilnih v|©tr>ilrov. W potnjejo v domovino. Maksiraalietična ^la-la J* iijarila, da puntl vce « iviine vj©t-nik« neovirano oditi, a pri^aVuje oti. osrod. Bjih Aržav Hte dobrohotnost!. Troekij o ljudski vladi. Bern. ?. decembra, *DaUy N«w».- po. r©č*jo iz Petrobrada: 4. decembrs j* «ovo„ rll Troekij v cirkusu Modem pred veliko mnotico o đdv dosedanj« ljnđje vlade Ue> kel j«. da i« po osmih mesecffc vojne glavni problem dfttele mir. Da dosežemo ta cilj. smo odstr»ni'l bnrfoezUulco vlado ta K«r-jen&kepa. Pira đolt&Mt je bila poauđb« primirja na v^en fmntab, Ua učakarno mir na podlari ruske forninle. «L* namrK- v«»ak narod potoni plebiscita sam odloca o čeie- 11!. *}er bo^e živetL Sprva ao imeli maksi-malictl malo prijateljev; »daj p% stoji ćela taaij* m MtfmL misi ^■rtetm, kl m te*. mnisdo »Stranka, aarodse uvoN^l^ , v resat. i H so pe njeni ?ovra*nfki TroafcIJ J^ potem ] %ovorii o rmsmerfa ijtidskc vUm!p> do zavee. J ni kov tsMoie: KerJ^nskii Je govori! i nasl-mi ^aveznilfi, kakor hlapec s ^rojtm ao-&pofiom. A idaj Hm pokafemo, ua oMnjejo ,• vi<-^o ijndbku vlatio kot s ^nakopra.-no, Kakor hitro t.mo se žutili dosti močnp. smo v imenu rusk* ga naroda {»odali mirovno ponuđbo. A sklepali ne borno diplomatične.. ga mira, n«go mi booemo ljudski mir. VESTI O RUSKEM BANKEROTU SO NERESNIĆNt. Petrograd, C*. decembra. Pctrogradska brz. avantura javlja: Do««da> ni noben v!adm dekret proglasit nevcljavnost ino-romskih potci!. Gre Ie za neki ćlanck boljševičkoga čcfcop.sa .Pravda.-. O bofJtcviKiK, Stockholm, 4. decembra, iKor. urad.) SfelTA.-nf'o. T* ra:"OTorj z znstepnikom •Jlftraibladet*« potrjuje tikajinji ru^ki po-bJanilt, da ni odgx>vori) na cirkular Trocke-ga. Lj^nlnova vlada za r irsa n« oteto i a ia ga tadi ne more odttaviti. Prepričan Je, da Ljcnin ia Troekij ne taosta oatala dol ero na svojem nxstu. Stara proveo; itna vlaua ni nr«mi.rja. Nastcp amftr'ri-.'fa atnšeja mu je zagori*:.. ka. Pr«iprifAn Je. rta j«» napaftio ramnel .'v. oje instrukciie ali pa da je deloval ved»3-ma proti interesom ^vrje vlad> . Violjseviki ne «m«jo pri^akovati nlkekrftife podpore s tfraiij zavii-nikov. Petrogrcd. o. drcembro. i'Kor. ura Glasom poroćil, dospelib preko Haparamće, je bil Kerjenskij v Sara tovu izvoljen v u&tavodajni »bor. V Tavriški palači se vrše z vso naglico priprave za zborovanje kon-6titun.ntu. V ponedeljek se vrši prra pređ-koaferenca. Otvoritvece seje se bodo baj© udeletili radi zaetopniki diplomatićne»a a bora. Iz ruske vojske. London, 7. decembra. (Kor. urađ.) PrejšnJI poveljujofi general na Jugozapadni fronti Điolkin, štatani 5ef Markov in generalni kvartirai mojster Orlov so zbeiali s Kornilovom. General Kornilov se izoffiba železnic in koraka po c«etaa proti jun. Sibirfja in boljieviki. Amsterdam, 8. decembra. (Kor. urad.) Reuter iz Petrogradu: List »Narod« pri. naša minietrtko listo nov© sibirske vlade ter fpoToča, da se 8ibirija brani pošiljatl zivlla v evropsko Rustjo, pred vsem v Pe-rrograd, ker bi prišla ta žtvila pod đana§_ njixai okoInostmJ veo dar Ie v dobro N«m-ciji. London, 9. decembra. (Kor. nrad.) :>Tim«»fi« poročajo iz Pekinga, da se maksi-maHstično gibanje Siri ob sibirski lelez-nicL Petrograd, 8. decembra. (Kor. upad.) r-Pravđa« poroča, da je već oddalkov naor« aarjev in Rde<^ garde odftlo v Tobolsk, da aadzirajo bivšega car ja. Estlandija. »tockholm, 10. decembra. Deželnf *bor v Revalu je sklenll takojSnji testanek est_ landske ustavodajne naredne skupšCinc in proglasitev estltndske samostojnostL Sibirija. Kavkaz!ja, Krim. Petrograd, 9. decembra. (Kor. urad.) PoročPa, cia so se Sibirija, Kavkazij« in Krlm ločili od RusiJ*s so popolnoma zla-sana. Ukrajina. Bern, 9. decembra. (Kor. urad.) Ia Ki_ jeva 7. decembra: Ukrajinska rađa Je naročite generalnemu tajništvu, da naj podije zastopnike na romansko in na jugozapadno fronto, da se prično poeajanja za premirje. Obenem pozivlja ▼lađo, da naj predloži 2avemikom in tuđi sovražnim dr-žavam pređlog za mirovna pogajanja ter naj o pogajanjih obvesti tnd! nevtralne države. Mirovni program rade bo izhajal od pogoja, da tuje države priznajo r okviru ruske federativne zvez© ustanovljeno ulcra. jinskp repabliko. Ob Donu. London, 8. decembra. (Kor. urad.) Glasom poročila petrojfradske brzojavne agenture i dne 8. t. m. prinaAajo petrograd-ski Hsti Itevtlna porobila ia donskega ozemlja, »lasom katerib Caka Kaljedin ▼ Novočerkaskn. V vsen dmgih krajfh don. skega osemlja je baje moć v rofcah delav-akJn in voJaSklh sovjptor tikraiinske rar*^ V k:*o«ib dfelavskih in rejaških sovjetov doms^vajo, da rripravljav Ksljedin oboro-ieno demonBU-acljo. V lađa se im vso me« pripravlja, da jo zavrae. Pariz, 10. decembra. »Petit Parisien* porama, đa ae .i« ob Donu s^vernozahofino od Rostora vuel boj med KalH^i^ovimi ho. raki in maksimallstičnimi ^etau.1. Finska. Stockholm, S. decembra. (Kor. ur.) Po đrfa\Tiem osiKrvncm zakonu, ki ga ie finsltj^ senat predloži! dcželnemu zboru, naj bo Finska republika s pred-sednikom, izvoljenira na 6 let Volitcv prvega predsednika se vrši dne 15. januar ja, nastopi pa 15. aprila. Senat razpošlje delegate, da obveste tuje države o ustanovitvi finske republike. De-želni zbor je sklenil najeti posojilo 25 miliionov mark. Socijalisti se nišo udeleSili glasovanja o tej točki. Stopfcbolm. 9. decembra. (Kor. u.) Tz Helsinjcforsa DoTrl'jiejo brzm; vl;e, da je nova finska meščanska vlada, s Svinhuhiidom, voditeljem švedske ljudske stranke kot predsednikmn na čelu, proklamirala popolno neodvisnost Finska Stockholm, 9. decembra. (Kor. ur.) Finski dčicini zbor je v dnigrem branju »oglasno sprejt! xakon o proglasitvi samostojnosti finske vlade. Uterneljujoč zakonski nacrt, je izjavit ministrski predsednik Svinhufvud: Svobodni ru-.^ki na red ne more imeti rtičesar proti i proglasitvi neodvisnosti. ker je sam postavi! načelo, da se ne more nobe-nega naroda nri^iliti proti njegovi \*o-Iji, da hi ostal od^isen od drugega naroda. Volilev patriarha v Moskvi. Bern, 9. decembra. (Kor. urad.) \z Petrograda: Pod vnlivom maksimaH-stične revolucije je sklenil koncil ruske pravoslavne cerk\c pospešiti reSftev vpra?ania obrrovitve ratriarhata, Na nođla^i teh skiepov se ie vršila v Zve-ličar:c'\i cerkvi v Moskvi volitev pa-triarha. Od treh kandidatov ie dobil moskovski metropolit T i h o n, največ-je stevilo glasov. Volitev se je vršila z najvecjim sijaiem. Patnarh bo imel svoj sedež v Moskvi. Obnovitev mo-skovske^a patriarhata je dosfodek, ki ima la^ko nedosledne posledice tako na cerkvenem, kakor na državnopoli-tičuem polju. Tajni dokumenti. Petrograd, S. decembra. (Kor. urad.) Dase* ofciavTjeci t*5ni dokumenti obse£?ajo dnu 7. avf:usta lf>l7 zwr*cniemu BOinJstru poslano brsojavteo poalovodje v Londoca o posvetovanjih londonske konference plede Drepeljanja angleSklh ^et iz Soluna v Pa^-Bfino In glede namena An^Iiie poteimiti svojo čete iz Makedonije, nadalje brzojavko anglfškega po«!ovodje rnnanjemn ministru dne 3. arr,-asta o tajni seji londonske kon_ r>rence in tam razmotrivanlh vprašiinj sploSnega operacijsfep^a nacrta, koneno proSnjo Sonina za artiljerijo in municijo za pomladansko ofenzivo. Poslovođja je pripomnfl k tem'i, đa so vsl ministri konstatirali nemožnoet računati na sodelova. nje Rusije ter je dostavtl, đa smatra za ne^ mogofe, podati o tej zađevl kakrSnotoli dolo^no izjavo, skuša! pa j© poraeje rzhu-riiti nri LIoTd G^eor^eiu zanpanje, đa se bo Rusija trudila premagati obBtojed ođpor žn armado obnoviti. KTTAja IN IAPONC1 PROTI RUSIJI. Stockbolm, 8. decembra. (Kor. ur.) Glasom petrogradskih poro-čil so zasedle kitajskečete Harbin, japonske pa Vladi- v o s t o k. Rusija In eeterrta. Haag. 9. decembra. Iz Petrograda. Troekij je posla! ententnim veleposlanikom novo noto, v kateri jih poviv!ja, da naj de. finitivno odgovore, mH »e nameravajo xa-vernjlrt udeležiti niakih pogajanj al! ne. će odkloaijo, naj izjavi jo, za katere cflje se jlm zdi potrebno nadajjevmnje vojne. VrTAM NA PORTUOAUKKM. Lizbona, 8. decembra. Reuter. Clani odstopivSe vlade se nahajajo na oklopnici z Vaaco da Gama«, kl je bombardirala me-sto, a ustavila streljanje, ko so -rstaSki vo- Idltelji Mffrozill, da bo<5o ođgovarjali i« for-tov. Nad Lizbono je bilo progla*eao obsed-no stanje. Bedaj vlada mir. Pariz, 9- decembra. Madrtdtka brzo. javka »Agenee Ha vas« daje tale pregled zadnjih dogodkov v Lizboci: Gibanje rero_ lacljonarnega vojašiva proti demokratom je zmagalo. Vladne čete so napađle posici-je revolucfjonarjev na Campo Lide, bile pa so po 4Surnem boju s teiklm! lxsubaml vrfene nazaj. Vlada, kl ni mogla ostaviti gibanja, je odstopila. Njene čete so fe udale in predsednik republllte je eprejel oo> stop kabineta Coste. Revolucijonarjl «o na-to objavili tahB manifest: Bevolucijonara« Ćete, sestavljene skoraj is vse llzbonske garnizije, bo bc zakopale tr! dal v jarkih na Eduardovem trgu ter so*se borile sa re. žitev domovine in republike, kl sta bila ogrožena ođ nlekotne vlade, šesta vi jene skor3j izključno ie Iz moriarblstov. Sedaj so revolucijonarji seetavili kabinet t» re«. nih mož strokovnjakov. Svečano »agotav-ljamo. da hoćemo vztrajatl na strani naSe-ga starega saveznika, Anglije, ter na strani ostalih zaveznikov in vađrtatl vse med-narodne pogodbe portugalskoga naroda. Povelinfk revolucijonarnih čet je bll major Sidonio, bateremu je bila poverjena aesta. va novela minietrstva. Z Goriškega. 10. decembra. Sedaj. ko pregledujemo poŠkodo-vane kraje, vidimo, koliko na boljem od Slovencev so Furlani. Vsa dolga bojna crta od morja do Predela se je vlekla po slovenski 2emlji in opustošenje, ka^-tero gledamo, je jrrozno. Dokler se ic bil boj še za Doberdob, Vrh sv. Miha-ela, Podgoro in Gorico, je Furlanija §e trpela in bližnji kraji, kakor Ločnik, Moša, Fara so hudo zadeti, Tržič je ookončan, ali vsa zapadnejša stran je bila na varnem. Tam so Italfian! že ob-delovali polja. Kiti primerjatl se ne da škoda, katero so utrpeli Furlani. z na-§o ogromno škodo. To treba imeti pred očmi in to treba pou dar jati na vseh mestih. kjer se bo odločevalo o obnovi ni Ooriško - Gradiščanske. Ume^^lo samo po sebi, da ne omeruamo te^a iz kakec:a nasprotsb.a do Furlanov, mar-vež Kahtevamo novsem pošteno presojo potožaia v f^eže!i in ravnanie, primerao položaia. Želimo vzpostavitev našega dela In furlanskc^a kar najbolje !n želimo dobrejca sporazuma anja med prebi val ^tA-om. Tišti di'h, ?c! nas Je ponre} tlačti in dusil In zapostavlja!, pa še živi. Ćutimo sa, zato pa mu napevedujemo boj do skrafnosti. punatski žunan đr. We!sskirchner ie bil noFt^l Koriškemu đe^ei^emu jfla-vmrju čestitVo. ko te bil Ttalijan pre-am?i i> sroTiHce dežele. Prav lepo mu je čestita!, ali lepo ni WTo. da srovon rtn^icVi 7tTf)ri-i v oni Čsstftkf ^nn o F^^lanih r>r. \Veis^;rcTiifr vi^i v Oo-rj^cn - Gr^^'^^a^ski r.p«-'O" F'Trl°:"«\ S?o\-enr^, večirio orpMv?I«tva v debeli, ie r>rezr\. Ako ie vide! na Dtinain f:r-I lar^ke otroke \% LiDnice t»r! 2mani r>ri-* juaUto.JiP' 4i.f|eb* sodltt da ie ofcpJi Soče vse furlansko. Ali takoj ob začet« kn goriškega beg^iiist\*a smo videli veliko delovanje za furlansko Ime in ta vtisk je ostal in živi dalje. Na Dimaju nas kar nočejo poznati. DolŽnost naša .ie, da prav živo Dokažemo, da smo tu* Iz razmer, v kaicrih se nas prezira, pa hočeino preiti v razmere, \TCjent pošteno po naše. V Š e m p a s u ie bila odprta ljudska šo!a dne 1. decembra. Gosrx)d nad-učiteli Krizman je poučeval tačas, ko je bil Sempas skoro prazent gori v ob-čini Dol - Otlica, tik za fronto. Sedaj ima v soli že 30 otrok. V šempasu jo ostalo šolsko posiopje, dasi prav moćno izpostavljeno, ker stoji ob cesti, ne-poškodovano. Okoli in okoli so trcskali izstrelki, vsepovsodi znaki sovražni-kovega ognia, šolsko posiopje pa je ostalo ćelo in sedaj se mđre vršiti re-den šolski pouk. Tuđi župnišče in cer-kev sta ostali ćeli. V Oseku so veći-noma doma. V C r n i č a h so vztralati ves čas vojne. Pot po Rožnem dolu od Ajševice v Gorico je sedaj že prav dobra. Od >bajte« dalje proti Ajševici ie vse razbito. Lepa vila grofa Kristalni-ka je razdejana. Paaovca se s strani ceste še vidi nekaj, središče je raztre-5čcno. Ob cerkvi v Šempetru sloui >v. Peter. invalid seveda, na cerkvenem zidu sredi vaških razvalili. Sv, Mark je ves gol, Stara gora strašno zdelana. V Gorici navseradnie na neka-terih delih §e ni tako hudo. Vtiskh ki jih dobivalo prišleci, ^e jako razliku-jejo. Eni kar obupavajo in ko vidijo tu in tam podrtine, podzemske hodnike, rove, kaveme, si predstavljajo, da se more mesto zdajpazdaj podreti, zato se jim zdi najbolje, da bi se mesto kar pognalo v zrak, češ, sicer se bo pa sproti porušilo vse. ako se bo kjc hotelo popravljati. Drugi pa sledajo in gledajo in sodijo, da bodo lahko ostali ćeli deli mesta s potrebnimi velikimi popravami, nekatere pa bo treba po-dreti. Po Korzu je splošen vtiskjdokai ugoden. Magistrat je določil može, ki pregledujejo stanovanja, ki so še dobra za prebivanje. In teh je precej. Tuđi prenočišče se dobi. Tako na primer more prenočevati v znanem hotelu pri zlatem angelju«' v ulici Vetturini. ki jo skoro nepoškodovan, do 40 oseb. Go-stilno imajo tam Krpanovi iz Solkana. Cena mesa v Gorici je taka, kakor dru-godi. Italijani so imeli obilo olja. P/> 3 K ie bilo olje, sedaj je po 30—40 K. Za 100 kg krompirja je bll pripravljen nekdo dati dve steklenici olja. Neka žena je pravila, da je imela toliko kruha, da je prašiča zredila večinoma s kruhom. Podgan kar nače biti fconec. Rasmaša se govorica, da jih italijanski ^Hetniki pridno love in mečejo v svoje bisage . . . V fnrlanske kraie bližje Gorice se vračći prebivalstvo. Tako i ih je došlo v Faro že precej. — V Ronkih je našel župan vitez Blasig. ki se je vth'1 te dnu 33 prebivalcev. V Koprivi v Furlaniji je prebivelstva že 400. Nadškof dr. S e d e i, ki se ie svoj čas tako nerad ločil od Gorice, se je povrnil pogledat, koliko je trpelo mesto v vojni. Bil je tud! v Krminu. Prebival-stvo ?a Ic povsodi spoštljivo pozdrav-' ljalo. _„__ PM \mwm oa Ifansi in KrasjsKem f tM Iiepste mladina! Naši begunci s Primorskega živo-tarijo razkropljeni skoro po vseh deže-lah cesarstva. Njihova težka usoda po taboriščih je večinoma znana. Nenado-ma so morali zbežati izpod domaće strehe in večinoma nišo mogli resiti niti potrebne obleke. Doma so pusti'i lepa domovja, v hlevih živino, na poljiii pridelke pridnlh rok. Pognani so^ bili v revščino, pomanjkanje in bolezni. Po dva in polletnem trpljenju sije beguncem nada, da se bodo mogli vrača« v svoje domače krajc. Nafprej de-lavd, ki bi opravljali dela v vinogradili in na polju ter pomagali popravljati in zidari stanovanja. Na tisoce beguncev pa ostane še dolgo v tujini, v prvi vrsti vsi otroci, ki bi bili v veliko oviro star-Sem pri domaćih opravilih. Ali naj ostanejo ti otroci še nadalje po taboriščih v tujini, kjer trpe telesno in duševno? Kdor ima kaj smisla za bodočnost našega naroda, mora vzklikniti z nami: Otrocf naši ven iz taborišč med naso ^o slovensko ljudstvo, kjer najdejo varno zavetje ter se ohranijo telesno in duševno, da se pozneje vrnejo čvrsti in zdravi v svoje iz razvalin nanovo vzrastle domove! Podpisani odbor is prevzel poleg drngih obsežnih nalog tuđi to, da posreduje in organizira preselitev naših berlinskih otrok iz taborišc v slovenske kraje na Stajerskem in na Kranj-skem. Po vz.«:ledu, ki se je dobro obne-sel na Hrvatskem, sprejmi vsaka obči-na nekoliko otrok ter je razdeli med boljše posestnike. Le - ti dajo begun-skim otrokom stanovari'e ?n hrano in ravnaio z njimi v vsakem ozini kakor s svojimi otroci. Nad 6 let stari otroci bedo morali Iioditi v solo. Domaći duhovnik in učitelj imeita takc otroke v posebnem izkazu ter ju nadzorujta tuđi v hi^i rodolluhnecra rednika. Vsako nc-priličnost naznanita krajevnemu odboru. Le - ta vravnai stvar s?m ali pa ob-vesH rj^đ^i^ani osrednif odbor. Rodoljubi! Zina je pred durnii. Hudi casi nas čaKajo. Da jih Iožie in mirneise prebiiemo, zaifpaimo rečene slq\w«ke otroke sv^iim imovitei§im rojaVom. kt^ti t^rcnrič^"* «*no. da bodo ti rev^ki nci nip^^vo rrvćolitib^o streho r.aiboli varni ra d'iliu in na telesu. Ra-| dite^a nroMmo ?*Vre"o vse gg. duhov-■ niVe, žurtnne. učitelje in cfni^e p. n. ro-i doljube, da začoo y svoilh *AJCln>h tajfc >83 šiev. .SLOVENSKI iNAKOD% arre 11. decembra 1917. Stran 3 novarijc !:k-J fmovitejšimi po^cbtnik!, t!i sprejmejo po encsa. ah več otrok pod svojo rodoljubno streho. L*$r*he svojima plctnetii'egii prizadevanja irvo-litc naznaniti podptsanernn odboru. Do-vefi junakov nam yc pobrala \x>jna. do-vqjj bo nesrecnih pohah!»e> jev sebi in r-koiici v križ in težavo, dovoli naše ne/!ie mladine lezi v črri toii zemlji. - - <<&$!ej pa ne pustimo brezskrbno počinili niti enega samtga naših otrck. Otroci vsi nazaj noz Jomoijnbno i:: skrbno slovensko streho! Roj akt po-magajte pri tak em rodoljubnem delu! l'ozdravijcni! Na Du:iaj:i, diie 6. decembra 1917. O^cđfili cnlhor za \rnitev begoncev in obnotKev Primorja I« Bank^05sc .. Hrvatski sabor. Zagreb. 10. decembra. Hrvatski sv?a!irai!j:i poslan-krh di;et 4*00 kron letno. n:*d:uic predio* o uviilitvi mota Karlovca med n*esta pr-\L^a uvreda, ko^Jiio interpeLuija po-sfenoa Pave!ića o roostrirn ccr.rare. ^r.bor je najprvo razp:av:?aJ o pred-frsi tencw dr. P u v e 1 i č je v svojem gcvoni o-itro vrai^L da :j yI<*;Ju Konfi--•£-:raIa izjavo hrvo.i5kii: in srb^kili po-slfin^cv z dne 3. decembra* ki :-• četo v »^lovc: ^keui N-uro Ju -. tore i v vojnein <'"-fwcc Pavi!*č ;:iJ! prrVi iztlra-i.i-i ro>lai:c« Jrja. Tresića-Paveiica i« Zajeba radi demonslradj, ki Jili posla-'jcj Tic-ič afcsotefro ni ncvzroćiL — fiii^civni oJsek avitri#skc dele-.Saji'e jo ra*pr-t\iiai KL Uoccr sr;; o :Jvi":.:cin provkorićriem proruJuniL Wi-i ii.cr Biinau k /agovarja! c c I o I c t n i proračunski provizorH. češ da bi sicer n:o;\i!a vlada na.ipo/ne*o u:^.ca feb-r u v a rI a /opet bklic?.ti d^Tccracije. ^vciv^ ^O nTiiiiard za vojne i?da^e. kf se r.ih'dvi v vlacni nrcdfogi, je oznaćil mi-T:isi.r Ic za aproksimativno. Pri itrn je pov^rj. T. Ja ij bo ta svota naj-ItI .:manjšai;:, ker je upn.ti. da bo vo!n;i d e !o n -T to je iia v z h o d n i fronti, k r>: a I u končana. V debati k> Kovorniki pro!c.>ttriUi proif na^f;rom viać/.arsii^ kvotno deputacije« k^Ure je <\lobi*t tv.ć: T?!ri".,rrr-ki prec?^cdnik \\'c-T-crlo. čes, da. iwoca ^kodo. ki ?*o ?e po-/oćila vo»nn. frpeti vs-ika drka* a (Av-.v-rijj Xn Ogr*ka) rase. V«; sovorniki so rf/» Jarjali. da b^» avs-irlbki parlament !iia::io ital na ^rali.-_n. Ja tvori po-1- r i i i c <> s k f> v ^a vojne 1 ' r *: o u i>.. vi rreskrbo mvdJdov, . i ; sirot skupno av^tro- < k : skozadcvo. Po^hne^ cTr. EHen-l^oi;tJii ?c T " "a!- di i-c nai k tem ! troškom r^. .... -. rudi tirolski za ob-no'.'Lcv i/orusinili pokfejiii. Gladovanje o teni prcdlosu ic bilo odložcuo. Mi-'ibter BurUn i«: iiovcl^rjal, vi a ij vpra* ts.KiC stro*I:cv z:: vojne pc-jikocibe rred- pofra»:*n| 3 obema v!adan;.i. Prlhod-ii. se!a iinančne^a cdsfeka .c bo skli-c ?:> v bpor^zurra s elani oJ^sk;:. \'oir.- «'dsek uvslrijske dele^aciic ' rklican za sredo 1 ?. decembra. Rt2-l:.:■■■:•:.* 1 bo c c!;spoz:;n v'jnei.i nn-ristra. Av?t»-« - ogrsLa kvota. Avbirij-*l;u kvotna dt:putaciia je imela 10. de-e^j^bra seic?, v kateri se :"c prcuvsem Lonstatlrći! inačcu vilo đcjst'vc, c«a je carska kvotrui ucputaaia svoje .sklope cbi^vP.a v li.stib, ni pa ;ih sporrciUi av- < niski kvotni deputiciii. Poroćcv alec S!cslsart !c za^ovnrtal v!adno stali^če. tla naj c>t:inc pri do^.J^ii kvofi, to 52 rravi. di'. naj Avstrijd ir Oj^rska prispe-vatc I: .^kuppiin stro^kom v ra'n:crjti tr.m6:Č6m4. Po>!ancc dr. Ellciibo^i; je pićd'aSa!. d.'i 113} bo kvota '■' bodove 50:50. Ta prcdlog je propade!. Propao cl pii »c tuđi vjadui predlog, da nai ^c kvo-ti« ckiloči 2d kein rea'čnem vpraša-i'iu je oddal bedaj >vojc mnenje in bvoj^ navodilo za dunnfske kroge tuđi kraiu-ski »VolksraK. V po^ebnem članka v >Ts%?esipostc se oštro izreka proti u-rakvizaciji 1iubliai^polne?a blovenizi-riinja tega zavoda. Sklep dezelnes* ^ol-skc.^d sveta za utrakvizacijo označnjc tlsnck kot apaten nacijonalno-aa^eszvt-i korak. Nemci zaiitevajo. da nai se, će hečejo Slovenci ii::eti svojo realko. pole? sedanic ustanovi poseben slovenski zavod. Tako bi debili prvić svojo nem-ško realko tu dmric ohraniii H ves dra-i.0weni fundus instructus tega stare^a zavoda sebi, Slovenci pa bi hoviili z novo realko ob "cersški palici. Cianek opo-i.ar]a vlado, da naj ostane trdno pri svojem nemškcm stališču. ki ga je proglasila že leta 1910., ko je izjavila, 4a u© pri-pu&ca etrakvisftciie timblimask* r—đke. ~-=- Ornig 111 LJnhart se borita proti ftfgottCTan&ki tf*Uarmcl0. SkHc&la sta v Pmfn ?0 stajcrciiansMh pn*5ta?cv, o kat^ri-i trdir-.it da z^isiapajo \ctiro ^.k>-vciiskiii obCin rtuiskega sodiicca ckr^la, iti sta đalr. sprejetl rescr!aw;?o, kl v:\.vU da je zdražr.ijc Slovencem Hrvatov ia Srbov velika nevarnost zz slovenski narod in za i'aierskodcželo. Siovenski na-rod si ne želi nobene jacoblovasislvč Jr-i:ave icr r^oir.ajno ij-upa blavi-emu ptuiskcinu »Lk^irkbau&scbusML* ter nje-jfa nectnidtiivcTTTii načelniku Tožef^ Omi su. -^ Nern^ki skod v Une«. Dne ?. in 0. Jcjenibra se ?l* \t5iI v Linč« ^«od liCniško-nacijortalnih z^.upr.ikov iz podo-r»av>k:ii :n aJp^ih dežel. Shoda se }e udelcžiio tuđi ne!:ai nemikih po^Unjov. Posfnnec Marckhljc reierira! o iu^o-s!ovanskcm vpraSanju, ki ga je pra\1!no oznaSil kot najvažnejši. reraz-r e s e n i problem monarhije. Pr&el je Jo 2ak!?uČfca« da mora la proji em ostali v iiitere>a Nciiicev tuđi uadalic ti c r n 2 r c ?. c n. =^ »Sii^slaw!scb# Rundsciiau«. Pod urednišfA'pn hrvarske^a časnikar-ja Mirka Tauskj je privela v Zagrebu dne 6. decembra izhajati politična te-dcnsk.i revija • -$iids!awischc Rundschau«, ki hoče biti orxan sfiir die In-tcre. elirovič je Dalmatince in »hrvatsko--!a\ onsko - d a! ni 3 t i n s k a« vteda ie napravila 2 »inozcnicem« kratek proces... ^ Midž^rjiko kuliurno detovaaic ra mrodnosu. Kakor poroča -Hrvatski Liši-, ;s veliki župan baron Pctrichc-vlch - Horvst javi! to dni Vasilju Alanjr-ru, ća odredi minister zatvoritev 8ft obmejnih romunskih sol in da v kratkem odvsamc državno podporo vsem tištim rornunskim konfe^ijon^.inicj bolam. ki deJujeio v okolici: S^ebcn, Fo>jaras, Brasso, KagykiikO!te iti Ha-romszcg. S to naredbo bo zaprtih 291 roinunskih >oi in 480 učiteljev ostane hre^ kruha, Mesu> teh sol o^ori jcroi Appony državne Sole s samoinadi.ir-^■cim ličnim jezikom. Ogrska pač no«i prapor defnokratiznri in kdor mu }c proti, ga počast; z vislicanii! --- Nova osrsko-državiia ogib^nja. Pod naslovom t-Osztrak-ma^ar-ro-n^ntriaiizmus« je izda! neki Dumantuli. >Brdape5ter Iiir!3p^\*« torrudnik, !:nji-2ico, kjer raspravlja o avsirUsko-os^-skera - romunskem trijalizmu. In sicer na ?!cdcč Tisčrn: Zanadr.a Hrvatska, od Novela do Jasenka, preko OStcirija. Perjasice, Bariloviča, Riečice. Kupinca Sterjevcu, Oroslavlja. Mihovi-a-ia, Ivanca in Bispupca do madžarske tneje — vss to bi s>e priklopilo madžarski dr-ža\i. ki bi se?sla do Zagreba in posjclt-nrli ce!o hrvatsko prlmoric. Kakor so \>kč c:iG:;i čaši, postajalo tuđi nazori čudni. -..-_- Težatoc razicere v iedtirirT^ !n oh\xL >*a O^rskem nameravajo prekinu i v vsch industrijskih iKKHstjih za šest lednov do dva meseca. Vzrok ?c ttžav-pa dobava premota, ki naj se predvsem ua prebivaL>t\a na razpclago. zravon pa žele prihraniti surovine >cveda rc prtdejo v poštev industrije, ki dejajo za vo*a5kc svrhe. A najtcž'c v ttj zedevi 5-3 problem delav^kega vprašanja. V Ča-^u f>renehan?a bi 5C deiavstva ne smolo od«loviti. Do&eda* so mn vedno, kad-ir je delo za par dni prc£ta!o. izp!nč^ii 75fc običajne plaći in država te ix»d.iet-njkn povrnila 50^> škode. V današnji sp.ošni drarinh' pa bi se v sluć^iti preki-n»onja dHa ra vsak načhi T^or.nla tepla-čati delavstvu popoina plaća. Tovarnarji zahtevak) povrh, da iim mora vlada po-vrniti tadi ćelo škodo. — Tuđi pri nas se računa t možnostjo, da bo treba za neka? časa ct)n prekiniti de1o v voini industriji. V*o4no min:strs:vo i.- izdalo vi 12 5luča? posebno naredbo z dne 1. decembra, ki ćoloča odSkodniuo ^ delav. c.\ ki bi morali prekinitt -Jelo .rjrađi po-niknjkanja premota. Po tem odlokv. dobe delavci in delavke za ta čas do z-a-blc/.ka 6 K na dan pol 110 mezdo. tišti. Iri irntio nad 8 K. na 7rr -. vend?r vq inanj kot S K na Uaii. Naiviiia odškod-r.!na ne sme zaašati več kot 17 K nj d.iiu Za podla^o zaracunanja zasitižka se vzamejo zadnji Siirje tedm prcJ 20. novembrom 1917 in se vračurajo vsi pre-jumki: vojne doklade, dra^injske in dru-žinske doklade. Cezurno in iicdeljsko elelo ^e ne všteva. Stevilo brezfk)$elni!i oelavcev in delark Oočeno po imtnftO se mora na^naniti taloi in firma. Mno^o cielavcev. zia^ti potrjenih, bo vpoklica-nih, venćar se bodo porabllali tako. da jiJi more pociieunk uobiti zopet nazaj, Cc >e obrat zopet prićne. — Pvtisko mtmbtrvtfo* Recentski svet ie dane^ doDoIdne ootrdil novo poljsko minii trsko listo. Kabinet ie se-stavlien tako - Ie: Pređsednik Jan pl. Kuc?iarzewski, notra-.-ie .Trn 5 t e c k i, ;*us Staniftav Bukovlec-k 1, finance .lan Kantv Steczkow-s k i, kcltus in javni poduk Anton P o- ■ ikowtkU prehrana Stefaji Prst- n u \v s k i. poijedebtvo in kronska po-i,t«=r\a ;4ilkulowski • Pomor-b k 1, obrt in trgovina Jan Z a g 1 e -nisznv. socijalna skrb in delavsko varstvo St a nlilav btani&zewsku = \oiiina rslorma na Amcieikem. L o n d 0 u. 7. decembra. Reuter. Spod-nia zbornica ic prediogo c volilui rc-formi v tretjem branju sprejela. Po tem nc\"em ^akoT;-i imaio v Mmo / ] e. ki so dosegli vsaj 21. leto, vojaki in mornarji pa vsaj 19. Jcto, vclilno pravico. Ravnotako žene od &) let dal>e. T«dl razdtlitcv volilnih okrožii se na podlajti števila prebivalcev spremeni. M\ \i milini ffereL O Fo^inkih. Oiii Ročinjci in druid Goričaoi, ki &o :c nahajali do umika Itaiijanov v Cordenon^u, >o prišli ^c-daj v Gorico, odkoder pejdejo polaao-ria na svoje domove. S par iziemami izc:ledi.;o \«i dobro. Istr^kj bcTuncI 5« >rajajo. U Kii> fansira. Došlo iin ie zopet 18 iz Liprice, bledi, suh:, nn.>dli. A*! so prišli iz grobnice? Vsak je izgubil po 20 do 30 k?, eden izmed njih je pustit v Lipnici 4t> ki: svojega tele sa. V Rovinj in okolico se »e vmilo te dni 6<>Q oseb. Smrt med besuncl. V Mirni peči je po daiišem trpljenja umri Petcr Le-b d n, kmet z Gradišća v občini Rertče, star 56 let. Pogreb je bil določen med o. in 4. uro v lorek popoldne, aii nena-dorna je ori^el od župnt'ka ukaz, da ?norajo odnc&ti mrii«ia ob 2. Ni bilo no-Mlnic. ko pa so jih končno dobili in prine'li mrlica na poVopališče. ni bi'o župnika rikier. Moral! so mrllča nolo-žiti v mrtvačnico in drugi dan se je vrsil pn^reb. Oscba, ki ie sporočila to, 't vrdihnila: Smo pač besrnnrf! V Kopni ie umrla gospodična Vai>-da Dominko, l^lctna hčerka okraj-ncv'a Solskeffa nadzornika. Dnevne vesti. — Tretjič odLSiovaa ic Cetovodja Fr. Ronko od 7/3 sap«r^ke stotnijc. Pcleg broaatstc in Karlovca« križa, mu ic bila pri-r.eta na hrabra prsa £e srebrna U. razreda. Hrabri junui; te doma iz Cerknke na Kraniske.n Obilo cei ti tk k iej dekoraciji in na skcrajSnje svidenje mu kliče A. V. — Iz notraniega mlnistrstva. V no-tranjem ministritvu sluzbujočl okrajni ko-n:;^ar dr. rTvjen Zapančič je Imenn-an rranie6tnisrvenifii tajiiiknm. — Granata ie uMla na VriKčn dne 24. oktobra aoap. dr. Ivana Gegalo, ker-ctpine; Ko\*2čiča v Ro-gatca; sin Rudo1?, rezervni poroeni';. ;e pade! Uni v bojih pri Tržiča. — V hudih bojih pri Sv. MariH v !ti!i?i ie ^adel Mak« Doba i, strokovni učitelj v Gradca in rezervni nadporo^nik. — Po^eljstvo etapne postai« * Lfnh-L*2ti1 vč z včerajsrijlTn dneiu prev.^e! do^e-darfi povel/nik nidomestnefa batalfona đo-m^wega po spol ka m. 17 ■ Cesaricvič* v Ju-denbur^a. so?:p. poHcovr.lk $t«fan W e i ti -Z r a b e r von G r o d c k. — VpoklJc! mJajbili opro^encev ▼ vojsko sltižbo. Honvedmini^ter Sznrmay ic -1" cj?rskei.! DarTarnenru iziavil, da bo v niLvcti Itevilo cprosčencev reducirano in ćd boco oprostitA-e 19—241etaih brez irieme p r c k 1 i ; a n e. — Nmihn vojakom. MnocoSteviliflh donisov. ki nam y.h nošiljate za deklaracijo. žal. ne meremo pr^o^!e^'3tI. Cenzura nam redno čria vse voiaSke dopise, o katerlh todi, da so »političnega mačaja-<. "^ "" * — li italijanskfga vjetništva nam pl. ?«Jo U, oktobra 1S17. Sla.vao uredn^tvo! ^uso T*ak todon Ibhko pišemo eno karto ia n© iDfirf'tno poslati vsem. našim znancem rasiora. R;:nj^-D«m listu. Naslov iaiamo vsi enak. Korle javoržek jo radoveden, oe je v čldki še kaj rorlp: Franca Jorasa skrbi, čo te pono^njald tunkrijonirajo v Ljubljani; Ivan K e r 6 i C pr^raršljnje. <*e se bo po vojski oobila Ae kak^na pazica. da bi ^o hot«l;i poroCit; Karl B e n i n 1 bi pa rad ivedel, ce bi kdo imel kaj proti tran, če se to v Italiji poroci in pripelje ženo s*eboj; Lojise Kuffler }** v skrbeh, čo v Iđriji na Ko-traajekem ?« Iruhajo -ilikrofe« In ?e jp bf» kat«b«t a perenta fn če je Višnjesorcom že poginil pc!ž. Vrsele praznike! Ncu*Iov: Foit* B^rnitn. T. gi*uppo* Genua. — $C2bncniif o^lđfllca Y\\ pe?poika 87. N&^nanjaRic. da mho sicer r»reieH dopi:>ni-co z dnt 3. decembra o smrti dobrega pri-jatelia. da na v dopisnic!, /aj, ni navedtno r^he^o ime. — Ra/tepeai scio po vseb mogočih b-5*i?cih. Eden ne ve za drtiaej?a. Prosim in porivijam »roje tovarfse, da nošliejo svoie nas krve v &vrho medsebojnesa pismenepa fnka na oredni^^o - ^loven^kesa Naroda c kter se iirvt tuđi moj nasinv. Posebno se obraćam na nekoanje ^lovenijane. da se m^ieran pozi^ru cdiovejo. Na z&arl Do &ko-rajSajefra svidenja! — IC a m b i č Mirko, saaitetni prap^rščak. — Pozdrave iz dalina Galicije \&er.\ s.ovfnskim dekleTorr.. ?e?»im in slovenskim taniftm na italijan^ktn hoiisču pošiljajo: četovodia nfh-o Izidor. pešcl: TurčiČ Ma-texi, Ćlvardi Anton. Orel Tomaž. Dobriha Avgust« Krpan Ivan, Korošec Ludvik, Ogri-*ek Alojtii, Baruca Josip. — Oiebne vesti s polfe. Poštni aspi-ranUd Ota Czeipek i1] Natalija Zebochin sta imenoTttiri za pnštru oficijantkl, in sicer prva sa PmM zadnfa pa ia Općino. — Pra-n-eSCtiri so na-clcJnt1 pošM oflcijantft: \1rgU Btnrenutti iz Poreča v Trst ter Ev-g*n Hold \z Kozina v Kočevje; preme-ZĆtn't sta fcidf poštnt ofienantki. in sicer Mariji' Bimlcr z Općine v Trst ter ^arica Honat iz SkofMlct v l, «ar poštue a^pirantke: Gabriiela Franetit. Ma- i rica Ce^nar in Eraesttoa BossL — Foiari oficilant Alo'zif Kren (Kočevje) ?e padcl na boiaili poljanah; umr! ic tuči poštui oii-cliant Tranc Poc (UaMlaiia 2). — Pošto i a^pirant Pa'-cl RoblO ;c crtan iz roštne >!nfbe. — Obnoitev te!©kM*&kega in brzojav* naga »roaaeu sa progi Danaj - Trst. Vrhovno annadno vodstvo ie sp«; ročilo trža-ikc;::u namestnibtvu, da bo v kra»kem ntv^rjen privatni brzojavni in Ulcfosski promet na progi Dvn±\ - Trst, tako, da bo torej tuđi Ljubljana po dolcem Cusn dobila zepet svej interurbani ititioa ia brzojav. — ti pottnes3 prometa. Dne $. d*> c«nibra t- 1. s-e je raz^-ril bl^žbc-ui dtlokrog poltaeg« mada Gorica 1 ua ć&iiarai • S>o*uianakavri)O na Dunai u (KliejsSvcrband der A^l'cstfndu^trie W:eiu VII. M^riahiliersirasse cZ). Napcn*cd podati ie obvezan, kdcr ima od kak^nc vrste ali od ve^ vrat skupai već kakor 10 ks. Ker je rck za napoved že potckcl, ;>e morajo morebitne ?e ne irvršete r;apo-vedi brez odloita naknadro irrr5iti i:j pri-^lasilnicah, ki se dobe bre^plačno pr! oi^e-njeul vojni zvezi. — Nadrobila prodaja sena hi slame. l'^'elno mesto z^ krrr/ld. v Ljublj^J-i bo • •ddain neka.) «-ena in ?;iame na drobi:-\ v .anožinaJ] oc1 100 k« naprej in sicer v svojem skladišcu na dolenjskcm kolodvoru. — C;na za 100 kc sena ie 34 krca \u za 1^0 k^ slame 21 kron. Kdor želi dobiti kaj takena sena in slame, naj se priglasi ob i:radnih :Trah pri Deželnem mesni ::a knr.i-la v Ljubljani. TurjaSki trs št. 3. V* skladi-5£u se bo oddajalo seno v petek, dne 14. decembra od 6. do 12. dopolJne. Plaču je ss po teh tanju na mitnici. — Vojaiko delo za iivilje. Zavod za pospeševanje obrti v Lfubli^ni bo zepet oddajal v delo na dom vojsško spodnic pe-rilo. Delo je namcriieno predvsem šiviljani iz Ljubljane In bližnje okolice. Šivilje, ki žele dnbfti delo, naj se ustmeno priclase v pisarni Zavnda za pospeševanje obr;i, Du-i:aiska ce^ta 22, Posameznim Šiviljam r.a ćeželi se to delo ne bo moK?o daiati in i,c zato n:di na pismene prigia^e z dežele ne bo odgovarjalo. — -Glasbena Matica^. V sredo, dne 19. decembra ah. katere ie polagati pri najb!!2jeni posta i n em uradu, fe navesti urad, v k<^terena prosilec ieii vstopiti ter službo, kaiero misli po svojih močcii 5e opravljali. — Nafctare'Ša Lfcbflančanka umrlo. Danes ziutrai ?e umrla v Vegovi ollci ^t. 12 »ospa Magdalena Jesenko, mat: ?. majorja v pok. Avgasta Jesenko. Pokojnica je dočakala izre3no visoko starost, prihoJ-njo snomlad bi bila ixpolnila svojih 100 ler.. — Blagi pokojnici bodi obranjen časten ^pomio! — Uairli su v Ljabliani sospa Ana K I e S :i i k, postreb ^-5 rrši jutri, in v Spodnji Si^ki poser tnlca gospa Marija R o i i u a. Pogreb ie b:l danes. N. v m. p.! — Zadašil se je hisnik v Šelenburgovi ulici Št 4. Misnik Fran Brisko je stanoval s svojo /ero v hlevx Vsled mraza sta pri-nesia v hlev Škaf. ica obložila z opeko in kurila v niem z ogljem. V nedeljo ziutraj so našli hišnika mrtvoga, ženo pa v neza-vesti: rastrupfla sta se z duštlnim plinom. Vsfed pomanjkanja premoga so 10. t. m. asaprli bolnico ico v Brežicah. GoctUno »pri jefenu^- v Celju ie kupil goepo^ Martin Kračun, 2upao, velepo-seetnik in trgovec v Zrečah. $taj«rske pl marne. & r a S k a plinar-na pri£n« z obratom zopet r »r^do popo!-dne. Dobila je pr^mog na izrečno povelje cesarjevo. C e 1 j s li a plinarna je i^ričela zonet delovati v poneđeljek. Odprava pisemsk* cenzure v Zagrebu. Danes ie M!a z.t m^sto Zasrob odpra*, Ijtcu pišemska ceE>;ura. Za icoz^tc^tvo se terej od danps da!jp oddajajo v Za=rrobu Iahlco zaprtu pisma in poStne posilj-itvc. 3800 siromašnUi otrok iz Istre, Dalmacije in Bosne se ranaja doseiaj na Hrva*. sketa. hjor je <1^ca porazđeij>na v raznih ferajih pri rodbinah, "kl fo se prostovoljno oglasne. Hrvatski kiK^tje ravnajo z jugo. plovansko deeo jako ljub^snjivo ia otroci ^e povsođi prav dobro počutijo. Kino IdeaF. Spoređ 2E danes. 21. decembar: % Afera Ortmann-. kTltninalen ro-mau v 4 delih. • Varnostnc vžigaPre . z^odba v 2 dejanjih ia r.ajnovejša vojnu poročila. Spoređ ostane do 13. decembra. Xi za mladico. Kino M^al. Solska učenka tp izdubila '.^o, v trateri ie Ml uoli'.venik in robec Pošteni rtajditrlj ?♦-ntproit, da jo o4đa hiSnici Gr»-čakajo. da vodstvo naznani zopet v časopisi ii novo 5prejemanie. — Obenem sa ponovno opozariaio vsi pripadniki ubožne prehrane, da svoje izkaznice tako] ođdajo v pisarni (Polianska cesta 13), kakor hitro zapuste ljubljanski okoliš, istotako morajo brezpogojno na^nanitj vsako premembo v družini aii v stano« v^iiiu. Opaža se. cia stranke naznanjuie* jo Ie slucaje, kier je kaka oseba pri-rastla, obratne slučaje pa ie rnorato vodstvo dozdaj skoro Ie na podlaci ovadh zasledovati. Kar se tiče ovadb, ki pri-* hajaio dan na dan. izjavija vodstvu ubožne prehrane, da naj dotičnik, ki ova« di kako osebo, katera vsled nepravilnih podatkov o svojetndohodku krivično uži" va podporo ubožne prehrane, dobro prc* misli slučaj ter ga stvarno ovadi, da se ne bo dogajaio. kakor sedaj, da je bila skoro vsaka ovadbu Ie izmišljotina in zavistno obrekovanjc. — Vodstvo na« znanja vsem« občinstvu, da je v pisarni ubožne prehrane na razpolac:o zdaj sc-znam vseh pripadnikov nbožne prehrane in vsakdo se lahko osebno prepriča, če ta aii ona oseba uživa podporo ubo/.-ne prehrane. V pisarni ubožne prehrane vloži tedaj lahko na tei podlaci ovadbo naprasn temu ali onemu pripadniku ubožne prehrane, teda Ie v tem slučaja, ce ovaditelj podpiše svojo ovadbo. Le take ovadbe bo vodstvo vpoštevalo, anonimne pa todo romale kratkomalo v koš. Obenem se opozarjajo vsi. ki vla-^ajo ovadbe, da je te vložiti izkijučno lo v pisarni ubožne prehrane, nikakor pa nai ne nadlegujejo s svojimi pritožbanrt drugih uradov. -r Orehi pod zaporo. Glasom ukazu c. kr. deZeliiL-^a predsednika za Kranj« sko z dne 27. novembra 1917 št. 32.73', so vsi orehi na Kranjskem pod zaporci i:i morajo svoje zalome vsi pridelovalci, hranile:, trgovci in aru^i naznaniti će*> želni vladni nakepovainici za soČivje v Ljubljani (Gradišće Št. 10,1. nadstropje), Kljub zapori smejo posestniki orehov; pcrabljati tište množine, ki i ih potrclu-j-io v svojem gospodarstvu: iz svojih zalog prodajati neposrcuiiim porabni-kom. a enemii in isteinu porabiiiku kvečjemu mn.oži!io 10 kg. Ako ponnđnik re dobi od deželne vi?dne poslovalr.ice v teku 14 dni obvestiia. da se bodo orehi prevzeli, sme potem z njiini prosto r.tzpolajcati. Prejemne cene se đoločijo po prGstem dogovoru med poslovalnleo in i>oni3dnikom. Ce ima blago napake, £C morajo cene primerno znižati. 2elez-r/iška podjetja orehov ne smejo prevze-niati, ako ni pri tovornem listu pridtia-no potrdilo dcžclne posve tova! niče. Fre-stopki bi se najstrozje kaznovalU B6ZIIS SBfflL * Vino na italijtnski fronti. Usti po-ročajo, da je 2s.vstro - nemška armada v Italiji zajela ogromne zaloge vina, in sicer toliko, da ga Je v izobilju 2a naše in neni-ške čete. Cene vina bi morale vsled tega padati. * Umri je v Sofiji bivši nrinister Fraa-gia, član Gešovljevega In Danevljeveja kabineta. Mirister Frangia je ime! tudl na Sbvenskem prijaielie. opetovano je posetil naše kraje in je prebival nekaj časa tadi na Đledu. * Brigadir Pllsudski, ustanovitelj poljskih Iegij in ljubljenec poljskega naro* da, je v Magdeburgu, kjer so ga Nemci Internirali, opasno zbolel. Pilsudski Dživa v vjetništvu pravice oficirja, korespondenca pa mu je prepoveds^a. * Potopljeni norveški parnik. Li Krfr &tijaniie poročajo, da je bil 4. t. m. torpeđK ran norvtiki parnit -Var«, đve morelrt milji »pred Ll»pđ. Parnlk J© plul z Jeklom nalofen od GU«cowa v L© R«rr«. l>rm na U sta te resila, oetalih 19 pm i# Umili 1 tlipi witt irttil tri itniimljl Stian 4________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne U. decembri iai7. 283. štev. Darila. Darovi za beguncc. Marija CrnUec ii .Trrtenika pri Kranju Je darovala Posr«do„ .valnici za gorišk« begnnce 20 K, sakar se 5i Poeredovalniea nsjtopleje BahvaljuS^- Darovl za ^OTiške begunce. Gosp. dr. ^nton Svigeli, odvetnik v Ljubljani, je da-roval »Posredovalnici za goriSke begunce« w> kron v neki kazenski zadevi Posredo-valnica se niti za ta dar prav iskreno za-♦ivaljuje. Darovaloem za razilčne dobrodeJne narnene, katerl poiHjajo đenar na na&e npravnlltto, vljtrdno namanjamo, đa dođemo odsl#j lzkazovan ta darila le v »krftcni obliki fsamo ime darovale a in zne-sek) in 1« t koiikor nam bo dopušta! pro-•lor. Tndl se ne moremo več vezati na do_ »zdanje redne (đvakrat t teina objavljene) izkaze. Hraniti moramo vps drago-r*ni prostor sa r^s važne radeve, ld v {jwvi vrsti zanimajo vse na6e naročnike in j čitatelje. To na znanje, da ne bode nepo_ '.trebnih reklamactj. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. decembra: Giuseppe Laghezza, te*ki pešec, ▼ rezervni honvedski bolnišnici. Dne 6. decembra: Salvatorc Frijrgili. JaSki Dešee; Gaetano Gielio. ]?.šk\ bersa-Iftr, oba v rezervni honvedski bolnisnici. : Dre 7. decembra: Terezija PctriČ, ob- čhiska <:rota. 19 let, Radeckega cesta 9. Dne 8. decembra: Marijana Fabiant. Tr»e»tna uboga. 71 let. Japljeva ulica 2. — Marija Bernik. hiralKa. 74 let, Radecke?a Ct«t? 9. Dne 9. decembra: A.ciiilinn Frachioni. ia.nica, 74 let. Zvezdar^ka ulica 4. Izdajatel! !n odgovora! urednik: Valentin Kopitar. tastatna ta tfek »Narodne ttektnfe«. Proda se dobro cbraniča otroiii voziček. Marija Beđina, Ljubljana, Rimska cesta S. Kratek kožuh tonska blaža, doto ali pa ▼ dobrom •taaa, a« kupi mli zamenfa ma rivet. Naslov pove upr. »Slov. Nar.* 4!87 Moško kolo in plašč 4189 se prodasta St. Petra casta it 75, pritlićje. Spntmtta st 15. t. m. €*• ali *n jospođifcil m hrano in stanovanje. PorpraSa se lakoj na Sv. Petra c. St. 42 4163 - Kniigovodia •• *i razurre slovensko, č*5ko in nemško ko-respondenco se tpreime pri 4t60 V. OSBT, p. Cnitanl Efilf, Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika kakor tuđi pisave, vaer.a nekoliko trgovine in J.vanja, iell primame službe. 4t86 Naslov pove upravn. >Slov. Naroda«. Zgornia Umnica in ■ zimnica na peresa ■ ■ta ■• ptal|»aL J a b oIka sabe gobe, saho sađj© vseh vrst, sode od vina, sadfevca la igaaja, ste- klenlce In zamaike kapi vsako množino in prosi ponnđbe 4167 fl, Oset, p. Guštanj Koroško. ŽŠcnttna ponu^Sa. 7cpničarsh Podčastnik. 25 let Star, ves^-sga ?natajat dobrsga rokodetskega vo%tca. ta čas na dooustu. se ?«-^^^^ ___" MK *"* usni ik - mm skorio •faveđlte skrajno ceno, naloženo na "» kubični meter: žel. postaji in rok oddaje! O^TOggl 12S — l!S li \Wi Takojšnje plačifo proti duplikatom (smrek«, t»or3Y, hoj«) (6rubeabou) tovomih listov. Vinko Vabic, «e!etrž8c Zalsc, Jnža^taj. Srbecica, hraste, 9ipyiiaji I izginejo kar najhitrejSe do uporabi ,,Dr. Fie^cha original- j nega rujavega mazila'*. Brez duha in ne omaže. Mali Ion- I ček K 160, vehki K 3—, druž nska pore ja K 9—. 532 I Or. E. Fleschs Kronen-Apotheke, (Gy5r), Raab O^rstco. ( ----------------- Dobavljamo ----------------- baPVBe trakove za vae vrste pisalnih strojev, karbODslsi paoi? (oglfen ^aplr) v v«eh barvah, kartoteke (kaHce slsfeae) in vertikal-re istraturo (meblje in mape) pomnoievalno aparate in pritikline (ovogčen papir in barve). nRemingtonu pisalnih strolsv ćeimska družba z o. zM Dunaj I., Franz Josefs^ai 15 in 17. Dne 2. šanuarja 1913 ob 11. uri do* poldne se bo vršilo v deželnesn dvorcu (Kongresni trg) I. žrab^nie obveinic 41U°|e dežeinesa posolila vojvodine Kranjske iz leta 1917. 4193 Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 7. decembra 1917. rBHBlHHHBBBHHH£iI2E§BHBlHMn Ml Aflni r 9l AH Pripcroča naivečjo izbiro |j IriU UIII JU I lili finih velour-kSobukov % m ^ . __ _ . kosmatim robom iz prvo- ■ Ftiinlii Morrnlm vrstnih tovarn *Novega j^*«. m IMIlHSu-lilnMKIKU kakor!zbaržnn^filcaini:° uh°- b lllllllll llIUJLIIllU vine, ter čepić za datne in deklice. Q iy. u y xi -* Popravila točno in vestno! B ziaovska unca stev. i. MM i2b|ra ža!njh kioblJkov# £ LDvorski trg 1, Ljubljana. Cene razmersma zelo nizke! B St 13,000^'. n. fl^ m KSZSiSS 8 feateiim se vojaikotaksni obvezane! pozivajo v zglasiiev. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. št 30, se raorajo vsi vojaSko« taksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti vsako l^to meseca januarja zglasiti pri tišti občini, ki Imajo v njej dne 1. januarja tlstega leta sVoje bivallŠče. Oprotilo od dohodninskega davka ali od službene *nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od doižnosti zglasih'e. Zglasitev se ta ŠL 22« Prednost imajo taki, ki s- vsled pomanjkanja izgu-' bili delo. Srirejmejo se tuđi čevljarstva izučeni invalidi. i Opoiaba. Vojno Čevljarno je ustanovi! Zavod za pospeševanje obrti vsled poziva 1 osrednjih oblasti in ima namen brez dobičkarije skrbeti za ohranjevanje in vzdrZavanje * obotev, da se tako po moinoati odpomore pomaoikaniu usnia. 4172