DELAVSKA
^ ,, , -
IZHAJA TRIKRAT TRfttftSKO' OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Maročnma v JfagosiavUi sneia mesečm Ota 19.—, v inozemstvu mesečno Din 73.—» — Uredništvu in uprav at Maribor. Ruik* trsta S. peitnt prodal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podruinue: Ljubljana Do*
Iavska zbornica *m Celje. Delavska iborntcv —. Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračale. — RetranUrane pisma se ne sprejemajo. — Matt oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—» mak »glasi. ki jisuEUa v teeialee namene delavstva in nameiiensem. vsake beseda m* Am
Štev. 94 m Maribor, četrtek, dne 17. avgusta 1939 • Leto XIV
Ob smrti velikega socialistiinega borca
Veliko življenjsko delo s. Dragiše Lapče-viča.
Dne 14. avgusta v prvih jutranjih urah je preminul v Beogradu s. Dragiša Lapče-vič, eden izmed prvoboriteljev socialističnega gibanja v predvojni Srbiji. Več let je hudo bolehal, sedaj pa ga je v 75. letu smrt rešila hudega trpljenja.
S. Lapčevič je bil rojen v Požegi Užiški in je hodil v šolo samo toliko, da se je za silo naučil čitati in pisati. Pomanjkljivo šolsko izobrazbo pa je docela nadomestila njegova prirojena inteligenca in pa stremljenje po znanju, ki je lastno vsakemu samouku.
2e zgodaj se je seznanil s socialističnimi nauki. Poznavajoč razmere in težnje proletarcev, katerim je tudi sam pripadal, je pričel z delom in bojem za izboljšanje socialnih razmer in preosnOvo družabnega reda.
L. 1893. je postal s. Lapčevič župan v Užiški Požegi. Seveda mu ni bilo za župansko čast, ampak se je takoj odločil, da svoj položaj izkoristi v prid tistim, ki so mu izrekli svoje zaupanje. V Arilju je ustanovil prvo delavsko izobraževalno društvo v Srbiji.
Vedno bolj se je uveljavljal v javnem življenju in je njegova velika zasluga, da so tudi v predvojni Srbiji kmalu stopila na dnevni red za delavstvo pereča socialna vprašanja.
Za časa Obrenovičev, nekako pred 40. leti, je bil zaprt, ker so ga z radikali vred dolžili nekega atentata na kralja Milana, katerega so Obrenoviči sami inscenirali.
L.. 1905. je bil Lapčevič prvič izvoljen v Narodno skupščino in potem še parkrat. Med poslanci je veljal kot eden najpomembnejših in njegova beseda v parlamentu je našla vedno globokega odmeva. Ob izbruhu vojne je bil poslanec in je glasoval proti vojnim kreditom.
Uveljavljal se je kot književnik in je zlasti tudi slovel kot novinar. Izpod njegovega peresa je izšlo precejšnje Število znanstvenih publikacij in prevodov tuje literature. Zelo odlično je sodeloval tudi v uredništvu »Radničkih novin«.
Tudi po prevratu je s. Lapčevič še nekaj let prav aktivno sodeloval. Udeležil se je tudi kongresa soc. dem. stranke v Sloveniji 1. 1920. in je potem še prišel v Slovenijo kot posrednik, ker se je ravno v tistih letih Pojavil razdor v strankinih vrstah. V naj-kritičnejših časih je nastopal pomirjevalno in za enotnost socialističnega delavskega gibanja.
Dasi se v zadnjih letih ni več aktivno' udeleževal v delavskem gibanju, ker mu je zdravje docela odpovedalo, je pa vendarle bil v stalnih stikih’s sodrugi in se zanimal za vse, kar se je dogajalo. Živel m umrl je v bednih razmerah, pravi proletarec med proletarci, dasi bi bil lahko napravil veliko karijero, ako bi bil zatajil svoje prepričanje.
Komisar Društva narodov svobodnega mesta Gdansk pri Hitlerju
Kakšni so izgledi za mir?
Svobodno mesto Gdiansk stoji pod nadzorstvom Društva narodov, čigar zastopnik je sedaj komisar prof. Burg-hardt.
Te dni je bila objavljena precej sen-zacijonalna vest, da je bil prof. Burg-hardt pozvan v avdijenco k Hitlerju. O tej avdijenci sicer ni bilo izdano nobeno poročilo, pravijo pa, da je Hitler izročil prof. Burghardtu posebne predloge za mirno ureditev gdauskega spora in ga naprosil, da jih sporoči Poljski in Angliji.
Prof. Burghardlt bo menda še te dni
odpotoval v Ženevo in potem v London.
Vse kar se piše o teh predlogih so seveda ugibanja. Vsekakor pa gre za poskus likvidacij je gdauskega vprašanja brez vojne. Ako je to mogoče, bo pokazala bližnja bodočnost.
Slabi izgledi za mir
Vatikansko glasilo »Osservatore Fvjo-mano«, ki je doslej presojalo položaj v Evropi precej optimistično, piše sedaj, po salzburškem sestanku, da je komaj še kakšno upanje na mirno poravnavo spora, da bi se preprečila katastrofa.
O iem so razpravljali Ciano, Hitler fn Ribbentrop
Eni pravijo, da o južnovzhodni Evropi, drugi pa, da ne.
Ker ni izšla nobena uradna objava o poteku razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom Cianom, Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Salzburgu oz. Berchtesgadenu, je
časopisje v vseh državah pričelo razmo-trivati na lastno pest, o čem so prav za prav govorili in sklepali prej imenovani trije možje.
| Med tem pa so izšli tudi članki v nemških časopisih, ki se pa v jedru močno razlikujejo.
Kaj pravijo nemSkl diplomati?
»Deutsche diplomatische Korrespon-denz« je pisala o sestanku tako-le: »V Salzburgu ni bilo govora o razdelitvi južnovzhodne Evrope, kakor bi to rado prikazalo časopisje zahodnih držav.«
Kaj pravi pa Gobbels?
Glasilo propagandnega ministra Gob-belsa, ki izdaja glasilo »Der Angriff«, pa piše:
»Na salzburškem posvetu se je obravnavalo vprašanje spremembe vseh mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po svetovni vojni in ki se tičejo vse južnovzhodne Evrope. Trajni mir v Evropi je odvisen od tega in ne bo poprej zagotovljen, preden ne bodo popravljene vse meje v srednji Evropi, katere so bile določene z versajsko mirovno pogodbo.«
Kaj je vse nastalo z mirovnimi pogodbami v Evropi po vojni, je pa itak znano.
Okrog sporazuma
Stavka v rudniku Trepfe
se nadaljuje.
„ Mezdna pogajanja med rudnikom Trep-Ce in delavstvom so se vršila te dni v ^'nistrstvu za šume in rude. Kazalo je da se pogodba sklene, ko se je družba Eda, češ. da bo imela, če se mezde kockaj zvišajo, premalo dobička in poganja prekinila. Družba tudi trdi, da so delavci predobro plačani.
° Mussolinijevi bolezni se mnogo piše v evropskem tisku. Vesti so 'bile z italijanske strani zanikane. Sedaj pa trdi inozemski lisk, 3 i ° k>!|C prvotne vesli točne in pravi, da bi se >il lussolini gotovo udeležil velikih ma-nevro\ v padski nižini, ako bi bil zdrav.
O sporazumu se mnogo govori in piše, toda nič posebno jasno, vse obstoja bolj v namigavanjih, napovedanjih in objaš-njavanjih povsem sporednih vprašanj. Javnost je slabo poučenna ali pa sploh ne, zato nastajajo najrazličnejše govorice. — Eni trdijo, da je sporazum že sklenjena stvar, drugi zopet pripovedujejo nasprotno. Večina je za sporazum, neznatna manjšina proti, nihče pa ne ve prav zakaj sporazuma kljub temu ni. Tisti, ki imajo pri tem glavno besedo, pravijo, da je treba pred objavo sporazuma rešiti vsa vprašanja, ki so s sporazumom v zvezi in da to zahteva dalj časa in mnogo potrpljenja. Drugi, ki na sporazum čakajo pa zopet pravijo, da se stvar že nekam predolgo vleče in postajajo nestrpni.
Na Hrvaškem so napovedi o skorajšnjem uveljavljenju sporazuma imele za posledico, da so navalili v Hrvatsko se-Ijačko stranko vsi mogoči ljudje, ki čutijo konjunkturo in se nadejajo, da bi na ta način lahko prišli do kakšnih mastno plačanih mest. »Hrvatski dnevnik« govori o teh netopirjih in pravi, da so take spekulacije zaman. Ob enem pa napoveduje »Hrvatski dnevnik« novo dobo težkih preizkušenj.
Kaj piše »Seljački dom«?
Glavno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« piše o razgovorih za sporazupi:
»Nekam predolgo trajajo že ti razgo-
vori in pogajanja. (Baje so se o sporazumu oz. izvedbi sporazuma posvetovali razni univerzitetni profesorji, ki so vsaka skupina zase izdelali elaborate in jih predložili v Beogradu in Zagrebu.) — Oblaki se zbirajo nad nami in naša hiša je omajana. Dokler se je rušilo, je šlo vse gladko izpod rok. Sedaj, ko se poskuša napraviti nekaj pametnega in poštenega, pa se vrsti ovira za oviro. — So znamenja, ki kažejo, da se nas hoče prepeljati žejne preko vode. To je nemogoče, vendar ustvarja dojem nelagodnosti v naših vrstah in vzbuja nezaupanje. Mi ne vemo, komu naj bi bilo vse j to v korist. Narodu in državi gotovo ne!«
Kaj pravi »Slovenec«?
»Slovenec«, ki je bil glede sporazuma zadnje čase zelo gostobeseden, pa v št. 185 ugotavlja: »Vodilni listi o vprašanju sporazuma zadnje dni ne prinašajo nobenih novic in sodb.« Zato se tudi »Slovenec«, ki se prišteva med vodilne liste, omejuje samo na citiranje beograjske »Nezavisne tribune«, ki pravi: »Sedaj bodo zopet strokovnjaki na delu in pričakujejo, da bodo dela končana na vsak način še ta mesec.«
Maček odgovarja.
»Hrvatski dnevnik« pravi na te napovedi: »Tako piše »Nezavisna tribuna«, konec meseca pa bomo videli, v koliko je bila njena napoved točna.«
Pogajanja v Moskvi
med generalnim štabi
Anglije in Francije ter Sovjetske Rusije se nadaljujejo. Iz angleških virov se doznava, da so angleški in francoski vojaški zastopniki v stalnih stikih z vladami obeh držav, in da Rusija želi vojaško zvezo na čim širši osnovi.
Preiskava pri papirnem kartelu?
Papirnice so podražile papir znatno večkrat zaporedoma. Podražitev je neprimerna in ima namen zasigurati večji dobiček uvoznikom in domačim tovarnam. Sedaj bo ministrstvo izvedlo uradno preiskavo, če ravnanje ni proti določbam kartelnega zakona in če to navijanje cen mednarodnega kartela ni oderuško. Kartel deli produkcijo in dobiček. Naše domače papirnice niso v obratu s polno kapaciteto, morda niti ne s polovično. Zakaj papirnice niso v obratu s popolno kapa-to? Ali naj kartel odjeda našim delavcem kruh 'in odiira konzumente? Preiskava mora biti objektivna in stvarna; ščititi
mora naše delavce, našo industrijo in konzumente. To zahteva naš zakon o kartelih! Zaradi verižništva mednarodnega kartela vendar ne bomo ovirali ali dopuščali premajhen razmah naše papirne industrije. Važno je to vprašanje, ker je bilo prvo otvorjeno, ki je pod javno kontrolo, da ne bo mogoče zagovarjati neopravičena dejanja kartela.	>
*
Proti kartelu so nastopili zlasti tiskar-narji. Vendar se zdi, da je njihov protest prišel prepozno. Mi smo na ta kartelni dogovor opozarjali že davno poprej, predno je bil sploh podpisan. Pred več
Obrtniki v Dravski banovini so dobili lastno zbornico
Slovenski obrtniki so bili doslej v sklopu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Že dolga leta pa so se trudili, da dobe svojo zbornico, ker so trdili, da nikakor ne morejo skupaj z industrijci, ki imajo pred očmi samo svoje interese in bi obrtnike najraje sploh izpodrinili. Ko so se pred leti vršile volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, so hoteli nastopiti tudi neodvisni obrtniki, ki so si nadeli za svojo nalogo, da dosežejo odcepitev obrtnikov od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Proti tem obrtnikom so tedaj složno nastopile skupine, ki imajo za svoji glasili »Slovenca« in »Jutro«. Na čudoviti način se je posrečilo razveljaviti liste neodvisnih obrtnikov, ki so na ta način ostali brez zastopstva, dasi bi bili pri volitvah dobili najbrž večino. — Toda časi se spreminjajo in tako so tudi tisti obrtniki, ki so tedaj padli svojim neodvisnim tovarišem v hrbet, kmalu spoznali, da imajo njih tovariši pa vendarle prav. Kmalu so tudi sami začeli z bojem za izdvojenje obrtnikov iz skupne zbornice in ker je iz tega nastalo že čisto politično prestižno vprašanje, je bila zadeva sedaj rešena s tem, da je minister za trgovino in industrijo podpisal uredbo o ustanovitvi samostojne obrtniške zbornice v Ljubljani ter imenoval začasno upravo z gospodom Kavko na čelu. Baje se bodo volitve v obrtniško zbornico vršile še pred koncem leta, najbrž pa poprej kot pa v Delavsko zbornico.
tedni pa se nam je zagotavljalo, da je kartel svojo pogodbo predložil ministrstvu za trgovino in da jo je minister odobril. Uradno še ni bilo izdano nobeno poročilo, zato so vesti o neki preiskavi proti kartelu bolj domneva kot pa dejstvo.
Preseljevanje narodov
Dokler so bili narodi nomadi ali pa-1 iz Bolgarije, Turčije in Rusije je morala stirski narodi, so se selili sami iz kraja v-obligatno sprejeti Grčija. Iz Grčije je pa
D&ma	m
kraj. V fevdalni dobi so fevdalci pošiljali koloniste v razne tujerodne kraje ali zaradi kazni ali zaradi tega, da so si ustvarjali Življenjski prostor«, kakor to danes pogodbi se bo V šestih letih preselilo okoli ! je razvidno, da so glavni, delničarji »Vremena,<
J	^	r\l<	m	rntiiA	1	KA	AAA	'	I	'	i	<	»-Ir	r\i	r	«-7	li i rr /~\ 01/M rnnd/A	J	.	_	Cl. _	„ J	«	-__	 1 ~ -r — . :
w
Zanimiv seznam delničarjev »Vremena«. | Skrajšani poletni delovni čas za nameščence
»Nova Riječ« je objavila seznam delničarjev v savski banovini je ban na intervencijo po-
odšlo v Turčijo okoli 400.000 Turkov.
S Turki je tudi Jugoslavija sklenila podobno pogodbo 11. julija 1938. Po tej tiskovnega podjetja »Vreme«. Iz tega seznama daljšal brez nadaljnjega do 15. septembra.
imenujemo. Najmodernejše preseljevanje narodov pa služi dvema novima namenoma: ali koncentraciji narodnih sil ali pa raznarodovanju.
Nemci so svojčas poslali na Balkan naše Kočevarje, Vojvodince in posamezne koloniste. Naši Čiči v Mri so kolonisti, verjetno tudi Romuni. Kolonisti iz prejšnjih dob so Sedmogradčani. Vedno je šlo pri tem naseljevanju za politični vpliv, ki naj se doseže z zvestimi kolonisti.
Tudi danes se vrši preseljevanje narodnosti v znatnem obsegu. Zamenjali so Turki in Grki s pogobo, ki je bila sklenjena v Lausanne dne 30. junija 1923, svoji narodnosti. Ob zamenjavi med Bolgarijo in Grčijo je šlo za okoli dva milijona prebivalcev. Poldrugi milijon ljudi
150.000 Turkov iz jugoslovanske države, zlasti Macedonije, v Turčijo.
Te selitve prebivalstva so za nenaseljene dežele ugodne, za gosteje naseljene, kakor je Balkan, pa neugodne.
Najnovejše preseljevanje pa ima zopet drugačen značaj. Nemški južnotirolski prebivalci se morajo izseliti ali v Nemčijo ali pa v notranjost Italije. Slovaški kmeti se morajo izseliti iz Madžarske, češki delavci (okoli 60.000 zaenkrat) morajo v Nemčijo na delo. To preseljevanje ni potrebno zaradi preživljanja, ampak ima namen, omiliti značaj narodnosti ali jo denacionalizirati. Z drugimi besedami bi imenovali to tehniko oblasti — pospeše-
dr. Stojadinovič in njegovi ožji sorodniki ter politični prijatelji: Dragomir Stojadinovič, ki ie brat Milana Stojadinoviča, poseduje baje 1850 delnic, sestra Radmila Pečic 1100 delnic, druga sestra Nadežda Glišič 400 delnic, svak inž. Glišič 1904 delnice, oče Stojadinovičeve žene Ernesto Gači 1150, njegova žena Klara Gači 450, svak Stojadinovičeve žene Vladimir Kazimirovič 850, njegovi hčerki 650, kum dr. Stojadinoviča, Momčilo Jankovič 1000, njegova žena 250 in kum Tihomil Panič 1200 delnic. Od političnih in tposlovnih prijateljev poseduje bivši šef kabineta Jovan Gašič 700, ibivši guverner Narodne banke, dr. Milan Radosla-vlje-vič 646, bivši minister Djura Jankovič 550, se-
1C.000 vagonov pšenice bo nabavila naša država kot rezervo za slučaj vojne.
Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo se prično septembra meseca. Gre predvsem za izvažanje lesa in rud iz Jugoslavije in uvoz madžarskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo.
»Nepszava« je zopet ustavljena za tri dni. Madžarska vlada je kaznovala socialistični dnevnik »Nepszava« s tem, da mu je prepovedala izhajanje za tri dni. Vlada pravi, da je grešil proti »javnemu redu«.
Protižidovske demonstracije v Bratislavi. Minulo nedeljo ponoči so se vršile velike protižidovske demonstracije v Bratislavi. Demon-strantje so skušali zažgati tamošnjo sinagogo.
Dva vohuna je te dni bolgarsko vojaško sodišče obsodilo na smrt, tri osebe pa na leto
I'
Kal pomeni Gdansk za Poljsko?
Vprašanje Gdanska se mora rešiti. O tem ni več dvoma. Zato je prav, če premotrimo, kaj pomeni Gdansk za Poljsko.
Primorska vojvodina, ki jo poznamo kot koridor (svobodna pot Poljske do morja) deli vzhodno Prusijo od ostale Nemčije. Ta del (koridor) obenem s pristaniščem Gdinj pripada Poljski. Pa tudi pristanišče v Gdansku je pod upravo poljskih uradnikov.
Iz tega bi utegnili sklepati, da ima Nemčija med obema deloma Prusije prometne in gospodarske težkoče. Ali vsa ta vprašanja so urejena s pariško konvencijo z dne 21. aprila leta 1921 Nemčija ni izkoristila vseh tranzitnih ugodnosti, ki jih nudi ta konvencija. Tako oni namesto petih linij porabljajo še vedno samo dve.
Nemci imajo svoboden prehod skozi Primorsko vojvodino brez vsakršnih formalnosti. Za ta prehod ni treba nobenih vizov in prevoz-nica se lahko kupi na nemških postajah v mar-
nator Dušan Trifkovič 30, dr. Voja Janjič 30, vanje asimilacije vladajoči narodnosti,	do-	j bivši minister Dobrivoje	Stošov.ič 1200 delnic
Čim pomeni oni pivi način zbiranje	na-	j itd. Sorodniki in politični prijatelji dr. Stoja- : dni strogega zapora.
rodnostnih sil na področju svoje države,	dinoviča so torej dobro	založeni z delnicami j Skupina	nemške	manjšine	na	Poljskem	se	je
beograjskega »Vremena«,	kateremu je v zad- izrekla za	lojalno	sodelovanje	s	Poljsko.	Ta
njem času ministrski predsednik Cvetkovič postavil državnega komisarja, ker je baje »Vreme« bilo ustanovljeno z državnim denarjem in hočejo ugotoviti, kako je prišlo, da je iz tega postala naenkrat privatna delniška družba, —
Bivši minister Voja Janjič je sedaj poslal »Po-
skupina namerava ustanoviti lastno stranko in izdajati svoje glasilo.
Upor Ukrajincev v Poljski? Po slovaških vesteh je prišlo na Poljskem do upora Ukrajincev, Poljske oblasti so upor zatrle in mnogo ljudi aretirale. Na Slovaško je baje pribežalo
litiki« izjavo, da mu doslej ni bilo znano, da , več Ukrajincev.
je tudi delničar »Vremena«, zato prosi dr. Sto- ! Odkritje spomenika Doiifussovemu morilcu.
kah. Potnikov ne nadlegujejo nobeni obmejni pregledniki itd.
Plačevanje za prevoz potnikov in tovorov se vrši v markah: Vse olajšave, ki jih daje Nemčija,	veljajo tudi	za	te	dele	prog.	Celo	vojaški
transporti	se lahko vrše	brez	vsakršnih	lormal-	^ jadin0viča, če je res	vpisal 30 akcij na njegovo	Te dni	so na Dunaju, v prisotnosti	gauleiterja
j ime,	da mu	jih	tudi	izroči.	Janjič bi	te akcije	Biirckla, odkrili spomenik Antonu	Planeti,	ki
vrnil	državi	in	s tem vsaj	nekoliko	poravnal	' je leta	1934. ustrelil kanclerja Dolliussa in	bil
škodo, ki jo je država utrpela z uničenjem državnih akcij pri delniški družbi »Vreme«.
Zaključek gasilskega kongresa. V Ljubljani je dne 15. t. in. zaključil vsedržavni gasilski
nosti in sicer v zaprtih vagonih.
To, kar velja za železniški promet, velja v popolni meri za avtomobilski.
Uvoz v Poljsko (po uradnih podatkih) je 1937 znašal 3,685.000 ton in izvoz pa 14,988.000 ton. Od tega blaga je bilo uvoženega po morju
2,275.000 ton (63 odst.) in izvoženega 12,274.000 j konRres, VBek kongresa je bila prireditev Og-
| njemeta na predvečer v stadionu in pa sveča-
Te številke kažejo, da bi Poljska, če izgubi Primorsko vojvodino in morsko obalo, izgubila vso gospodarsko neodvisnost. To ‘bi pa obenem pomenilo tudi izgubo politične neodvisnosti.
Razburjenje na Madžarskem
Radi senzacionalnih vesti, ki so se raz širile v zvezi s sestankom grofa Ciana s
Hitlerjem,
madžarske vlade grof Teleky podati ostavko, ker se ne strinja, da bi se Madžarska popolnoma naslonila na politiko, ki jo vodita Rim in Berlin. Čeprav te vesti na merodajnih mestih odločno zanikajo, se razburjenje na Madžarskem ni poleglo.
da bo sedaj prišla tudi Madžarska na vrsto, je zavladalo na Madžarskem silno razburjenje. Nemčija in Italija nameravata baje odločno zahtevati, da se Madžarska popolnoma priključi osi Rim-Berlin. Govori se celo, da namerava predsednik
Jan Frodl, Brno:
Delavec in Časopis
(Iz »Narodni denik«, delavski dnevnik v Brnu.)
»Delovnega človeka je osvobojevala in krepila izobrazba. To se je godilo na Češkem, v Nemčiji ali v Franciji. Delavčev zvest tovariš v njegovem političnem boju za enakopravnost sta postajala knjiga in časopisi. Iz njegovega težkega delavskega življenja v preteklosti in njegove burne sedanjosti so ,prihajali žarki svetlobe, ki so bili napisani v knjigah, brošurah, časopisih. Imenujejo se: izobrazba, srce, razum, čustvo in pravica. Je zanimivo, da so ti žarki plapolali istočasno z osvobodilnim pokretom naroda. Češki delavec se ni nikdar izločil iz kulturne skupnosti.
Ni učinkovitejših sredstev za vzdržanje in razširjenje izobrazbe, kot je knjiga in časopisi. Tisk ima vendar vedno moč za širjenje in utrjevanje velikih idealov naroda. Izobražen delavec, ki ima v svoji notranjosti veliko razume-
ton (81 odst.). V zadnjem času je bil ta promet
znatno	povečan.	V	poljsko	pristanišče v Gdinju | na pcvorka v dopoidan(skih urali. Mimohoda in
prihaja	povprečno	vsak	dan	50	ladij.	prireditev	v stadioni, so se udeležile čete gasilcev iz	vseh mogočih krajev Jugoslavije,
zlasti je	bilo tudi opaziti, da so si gasilci
ustvarili že precej številen naraščaj, čigar nastop je žel posebno živali, odobravanje. Pozornost je vzbudila tudi velika gasilska razstava, ki je ponazorila razvoj gasilstva od prvih po-četkov ipa do današnjih dni. Kongresu so prisostvovali tudi zastopniki gasilcev iz inozemstva: iz Anglije, Nemčije, Italije, Madžarske in Amerike.
Občini Zenica grozi gospodarski polom. Ze-
niška železarna je oproščena občinskih davščin, ki so letno znašale din 1,200.000. Občini preti gospodarski polom, če ne bo ta privilegij odpravljen in železarna zopet primorana plačevati občinske doklade.
Nameščencem gre plača za čas vojaških vaj. Podjetje »Šipad« ni hotelo svojim nameščencem plačati plače za čas vojaških vaj. — Nameščenci so firmo tožili pri okrajnem sodišču v Šibeniku. Sodišče je obsodilo firmo »Šipad« v plačilo toženega prejemka. Nameščenci so prejeli plačo za tri tedne orožnih vaj. Plačilo prejemkov za čas orožnih vaj določa tudi vojaški zakon. Žal da se ta zakonita določba obrtnega zakona marsikje ne izvhja.
vanja za vse, v čemur narod živi in raste, čita časopise.
Češki delavec je vedno prinašal gmotne žrtve za svoj časopis. Njegov zaslužek ni zadostoval za kritje življenjskih potrebščin rodbine. Ob koncu tedna ali meseca ie delavcu -vedno primanjkovalo denarja in če delavec -kljub temu daje par kron za časopise, ki si jih mora pri-štediti na hrani, obleki in podobno, po-tein je to žrtev, ki jo imenujemo ljubezen do narodne kutlure. Če je delavec to gmotno žrtev prenašal, je storil tako radi tega, ker ie veroval v idejo, kateri je treba tudi vidnega ovoja, gotove strehe. Cerkev ie bog med štirimi stenami in vsaka vera potrebuje cerkve. Vera v vsesplošno izobrazbo naroda pa potrebuje časopisov in knjig. To je njena cerkev.
Na zunaj ni niti videti požrtvovalnosti de-
nato pod Šušnikovem režimom obešen.
Za italijanskega poslanika v Španiji namerava Mussolini imenovati generala Gamlballo, ki je bil poveljnik italijanskih legij v španski državljanski vojni. Mussolini računa, da se bo posrečilo generalu Gamballi -pridobiti špansko vlado za zvezo z osjo Rim-Berlin.
20 milijard pezet za svojo obnovo potrebuje Španija, je izjavil general Franco novinarjem.
Winston Churchill, o čega vstopu v angleško vlado se mnogo piše, se nahaja v Franciji in si bo ogledal tudi Maginotovo linijo, vi m i« Japonske demonstracije proti Angležem se še vedno nadaljujejo. Te dni so demonstranti metali iz letal protiangleške letake nad poslopjem angleškega poslaništva v Pekingu.
V bodoče bodo morale imeti vse hišne zgradbe zaklonišča za stanovalce pred zračnimi napadi. Tozadevni pravilniki so že izšli v »Službenih novinah« in se bodo morali z njimi seznaniti predvsem vsi stavbeniki. Zidava hiš pa se bo radi tega seveda podražila.
Nad dvanajst dni brez prestankka z letalom v zračnih višinah. Dva Amerikanca, brata Mudi sta pretekli teden dosegla nov rekord v zračnih poletih. Posrečilo se jima je, da sta s svojim letalom ostala v zračnih višinah celih 12 dni in 13 ur. Bencin so jima dovajali kar med poletom iz nekega letala, ki je imelo na krovu montiran poseben rezervoar, iz katerega je bila speljena cev, ki se je dala -pritrditi na rezervoar letala, v katerem sta bila oba brata.
Red v nemški stavbni industriji. V nemškem stavbstvu primanjkuje stavbnega materiala za j izvedbo štiriletnega -sita-vbne-ga načrta. Vlada je' zaraditega izdala navodila, katere stavbe imajo prednost in za katere se mora stavbenikom dobaviti dodeljeni stavbni material. Prednost
lavskih kolporterjev, raznašalcev, inkasantov, ki razširjajo ne samo točno, ampak tudi skoro | imajo stavbe nacistične stranke, vojska, civilno brez nagrade delavski časopis. Oni vedo, da je zrakoplovstvo, stavbe za obvezno delovno služ-
treba za idejo živeti, delati in žrtvovati. 1 o so dejstva, o katerih se ne piše, ki jih ne preiskujemo in ne iščemo. So pa tu in pomagajo kulturi naroda.
Delavec bo vedno v vrsti narodne celote. V dobri knjigi in v dobrem časopisu vidi dela-vec svojega najboljšega in najzvesteišega prijatelja in to ob vsakem času in ob vseh razmerah.«
bo, nadalje stavbe za gospodarstva, obratne stavbe, rudarstvo, železarstvo, elektrifikacija itd. Dr. Todt je rekel v svojem govoru, da bo 1939 izvedena le četrtina načrta v stavbstvu. Stanovanj pa ne bodo mogli graditi, ker so v vrsti daleč zadaj, čeprav je zavod za konjunkturo ugotovil, da se mora 1939 v Nemčiji zgraditi 4.5 milijonov stanovanj. Po tem redu in zaradi nedostajanja materiala je to nemogoče.
Šport radi športa
Zmote sodobnih športnikov
Mariborski nogometaši so imeli neko zborovanje, na katerem so iz ust nekega referenta padle tudi te-Ie besede: »Kot vzgojni taktor ima nogometni siport jako važno nalogo. Zbirati mladino vseli ipravcev, različnih nazorov in gledanj na probleme sodobnega življenja, na družbo, na življenje in svet. S svojo demokratično ureditvijo nivelirajo športne organizacije vse socialne, stanovske, razredne, društvene in verske razlike med ljudmi. To svoje poslanstvo pa vrši nogometni šport uspešno samo tedaj, dokler se giblje v okviru postavljenega načela. Za šport in samo za šport!«
Te besede iz ust športnika so značilne za miselnost, ki preveva vršte športnikov in pripadnikov športa. Za plankami nogometnih igrišč se nivelirajo (izenačujejo) družabne razlike! Kaj takega more trditi samo človek, ki je v športu utonil in oslepel. Ko bi nam kdo izmed sodobnih predstavnikov športa navedel en sam primer v dokaz za gornjo trditev. Kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, nam bo pritrdil, da se je šport v zadnjih desetletjih neverjetno razvil, da so se pa vzporedno s športom razvile tudi družabne (raizlike in se zaostrila gospodarska, socialna in politična na-sprotstva tako zelo kot še nikoli poprej. Ako
morali že davno približati socialni, gospodarski in politični enakopravnosti. Mi poznamo dandanes aktivne športnike, po največ resnične' proletarce in pa ljubitelje športa, bogate mecene, ki često oboji pripadajo unemu in istemu klubu. Ali je že kdo videl, da so prenehale med njimi obstoječe družabne razlike?
Družabžnih -razlik pa ni mogoče odpraviti s športom, niti jih zmanjšati, mogoče -pa je s športom oz. žogobrcem, kakor sploh z vsako zabavo, odvrniti ljudi od razmišljanja o- teh razlikah in kar Je še važnejše, jim vzeti voljo za boj za odpravo teh razlik. Ako navajamo človeka, da bo hodil samo na zaplaukaua nogometna igrišča in v časopi-sju bogatil svoje znanje samo s poročili, o številu golov, ki so jih zabili žogobrcači širom sveta, obenem pa mu zabicujem, naj se ne briga za ostaloi, ker politika in slično itak ni zanj, ga s tem vzgajani k indiferentnosti, k nezavednosti, ki -rodi tako strašne posledice. Mladina, ki si postavi za svoj življenjski cilj šport in samo šport, in šport radi športa, je za javno življenje brez pomena; pa ne samo brez pomena, ampak tudi škoduje svojim in občim interesom. V mislih imamo predvsem proletarsko mladino. Ako proletarska mladina živi samo v športu in za šport, dočim se za drugo ne brigaš potem ne moremo računati z njo, kadar gre za življenjsko važna vprašanja delavstva, ki jih rešujejo organizacije. Taka mladina nima in noče imeti
bi šport izenačeval te razlike, potem bi se bili pojma o organizaciji, razen o športni. Kadar
jo vabiš, da se udeleži tega ali onega posvetovanja, ali čita to ali ono važno razpravo, dobiš vedno odgovor: »Veš, jaz se brigam samo za šport, za drugo mi ni mari.« Dočim goji naivni športnik šport radi športa, ga podpira moderni bogati patricij radi tega, da 'odvrača izkoriščane od organizacije in boja za boljšo bodočnost. Kar da za šport, se mu bogato izplača. Zato najdemo toliko smisla za šport med tovarnarji, ki zelo radi ustanavljajo tovarniške nogometne klube. Geslo šport radi športa velja samo za nezavednega človeka, za bogatega mecena velja tudi- v Športu geslo: šport radi dobička, šport radi ohranitve moje družabne pozicije, šport radi oslabitve mojih razrednih protivn-ikov.
Vse kaže, da se mnogi iz zgodovine niso ničesar naučili. Za vzigled si lahko vzamemo timsko državo. Rimski patriciji so postavili načelo-:	kruh	in	zabavo.
Zidali so arene, gladiiiatorji-proletarci so se tepli v njih v zabavo sitim patricijem in lačnemu ljudstvu. Toda socialne razlike so ostale, ostali so Patriciji in ostal je plebs (ljudstvo) in te razlike so se še -poglobile,
i Sicer pa naj bi tisti, ki govore -o nivelizaciji, premostitvi razlik v družbi potom žogobrca, razložili, kako to, da te ni-velizacije ni niti v samem športu, ampak da baš v okviru tega športa postojajo največje razlike, ki se javljajo kot posledica obstoječih družabnih razlik,
katere se ne ustavijo pred planka-nii nogometnih igrišč. Kot najboljši slove oni klubi, ki imajo bogate mecene, petične ljudi, ki sami sicer ne igrajo, ker jim ni do brcanja, ampak do zabave in v ta namen žrtvujejo za moderne gla-dijatorje-proletarce, da se brcajo po igriščih, da tekajo in se pulijo za žogo. Kot najslabši pa so poznani oni klubi, katere tvorijo nema-nhči. Ti klubi so znani kot dobavitelji gladiatorjev za petične klube. Odlika športa radi športa je v tem, da bogati klubi kupujejo igralce, kot kmet vole na sejmu. Tak šport mnogo doprinaša k nezuačajnosti in če hočete h korupciji v javnem življenju. Kako naj se oblikuje značaj človeka, ki se prodaja za denar, iai kaj naj sodimo o publiki-, ki ve, da igra tak prodauec predi njenimi očmi, pa se zanj še navdušuje, mu ploska in ga slavi?
Ako bi bi-lo res, da sp-ort izenačuje družabne razlike, potem bi bilo treba samo, da vsi ljudje pristopijo v športne organizacije in vsi problemi, ki globoko pretresajo današnjo človeško družbo, bi bili- rešeni-
Nismo proti športu, toda vsak zaveden delavec mora biti odločno proti brezidejnemu športu, proti športu radi športa, proti športu, ki je samemu sebi namen, ne pa saino sredstvo za okrepitev telesa in gojenje zdravega duha, razuma iiri volje do boja za socialno enakopravnost, za svoobdo človeka in mir med narodi.
Delavec-sportnik.
l<z> naših, kuUw
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Akademija delavske mladine v Studencih
Po lepo uspelem obisku ljubljanskega muzeja, ki ga je priredila »Vzajemnost« iz- Tacna, ki se je vršila v soboto, dne 12. t. m. v stu-smo pa sklenili mi Šentvidčani, da v nedeljo denški »Sokolski dvorani«, je lepo uspela. De-20. t. m. obiščemo ljubljanski muzej. Kolesarji | lavstvo, v pretežni večini mladina, je dvorano pojdemo iz Št. Vida ob 9. uri zjutraj, ostali j popolnoma zasedlo in navdušeno ploskalo k naj se zbero vsaj ob 9.30 uri pred muzejem na I posameznim točkam programa, ki je bil precej
Bleivveisovi cesti. Ogled lepo urejenega, bo gatega muzeja bo podkrepil naše znanje o razvoju človeštva iz najtemnejše davnine do današnjih dni Zato ipridite v čim večjem številu! Razlaga bo tako poljudna, da ji bo lahko vsakdo sledil.
Opozorilo. Že zdaj pa tudi opozarjamo vse sodruge na veselico, ki jo bo tukajšnja »Vzajemnost« priredila dne 3. septembra v prostorih gostilne Kratky. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu in pomenja nekako otvoritev nove sezone.
Zdaj imamo pri nas obrtniško razstavo. — Prihodnjič bomo tudi o njej izprego-vorili nekaj besed.
ZAGORJE OB SAVI
Kolesarski izlet. Podružnica 1. Delavskega kolesarskega osrednjega^ društva se bo dne 20. avgusa udeležila spominskega izleta v Studence pri Sevnici. Odvoz ob 6. uri zjutraj izpred lokala J. Hočevar. Vabljeni so tudi nečlani kolesarjev. — Družnost!
KRANJ
Iz delovanja «Delavske nabavljaine zadruge« r. z. z o. j. Razlogi, da se še bolj poživi že do sedaj aktivno delovanje zadruge, so v prvi vrsti dovedli do izrednega občnega zbora, • ki se je vršil minulo sredo v »CanKarjevem dbmu«. Predvsem v upravnem odboru je bilo treba izvesti nekaj sprememb, pritegniti je bilo treba nekaj članov, ki so se v tem kratkem času obstoja zadruge izazali kot zavedni -zaarugarji in ki niso z drugim delom preobloženi. Na predsedniškem mestu je še vedno zaveden in požrtvovalen zadrugar Bajželj Ciril, ki ga po njegovem delu še nihče ne more soditi, da se je srečal že z Abrahamom. Zadruga je pričela poslovati z majhnim obratnim kapitalom. Koncem lanskega leta je odprla svoje oddajališče v Stražišču, pomladi pa tudi na Primskovem. Da je bil začetek poslovanja sploh mogoč, je bil potreben sklep, da se prodaja članom izključno proti gotovini. Oddaja-lišča zaenkrat še niso dnevno odprta, temveč vsak drugi dan in še to samo določene ure. Vse delo v oddajališčih namreč vrše zato določeni članii brezplačno. Vendar pa vedno večji promet, ki nastaja s pristopanjem novih članov, postavlja v ospredje vprašanje o nastavitvi poslovodje, ki bi spočetka vodil obe od-dajališči. Smatrali smo za potrebno, da delavstvu predočimo, kako je s skromnimi sredstvi mogoč začetek poslovanja zadruge, ki po dobro prevdarjeuem načrtu in s požrtvovalnostjo članov mora roditi uspehe. Obenem pa naj to velja tudi vsem nasprotnikom zadružništva, da je zaman vsak poskus razbiti delavski zadružni pokret v Kranju, o čemer so se že itak lahko prepričali, kajti vsa prizadevanja v tem smislu so bila do sedaj brezuspešna. »Delavska nabavljalna zadruga« se gradi na trdnih temeljih, z edinim namenom, da koristi delavstvu. Z zaupanjem naj delavci pristopajo k njej!
TACEN POD ŠMARNO GORO
^.a.^e^.,so. z *zobraževalnim delom s pomočjo »Vzaiemnosit«. iz prijaznega Tacna izpod Šmarne gore smo prejeli vabilo na ustanov™ občni zbor »Vzajemnosti«. Veseleč se nove postojanke smo se radi odzvali vabilu. V nedeljo 7. maja smo pohiteli v Tacen, da se spoznamo s sodrugi sotrpini izpod Šmarne gore. Tukaj smo našli že sivolase sodruge med mladeniči, našli smo zastopnike iz Stožic, Št. Vida in Dobrunj pri Ljubljani, vse same, orače na ledini delavske kulture. Po vzpodbudnih besedah centralnega delegata s. Korošca in ‘delegatov sosednjih »Vzajemnosti« si je tacenska »Vzajemnost« izdelala svoj načrt za delo. Novo izvoljeni odbor se je ohrabren z uspehi sosednjih društev z velikim elanom podal na delo. Tacenski »Vzajemnosti« želimo obilo uspeha upajoč na skorajšnje svidenje na prvi prireditvi.
RADVANJE
Del. kulturno društvo »Vzajemnost« Radvanje priredi v nedeljo, dne 20. t. m. na vrtu fiostilne šunko vrtno veselico s pestrim sporedom kakor: zapor, šaljiva pošta itd. — Igra Sodba železniških delavcev in uslužbencev (kapelnik Schonherr). K obilnemu obisku vabi odbor.
obširen, vseboval je 18 točk, čeprav bi jih bilo polovico manj dovolj, ker preobširen in preenoličen program gledalce utruja, postane nezanimiv in monoton. To velja še zlasti1, kadar je na programu preveč in predolgih referatov, ki jih ipriprost delavec komaj razume in ne ve kaj bi z njimi. (Med zadnjim, precej dolgim in za delavca malo zanimivim referatom, je poleg mene nek utrujen delavec zadremal).
To omenjam samo mimogrede, V splošnem je akademija kljub svojim začetniškim nedo-statkom, dobro uspela: sodelovali so člani društev »Vzajemnosti« iz Maribora, Studencev, Radvanja, Tezna in Pobrežja. Uvodoma je s. Rudi Vitko pozdravil navzoče v imenu delavske mladine, mešani zbor »Vzajemnosti« iz Maribora, ki smo ga po dveletnem odmoru spet imeli priliko sjišati, je pod vodstvom s. Viherja zapel »Mi proletarska mladina«; zbor je, pomlajen z novimi močmi, zlasti med ženskimi glasovi, ohranil svojo nekdanjo svežost. Rudi- Vitko je za tem zelo lepo podal svoj referat o težnjah delavske mladine. Nastopil je burno1 pozdravljen pevski zbor pekovskili pomočnikov, pod vodstvom pevovodje Albina Hrovata, in zapel »Zdravi hrabri bojevniki...«, ki jo je vsa dvorana stoje poslušala; doda! je še eno narodno, ki jo je moral ponoviti. Mali fantek je ljubko deklamiral »Moj oče je kovač«. Sledil je simbolični prizor štirih oseb »Kovači bodočnosti«. Nek .vajenec je deklamiral pesmico o težkem življenju vajenca, s. Greif pa je podal izčrpen referat o vajeniškem vprašanju. Kombinirani mladinski zbor je na to zelo učinkovito podal Mileta Klopčiča govorilni zbor »Noč«. Po kratkem odmoru so spet nastopili peki in zapeli hrvatsko delavsko pesem »U red«, ki je zelo navdušila in lepo »Soči«. Govorilni zbor je deklamiral Čufarjevo »Mi proletarska mladina«, za njim pa je s. Pe-tejan v imenu organiziranega delavstva pozdravil zbrano delavsko mladino z nekaj kratkimi, jedrnatimi' besedami, in jo opominjal, naj ne pozabi oporoke, ki so nam jo zapustili veliki borcf za socializem, pri svojem delu pa
naj ima vedno pred očmi današnje nevarne razmere v svetu, naj se ne pusti zavesti po raznih geslih in trenutnih ekstazah in naj čuva organizirani delavski pokret, kolikor ga še imamo. Le premišljena vztrajnost nas bo privedla do socializma. Mala deklica je prisrčno deklamirala pesmico »Moja mati«, za njo pa je mlada sodružica Anica Vinkova iz Radvanja lepo in prepričevalno' čitala svoj dobro sestavljen referat o vprašanju delaivske ženske mladine, ki je končal s pozivom, naj se delavske žene bore za svojo enakopravnost v skupnih vrstah z moškimi sodrugi. Sledila je kratka enodejanka »Posredovalnica za službe«, ki jo je kombinirana skupina članic »Vzajemnosti« še precej dobro podala. Mešani zbor mariborske »Vzajemnosti« je zapel »Mi hočemo pesmi«, za njim pa je spet bil referat s. Breznika o vlogi delavstva v slovenskem nacionalnem izživljanju. Morda zato, ker je bila že pozna ura, občinstvo utrujeno in je bil referent sam videti utrujen, ta referat ni dosegel j onega uspeha, ki so ga prireditelji od njega j pričakovali. Pa tudi ta predmet sam, našega j delavca ne zanima dosti; to spada v revijo,
: ali na kak znanstven diskusijski večer, ne pa | na javno delavsko akademijo. Sledila je de-: klamacija »V ječi«, h koncu je pa močan rnla-' ?■ dinski govorilni zbor zelo učinkovito deklami-! ral Aškerčevo »Mi vstajamo!«
S to akademijo je naša delavska mladina pokazala svojo dobro voljo, veselje do dela in vztrajnost. Začetek je storjen; prihodnje take juri reditve bodo gotovo še boljše, če se bodo izbegnile hibe, ki so se pokazale ob tej jprvi prireditvi. Tokrat je bil program preobširen: od 18. točk, bi jih bilo lahko polovico manj, a tiste bi morale biti bolj pestre: referat je dovolj eden, kvečjemu dva in ne sme biti predolg. Skrbeti je pa treba, da imajo mladinske prireditve vesel, živahen, ne samo zagrenjen in turoben značaj. Tiste večne deklamacije o prelivanju krvavega potu, a žuljavih dlaneh, o skorjici suhega kruha, o sajastih dimnikih, o brnenju transmisij in strojev, so se preživele. Malo več vedrosti in življenja v naše programe. Duhovita satira in zafrkljivost ima več učinka, kakor ne vem kakšna jeremijada. Predvsem pa, sestavljajte programe 'V soglasju z I odgovornimi, funkcijonarji.	T.	M.
MARIBOR
V ogledalu
»Čiščenje«. Besedica »čiščenje« je postala v Zlidnjih letih »menetekel« poiitičarjev. Ne dr-p več programi in ideologije, zato je treba pbanja čistiti, da ostanejo taka, kakršna že-.'jjjo. Seveda so vsa taka čiščenja, če nimajo feološkega značaja, brez realne vrednosti y slasti, kadar gre za hegemonijo v gibanju, sako gibanje mora imeti neki višji cilj, ki je |)rid splošnosti. Če gibanje tega cilja nima, str S?^ce-Sivn0 izpremin.ia v kliko, na drugi - rani pa, dobiva vedno več nasprotnikov v !. ameznjkih ali tudi v novih gibanjih, ki' so podirala svoj cilj bolj , splošnim interesi Ci5^#e vz te*' razlogov, kakor smo re-nie Z/£ora-i se lle more obnesti. Za pravo čiščenj | ;W>treba več. Čiščenje mora združevati a spMnostf, ideologija človeškega nip ni*« a • enakopravnosti. ..Tako čkšče-„„	‘ .??°.re ‘zvesti le najisirša javnost ob de
inokraciji in svobodi.
Zakaj se ohranjajo taki spomeniki? V zad-nem času se popravljajo razne cerkve, obnavljajo fasade in čisti zidovje. Pri tem pa se opaža, da ostajajo nedotaknjeni razni nagrobni spomeniki plemenitaških rodbin, ki so bili nekoč, iz kdo ve kakšnih razlogov preneseni iz opuščenih cerkvenih pokopališč in vzidani v cerkvene stene. Nagrobni spomeniki teh davno pomrlih plemenitaških rodbin vendar niso take silne zgodovinske vrednosti, da bodo še za'naprej ostali na teh mestih in s svojim nemškim besedilom dokazovali mimoidočim, da tla po katerih hodijo niso naša, ampak tuja. O grobovih slovenskih revežev, kii so bili prav tako pokopani okoli cerkva že davno ni več sluha ne duha. O njih priča samo še- nekoliko sprhnelih kosti, po katerih udarjajo krampi, kadar prekopavajo zemljo pri gradnji kakšnih kanalov itd. Zato res ni razloga, da se ohranjajo spomeniki priviligirancev, ki so itak samo živeli na račun revnega ljudstva. Sedaj n. pr. opuščajo staro mestno pokopališče. Spomeniki s tega pokopališča bodo vsi odstranjeni, ako jih ne bodo sorodniki rešili kil prestavili na pokopališče na Pobrežje. Zakaj torej se postopa s spomeniki plemenitaških rodbin iz bivših cerkvenih pokopališč drugače, ko vendar niso izumrle samo dotične rodbine, ampak tudi sleherno sorodstvo. To kar smo zgoraj napisali ne velja samo glede Maribora, ampak tuui glede ostalih krajev. Tako n. pr. so take tujejezične spomenike vzidali v obzidje novozgrajenega »Slomškovega doma« v Slovenski Bistrici. Naše skromno mnenje je, da bi take spomenike res lahko brez škode odstranili. Tudi pijeteta nima s tem ničesar opraviti; Kajti, ako se je zanemarilo grob in prekopalo kosti; se tem lažje odstrani tak spomenik ali pa bi morali napraviti skupen spomenik vsem, ki so nekoč počivali okoli cerkvenih pokopališč in tako ploščo vzidati v cerkveno steno, bodisi, da bi imena tamkaj pokopanih našteli posamezno (kar pa je gotovo nemogoče) ali pa, da bi jih imenovali kolektivno.
Popravljanje novotlakovane ceste Maribor-Pesnica. »Slovenec« je zanikal, da bi že zdaj popravljali novo tlakovano cesto med Mariborom in Pesnico. Je pa vendarl res, da so novi tlak že parkrat razkopali, ker je menda bila preslaba podlaga. Tudi na Glavnem trgu so šele pred kratkim morali na ta način popravljati tlak ob avtobusni postaji; nedavno tega pa pred mariborskim kolodvorom.
Avtobus podrl obcestni drog za zastavo. V torek opoldne je avtobus Mestnih podjetij zadel ob drog za zastavo; ki je stal tik postajališča mestnih avtobusov na križišču Cafove in Aleksandrove ceste in ga gladko odlomil tik nad tlakom, v katerega je bil zasajeni Sreča je bila v tem, da drog ni padel na avtobus oz. da v tistem trenutku ni bilo na pločniku v bližini nobenega pešca, ker bi mu bil drog sicer gotovo razbil lobanjo. Za v bodoče se ne bo smelo postavljati nobenih drogov za zastave ob postajališčih mestnih avtobusov, da ne bo kakšnih nesreč.
Kostanjarji, ki želi v letu 139-40 peči kostanj v območju mesta Maribora, se valbijo, da se javijo, pri mestnem tržnem nadzostvu od 14, do 19. avgusta 1939 med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo obrtno pravico in' ki so že lansko leto pekli kostanj.
Na kasnejše prijave se ne bo oziralo.
I Šaljiva razstava »Totega lista« na maribor-j skem tednu je izvabljala pri mnogoštevilnem ; občinstvu mnogo smeha. Po stenah telovadnice, kjer se je razstava nahajala, je bilo pričvrščenih veliko število karikatur, oseb mariborskega javnega življenja, ki jih je gledalec po njihovih značilnostih lahko takoj spoznal. Karikaturist g. Uospodnetič je dokazal; da je mojster v svoji stroki. — Ob stenah so bile postavljene mize, na ' katerih so bili razstavljeni različni priprosti predmeti, opremljeni z napisi. Iz vsega aranžmaja je bilo razpoznati pikro satiro, a tudi bridko življenjsko resnico. Prva serija: čevelj za življenje: otroški čeveljčki, deški čevlji za šolo, čevelj za življenje predstavlja par raztrganih, pošvedranih čevljev brez podplatov, čevlji, za kariero so novi, lakasti, napeti na kopito, čevlje za penzion ,pa predstavlja par copat, poleg pa umi-valna skleda z Rokovo soljo. — V seriji: sistematična vzgoja človeka, vidimo pod napisom: 6 let, otroške igrače z bobnom in puški-co, pod 9 let, šolsko tablica s kamenčkom, pod 14 let pustolovne knjige Karla Maya, pod 25 let raztrgane hlače-pumparice, podi 30 let okove za zločinca, pod 31 let pa vrv z zanjko. — V seriji: volitve, vidimo pod napisom volitve, muholovni trak s prilepljenimi muhami, v dveh kozarcih je v enem mleko, v drugem pa med, pod njima pa napis: pred voli vami; poleg, pa je tretji' kozarec s konjskimi figami, pod njim pa napis: po volitvah. Pod kupčkom zelenih kostanjevih listov piše: necenzur. listi. Pod volovskim jarmom je zapisano: kmečka kravata. Idealnega pristaša Stojadinovega, predstavlja papirnat možiček; če ga pocukaš spodaj za vrvico, se njegova skrita desnica dvigne v fašističen poizdrav. Radio-Ljubljana predstavlja star gramofon, glavo slovenskega politika predstavlja zeljna glava, debel vozel iz vrvi predstavlja politično situacijo v Evropi, prijateljske pakte pa šop Mozetnega pa- j pirja. Slovensko kritiko predstavlja kol. izdrtj iz plota, poleg majhne otroške denarnice, iz, katere kuka novec za 25 para, pa stoji zaipi- j slino: denarnica državnega uradnika. Poleg napisa: univerzalno zdravilo bolniške blagaj- j ne, leži škatijica aspirina, poleg napisa: cestna razsvetljava mestne periferije, pa leži škatijica diušic, za nočno lučko. Preko »Totega lista« pa leži velik, rdeč svinčnik. Še marsikaj duhovitega, s čemer so prireditelji pogodili žebelj na glavo, je bilo videti na tej zanimivi razstavi. <	T.	M.
Ni čisto pokvarjen. Neki mladeniči so kradli na Kozjaku med i'z panjev, ki so bili last on-dotnih čebelarjev. Orožniki so mladeniče prijeli' in jih prignali v Dravograd. Eden izmed njih se je na dravskem mostu iztrgal orožniku in pognal preko mosta v Dravo. Priletel pa je na plitvo mesto in se precej poškodoval. Ko so ga vprašali zakaj je skočil čez most, je izjavil, da si je hotel vzeti življenje iz sramu.
Imenovanja suplentov. Za suplente so bili imenovani: Tilka Brečko, na realni gimnaziji, Derganc Hedvika in Milena Dobovšek na mešani realni gimnaziji, Hinko Druzovič na realni gimnaziji, Janez Koncilija na klasični gimnaziji, Milena Kunc na mešani realni gimnaziji, Vladimir Ličen na klasični gimnaziji in dr. Ksenija Osana na realni gimnaziji v Mariboru.	t iiJ.t i- *	>	‘	»«»
Spremembe v gospodarskih podjetjih. Pri
tvrdki »Kemindustriji« razpečevalnici bencina, olj in kemikalij sta vpisana kjot 'poslovodji Scherbaum Fric, hišni 'posestnik v Mariboru,
I Trubarjeva ulica 5 in Mellitzer Leopold; trgo-■ vec, Cankarjeva ulica 19. — Pri podružnici , Prve hrvatske štedionice je vpisan kot so-| podpisovalec tvrdke uradnik Kobold Dragotin.
! — Pri tovarni »Mirim« je spremenjeno ime tvrdke in glavnica je zvišana od din 805.000 na din 1,000.000. — Izbrisana je tvrdka H. J. Turad, last Alberta Fuchsa zaradi prestanka obrti.
CELJE
Celjski »jugoras« je že na cilju. Z velikim ponosom je vodja Jugorasa v Celju prevzel vse posle uprave hiše in dopisništva D. Z. v Celju, ki so mu jih morali oddati toliko osovraženi marksisti. Komaj pa so se pričeli prvi razgovori z novopečenimi funkcijonarji so nastale velike težkoče, katerim je podlegel sam predsednik g. D. J. Kot glavni cilj so si postavili, da čimprej zasedejo stanovanja v DZ, ki so primerno cenejša od ostalih. Pri izvajanju tega	programa	jih	spremlja še posebna
sreča. Ena	stranka je	dobila za	dalj časa brez-
plačno stanovanje, drugo, katero so hoteli de-ložirati, pa je rešila smrt vseh skrbi. Prvo izpraznjeno'	stanovanje	je	takoj	zasedla tajnica
/IZD gdč.	Zvar Anica,	ki je	zaslovela radi
svojega podpisa na vlogi naslovljeni na rrfini-srtstvo za socialno politiko za izročitev DZ. Z oddajo drugega stanovanja pa bodo nastale takšne težkoče, da jim tudi toliko priljubljena Nežka ne bo kos, ki je že sedaj komaj pregovorila predsednika sosveta, da ni odložil časd-nega mesta. Za stanovanje v DZ se baje ne bo več potegoval, odloži! pa je predsedstvo ZZD. Čudno od sedanjih gospodarjev je to, da Celjani zvedo v Ljubljani kakšne sklepe bo moral napraviti celjski odbor, od katerega obiskujeta seje samo predsednik in Nežka, Predsedstvo ZZD je sedaj prevzel izkušeni strokov-ničar in večletni član JSZ, g. Krajnc Franc, tekstilec. Iz previdnosti in proti volji podjetja je imenoval vse novoizvoljene delavske zaupnike, da sa nepristranski in da ne pripadajo nobeni strokovni organizaciji. Priznal je tudi, da sedanji napad in storjene krivice samo ia-čajo marksiste. Ako bo šlo delo novih gospodarjev v tem pravcu naprej lahko smelo- trdimo, da so že na cilju.
Vse one naročnike, ki žele na novo naročiti knjige »Cankar jeve družbe« vabimo, da to takoj store, ker se na poznejša naročila ne bo mogoče ozirati. Naročila, sprejema Krajevni medstrokovni odbor, soba št. 3, Delavska zbornica.
Člane naših organizacij, kakor tudi naše somišljenike, ki imajo svoie otroke v uku vabimo, da se zglase v tajništvu K. M. O. med uradnimi urami. S seboj prinesite tudi učne pogodbe!
Razveseljiv pojav. V zadnjem času opažamo veliko zanimanje za naše strokovne organizacije v vseh obratih, predvsem tudi pri obrtniških pomočnikih. Ker še marsikje vladajo srednjeveške razmere,, bo pač treba ustvariti močne organizacije, da nam bo možno doseči vsaj zapisane pravice.
SV. JURIJ PRI CELJU
Delavsvo samo čuti kain spada. Dovoli, s. urednik, da ti poročam kakšne skoke dela novoustanovljena ZZD v našem trgu in kakšne zasluge si je že pridobila za delavstvo. Nekateri pošteni kristjani so smatrali za potrebno, da -bi se izkoriščanim delavcem res pomagalo, vsled česar so ustanovili ZZD in sklicali takoj zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 100 delavcev iz tukajšnjih podjetij. Na zborovanje so povabili referenta iz Ljubljane, ly je krmil svoje tposlušalce s protimarksističnim bojem tako, da jih je na prihodnji sestanek prišlo samo še okrog 50. V svrho, da se doseže porast članstva je bil sklican še en sestanek, katerega pa se je udeležilo jedva 20 do 25 delavcev. Ker so vzeli nekateri eno podjetje posebno na piko, se bodo vrste brezposelnih baje pomnožile, njih mesta pa bodo zasedli oni, ki so že popolnoma obupali v moč strokovnih organizacij. Takšne uspehe dose-za za delavstvo ZZD. Ni pa izključeno, da se neizkušeni samozvanci niti ne zavedajo svojega pogubo-nosnega dela. Razveseljivo je samo to, da bo pri nas imela ZZD kratko življenje. Škoda se bo popravila na ta način, da bodo delavci navezali stike s svobodno strokovno organizacijo. Večina delavstva simpatizira z rdečo organizacijo in je verjetno, da bo le-ta morala ■ popravljati, kar so drugi zagrešili. Ako boš dovolil, s. urednik, ti boni ob priliki zopet kaj poslal. Upam pa, da bo ZZD med tem tudi že kje drugje (poskušala svojo srečo, ker na naši zemlji ne obrodi vsak ■ - sad.
PTUJ
Nova tekstilna tovarna v Ptuju. V Ptuju je ustanovil A. Žigon novo tekstilno tovarno, ki bo zaposlovala 100 do 120 delavcev.
Iz ČeSke
Aparate, s katerimi je mogoče poslušati razgovore v lokalih, kjer je nameščen telefon tudi tedaj, kadar je slušalka obešena in telefon za razgovor zaprt, imajo montirane v praški telefonski centrali. Taki aparati omogočajo, da se iz centrale poslušjo razgovori v stanovanju telefonskega najemnika, ne da bi ta vedel ali sploh mogel slutiti, da mu kdo prisluškuje.
Koliko mora plačati češko moravski protektorat Nemčiji? Ža izvajanje protektorata nad Češko in Moravsko morata plačati ti dve pokrajini tretjemu rajlm letno 10 milijonov mark odškodnine in razen tega 180 milijonov zlatih frankov za vojaško zaščito.
Kolektivna pogodba med Cinkarno d. d. v Celju in Savezom metalskih radnika Jugoslavije je podpisana
Zasilni sporazumi brez organizacije so odslej brez veljave. Svobodna strokovna organizacija SMRJ je priznana. Vsi delavci brez izjeme pa dobe tudi plačane dopuste.
V prejšnji številki »Delavske Politike« smo poročali, da so se v Cinkarni d. d. pričela pogajanja za kolektivno pogodbo. Razgovori so potekali v mirnem tempu, tako da je naslednji dan, dne 15. t. m. bila podpisana kolektivna pogodba, za katero se je delavstvo borilo že od leta 1923. Tudi zadnja stakva cinkarni-škega delavstva je imela glavni namen dosi či ureditev delovnih razmer s kolektivno pogodbo. Nad 15 let so obstojali med delavstvom in podjetjem samo nekakšni sporazumi, ki niso delavstvo nikdar zadovoljili in tudi niso bili podpisani od delavskih strokovnih organizacij. S podpisom nove kolektivne pogodbe je odpravljena glavna ovira za ureditev normalnih razmer, ker so v njej zapisane in podpisane vse dosežene ugodnosti za delavstvo.
Za delavstvo je ipodpisal doseženo kolektivno pogodbo v imenu priznane strokovne organizacije SMR.I s. Šovljanski In delavski zaupniki, ki so bili izvoljeni vsi na listi SMRJ.
Glavna pridobitev tega mezdnega gibanja je. da bodo odslej deležni plačanih dopustov vsi delavci brez izjeme, ki so zaposleni nad dve leti v podijetu. Oni, ki so zaposleni v obratnih oddelkih dobe 10, vsi ostali pa po 5 dni plačanega dopusta letno.
Določila obrtnega zakona se bodo v bodoče
striktno izvajala. Pri odpustu ali sprejemu delavcev se mora predhodno zaslišati delavske zaupnike. Celotno delavstvo se je uvrstilo v pet plačilnih kategorij. K dnevnim mezdam je vpisan tudi svoječasna povišek din 2, česar prejšni sporazum ni predvideval
Delavstvo bo tudi v bodoče prejemalo še delovno oibleko, obuteivt, milo, dežne plašče, kakor tudi kurivo po lastni ceni in sicer od 4000 do 6000 kg letno.
Delavci, ki so odslužili kaderski rok, imajo prvenstveno pravico za zopetni sprejem v službo.
Zainteresirani delavci, kakor tudi ostala jav*-nos so bili mnenja, da bodo pogajanja dolgotrajna in predvidene principijelne težkoče privedle celo do stavke. Pospešena pogajanja in obojestranska uvidevnost pa so vse te govorice razblinile v nič.
Značilno je, da so pri sklepanju kolektivne pogodbe izostali vsi posredovalci, kar je znak, da se lahko brez njih doseže takojšen sporazum, kajti praksa nas uči, da razni posredovalci mnogokrat spor le zaostrijo. U ver jem smo, da se bo delavstvo sedaj še bolj oklenilo svoje strokovne organizacije in varovalo pridobljene pravice, katere si bo znalo ob priliki še zboljšati.
Ne podpisu) e tovarniških izjav!
Zc-pet ena izmed neštetih podobnih sodb.
Ponovno in ponovno smo v »Delavski politiki« poozarjali delavstvo, naj nikdar, zlasti pa ob izstopu iz službe ne podpisuje v tovarnah nikakih izjav, ker mora itak delodajalec izplačati vsako mezdo brez podpisa.
Podjetniki imajo kar tiskane izjave z besedilom, da je delavec izstopil popolnoma izplačan in da nima ničesar iveč terjati od tvrdke. Pri zadnjem izplačilu to v naglici potisnejo delavcu v roke, ta podpiše, ne da bi se zavedal dalekosežnosti podpisa, sodišče pa potem na podlagi takih izjav zavrača delavske tožbe za nadure in podobne zahtevke, češ, da je bil delavec že takrat popolnoma »neodvisen« in se je vsled tega lahko s podpisom odrekel plačilu za nadure s 50% poviškom, čeprav je to po zakonu prisilno določilo'.
Mi, ki poznamo prilike, sicer vemo, da se delavec redko kedaj zaveda pomena takega podipisa in da zlasti v svoji razburjenosti pri izplačilu mezde ni še »neodlvisen« od delodajalca. Vendar delavci običajno s prizivi proti takšnim sodbam ne uspejo.
Zadnji čas so delavci ponovno izgubili takšne svoje tožbe za sicer upravičene zahtevke. Običajno so le takšni delavci, ki ne čitajo »Delavske politike« in jim je za časa službovanja škoda dati din 10,— mesečne naročnine, potem pa vsled nevednosti zgubljajo težke tisočake pred sodiščem.
V ponovno svarilo in pouk prinašamo najno-vejšo takšno
sodbo okrajnega sodišča v Mariboru:
»Dalje je bilo rešiti vprašanje, jeli je tožnik po izstopu iz službe bil izplačan in podpisal izjavo, da je s sprejetim zneskom poravnano vse njegovo, do tega dne pri toženi tvrdki izvršeno redno, kakor tudi čezurno delo. Temeljeifl pričevanja M. M. in S. O. ter potrdila z dne 6. 7. 1937 smatra sodišče za dokazano, da je tožnik dne 6. 7. 1937 javil toienkinemiu obra-tovodji, da izstopa iz službe in pri tem' na vprašanje povedal, koliko ur ima zasluženih, da je uradnik pred njim izračunal njegov mezdnitza-služek, nakar je uradnica M. M. izpolnila tiskan formular potrdila, ki, ga je tožnik po prečitanju
podpisal in s katerim je potrdil, da je s sprejetim zneskom poravnano vse njegovo, do tega dne pri toženi tvrdki izvršeno redno, kakor tudi čezurno delo, za katero je prejel 50% zakonito doklado, tako, da nima od imenovane tvrdke ničesar več zahtevati in da tožnik po podpisu tega potrdila ni več delal pri toženi stranki, da je s prihodnjim dnem bil odjavljen tudi pri OUZD.
Ko pa je tožnik podpisal potrdilo že po izstopu iz službe in torej ni bil več v službeni odvisnosti od toženke. se je s podpisom tega potrdila pravoveljavno odrekel morebitnim na-daljnim zahtevkom iz službenega razmerja s to-ženko.
Zato pa je tožnikov mezdni zahtevek, tudi če bi bil obstojal, vsled1 odreke ugasnil (§ 1444 o. d. z.).«
Tožbeni zahtevek je bilo kot neutemčljen zavrniti in je tožnik dolžan povrniti toženki na din 229.— odmerjene pravdne stroške.
Tožil pa je delavec Tekstilno industrijo za znesek din 3.907.35 s 5% obrestmi za 3 leta nazaj.
Kaj zahteva iasod razredno zavednega delavca?
1. Da je naročnik »Del. Politike« in da plačuje v redu naročnino; 2. da pridobiva »Delavski Politiki« novih redno plačujočih naročnikov in da jo zahteva v vseh lokalih, pri trgovcih in obrtnikih, kamor nosi svoj zaslužek; 3. da je naročnik »Cankarjeve družbe«, ki bo pravkar izdala štiri lepe knjige za nizko ceno 20 dinarjev; 4. da je član delavske kulturne, strokovne in eventu-elno gospodarske organizacije ter v njih aktivno dela. — To je delo, ki rodi uspehe. In pri takem delu ni časa za lažne klevete, dlakocepstvo in domišljije, ki rode častihlepje.
Delavski pravni svetovalec
Zavarovanje (Mežica)
Vprašanje: Moja žena je dala pri »Jednoti vzajemni humanitarni zadrugi« s o. j. Zagreb zavarovati osebo, ki je bila že takrat tuberkulozna. Jaz sem zavarovanju ugovarjal in izjavil, da bolne osebe sploh ni mogoče zavarovati, potnik, ki je zavarovanje izvedel pa je trdil baš nasprotno, namreč, da imenovana zadruga zavaruje ravno bolne osebe. Sedaj je zavarovana oseba umrla, vendar je zadruga moji ženi odklonila plačilo zavarovalnine, češ da bolnih oseb sploh ne zavaruje in da je to celo kaznjivo. Kaj naj ukrenem?
Odgovor: Zadruga je na vsak način utemeljeno odklonila plačilo. Ker pa ste Vi odnosno Vaša žena njenemu zastopniku, že vnaprej povedali, da je zavarovani bolan, pa je zastopnik sam zatrjeval, da zavaruje zadruga tudi bolne osebe je Vaša žena upravičena zahtevati od zadruge povračilo plačanih prispevkov z obrestmi.
Pravica vožnje (Marenberg)
Vprašanje: Prevzel sem od tasta posestvo. Sosed zahteva sedaj naenkrat, da mu dovoljujem voziti preko mojega posestva na njegovo njivo. Pred kakimi 12 leti je bilo moje in sedanje sosedovo posestvo še skupna last ■nekega drugega posestnika, ki je šele pozneje posestvo razdelili in obe polovici razprodal. Ali moram dovoliti sedaj sosedu vožnjo preko posestva in ali me ho lahko uspešno tožil?
Odgovor:	Ako sta poprej obe posestvi bili
ves čas ena sama posest in če si Vaš sosed od Vašega posestnega prednika ni pridobil
pravice voziti preko Vašega sedanjega posestva, mu tudi Vi niste dolžni dovoljevati te vožnje ter z morebitno tožbo ne bo mogel doseči ničesar. Le v primeru, da do svoje njive sploh nima drugje dohoda, kakor preko Vašega posestva, bi lahko predlagal pri sodišču, da se mu dovoli zasebna pot proti primerni odškodnini.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna mia-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje 2e od leta '1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruj« la pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000 — In
ia doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
O varnosti pri autogenem vareniu
Vsako delo, ki ga opravljamo z modernimi tehničnimi pripomločki, zahteva od delavca posebno spretnost in pa strokovno izobrazbo. Včasih pravimo, da je delo tudi nevarno, če se pojavljajo kot posledica nespretnosti ali pomanjkljive strokovne izobrazbe neizogibne nesreče, ki ne zadenejo po navadi samo tistega, ki je nespretnost pokazal pri delu, temveč tudi vse tiste, ki so se takrat slučajno, ali pa po službeni potrebi nahajali v njegovi bližini. Varilna stroka je v tem .pogledu med delavci laiki precej razvpita in še danes najdemo obrtnike, ki si varilnega aparata nočejo in ne upajo nabaviti iz golega strahu, da jim utegne med delom eksplodirati acetilenski razvijalec, da bi se vnela plinska jeklenka in da bi jim na tak način povzročen požar uničil dragoceno delavnico. Tudi gasilci podeželja smatrajo varilno aparaturo najčešče kot vzrok požarne nesreče pri kovinarskih delavnicah, kar je iz reportaže dnevnega časopisja pregostlokrat razvidno. »Eksplodirala je naprava za varenje« se glasi poročilo; in ker manjka pri tem vsako podrobnejše tehnično pojasnilo, je laik prepričan, da je nastopila nesreča brez krivde tistega, ki je to napravo upravljal in kot nekaka posledica nepreračunljive višje sile.
V nasprotstvu z javnim mnenjem lahko trdimo z vso sigurnostjo, da je delo z varilnim aparatom prav tako nevarno, kot vožnja s kolesom po klancu navzdol. Kdor nima zavore in pneumatik v redu ter ne razpolaga s primernim znanjem ravnotežja ter se tudi ne izogiba glo- | bokih jam in kamenja, je podoben varilcu, ki se ne briga za svoj acetilenski razvijalec, ki ne ve čemu mu služi vodna varovalka, ki z mast- , nimi rokami prijemlje kisikovo jeklenko in njen ;
ventil in ki vari kar tja v en dan brez opazovanja varilnega procesa.
Varilne stroke se je treba prav tako učiti, kot vsake druge obrti. V kolikor se obrtni naraščaj pri svojem mojstru-učitelju ne poduči dovoli o tej sodobni tehniki, mora pomočnik v obrtno-nadaljevalne tečaje, ki se vrše pri nas -doma pod okriljem obrtnlo-pospeševalnih zavodov in s sodelovanjem domače vodilne industrije za to panogo, ki vzdržuje v svoje« obratu — Aga Ruše d. d. v Rušah pri Mariboru — celo lastno varilno šolo, ki je javnost-i stalno dostopna.
V precejšnji meri pa skrbi za varnost naših varilcev tudi državna tehnična zakonodaja, ki je v sporazumu z domačimi strokovnjaki izdala po vzorcu drugih držav tri pomembne pravilnike in sicer pravilnik o postopanju z jeklenkami, ki so napolnjene s plini pod velikim pritiskom, pravilnik o dissousplinskih jeklenkah ter uredbo o karbidu in acetilenu. Vsi ti pravilniki jasno in točno predpisujejo, kaki morajo biti pripomočki za autogeno varilno stroko, kako moramo s temi pripomočki postopati in kdo se sme teh pripomočkov pri tehničnem delu tudi posluževati.
Strokovna izobrazba naših varilcev se naslanja na to tehnično zakonodajo, podpira pa jo tudi domača strokovna literatura, s katero smo se Slovenci osamosvojili od tujerodnih učbenikov. S tem so dani 'domačemu človeku vsi predpogoji za teme jito strokovno izobrazbo, s katero prihaja v naše varilne delavnice tudi ona varnost in sigurnost, ki jo garantirata vsakemu varilcu sodobna znanosti in tehnika.
AGA-RUŠE D. D.	Ing.	L. Knez.
Pismo lastnika kamnoloma iz Poljčan
11 ur dela za din 18.
Okrog Poljčan je cela vrsta kamnolomov, kjer so zaposleni delavci pod najtežjimi pogoji, toda plačila ne dobijo niti po minimalni mezdi, ne za nadure, ne zakonitega 50 odst. poviška, ne za bolezenske tedne in tudi nikake odpovedi ne poznajo lastniki. Ko je nek odpuščen kamnosek opominjal takšnega podjetnika na plačilo, ki bi mu šlo po zakonu, je dobil za''odgovor sledeče pismo:
»Pri meni je vsak delavec dnevničar, lahko dela 1 dan, lahko dela 14 dni in lahko prekine delo, kadar ima čas, pa pride in lahko odide, ne da bi odpovedal 14 dni vnaprej.
Sem že več delavcev imel, pa nisem nikomur na 14 dni odpovedal in tudi nebeden od delavcev mi ni na 14 dni odpovedal i ... „.i .....	-t-	-—I Tudi sem
vsakemu povedal, ko je vstopil, ali vprašal za delo, da pri nas ni pdpovedi, lahko gre kadar hoče, ni nobene napovedi in nobene odpovedi.
Nikomur ni treba prinesti nobene delavske knjižice, ker ni stalnega obrata. (Torej se tudi nikogar ne prijavi bolniški blagajni in ne davčni upravi za uslužbenski davek, in če se kdo ponesreči pri delu, nosi kar sam posledice in se zdravi na svoje stroške - op. por.).
Kadar imamo dosti odjema, imamo več delavcev. Ker mi je pa banovina črtala 30 odst. naročenega gramoza in ker imam dosti napravljenega, sem bil prisiljen delo ustaviti. (Torej delavec naj nosi tudi posledice, odpust brez odpovedi, če podjetniku zmanjšajo dobavo in če si je napravil zadostno zalogo - o-p. por.).
Ker sem tudi vse delavce izplačal in so tudi zadovoljno denar sprejeli, so tudi s tem potrdili zadovoljnost. Samo S. J. ni denarja sprejel, ker je bil jezen, da sem delavce odpravil. Prej pa je prišel svojih 5 krat za delo prosit in sem mu naprej povedal, da tudi meni banovina slabo plača gramoz, zato tudi jaz ne morem več plačati kot din 18 na dan, pa sem pozneje povišal na din 20 na dan za 11 ur dela. Ako hoče kdo delat, dela, če mu je plača premala, ni treba delati.
Ni me pa S. J. obvestil .o minimalnih mezdnih plačah, ker sem to od Vas prvič slišal. (Minimalne mezde pa veljajo že od 1. avgusta 1937 dalje, torej že skoraj 2 leti, a temu podjetniku kamnoloma, ki je zaposloval čez 20 ljudi in dobavlja za banovinske ceste, se še sanja ne o minimalnih mezdah - op. por,).
Da pa ne plača v našem celem okraju nobeden več, ki delajo nove ceste, kamnolomov je cela vrsta, . . _ z * - -	v>‘
' Zato se sklicujem na to, če je za enega zakon, mora biti za drugega tudi, ■ ‘	r
1	■	«,	«T r*jaz imam pa
samo dnevničarje, ne mesečne ali za tedne, zatorej odklanjam vsako naknadno plačilo, ker je prej vedel vsak, kaj bo zaslužil, saj ni vezan, biti niti en dan pri meni.«
Temu pismu pač ni ničesar drugega dodati, kot ugotovitev, da se bo delavstvu še dolgo tako godilo, če si ne bo samo z organizacijo in izobrazbo, zlasti z delavskim časopisjem, izvojevalo poznavanje in priznavanje delavskih zaščitnih zakonov in pravic.
Iz revil
Dejanje: Nekoč, pred mnogimi leti, so proti napredni kulturni in književni reviji »Ljubljanski zvon« ustanovili katoliki svojo katoliško revijo »Dom in Svet«, ki sta se obe ohranili do današnjega dne. Bilo pa je vedno dovolj izobražencev, ki s pisanjem in nazori teh dveh vodilnih slovenskih reviji niso bili zadovoljni, zato so se pojavljale različne druge revije, ki so zastopale čisto druga stališča in mnenja. Tudi delavsko gibanje je imelo že več svojih revij; »Naše zapiske«, »Svobodo«, »Pod lipo« in sedaj »Vzajemno Svobodo«; akademiki so izdajali nekaj časa »Mladino«, levičarji svojo »Proletarsko mladino« in »Zapiske kmečko-delavske matice«, da ne omenjam cele vrste različnih drugih revij, daljšega ali krajšega življenja. Napredni izobraženci, ki niso 'bili več zadovoljni z »Ljubljanskim zvonom«, ki je postajal čedalje bolj omleden, so pred dobrimi šestimi leti začeli izdajati svojo revijo »Sodobnost«, ki je hitro zbrala okrog sebe lepo število naprednih pisateljev in se odlikuje po svojem jasnem in stvarnem odnosu do vseh sodobnih kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanj. Pod vplivom tega dejstva se je tudi »Ljubljanski zvon« zadnja leta znantno izboljšal. A tudi v taboru katoliškega izobraženstva je nastopila kriza, ki je dobila viden izraz zlasti v različnih mnenjih o španski državljanski vojni; mladi katoliški pesnik, Edvard Koobek, je objavil v »Dom in Svetu« obsežen članek o tem vprašanju, ki je s svojo redko objektivnostjo povzročil pri gospodih, ki izdajajo in financirajo to revijo, pravo zaprepaščenje. Zahtevali so od pisatelja, da prekliče kar je napisal, a bil
je toliko moža, da tega ni storil, ampak je raje izstopil iz uredništva; z njim vred pa so izstopi e iz uredništva skoraj vse .plodovitejše in mlajše moči in »Dom in Svet« radi tega skoraj eno leto ni mogel izhajati. Edvard Kocbek in njegovi tovariši so pa začeli izdajati novo revijo »Dejanje«, ki sloni sicer na katoliških načelih, a skuša biti napTam raznim vprašanjem sodobnosti veliko bolj stvarna in objektivna, kakor so ofjcijelni katoliški krogi. — Kakor se je katolicizem zadnja leta razklal v socialni politiki na oiicijelne zelene in na opo-zicionalne bele, tako se je s tem zgodilo tudi na kulturnem polju. Stališče, ki ga v današnjem svetovno političnem dogajanju zavzemajo zeleni, je njihove najboljše ljudi pognalo v tabor belih, ki niso tako reakcionarno nestrpni in mnogo bolj daljnovidni. Revija »Dejanje« se tiska v Zadružni tiskarni v Ljubljani in stane letno din 80. Uredništvo in uprava imata poštni predal št. 103.	T.	M,
Predsednik egiptovske vlade Moham Mahmud paša je podal ostavko svoje vlade
Ti si že n aročnik ,Del. Politike,
llllllljllllllllllllllllllllllllllllllUIIM
Jaz sem njen naročnik
Zakaj še on ni naročnik?
MALI OGLASI
Naši Cltatelf l knpn* lejo naf cenejše pri uašlta Inaerentlh!
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom m. z o. i
Maribor, Frankopanov« ulic« 1.
FRANC REICHE R, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cen], občinstva za Izdelavo oblek za gospode in dame po naj-nlžjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.
Zditenltt gefno In poosod hrub in petino iz Delavske pekarne o Murinom.
Telefon It. 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predslavitelj Viktor Eržen v Mariboru.